Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (-2/0°C) možen sneg, v soboto (-2/0 °C) in nedeljo (-13/-6 °C) bo pretežno oblačno. Četrtek, 22. februarja 2018 številka 8 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-i ■in =0 ïu"» ïi*"> :o TAKO mislim Z gibom in plesom prikazali preteklost Velenje, 15. februarja - V veliki dvorani velenjskega Doma kulture je Plesni studio N pred tednom dni pripravil polletno produkcijo. Ker je letos evropsko leto kulturne dediščine, so se mentorice in plesalke odločile, da ustvarjajo na temo slovenske kulturne dediščine. Z gibom in plesom so skozi plesne miniature stkale čipko, se sprehodile po ljudskem slovstvu in obudile nekatere pustne maske. Preteklost so odlično prevedle v plesni jezik. Eni od najmlajših (na sliki) so se skozi preteklost najprej sprehodili bosi (kot je to moralo nekoč narediti veliko otrok), v sedanjost pa so stopili obuti in veseli, kot je še večina otrok. ■ Zimske počitnice bodo res zimske Šaleška dolina, 26. februarja - Jutri bodo osnovnošolci in dijaki za teden dni odložili šolske torbe in skrbi. Narava je poskrbela, da bodo letos enotedenske zimske počitnice res zimske, različni organizatorji pa bodo prihodnji teden pripravili številne počitniške aktivnosti v naravi in na toplem. O tem smo že pisali, pa še enkrat povzemamo nekatere. Športna zveza Velenje v sodelovanju s športnimi klubi in društvi od ponedeljka do petka dopoldne pripravlja vsakodnevne aktivnosti v Rdeči dvorani, pokritem bazenu in na strelišču ŠD Mrož. Potekal bo tudi špor- tni tabor Zmaga Koštrina, za po-čitnikarje pa bo zagotovo zanimivo tudi brezplačno drsališče v Sončnem parku. Na Golteh bo ves teden potekal tečaj smučanja in deskanja. V vili Rožle bo MZPM Velenje vsak dan pripravljala gledališko delavnico, vsako dopoldne od 10. do 13. ure pa bodo v njej potekale tematske kreativne delavnice in druženja. V ponedeljek bodo udeleženci kuhali, v torek ustvarjali v likovnih delavnicah, v sredo in četrtek bodo potekale delavnice poslikave telesa, v petek pa bodo izdelovali darila za 8. marec in se naučili pravil lepopisja. Pestre počitniške programe pripravljajo tudi v Društvu Novus. V okviru počitniškega programa bodo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro v njihovih prostorih (stavba Farmin) pripravili različne igre na prostem, na toplem pa bodo lahko igrali družabne igre in ustvarjali v poučnih in računalniških delavnicah. Počitniške kreativne delavnice na temo zime pa bodo pripravili tudi v Galeriji Velenje. Potekale bodo od torka do četrtka, od 10. do 12. ure, primerne pa so za otroke od 8 do 14 let. ■ bš radio velenje ^com Zima se ne pogaja Milena Krstič - Planine Sindikati javnega sektorja so (bodo) ostali brez glavnega pogajalca. V petek pozno popoldne je vodja pogajalske skupine, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki se s sindikati javnega sektorja pogaja že skoraj ves svoj mandat, namreč sporočil, da se ne bo šel več, da bo vladi predlagal, da ga zamenja. S kom? Tega ni povedal in ta bo težka. Kdo pa si bo upal nekaj mesecev pred naznanjenimi državnozborskimi volitvami ugrizniti v kislo jabolko in obuti njegove čevlje? Bo to prvi minister Miro Cerar sam? Koalicijski partnerici SD in DeSUS že menita, da bi moralo biti tako. Pravita, da je čas, da vzame vajeti v svoje roke, da naj v SMC kar sami rešijo, kar so zašuštrali. Večja gospodarska rast, s katero se radi pohvalijo, da je zahteve sindikatov dvignila v nebo, medvedjo uslugo pa so si naredili tudi s tem, da je ministrica za zdravje popustila zdravnikom. Vlada bo danes odločila, ali sprejme odstop ministra za javno upravo s položaja glavnega vladnega pogajalca v pogajanjih s stavkovnimi odbori sindikatov javnega sektorja ali ne. Že napovedana pogajanja pa so ta teden odpovedali. Odzivi? Sindikati, najbolj jasno pa sindikat vzgoje in izobraževanja, se sprašujejo, če ponujeni ministrov odstop z mesta glavnega pogajalca ni zgolj politični manever, s katerim bi si vlada kupila čas z iskanjem novega, s tem pa bi zvodenela tudi pogajanja. A so napovedali tudi, da bodo stavkovne aktivnosti nadaljevali, in to vse do konca šolskega leta. Potegnili jih bodo torej v čas začetka poletja in čas volilnih kampanj za državnozborske volitve, če bodo te junija. Zdaj pa je še zima. Otoplitve še ni na vidiku, čeprav je pust že mimo. Včasih je preganjal zimo, zdaj jo priganja. Naslednji teden, tako napovedujejo vremenoslovci, bo zaradi polarne zračne mase, ki se k nam premika od severozahodne Rusije in vzhodne Finske, zelo mrzlo. Obeta se nam -20 stopinj Celzija. V večjih mestih jih bo gotovo deset pod lediščem. V tem primeru je vsaj na dlani, kaj nam je storiti. Zima se ne pogaja. Obuti čevlje z debelimi podplati, obleči topel plašč, na glavo navleči kapo, okoli vratu zavezati šal. Odločitev v Gorenju danes Potem ko je uprava Gorenja 26. januarja odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo, v obvestilu, ki ga je poslala sindikatu pa zapisala, da si jo bodo prizadevali celovito prenoviti, je sindikat SKEI takoj protestiral. Sklicali so skupščino, na kateri so zahtevali, da uprava to svojo odločitev prekliče, na sindikalnih sestankih pa so potem zbirali podpise v podporo morebitni stavki. Dobili so 95 odstotno podporo. Zbore delavcev je organiziralo tudi vodstvo in na njih delavce seznanjalo z gospodarskim stanjem in dejstvom, da sedanja pogodba, ki velja že od leta 1991, ne ustreza več aktualnim gospodarskim in zakonskim razmeram, standardom poslovanja, dolgoročnega razvoja in konkurenčnosti podjetja. Zagotovili so, da si bodo prizadevali, da s sindika- tom nadaljujejo socialni dialog. Predlagali so oblikovanje posebne delovne skupine, v kateri bi bili seveda tudi predstavniki sindikata, ki bi pripravila nov predlog pogodbe. Sindikati so to po besedah predsednika Žana Zebe sicer podprli, a še naprej vztrajajo pri tem, da se najprej prekliče odpoved pogodbe. Končne usmeritve so v sindikatu sprejemali na včerajšnji skupščini (po zaključku redakcije), danes pa bo padla odločitev. ■ mz ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 22. februarja 2018 LOKALNE novice Javni natečaj za naj prostovoljce leta 2017 Velenje, 15. februarja - Na spletni strani Mestne občine Velenje so 15. februarja objavili javni natečaj za naj prostovoljca/ prostovoljko in prostovoljsko organizacijo leta 2017. Skupaj z občino izbor pod častnim pokroviteljstvom župana Bojana Kontiča pripravljata Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje v želji, da promovirata prostovoljstvo. Tudi letos bodo izbrali naj prostovoljca ali prostovoljko v kategorijah do 30 in nad 30 let starosti, pa tudi najboljšo prostovoljno organizacijo v MO Velenje. Rok za oddaje predlogov, ki jih lahko podajo tako posamezniki kot organizacije, je 15. marec, zaključna prireditev natečaja pa bo 7. aprila. ■ bš Novi zakoni, nova finančna bremena Predsedstvo Združenja občin Slovenije (ZOS) ob pregledu zakonodaje, ki jo predlagatelji pospešeno vlagajo v sprejem državnemu zboru, ugotavlja, da praviloma skoraj vsi novi predlogi prinašajo nove finančne posledice za občinske proračune. "Za slednje žal ni zagotovljenih finančnih sredstev iz države," so iz združenja sporočili po seji predsedstva. Od vlade pričakujejo, da bo za vse novo določene finančne obveznosti zagotovila višjo povprečnino. Razpravljali pa so tudi o trenutnem stavkovnem valu v državi in vlado opozorili na dejstvo, da občine nimajo svojega predstavnika v stavkovni pogajalski skupini, imenovani na vladi. Le začasne rešitve Nazarje, 13. februarja - V prostorih Občine Nazarje so se na temo protipoplavne varnosti ob reki Savinji od Solčave do Le-tuša z ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen sešli župani Zgornje Savinjske doline. Ta se je odzvala povabilu tamkajšnje kandidatke stranke DeSUS za državnozborske volitve. Majcnova jim je med drugim povedala, da za zdaj obstajajo za rešitev težav le kratkoročni ukrepi, večjih sistemskih pa še ni, ker je zanje nujno potrebna izdelava ustrezne hidrološko-hidravlične študije. Ta je bila že izdelana, a ni prestala pregleda recenzentov, zato je treba izdelati novo. Kot je še dejala, so na ministrstvu bolj naklonjeni ukrepom, ki bi upočasnili tok reke Savinje. Župani so poleg predstavitve o izvedenih nekaterih glavnih ukrepih v protipoplavni varnosti v njihovih občinah izpostavili predvsem glavne izzive, ki bi jih bilo treba še izvesti. Med drugim so menili, da bi k večji poplavni varnosti pripomoglo že zgolj redno čiščenje proda iz struge rek. Opozorili so še na ovire znotraj Nature 2000, na zamudne postopke ter dolgotrajno birokracijo. Zadnji večji projekt v Zgornji Savinjski dolini na reki Savinji je bil 140 metrov dolg prečni objekt - Grušoveljski jez - v občini Rečica ob Savinji, ki so ga predali svojemu namenu lani. Savinja je najdaljša reka v državi, ki v celoti teče po slovenskem ozemlju. V Zgornji Savinjski dolini je ohranila izjemno biotsko raznolikost, a ob vsakem nalivu občanom ob njej povzroča nemalo skrbi. ■ tp V dvoranah Art kino mreže našteli več kot 412 tisoč gledalcev Art kino mreža Slovenije združenje 24 kinematografov in pri-kazovalcev kakovostnega in umetniškega filma iz vse države. Mreža, ki so jo ustanovili v Velenju, njen član pa je tudi Kino Velenje, je nastala z namenom medsebojnega sodelovanja in razvoja delovanja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma, izmenjave izkušenj in promocije filmske kulture in filmske vzgoje. Na sedežih 27 kinodvoran v 26 slovenskih krajih je lani v filmskih izkušnjah uživalo več kot 412.000 gledalcev na skoraj 10.000 filmskih projekcijah. Znova se je pokazalo, da v Art kino mreži Slovenije odlične rezultate dosegajo slovenski filmi. Te si je na 1.081 projekcijah ogledalo kar 62.977 gledalcev. Ko-šarkomanija je več kot očitno zajela tudi naše kinodvorane, saj je bil največja uspešnica lanskega leta mladinski film režiserja Borisa Petkoviča Košarkar naj bo, ki ga je videlo kar 22.034 gledalcev. Med tujimi filmi je največji uspeh zabeležil oskarjevski muzikal Dežela La La (La La Land), ki si ga je ogledalo skoraj 9.000 gledalcev. Člani Art kino mreže Slovenije so pri svojih programskih odločitvah samostojni, vendar pogosto združijo moči pri promociji in koordiniranem prikazovanju izbranih, predvsem slovenskih filmov. ■ bš Polovico za naložbe V Šoštanju pripravljajo prvi rebalans letošnjega proračuna Milena Krstič - Planine Šoštanj - Občina Šoštanj ima (tako kot druge občine) sprejet dveletni proračun. Ko so leta 2016 sprejemali proračuna za leti 2017 in 2018, so bile okoliščine bistveno drugačne, kot so danes, tako na prihodkovni kot odhodkovni strani, pravi podžupan Viki Drev, ki se v teh dneh z ekipo in usklajevanjem v posameznih službah trudi pripraviti predlog rebalansa proračuna. Svetnice in svetniki naj bi ga obravnavali in sprejemali na seji v marcu. Na katerem področju so se v občini Šoštanj razmere najbolj spremenile? »Gotovo na socialnem. V zadnjih dveh letih so se skokovito povečali socialnovarstveni trans-ferji. Tako samo za financiranje storitve družinskega pomočnika potrebujemo 15 odstotkov denarja več, za pomoč na domu 60 odstotkov več, domska oskrba, ki jo sofinanciramo našim občanom, je zrasla za 6 odstotkov, plačilo pogrebnih stroškov za pokojnike, ki nimajo svojcev ali ti niso sposobni plačati pogrebnih stroškov, za 67 odstotkov. Zelo močno se povečuje tudi strošek subvencioniranja na- ) jemnin za stanovanja, v zadnjih dveh letih se je povečal za kar 43 odstotkov. To pomeni ogromne izdatke na odhodkovni strani proračuna, na dolgi rok pa manj sredstev za naložbe.« Pravite - na dolgi tok. Torej letos še ne? »Ne. Na prihodkovni strani bomo imeli letos 2,5 milijona evrov več, tako da bomo skoraj polovico proračunskega denarja namenili za naložbe. Lotevamo se gradnje prizidka h glasbeni šoli. Razpis je v končni fazi. Sofinancirali bomo dve mali komunalni čistilni napravi v Zavodnjah, veliko bo stala tudi obnova Tekavče-ve ceste v mestu Šoštanj. V načrtu pa imamo tudi nekaj manjših projektov v sklopu Celostne prometne strategije. Letošnje leto bo pestro. Treba pa bo postoriti še marsikaj, da bodo prihodki - takšni, kot so načrtovani - tudi realizirani.« Prej ste omenili izjemno rast proračunskih odhodkov na so-cialnovarstvenem področju. Je to posledica staranja prebivalstva ali gre za kaj drugega? »V zelo veliki meri je to posledica demografske slike našega prebivalstva, staranja. V Šoštanju je vse manj mladih družin. Letos bo za 2.500.000 evrov več prihodkov. Viki Drev: »Vzadnjih dveh letih so se skokovito povečali socialnovarstveni transferji.« Zanje nimamo stanovanj. To bo treba spremeniti. Razmišljamo, kako jih pritegniti, da se preselijo v Šoštanj oziroma da tukaj ostanejo. Eden od načinov so gotovo nova stanovanja. Pa ne ne-profitna! Profitna. Stanovanja za mlade družine načrtujemo na območju nekdanje Tovarne usnja, kjer se trudimo dobiti v last zemljišče. Ko ga dobimo, bomo nemudoma razpisali stavbno pravico in zgradili vsaj nekaj novih stanovanj za mlade družine ter tako pomladili in poživili staro mestno jedro.« Ko po proračunu, po domače rečeno ,'premetavate' denar, nekje vzamete, da lahko daste drugam. Kaj je pri tem vodilo? »Socialna država smo. Ko zmanjka za socialne transferje, se znižajo sredstva za naložbe. Ker ne velja več ZUJF, se pozna tudi to. Za stroške plač v javnem sektorju, zaposlenih v šoli in vrtcu bo treba letos zagotoviti od 5 do 7 odstotkov denarja več. Tudi to se pozna. Kljub temu pa smo ponosni, da bomo lahko letos polovico proračunskih sredstev namenili naložbam.« V pripravi je prvi letošnji rebalans. »Potekajo intenzivni pogovori s posameznimi službami in tako, kot vi pravite, 'premetavamo' številke znotraj proračuna. Manjši primanjkljaji so še, vendar računamo, da bomo predlog rebalansa obravnavali že na seji, ki jo načrtujemo v drugi polovici marca.« Ni bilo kaznivo dejanje Ljubljana, 20. februarja - Kriminalisti so zaključili preiskavo dejanj poslancev Mihe Kordiša (ZL) in Jana Škoberneta (SD), ki sta sirskega begunca Ahmada Šamija na dan, ko naj bi ga predali Hrvaški, za nekaj ur odpeljala v DZ. Elementov kaznivega dejanja ob tem dejanju niso odkrili. ■ Savinjsko-šaleška naveza Mnogi bi (nas) radi gledali od zgoraj Zima in post - Rešitev za vse - Med Celjem in Laškim - Pogled na jezero Ko smo že mislili, da letos prave zima sploh ne bo, je narava pokazala svoje. Zdaj se zima nikakor noče posloviti. Še kurenti, čeprav so se močno trudili in obiskovali razne kraje, je niso mogli pregnati. V naših smučarskih centrih in tudi po dolinah so je mnogi veseli, saj taka zima prinaša radosti vsem, ne le tistim, ki si to lahko privoščijo. S pepelnico, ki je letos »padla« na valentinovo, pa so si mnogi »privoščili« 40-dnevnipost. Tudi z akcijo 40 dni brez alkohola. Nekateri tudi z (za)obljubo, da jo bodo še podaljšali. Ali kar za stalno dali slovo alkoholni razvadi. To bi bilo gotovo dobro zanje in še za koga okoli njih. Še posebej, če so vozniki. Sicer pa je po Sloveniji tudi precej valovalo, saj nas je zajel val stavk: policistov, delavcev v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu ... Pogajanja niso uspela, celo za stavkajoče nepriljubljeni glavni vladni pogajalec Koprivni-kar je obupal. Torej kopriva le tudi pozebe. Zima pa ni preprečila zagretosti poslancev, čeprav se malo že tudi pozna, da se jim izteka mandat. Pa so se menda nekateri kar malo nejevoljno lotili predloga »celjskega« zakona o ekološki sanaciji celjske kotline. Že v pripravi temu zakonu niso bili vsi naklonjeni, to se je pokazalo tudi na sami seji. Bliže kot »čiščenje« celjske kotline je povezava Celja z Laškim. A ne po sodobni cesti, ki bi rešila voznike, ampak po novi kolesarski stezi. Ta bo predstavljala del širše evropske povezave, vseeno pa bo dobrodošla tudi za »lokalne kolesarje« za vožnjo na delo ali po opravkih. Zdaj so na cesti na nekaterih delih zaradi gostega prometa močno ogroženi. Pomemben - in najdražji - objekt tega dela kolesarske poti je nova brv preko Savinje pri Tremarjih. Do nje bodo kolesarji od Celja vozili po levi strani Savinje, nato proti Laškemu po desni. Brv že izdelujejo, na kraju samem jo bodo nato le sestavili. Končali naj bi jo do letošnjega poletja. Kolesarska steza bo torej potekala po enem ali drugem bregu Savinje, v samem Laškem pa bodo postavili posebne rekreacijske pripomočke na obeh bregovih te reke. Še letos naj bi uredili fitnes na prostem. Za domačine in goste, ki pridejo v ta zdraviliški kraj. Sicer pa so v Laškem prav na valentinovo proslavili desetletnico delovanja Termalnega centra, ki je pomemben del družbe Ther- mana Laško. Tudi tu so lani zabeležili večji obisk in tudi dokaj večji dobiček. Med Laškim in Celjem že nekaj časa urejajo tudi železniško progo in železniške objekte. Celjsko železniško postajo so v grobem sicer že obnovili, zadnji čas pa po Celju veliko govorijo o nekaterih vidnih in »občutenih« pomanjkljivostih obnove. Obnovili naj bi jo namreč bili tako, da ni »prijazna« invalidom oziroma težje gibljivim osebam nasploh. Z rešitvijo, ki so jo predvideli, vsem nikakor niso zadostili, zato zdaj iščejo nove, primernejše. Čeprav pri gradnji raznih visokih objektov nekateri »prizadeti« pravijo, da jim nikakor ne gre za to, da bi bili najvišji v okolju, je v »podtonu«ponekod to le tudi zaznati. Pisali smo že, da naj bi v Rogaški Slatini postavili razgledni stolp - Kristal bi ga poimenovali, ki naj bi bil s 106 metri res najvišji objekt v državi. V Podčetrtku tako visoko ne merijo, saj naj bi bil razgledni stolp, ki naj bi ga po dolgoletnih napovedih letos le začeli graditi na Rudnici, visok le 40 metrov. Z njega naj bi se obiskovalci po okolici ozirali že sredi letošnjega poletja. In napovedujejo, da bodo imeli lep razgled na širšo okolico. Nekateri sicer malo natolcujejo, ko pravijo, da bosta sosednji občini Rogaška Slatina in Podčetrtek, lahko s svojih razglednih stolpov »kontrolirali« Vonarsko jezero med njima. Ko bo vse troje urejeno. Bi se pa v Podčetrtku mnogi radi ozirali naokoli tudi z njihovega gradu, ki kraljuje nad krajem. A kaj, ko je ta v tako klavrnem stanju, da je nevaren za kakršne koli obiskovalce. Na kakšnega »graščaka«, ki bi ga kupil, pa že več let čakajo zaman. Pa še to: pisali smo že, da so končno začeli dela za boljšo kozjansko--posavsko cestno povezavo. Zadnji del makadamske cestne sramote med Planino in Sevnico bodo končno obnovili, tudi asfaltirali. Imajo pa na tem območju še eno kozjansko-posavsko navezo. Že pred leti so posavski gradovi medse vzeli tudi grad Podsreda, katerega lastnica je občina Kozje, upravlja pa ga Kozjanski park. In ga promovirajo v skupni turistični ponudbi. Niso pa se v to sodelovanje vključili trije posavski gradovi, ki so v lasti Ministrstva za kulturo. ■ k ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 5 15. februarja 2018 AKTUALNO 3 Otroke bodo v vrtec vpisovali že marca Svetniki Mestne občine Velenje so na zadnji seji spremenili nekaj pravilnikov in se seznanili s potekom razpisov Mira Zakošek Vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek je svetnikom predstavil spremembe pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Velenje. Zaradi hitrejšega ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za vpis je zaželeno, da starši ob oddaji vpisne dokumentacije predložijo dokazilo, da ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta, s čimer izkažejo pogoje za vpis otroka v vrtec. Oblikovanje oddelkov za naslednje šolsko leto se lahko tako izvede hitreje, če so ob oddaji vpisne dokumentacije že preverjeni pogoji za vpis. Prav tako so zaradi lažjega oblikovanja oddelkov in lažje organizacije prestavili javni vpis v vrtec že na mesec marec. Pogoje razpisa so prilagodili Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Zaradi lažjega zaključevanja oblikovanja skupin so določili tudi 30-dnevni rok za sporočanje sprememb, ki se nanašajo na določitev točk iz kriterijev. Za projekte in prireditve skoraj 120 tisočakov Izvedbo razpisa za sofinanciranje projektov in prireditev, ki niso predmet drugih financiranj iz proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017, je predstavila vodja kabineta župana mag. Saša Sevčnikar. Povprečni znesek financiranja je znašal dobrih 900 evrov, najvišji pa 10 tisočakov. Za ta namen so razdelili nekaj manj kot 120 tisoč evrov. So pa svetniki spremenili pravilnik, in sicer tako, da bodo odslej razpise objavljali ne več v Uradnem listu RS, ampak v občinskem Uradnem vestniku in na krajevno običajen način. Javni razpis bo zaradi sprejema proračuna za leti 2018 in 2019 odprt 2 leti, in sicer od dneva objave razpisa do predvidoma 30. 11. 2019. Sofinancirali 10 malih čistilnih naprav Vodja Urada za komunalne dejavnosti Anton Brodnik je svetni- kom predstavil poročilo o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev na osnovi javnega razpisa za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v mestni občini Velenje za leto 2017. Sofinancirali so 10 čistilnih naprav, niso pa organizirali načrtovanih razprav o tej temi, ker za to po krajevnih skupnostih ni bilo zanimanja. So pa svetniki potrdili tudi nov Pravilnik o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v mestni občini Velenje v obdobju 2018 do vključno 2021. Tako bodo tudi v prihodnje zagotavljali nepovratna sredstva za to izgradnjo. Po veljavni zakonodaji morajo lastniki obstoječih objektov, ki nimajo urejenega čiščenja odpadne vode (nimajo niti greznice), le-to zagotoviti najkasneje do 31. decembra 2021, ostali obstoječi objekti pa najkasneje ob prvi rekonstrukciji. »V Mestni občini Velenje želi- mo pospešeno nadaljevati zagotavljanje enakih standardov varovanja okolja tudi na območjih, kjer javna kanalizacija ne bo zgrajena in morajo ustrezno čiščenje zagotoviti lastniki objektov sami. Z namenom izboljšanja obstoječega stanja okolja se je Mestna občina Velenje že pred leti odločila, da z nepovratnimi finančnimi sredstvi pomaga lastnikom obstoječih stanovanjskih objektov na območjih razpršene gradnje zgraditi male komunalne čistilne naprave,« pravi Tone Brodnik. Z novim pravilnikom predvidevamo, da bomo sofinancirali tisoč evrov za vsako novogradnjo male komunalne čistilne naprave v obstoječe objekte. V mestni občini Velenje je na območju, kjer gradnja javne kanalizacije ni obvezna, še okoli tisoč stanovanjskih objektov, ki bodo morali odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode urediti z vgradnjo individualnih malih komunalnih čistilnih naprav. Garaže in parkirna mesta ostajajo v lasti občine Trije predlagatelji niso uspeli s pobudo, da garaže pod Stantetovo ulico in zunanja parkirišča na območju Kardeljevega trga postanejo pripadajoča zemljišča k blokom Velenje, 15. februarja - Mestna občina Velenje je prejela sklep Okrajnega sodišča v Celju v zvezi s predlogom za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam na območju Stantetove ulice. Sodišče je na 1. stopnji razsodilo, da garaže in parkirna mesta na tem območju ostanejo v lasti Mestne občine Velenje. Predlagatelji Asmir Becarevic, Dušan Podpe-čan in Savo Dragic so leta 2013 na Okrajno sodišče v Velenju vložili predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam št. 3391, 3399 in 3394, vse k. o. 964 Velenje, ki so na območju Stantetova ulica 2-4-6-8, 10-12-14-16 in 11-13-15-17-19. Med drugim so predlagali, da pripadajoča zemljišča k navedenim stavbam predstavljajo tudi garažni objekti ter zunanji parkirni prostori na tem območju. Okrajno sodišče v Celju je s sklepom z dne 7. februarja letos ugotovilo, da niti garažni objekti niti zunanji parkirni prostori ne predstavljajo pripadajočega zemljišča k navede- nim stavbam in je v tem delu zahtevke predlagateljev zavrnilo. Sodišče je torej odločilo v skladu s pričakovanji in predlogi Mestne občine Velenje. Ta je na omenjenem območju v času trajanja tožbe opravljala le nujna vzdrževalna dela. Po razsodbi sodišča pa bodo za vzdrževanje namenili več sredstev. Obnove je potrebna predvsem Stantetova ploščad nad garažami, ki jih bodo lahko še naprej uporabljali tam živeči občani. Socialni mir še (vsaj) do jutri Trenutno tečejo pogajanja obeh sindikatov v skupini Premogovnik - Ne SPES in ne SDRESS še nista zadovoljna z dogovorjenim Velenje, 23. februarja - Vodstvo Premogovnika Velenje in predstavniki manjšega sindikata v družbi - Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) - so se minuli petek sestali na tretjih pogajanjih o 13 stavkovnih zahtevah. Pri tem niso bili uspešni. Zadnja pogajanja bodo imeli jutri, ko se izteče rok za dogovor, ki ga je ob vložitvi stavkovnih zahtev postavil SDRES. Čeprav podrobnosti o dogovorih ne razkrivajo, saj so se tako dogovorili že ob začetku pogajanj, pa je sindikalni zaupnik SDRES Asmir Bečarevic zatrdil, da je do jutri zagotovljen socialni mir. Kakšne bodo nadaljnje aktivnosti sindikata SDRES, ki se je decembra preimenoval v stavkovni odbor, se bodo prav tako odločali jutri. Naj spomnimo, da sindikat SDRES med drugim zahteva 15-odstotni dvig plač. Prav tako zahtevajo, da se izvede obračun premalo izplačanih plač delavcem za polni delovni čas od januarja 2012 do decembra 2016 ter da se od 1. februarja letos uredi delovni čas skladno z mednarodnimi konvencijami. Od uprave premogovnika terjajo tudi, da se ob morebitnem nenadnem zmanjšanju proizvodnje ne zmanjša masa plač ter da uprava zagotovi socialno varnost zaposlenim v premogovništvu pri prehodu v nizkoogljič-no družbo. Zahtevajo še izboljšanje delovnih pogojev, izplačilo stimulacije za leto 2017 v višini 280 evrov bruto do konca februarja letos, zaradi povečanega obsega dela in doseženih rezultatov za leto 2017 pa zahtevajo še dodatno plačilo v višini 600 evrov bruto. Med stavkovnimi zahtevami je tudi pravica do 30-minu-tnega odmora med delovnim časom, prekinitev pogodbe z vsemi zunanjimi izvajalci in agencijami ter redno izplačilo plač za pretekli mesec najkasneje do 15. v tekočem mesecu. Pri nekaterih zahtevah so z upravo že zbližali stališča, nekaterih še niso začeli. Uprava še preračunava V večjem sindikatu SPESS, ki ga vodi Simon Lamot, smo v začetku tedna izvedeli, da so se pogovori s poslovodstvom rahlo ustavili pri rednem mesečnem nagrajevanju zaposlenih, ki temelji na obsegu opravljenega dela posameznika. »Uprava še preračunava. Gre za nagrajevanje, ki smo ga v skupini Premogovnik Velenje že imeli, ukinili so ga leta 2014. Poleg tega se še nismo dogovorili višine regresa, odprto ostaja vprašanje dviga plač. Sam menim, da pri slednjem ni dobro zahtevati preveč. Bolje je, če tisti z nižjimi plačami dobijo višji regres in nagrado ob koncu leta, saj bi se dvig plač najbolj poznal tistim, ki že imajo boljše plače. Dokler je razmerje med zaposlenimi v gospodarstvu in rudarstvu 1 : 1,54, kar trenutno je, takojšen dvig plač ne bi smel biti prioritetna zahteva,« nam je povedal Lamot, ki je zadovoljen tudi, ker so zelo zbližali stališča o zaposlovanju agencijskih delavcev. Dokončnega dogovora pa tudi v tem še niso sprejeli. Včeraj sta oba sindikata nadaljevala pogajanja o panožni kolektivni pogodbi, izvršilni odbor SPESS pa se bo sestal danes zjutraj. Pregledali bodo, koliko od skupaj 8 zahtev je izpolnjenih, in se dogovorili za ukrepe v prihodnje. Socialnega dialoga SPESS zagotovo ne bo zaostroval do konca februarja. Upajo pa, da ga tudi marca ne bo treba. ■ bš Športu nameni 678 tisoč evrov Svetnike Mestne občine Velenje so seznanili tudi z izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa. Za to so namenili 678.600 evrov in jih tudi razdelili 47 prijaviteljem. Največ, dobrih 80 tisočakov, je dobila Športna zveza Velenje, plavalni klub 30 tisočakov, Rokometni klub Gorenje dobrih 23 tisoč, atletski klub 21 tisoč, Nogometni klub Rudar 18 tisoč, Karate klub Velenje 10 tisoč, drugi zneski pa so bili nižji od deset tisoč evrov. Lani prvič so 300 tisoč evrov namenili športnikom za nadpovprečne športne dosežke. Iz te postavke je nepovratna sredstva prejelo 21 klubov, od tega malo manj kot 100 tisoč Nogometni klub Rudar Velenje, 132 tisoč Rokometni klub Gorenje in skoraj 20 tisoč Ženski rokometni klub Velenje. Drugi so prejeli nižje zneske od 10 tisočakov. Mesto je čistilo 180 mladih Lansko poletje je bilo v projekt Čisto moje Velenje vključenih 180 dijakov in študentov, ki so opravili 6.768 delovnih ur. Niso pa samo čistili mesta, ampak pomagali tudi pri delu številnih javnih zavodov. Za to je Mestna občina Velenje iz proračuna namenila dobrih 51 tisoč evrov. V Svetu Ljudske univerze Mersad Derviševic in Darja Štraus Svetniki Mestne občine Velenje so v svet andragoškega javnega zavoda Ljudska univerza Velenje imenovali Mersada Der-viševica in Darjo Štraus. Najvišje pedagoško priznanje tudi za Gustavko Ljubljana - Na prireditvi pred tednom dni je Zavod Republike Slovenije za šolstvo podelil najvišja priznanja na področju vzgoje in izobraževanja oziroma priznanja za odlično partnerstvo z zavodom pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževal-nih ustanovah. Med dobitniki priznanja Blaža Kumerdeja je bila tudi Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje. Ravnateljica Lilijana Lihte-neker je povedala, da jih je priznanje po eni strani presenetilo, po drugi ne, saj izvajajo na šoli vrsto inovativnih projektov, v katerih pridobijo določene kompetence učenci in učitelji. Prav tako se šola ponaša z nekaterimi nazivi, kot so kulturna, eko šola, zdrava šola. Nazadnje je to priznanje iz Šaleške doline prejel leta 2011 ravnatelj Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje mag. Aleksander Vališer. ■ tp MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje obvešča, da bosta v petek, 23. februarja 2018, v Uradnem listu RS objavljena: - Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Mestna občina Velenje in - Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje v letu 2018. Javna razpisa bosta odprta do 26. marca 2018. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave in razpisi). Vabljeni k sodelovanju! ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 22. februarja 2018 Z dobrimi vini tudi čez mejo Vina članov Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki vse bolj prepoznavna - Pomladili upravni odbor - Namesto Petra Krajnca predsednica Mojca Praprotnik Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 9. februarja - »Tako kot minula leta tudi lani nismo ničesar prepuščali naključju, zato lahko ocenimo leto 2017 kljub nekaterim naravnim nevšečnostim za dokaj ugodno. Letina po količini ni bila rekordna, lahko pa smo zadovoljni z visokimi stopnjami sladkorja in zdravstvenim stanjem pridelanega grozda. Ob umnem kletarje-nju lahko znovapričakujemo kakovostna vina.« Tako je na občnem zboru Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki, ki je bil tudi volilni, menil njegov dosedanji predsednik Peter Krajnc, ko se je ozrl na opravljeno delo v letu 2017. V veliki meri so na stanje v sodih vplivale opravljene izobraževalne aktivnosti iz programov kletarje-nja, zaščite vinske trte pred boleznimi ter priprav in smernic za trgatev. Osrednja pozornost, ki jo namenjajo izobraževanju, se je obrestovala pri ocenjevanju vin letnika 2016. Dosežena povprečna ocena 18,18 točke je bila najvišja doslej, z njo so se zavihteli med vodilna društva v vinorodni deželi Podravje. »Pri tem ne morem mimo mnenja nekaterih, da si v društvu sami izbiramo ocenjevalce, za katere smo prepričani, da nam bodo dodelili samo dobre ocene. Da to ne drži, dokazujejo rezultati Članstvo v upravnem odboru društva so precej pomladili. Društvo šteje blizu 130 članov, prihajajo pa iz 10 občin. Največ (51) jih je iz občine Šmartno ob Paki, 49 iz mestne občine Velenje ter 9 iz občine Šoštanj. Ostali so iz občin Mislinja, Polzela, Braslovče, Mozirje, Gornji Grad, Prebold in Rečica ob Savinji. prvega ocenjevanja vzorcev vina v organizaciji Združenja vinogradnikov Slovenije VINIS ter na mednarodnem ocenjevanju vin v Oriovcu na Hrvaškem, kjer so nekateri naši vinogradniki dosegli vrhunske ocene.« Ob skrbi za pridelek in potrebne aktivnosti v kleteh niso pozabili še na družabno življenje, se vključili v aktivnosti ob občinskem prazniku, tvorno sodelovali z nekaterimi društvi v okolju. Krajnc se je zahvalil vsem, ki so jih pri izvedbi zastavljenih nalog podprli, ter članom društva, ki so pri tem tudi sodelovali. Po napovedih nove predsednice upravnega odbora društva Mojce Praprotnik bistvenih novosti v letošnjem delovnem programu niso predvideli, saj ostaja izobraževanje v obliki predavanj, strokovnih ekskurzij, praktičnega dela na terenu stalna naloga. Letina ni enaka letini in se je treba nenehno izobraževati, je pojasnila. Novost v programu je postavitev klopot-ca. »Mislim, da bodo na prvem sestanku upravnega odbora društva, v katerem se sedaj močno prepletata modrost in mladost, prišle na plan še kakšne ideje. Pričakujem novo energijo, s katero bomo dejavnost društva še poživili. Želimo si večje prepoznavnosti v domačem okolju, državi in zunaj njenih meja in pripeljati v naše okolje še več turistov. Pogoje za to imamo, le izkoristiti jih je treba,« nam je dejala Prapro-tnikova. Na vprašanje, ali je mogoče narediti še več, pa je dejala: »Seveda. Upam le, da člani niso preslišali mojega poziva k sodelovanju in povezovanju med njimi in med ostalimi društvi v kraju. Od lokalne skupnosti pričakujemo, da nam bo stala v prizadevanjih še bolj ob strani, kot nam je doslej.« GOSPODARSKE novice Za zaposlitev mladih 5000 evrov Zavod za zaposlovanje je včeraj objavil spremembo programa Spodbude za trajno zaposlovanje mladih. Po novem bodo lahko delodajalci zaposlili mlajšega od 30 let že takoj po njegovi prijavi v evidenco brezposelnih in za to dobili subvencijo pet tisoč evrov. Javno povabilo je odprto do porabe 27,7 milijona evrov oziroma do 31. julija 2019. Lani se je v program vključilo 1.175 mladih, letos pa nameravajo vključiti dodatnih 1.500 brezposelnih mladih. V Velenju objavili »kmetijski« razpis Velenje, 14. februarja - Mestna občina Velenje je na svoji spletni strani objavila Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2018. Letos bo občina zanj namenila 78.200 evrov. Največ, 64.500 evrov, bodo namenili za naložbe v kmetijska gospodarstva in nakup kmetijske mehanizacije, najmanj, 3200 evrov, pa za plačilo zavarovalnih premij. Rok za oddajo vlog je 23. marec. Lani je velenjska občina za namene kmetijstva preko javnega razpisa izplačala skoraj 74 tisoč evrov, kar predstavlja dobrih 94 % razpisanih sredstev. Večina sredstev je bila izplačana za naložbe v kmetijsko gospodarstvo. ■ bš Država bo spodbujala domače naložbe Država bo po novem enako spodbujala tako domače kot tuje naložbe. Poslanci so na posebno zadovoljstvo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška sprejeli zakon o spodbujanju investicij in zakon o spodbujanju razvoja turizma. Nov zakon o spodbujanju investicij določa, katere naložbe so z vidika države strateške ter osnovo za dodeljevanje spodbud, od subvencij do povratnih oblik financiranja projektov. Med poslanci je bilo sicer največ nasprotovanja uvedeni možnosti razlastitve lastnikov nepremičnin, ko gre za strateške naložbe. Podjetja v tuji lasti uspešnejša Podjetja v tuji lasti očitno le niso takšen bav bav, kot jih pogosto želimo prikazati. Vsaj nekateri podatki kažejo drugačno sliko. Večinoma rastejo hitreje od slovenskega povprečja, tako po prihodkih od prodaje kot tudi izvozu, številu zaposlenih in dodani vrednosti na zaposlenega. V zadnjem letu je podjetje s tujim kapitalom v povprečju ustvarilo 3.444 evrov več dodane vrednosti na zaposlenega kot domače podjetje iz iste panoge in z enako produktivnostjo. ■ ■ Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode v Šaleški dolini Skladno z določbami Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17) in z vsebino strokovnih navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vas seznanjamo z načini in časovnimi roki obveščanja o kakovosti pitne vode. V tabeli so prikazani načini obveščanja za pri- mere odstopanj, omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode, neskladnosti v hišnem omrežju, izvajanja korektivnih ukrepov ter poročanja o kakovosti pitne vode in dostopanja do informacij o pitni vodi. Načini obveščanja in podajanja informacij o kvaliteti pitne vode v Šaleški dolini v letu 2018 Oskrbovalno območje Oskrbovane krajevne skupnosti Obvestila o omejitvah, prepovedih pitja pitne vode, o ukrepih ter odstopanjih Obvestila o neskladnosti v hišnem omrežju Obvestila o večjih okvarah in sanacijah Letno poročilo o kvaliteti pitne vode Rezultati analiz, izjave o skladnosti R1 Velenje Konovo, Šmartno, Šalek, Bevče, Gorica, Staro Velenje, Črnova, Velenje - MČ Desni breg, Prelska, Vinska Gora Moj radio Radio Velenje www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje www.velenje.com www.velenje.si www.sostanj.si www.smartnoobpaki.si Osebno obvestilo Oglasna deska v objektu Obvestilo upravnika Moj radio Radio Velenje www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje www.velenje.com Naš čas - lokalni časopis www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje Služba za tehnologije in nadzor, Primorska 8a, Šoštanj Paški Kozjak Paški Kozjak Grmov vrh Šoštanj, Lokovica, Pesje, Stara vas, Velenje (MČ Levi breg -vzhod, MČ Levi breg - zahod), Staro Velenje, Podkraj, Kavče, Šentilj, Andraž, Gavce, Šmartno ob Paki, Gorenje - Skorno, Veliki vrh, Gora Oljka, Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki Topolšica Topolšica, Ravne, Plešivec, Gaberke, Škale-Hrastovec, Cirkovce Bele Vode Bele Vode, Skorno-Florjan, Visočki Vrh Javni objekti Šaleška dolina Osebno obvestilo Časovna opredelitev obveščanja in časovni roki Čim prej, najkasneje v 2 urah Čim prej, najkasneje v 7 dneh Napovedane prekinitve 24 ur prej, nepredvidene čim prej do 31. 3. za preteklo leto pon.-pet., 7.00-15.00 v letu 2018 u Komunalno podjetje Velenje Za morebitna vprašanja smo vam na razpolago tudi na elektronskem naslovu pitnavoda@ kp-velenje.si. Nujne klice sprejemamo v dežurni službi na številki 03 898 94 20 ali brezplačni številki 080 80 34. Pomembno je vedeti, kako se odzvati, kadar voda ni pitna Zdravstveno ustrezna pitna voda je ključnega pomena za zdravje vsake skupnosti. Zato je pomembno, da smo pripravljeni tudi na morebitne izredne razmere in ustrezno seznanjeni, na kakšen način bomo v teh primerih obveščeni in kako se odzvati v primeru, ko voda ni pitna. V ta namen imamo v Komunalnem podjetju Velenje vsako leto izdelan in na spletnih straneh objavljen načrt obveščanja uporabnikov v primeru izvajanja ukrepov omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode na območjih, ki jih oskrbuje javni vodovod podjetja, v primeru neskladnosti vzorcev pitne vode v hišnih omrežjih in v primeru odpravljanja večjih okvar in sanacij vodovodnega omrežja. Kaj zajema načrt obveščanja uporabnikov pitne vode? Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode v Šaleški dolini zajema nabor sredstev javnega obveščanja, ki bi jih v podjetju uporabili za obveščanje upo- rabnikov v primeru, ko voda zaradi različnih razlogov ne bi bila primerna za uporabo. Namreč naravne nesreče (poplave, potresi, žled, nevihte, suša ...), rutinske napake (okvare na cevovodih, napake v delovanju črpalk ali opreme, izpadi električne energije ...) in druge nepredvidljive nesreče (razlitje nevarnih snovi v prometnih nesrečah ipd.) lahko neposredno vplivajo na kvaliteto pitne vode. Če bi bile težave neobvladljive in bi pitje vode predstavljalo tveganje za uporabnike, bi v podjetju takoj izvedli obve- ščanje uporabnikov s pomočjo sredstev javnega obveščanja, ki so navedena v načrtu obveščanja. Uporabniki bi bili obveščeni o potrebnih ukrepih, kot so prepoved pitja vode iz javnega vodovoda, prekuhavanje vode, možnostih nadomestne oskrbe, priporočilo pitja embalira-ne vode, prepoved pitja vode iz pipe za rizične skupine ipd. Javne ustanove, kot so vrtci, šole, zdravstvene ustanove, domovi za ostarele, in živilske obrate bi obvestili tudi osebno. Načrt obveščanja uporabnikov vključuje tudi ustaljene postop- ke obveščanja s pomočjo sredstev javnega obveščanja v primeru večjih okvar in sanacij vodovodnega omrežja. Komu oziroma kam sporočiti, če so težave s pitno vodo? V primeru, da imate pomisleke glede kakovosti pitne vode ali težave zaradi nezadostne oskrbe, lahko to sporočite 24-urni dežurni službi Komunalnega podjetja Velenje na telefonski številki 03 898 94 20 ali 031 393 420 ali pokličete na brezplačno številko 080 80 34. Kje uporabniki dobijo informacije o kvaliteti pitne vode? Informacije o kakovosti pitne vode so objavljene na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje www.kp-velenje.si. Vprašanja o kakovosti pitne vode nam lahko pošljete na elektronski naslov pitnavoda@kp-velenje.si. Vsi rezultati analiz pitne vode so dostopni na vpogled v službi za tehnologije in nadzor, ki ima svoje prostore v objektu centralne čistilne naprave Šaleške doline na Primorski cesti 8a v Šoštanju. Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 3 15. februarja 2018 GOSPODARSTVO 5 SŠGZ uspešno vpeta v lokalno okolje V 10 letih pomembno oblikovala cilje tukajšnjega prostora - Med nalogami krepitev gospodarskega okolja in njegovo delovanje lokalno in globalno Tatjana Podgoršek Velenje, 13. februarja - Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je ob 10- letnici delovanja pripravila akademijo. Na vabilu nanjo so zapisali, da je jubilej pravi trenutek za pregled doseženih rezultatov in razmislek o prihodnjih aktivnostih, predvsem pa je to srečanje tistih, ki se zavedajo, da je prihodnost v sodelovanju. Mag. Franci Kotnik, ki opravlja nalogo direktorja regijske zbornice vseh 10 let, je ob pogledu na prehojeno pot zbranim v prostorih vile Bianca v Velenju izpostavil nekatere osrednje aktivnosti, s katerimi si je zbornica prizadevala zagotoviti lokalnemu gospodarstvu čim bolj konkurenčno okolje in mu pomagati pri lajšanju težav gospodarske krize. To so prizadevanja za infrastrukturni projekt 3. razvojne osi, razvojne konference, na katerih so sistemsko iskali odgovore na razvojna vprašanja v regiji. Ukvarjali so se še z iskanjem odgovorov na vprašanje, kako zagotoviti tukajšnjemu gospodarstvu potrebne kadre, spodbujali inovativnost, v gospodarski krizi prepoznali pomen čezmej-nega sodelovanja in povezovanja. Uspešno delo zbornice v minulih 10 letih se odraža - tako Franci Kotnik - tudi v dejstvu, da je zaznalo potrebo po članstvu v tem trenutku v njej kar dve tretjini tukajšnjega gospodarstva. Po mnenju podžupana Mestne občine Velenje Petra Dermola se regijska zbornica zavzeto vklju- čuje v lokalno okolje, v katerem delujejo gospodarski subjekti, ki težijo k doseganju čim boljših rezultatov, čim večji konkurenčnosti, kar je pomembno za vse v okolju. Zato si bo lokalna skupnost še naprej prizadevala za tvorno sodelovanje z zbornico in posredno s tem tudi z gospodarstvom z različnimi aktivnostmi v njeni domeni. »Prihodnost je v sodelovanju. Če bomo sodelovali, bomo tudi zmagovali,« je še dejal Dermol. Tudi predsednik upravnega odbora regijske zbornice dr. Blaž Nardin je menil, da bodo lahko pet ključnih nalog, ki so si jih zadali za delo v prihodnje, uresničili z iskanjem sinergije med velikim in malim gospodarstvom, mladimi in starejšimi podjetji, s sodelovanjem med ... »Vlogo regijske zbornice v prihodnosti vidimo v omogočanju in krepitvi lokalnega gospodarskega okolja, ki bo delovalo lokalno in globalno.« Po besedah Boštjana Gorjupa, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, je SŠGZ pomemben člen v dogovorih v lokalnem okolju, kaj je treba storiti v infrastrukturi, pri kadrih in v družbenem življenju. Po spremembi zakonodaje se je resno prestrukturirala in z vitko ter dobro ekipo vsa ta leta pomembno oblikovala cilje v tukajšnjem prostoru glede energetskega sistema Šaleške doline, priprav na izpeljavo projekta 3. razvojne osi ter sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami. Pozabila ni tudi na svoje člane, ki so v tem prostoru specifični zaradi velikosti in pomembnosti v državi ter velikega števila malih ter srednjih podjetij, ki so se zgradila z njeno pomočjo. Na naše vprašanje, kje vidi regijsko zbornico kot podporo gospodarstvu v prihodnje, je Gorjup odgovoril: » Gospodarstvo se sooča z novimi izzivi, gospodarska zbornica pa je tista platforma, ki zna te postaviti na skupni imenovalec in nanje odgovoriti.« Na prireditvi, ki jo je popestrila citrarka Tanja Lončar, so nekaterim regijskim zbornicam podelili zahvalne listine ter zaslužnim posameznikom priznanja zbornice. Z dobro obiskane akademije ob jubileju zbornice Priznanja za zaslužne posameznike REKLI so ) ob jubileju regijske zbornice: Dr. Cvetka Tinauer, predsednica upravnega odbora regijske zbornice v minulih 10 letih: »V teh letih je bilo opravljenega veliko dela, ki bežnemu opazovalcu morda ni bilo opazno. Marsikdaj se je bilo treba odločati tako, da nismo delali izjem, kar ni bilo enostavno. Tudi izgubili smo nekatere člane. V prihodnje bo morala zbornica usmeriti svoj korak na področje kadrov, predvsem izobraženih, da ti ne bodo odhajali v tujino. Trd oreh zna biti digitalizacija, ki bo omogočila nastanek novih delovnih mest na eni, na drugi strani pa jih bo veliko tudi ukinila. Sicer pa ocenjujem prehojeno pot za uspešno. V okolju je bila zbornica prepoznavna, kar se je odrazilo tudi v tem, da je pridobila nekaj novih članov.« Mirko Strašek, direktor družbe KLS Ljubno: »Ko smo imeli leta 2008 sestanek pri nas na Ljubnem, smo bili zaskrbljeni, ker nekateri niso videli izhoda, ker nihče ni hotel biti član zbornice. Sam sem že takrat menil, da gospodarstvo potrebuje inštitucijo, ki bo združila gospodarstvo in ga zastopala na ustreznih ravneh. Sem kritičen do njenega dela, kar pa ne pomeni, da zbornice ne potrebujemo. Pa še kako jo. To se je že pokazalo, saj je v veliko primerih odigrala odločilno vlogo. Upam, da bo tudi ostalo gospodarstvo spoznalo, da mora biti njen član ne s prisilo, ampakbo s tem izrazilo pripadnost skupnosti, v kateri deluje in ji pripada.« ■ Izbrana ponudba namestitev za oddih v naravi Igor Savič in Mitja Hojnik iz inkubiranega podjetja Olta predstavljata rešitev za trženje in najem podeželskih turističnih namestitev - Na portalu najem-koce.si trenutno oglašuje 135 objektov oziroma več kot 230 izbranih namestitev Tina Felicijan Prijatelja in poslovna partnerja Igor Savič in Mitja Hojnik se že od nekdaj ukvarjata z računalništvom. Še kot sošolca v srednji šoli sta začela iskati nove izzive in priložnosti. Tako sta med študijem v Mariboru zagnala dostavno podjetje. Med kasnejšim službovanjem pri enem od velenjskih računalniških podjetij pa ju je začel zanimati turizem, zato sta vložila v apartmaje, a kmalu zaznala vrsto težav pri trženju. Rešila sta jih tako, da sta za svoje potrebe razvila sistem, ki je bil nastavek za njun aktualni projekt - razvoj pravkar objavljenega portala najem-koce. si -, ter odprla podjetje za oglaševanje in trženje turističnih namestitev Olta, ki gostuje v SAŠA Inkubatorju. Specializirala sta se za bolj odročne namestitve v naravi, kot so brunarice, zidanice in druge počitniške hiše ali turistične kmetije. Razvoj je zaključen, zdaj se začne marketing Najemodajalci različnih turističnih namestitev se srečujejo s težavami pri promociji, v komu- nikaciji z gosti, pri urejanju dokumentacije, zato sta Igor in Mitja začela razvijati sistem avtomatskega pošiljanja predračunov ob rezervaciji, integrirala sta koledar prostih terminov za najem in dodala celo vrsto praktičnih rešitev, ki tako oddajanje kot najemanje turističnih namestitev poenostavijo. V preteklem letu in pol sta ga nadgradila ter v sodelovanju z dvema programerjema, tremi oblikovalci in drugimi sodelavci s področja priprave vsebin in marketinga razvila aplikacijo za najemodajalce, ki omogoča enostavno urejanje namestitev in pregled nad rezervacijami, na portalu najem-koce.si pa so namestitve sistematično razvrščene in celovito predstavljene tako v besedi kot sliki. »Vsakega ponudnika preverimo in mu pomagamo pri izpopolnjevanju njegovega profila. Ponudba vsebuje vse potrebne podatke in informacije, da je dodatne komunikacije, ki je zelo zamudna, čim manj, rezervacija pa čim hitrejša. Najemniki tako lažje iščejo primerne namestitve in jih primerjajo, najemodajalci pa imajo zagotovljeno oglaševanje,« je povedal Mitja in dodal, da se bosta v naslednjem koraku posvetila promociji portala prek različnih marketinških kanalov, v kar bosta vložila velik del sredstev. Nato pa nameravata razširiti ponudbo in vključiti tudi namestitve v sosednjih državah ter še nadgraditi sam sistem. Idej in prostora za razvoj je namreč še veliko, pravita. ■ Igor Savič in Mitja Hojnik sta skupaj odraščala in poleg prijateljstva, kije povezalo tudi njuni družini, razvila poslovni odnos, ki veliko obeta. Odprte karte in zaupanje - to je ključno, pravita. Igor Savič: »Ambicija je zajeti čim več ponudbe namestitev v naravi v Sloveniji in privabiti čim več tujih turistov. Za zdaj smo prostojni za turistično najbolj zanimive regije, kot so okolica Bohinja, Logarska dolina, visokogorje, izbiramo pa le preverjeno kakovostne namestitve.« Mitja Hojnik: »Tudi najin poslovni model je tako kot pri večini portalov za rezervacijo turističnih namestitev provizijski. Najemodajalci se oglašujejo brezplačno, v marketing investiramo mi, ob rezervaciji pa vzamemo provizijo, ki jo vlagamo v nadaljnji razvoj.« 2,2 odstotka višje pokojnine Pokojnine in drugi prejemki se bodo po letih varčevanja redno uskladili za 2,2 odstotka, je sklenil svet pokojninskega zavoda. Višji usklajeni zneski bodo izplačani konec meseca. Pokojninska reforma določa, da se uskladitev opravi pri izplačilu pokojnin za februar, in sicer za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače ter 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu v primerjavi z zneskoma v letu prej. Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, družinske in vdovske, je približno 616.000. Aprila je sicer napovedana še 1,1-od-stotna izredna uskladitev. MESTNA OBČINA VELENJE objavlja Javni natečaj za Naj prostovoljec Mestne občine Velenje 2017 Vsebina natečaja je objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave). Prijave zbiramo do 15. marca 2018. Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA ""^JlS 22. februarja 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 14. februarja Bil je dan stavke, ki jo je pripravil SVIZ. Večina šol in vrtcev po državi je bilo zaprtih, v Ljubljani pa se je zbralo več kot 20 tisoč stavkajočih. Večina vrtcev in šol je ostala praznih. V Slovenijo je v okviru projekta premestitve beguncev prispela skupina devetih Eritrejcev. Poslanci so se ukvarjali z zakonom o spodbujanju investicij. Mnenja so bila deljena - zaradi možnosti razlastitve mu je nasprotoval del opozicije, pa tudi nekatere civilne in okoljevarstve-ne organizacije. V ZDA so na srednji šoli na Floridi odjeknili streli. Kot se je pokazalo kasneje, je 19-letni napadalec, izključeni dijak šole, ustrelil 17 ljudi in jih še 10 ranil. V Franciji so našli posmrtne ostanke devetletne deklice Maelys de Araujo, ki je bila pogrešana od avgusta lani. Da jo je ubil, je priznal 34-letni nekdanji vojak. Francoski predsednik Emmanuel Macron je zagrozil z napadom na Sirijo, če se bo izkazalo, da je sirska vlada proti civilistom uporabila kemično orožje. Južnokorejsko ministrstvo za združitev je sprejelo načrt, po katerem bo plačalo vse stroške gostovanja severnokorejske delegacije v Pjongčangu. Gre za strošek, višji od 2,13 milijona evrov. Četrtek, 15. februarja Dobili smo prvo medaljo na letošnjih olimpijskih igrah. Osvojil jo je biatlonec Jakov Fak, ki je bil na preizkušnji na 20 kilometrov srebrn - drugi. ji, ki so med drugim razpravljali tudi o stanju v koaliciji. V strankah SD in DeSUS so menili, da obstaja koalicija le še na papirju. Predsednik SMC Miro Cerar se je pred volitvami odločil preveriti zaupanje med člani stranke. Čeprav mu mandat poteče junija, je volilni kongres stranke napovedal za 10. marec. Na zasedanju obrambnih ministrov članic zveze Nato so ZDA od Evropske unije zahtevale pisna zagotovila, da ne bo prišlo do podvajanja struktur v obrambi. Petek, 16. februarja Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je napovedal, da bo vladi predlagal, da ga razreši z mesta pogajalskega vodje. Poslanci Državnega zbora so nadaljevali sejo in med drugim razpravljali o predlogu zakona o sanaciji posledic onesnaženja na območju Celjske kotline in uresničevanju pravic narodnih skupnosti nekdanje SFRJ. Posebni ameriški tožilec je zaradi domnevnega vpletanja v ameriške predsedniške volitve leta 2016 vložil obtožnico proti 13 ruskim državljanom in trem ruskim podjetjem. V Tel Avivu se je na osnovi policijskega priporočila, naj tožilstvo zaradi podkupovanja vloži obtožnico proti premierju Benjaminu Netanjahuju, zbralo več tisoč Izraelcev. Premierja so pozvali k odstopu. Nemška kanclerka Angela Merkel se je na srečanju z britansko premierko Thereso May v Berlinu pogovarjala o brexitu in vsem, kar sodi zraven. Jakov Fak je osvojil srebrno olimpijsko medaljo. Okoljevarstveniki, opozicija in nekateri člani koalicije so izrazili skrb, da gre pri noveli energetskega zakona za novo finančno pomoč Termoelektrarni Šoštanj. Po stavki z dne pred tem je vlada ministru Borisu Koprivnikar-ju podelila mandat, da s sindikati javnega sektorja izpelje pogajanja v okviru enoodstotnega dviga plačne mase. Branimir Štrukelj je predlog označil za provo-kativno in bizarno odločitev. Sešli so se koalicijski partner- Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati, brez prevajalcev ali zapisnikarjev. Ameriški zunanji minister Rex Tillerson se je v Ankari sešel s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in zunanjim ministrom Mevlutom Ca-vusoglujem. Sobota, 17. februarja Pravosodno ministrstvo je sporočilo, da napovedane reorganizacije mreže sodišč ne bo. Za razlog so navedli različne poglede, ki jih do konca mandata ne bo mogoče premostiti, in pomanjkanje politične volje. Predsednik Borut Pahor je obiskal Pjongčang in naše športnike, ki tekmujejo na olimpijskih igrah. Udeležil se je tudi sprejema pri južnokorejskem predsedniku Moon Jae-nu. Kosovski premier Ramush Haradinaj je ob deseti obletnici samostojnosti države pozval Žabja perspektiva Evropsko unijo, naj najde način, da bi pet držav članic nehalo blokirati evropsko perspektivo Kosova. Na obtožbe, da se je Rusija vpletala v ameriške predsedniške volitve, se je odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dejal je, da gre za »blebetanje«. V Etiopiji so dan po tem, ko je nepričakovano odstopil etiopski premier Hailemariam Desalegn, razglasili izredne razmere. Na Celjskem so nasilne rope izvajali trije moški in mladoletnica. dnjih mesecih. Kot so pojasnili, so trije moški in mladoletnica v nočnih urah potrkali na vrata nič hudega slutečih in jih nasilno napadli. V Nemčiji je potekala največja varnostna konferenca na svetu. V Munchnu je potekala največja varnostna konferenca na svetu, ki se je je udeležilo več kot 450 voditeljev držav in najpomembnejših svetovnih institucij, politikov in strokovnjakov. Nedelja, 18. februarja V francoskih Alpah na območju Val d'Isera je med smučanjem po zaprti poti snežni plaz zasul 43-letnika in njegovo 11-le-tno hčer. Razburil je poljski premier Ma-teusz Morawiecki. Dejal je namreč, da so med sodelavci nacistov in sostorilci holokavsta tudi Judi. Protestni shod so pripravili dijaki, ki so preživeli strelski pokol na floridski šoli v sredo pred tem. Pozivali so k omejevanju dostopa do orožja in napovedali nove proteste. Da bi omejili nasilje mamilar-skih tolp, je brazilska vlada ukazala vojski, da prevzame poveljstvo nad policijo v državi Rio de Janeiro. Po tem, ko so bili v eksploziji na obmejnem območju z Gazo ranjeni štirje izraelski vojaki, so izraelska vojaška letala napadla več ciljev v Gazi. Madžarski premier Viktor Or-ban je pred aprilskimi volitvami še zaostril retoriko proti priseljencem in volivce opozoril, da so oni zadnji branik pred invazijo v Evropi. Izbruhnil je ognjenik Sinabung na indonezijskem otoku Sumatra. Gost oblak pepela se je dvigal pet kilometrov visoko. Evropska centralna banka je do preklica zamrznila plačila tretje največje latvijske banke ABLV, ki je obtožena pranja denarja. Torek, 20. februarja Slovenijo je razburilo poročanje medijev, da so bili naši vojaki neuspešni na testiranju Nata. V vrstah Slovenske vojske nad tem niso preveč presenečeni, je pa bila zato toliko bolj presenečena ministrica za obrambo. Našli so le nekaj razbitin strmoglavljenega letala. V goratem predelu osrednjega Irana je strmoglavilo potniško letalo s 65 ljudmi na krovu. Ponedeljek, 19. februarja Osnovnošolci in dijaki iz zahodne in osrednje Slovenije so šli na zimske počitnice. Policisti so razkrili podrobnosti štirih ropov v stanovanjskih hišah na območju pristojnosti policijske uprave Celje v za- Premier Cerar je od ministrice zahteval takojšnje ukrepanje. Državni zbor je zadnji dan februarske redne seje podprl novelo protikorupcijskega zakona in novelo o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki med drugim uvaja nov način izrabe očetovskega dopusta, zavrnil pa spremembe energetskega zakona. Iz Pjongčanga smo čakali na vest o kakšni osvojeni medalji, dobili pa povsem drugačne novice. Žiga Jeglič, mož odločitve na tekmi proti Slovaški, je padel na dopinškem testu, ki so ga izvedli med olimpijskimi igrami. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je zatrdil, da so se sirski provladni borci, ki so vstopili v Afrin, po opozorilnem ognju umaknili na obrobje mesta. Špela Kožar Za javno dobro, g. minister! Javni uslužbenci smo v teh dneh ena najbolj osovraženih družbenih kast. Vsaj takšen občutek dobivamo - s strani politike sploh ni presenetljivo, s strani sodržavljanov pa precej. Kdo sploh je javni sektor? Tisti, ki smo na ulicah, smo manjšinski del. Državna, javna in lokalna uprava, tudi oni spadajo »k nam«. A niso na ulicah. Ali veste, dragi sodržavljani, da se v vaših žaljivih zapisih prepoznajo medicinske sestre in negovalke, ki nam bodo kmalu brisale zadnjico, gasilci, ki z gašenjem požara vedno znova zanemarijo lastno izpostavljenost smrtni nevarnosti, učiteljice, ki so vas izobraževale, pa tudi novinarji javne RTV, ki smo (ob odsotnosti pravne države) branik pred političnimi neumnostmi, korupcijo, klientelizmom?Padli ste na fin-to ministra za javno upravo. Res je, g. minister se je v štirih letih zelo dobro, morda najbolj od vseh, naučil nastopati pred javnostjo. A bolj kot forma je pomembna vsebina - in kaj sporoča? »Ni zbliževanj, vsaj s sindikalne strani, po drugi strani pa gledamo 10 tisoče ljudi na cestah namesto za pogajalsko mizo.« Kdo je odletel v Dubaj, namesto da bi bil za pogajalsko mizo? In ko se zberejo za pogajalsko mizo, kdo se ne želi pogajati, kdo za »odmevniško« mizo TVS, kjer g. ministra radi gostimo, ponavlja maksimo - milijardo evrov želijo! To ponavlja le on, nihče od sindikatov, sindikalistov. Da, g. minister se je naučil govornih spretnosti, postal je dober politični retorik, torej takšen, ki nenehno govori eno in isto, ki ponavlja neresnične maksime, ki straši sodržavljane pred drugimi sodržavljani. G. ministra sem nekdaj spoštovala. Pravzaprav vse do ... zadnje stavke. Zelo znane so namreč tudi številke o prekomernem zaposlovanju ljudi v javni upravi in nastavljanju svojih s strani vladajoče politike. In kako to razloži g. minister? »Na novo zaposleni v mandatu te vlade v šolstvu, zdravstvu in sociali so ljudje, ki so zaposleni za storitve za državljane in to menim, da je to upravičeno.« Aha, minister torej priznava potrebo po kakovostnem javnem sektorju. Vsaj nekaj. Ob kopičenju zahtev tistih, ki delamo v javnem sektorju, g. minister menda ni več zmogel. Čeprav je prišel iz Dubaja, očitno ni več zmogel poslušati naših krikov. Res smo grozni, saj lahko s svojimi zahtevami destabiliziramo celotno državo! Povedano v ministrovem slogu: »Na tej točki, glede na odziv sindikatov, glede na mandat, ki mi je podeljen in tudi na morda številne kritike, s katerimi se soočam, pa ne bom sodil o njihovi upravičenosti, prihajam do odločitve, da bom predsedniku vlade oz. vladi, predsednika sem pa s tem že seznanil, predlagal, da zamenja vodjo pogajalske skupine in se sam s te pozicije umaknem, ker v tej situaciji na sindikalni strani glede količine mandata, ki ga imam dejansko na voljo, ne vidim več realne in racionalne možnosti, da bi dosegli dogovor, ki je sprejemljiv za državo, vlado in ne nazadnje za prihodnost Slovenije.« Da, slovenska prihodnost je odvisna od stavkajočih. Ne od tistih, ki sedijo v parlamentu, če sploh sedijo, ne od tistih, ki sedijo na Gregorčičevi, ne od vseh, ki sedijo po ministrstvih, inštitutih, komisijah ... odvisna je od peščice ljudi, ki vsakodnevno pomagajo sodržavljanom. Zatorej, dragi sodržavljan, ko boš spet želel pljuniti na naše delo, se opomni, kdo je zakrivil bančno luknjo, kdo je podeljeval kredite in s tem vzpostavil tajkune, zaradi koga imamo v dvomilijonski državi sploh revne, zakaj pravna država ne deluje... In še nečesa se je treba zavedati; nestabilen, izčrpan, slabo delujoč javni sektor odgovarja naši politični eliti. Ker lahko iz dneva v dan privatizira njegove dele. In ko, dragi sodržavljani, ne boste imeli denarja za nujno operacijo vašega otroka? No, nekateri ga nimajo že zdaj, pa zato zbirajo zamaške... V tak tretji svet drvimo z ministri, ki jih imamo. Najhuje od vsega, g. minister, pa je to, da ste del stranke, ki se hvali s profesorskimi, doktorskimi nazivi. Le tolažite se s politično stabilnostjo, če mislite, da je to največji uspeh, kar neka vlada lahko postori v svojem mandatu. Veliko več smo pričakovali od vas, g. minister, tako kot od prvega med ministri. Gotovo pa ne popolne degradacije zaposlenih v javnem sektorju. Slovenci delamo povprečno samo 34 let V Sloveniji rodnost pada: na leto se pri nas v povprečju rodi 10.000 otrok manj kot pred 50 leti. Kar ob tem še bolj preseneča - Slovenci povprečno delamo samo 34 let, medtem ko povprečno živimo 80 let. Švedi delajo kar sedem let dlje. Če želimo slediti temu zgledu, potrebujemo očitno zdravo delovno okolje ter vseživljenjsko učenje. Manj delovno aktivnih, starih med 55 in 64 let, je v Evropi le še v Grčiji. ■ Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 7 22. februarja 2018 Na Gorici največ težav s prometom Velenjski socialdemokrati od sredine januarja gradijo koalicijo z občani - KS Gorica je največja v občini, zato kljub vlaganjem težav ne zmanjka Bojana Špegel Velenje, 14. februarja - Svetniška skupina velenjskih Socialnih demokratov nadaljuje obiske krajevnih skupnosti, kjer že od sredine januarja gradijo koalicijo z občani. Prejšnjo sredo so pripravili razgovor o razvojnih možnostih in priložnostih ter problematiki v krajevni skupnosti Gorica, kjer je bilo zanimanje krajanov veliko. Imeli so precej konkretnih vprašanj, na katera so odgovarjali župan Bojan Kon-tič, direktor občinske uprave Iztok Mori, poslanec v državnem zboru Jan Škoberne, vodja svetniške skupine Peter Dermol in vodja urada za komunalne zadeve na MOV Tone Brodnik. Povedali so, da po vsakem obisku posamezne krajevne skupnosti ali mestne četrti preučijo želje in pripombe krajanov, saj želijo vse, kar je mogoče, vnesti v razvojne načrte MO Velenje. Po besedah župana nove projekte načrtujejo tako, da so finančne konstrukcije »zaprte« tudi s pomočjo evropskih ali državnih nepovratnih sredstev. »V dobrih sedmih letih, odkar sem župan, si upam trditi, da smo veliko postorili, obenem pa nam je uspelo zadržati finančno stabilnost,« je še zatrdil Kontič. Velike in majhne želje Predsednik sveta KS Gorica Jože Kandolf je za največji težavi v krajevni skupnosti izpostavil propadajoči Beli dvor, ki je trenutno prazen, in nedokončan stanovanjsko-poslovni center ob novih blokih. Krajani si želijo, da bi v njem zaživela trgovina in še kakšen lokal, saj bi vnesla več življenja v novo naselje. Največ krajanov pa je imelo pripombe na prometno ureditev na Gorici. Opozorili so na nevarno cesto mimo Živkoviča, ki jo mnogi uporabljajo za bližnjico proti Koroški oziroma Arji vasi. Ne 3 UTRIP le, da je promet po njej gost, del te ceste nima pločnika, zato so pešci precej ogroženi. Po tem, ko so ponovno za promet odprli cesto pod osnovno šolo, ki vodi mimo vrtca, pa krajani ugotavljajo, da je ta zelo nevarna, saj je na njej vedno veliko otrok, promet pa naj bi bil zelo gost. Preden so jo odprli, so sicer izvedli anketo med krajani. Ti so se tedaj večinsko opredelili za njeno odprtje. Sedaj pa so predlagali, da izvedejo novo anketo. Ob tem jih je Tone Brodnik opozoril, da cesta ne bo mogla ostati zaprta, če bo trgovina v novem poslovno stanovanjskem centru res zaživela. 1.3 f .. g 1 i-ffef TPS*^ mm Najprej so govorili gostje iz stranke SD Velenje, potem so imeli veliko vprašanj in pobud na njihove razvojne napovedi tudi krajani in krajanke Gorice. To je sicer odvisno tudi od zasebnika, ki ima lokal v lasti, zato predlog ene od stanovalk, da v jekleni škatli uredijo telovadnico za krajane, ni bil naslovljen na pravi naslov. »Občina je pri tem brez moči, gre za zasebno lastnino, » je pojasnil župan. Tudi on pa ni mogel verjeti, da v novih blokih še vedno niso dokončani balkoni. Na njih še ni ploščic, zato se zadržujeta voda in led. »Takšni so za nas, najemnike, ne- ■ 7 uporabni,« je pojasnila ena od krajank. Iztok Mori je zagotovil, da bodo balkone kmalu uredili. Eden od krajanov je vprašal, če v mestu že kaj razmišljajo, da bi vozila, ki pobirajo smeti, zamenjali z manj glasnimi in ekološko bolj prijaznimi. Enega pa je zanimalo, kdaj bo Velenje dobilo pasji park. V prestolnici so namreč odprli že tretjega. Modre cone naredile več reda Pomanjkanje prostih parkirišč med bloki na Gorici je bilo dolga leta največja rak rana KS. Z izgradnjo garažne hiše, ki ima tri nivoje, so jo delno rešili. A ta še vedno ni polna. Krajani so menili tudi, da je 15 evrov mesečno za najem garaže v novi garažni hiši za mnoge še vedno predrag. Tudi voda v njih še vedno teče tam, kjer ne bi smela. Na občini za vse to vedo. »Ko smo uvajali modre cone, je bil odpor med našimi krajani zelo velik. Vendar so naredile več reda,« je zatrdil Kandolf, ki je poudaril, da KS dobro sodeluje z upravo MO Velenje. Oboji pa se zavedajo še enetežave, ki jo je izpostavil eden od krajanov. »V našem bloku smo zbrali denar za izgradnjo dvigala, a ker le eden od stanovalcev ne podpiše soglasja, ne dobimo dovoljenja. To, da zakon zahteva 100-odstotno soglasje lastnikov stanovanj, ni dobro,« je poudaril. Škoberne mu je pojasnil, da se tega zavedajo tudi na državni ravni, a da rešitev ni enostavna. Da bi bil nov zakon, ki bi omogočal, da zadostuje manjši odstotek soglasja lastnikov, sprejet še v tem mandatu vlade, pa je praktično nemogoče. In to kljub temu, da naj bi bil predlog spremembe zakona že pripravljen. Rekli so ) Peter Dermol, vodja svetniške skupine SD Velenje: »Nekateri izzivi in aktualna problematika v posameznih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih so nam že znani. A vedno ko stopimo pred ljudi, izvemo še kaj novega. Iz dialoga najlažje prepoznamo, kaj je v posameznem delu občine bolj prioritetno, kar skušamo upoštevati tudi pri pripravi občinskega proračuna. Naši obiski se bodo končali sredi marca, potem bomo še enkrat pretehtati vse po- bude krajanov. Ob obiskih smo veseli, ker smo deležni kar nekaj pohval, kritike pa so tiste, ki jih jemljemo kot izziv, da bomo v prihodnosti še boljši.« Župan Bojan Kontič: »Vlogi župana in predsednika stranke se pri meni vedno prepletata. Stranke so v lokalnem okolju zadolžene tudi za upravljanje javne samouprave, socialni demokrati pa smo v velenjskem prostoru tradicionalna stranka že vrsto let. Vse, kar želimo v prihodnjih letih še postoriti, preverimo pri ljudeh. Ne le da jih povprašamo za mnenje, prosimo jih tudi za njihove ideje. Vedno se najde kakšna, ki je sami ne bi opazili in izvedli, zato trdim, da skupaj tvorimo koalicijo razvoja občine. Vsega ni mogoče izvesti v enem letu, a vse dobre ideje vključimo v razvojne programe.« Poslanec v Državnem zboru Jan Škoberne: »Edini način, da lahko mesto upravljamo tako, kot si ljudje želijo, je, da jim prisluhnemo. Prednost koalicije z občani je, da tu ni nobene slabonamernosti. Na ta sreča- nja vsi pridemo zato, da bi naše mesto naredili še boljše. Večina si želi večje povezanosti, enakega dostopa in tega, da bi lahko v Velenju ostali tudi njihovi otroci. Njihova ključna vprašanja so, kako do dela, več življenja, več prožnosti in kako naše mesto povezati s svetom. Zato, da bodo lahko še vedno živeli tu, tudi če bodo delo našli kje drugje. Na vseh ravneh, kjer imamo to možnost, bomo socialni demokrati skušali te želje uresničevati.« in hrano Center, ki brezdomnim nudi več kot le posteljo V velenjski hiši za brezdomne osebe veseli vsake pomoči občanov - V njej trenutno biva 11 oseb Zaposleni se trudijo, da so njihovi dnevi polni aktivnosti pa jim tudi veliko več kot le posteljo in prehrano.« Osebam, ki se vključijo v njihov program, namreč zagotavljajo tudi psihosocialno podporo. »Poleg osnovnih življenjskih pogojev pri nas dobijo vso podporo, ki so jo pripravljeni spre- Brigita Šinigoj: »Ob psihosocialni podpori, ki je za vsakega uporabnika drugačna, pri nas brezdomci zaživijo človeka dostojno življenje.« ce so vedno težava. Vedno je veliko, ko je treba dati, in malo, ko dobiš. Res smo hvaležni MO Velenje, ki redno in brez težav podpira našo dejavnost. Kandidi- Bojana Špegel Velenje, 13. februarja - V majhni hiši ob železniški progi Velenje-Šoštanj je čisto poseben dom za 11 oseb, ki so iz različnih razlogov ostale brez strehe nad glavo. Dobile so jo v velenjskem Centru za brezdomne osebe, ki so ga še pred kratkim imenovali 'zavetišče'. Z novim letom so trije zaposleni v Inštitutu Integra, ki ga je prej nekaj let upravljal, stopili na samostojno pot. Ustanovili so Društvo Hiša. Program je s tem zaživel samostojno. Delo teče podobno kot prej, imajo pa še kar nekaj težav s financiranjem dejavnosti, zato bodo vsaj še nekaj časa poleg pomoči prostovoljcev pri njihovem delovanju veseli tudi ' vsake pomoči občanov. Vodja Centra za brezdomne osebe Bri-gita Šinigoj nam je ob našem obisku povedala: »Sredi lanskega leta smo se z direktorico Inštituta Integra Sonjo Bercko " Eisenreich začeli dogovarjati, da zaposleni v hiši za brezdomne ustanovimo ■ društvo, v katerem bo naša dejavnost zaživela samostojno. Na novem razpisu MO Velenje za sofinanciranje programa smo že kandidirali kot društvo, Integra pa je od programa odstopila.« Ob tem poudari, da so dejavnost preimenovali z razlogom. »Če besedo »zavetišče« odtipkate v medmrežni iskalnik, bodo na prvih mestih zavetišča za kužke in muce. Mi pa delamo z ljudmi. Nudimo jeti. Z vsakim uporabnikom izdelamo individualni načrt podpore, v katerem določimo cilje in korake do njih. Gre za zdravstveno področje, zaposlitveno vprašanje, socialne mreže in spretnosti, krepitev delovnih veščin in še marsikaj. Nudimo jim tudi laično zagovorništvo in socialne asistence, saj jih spremljamo v različne institucije, kjer urejajo osebne zadeve. Tako si nekako uredijo svoje življenje in dostojno živijo,« izvemo. Trenutno njihovo dejavnost financira le Mestna občina Velenje, zato nimajo dovolj denarja za nakup materiala za delovno terapijo njihovih uporabnikov, primanjkuje pa jim še marsikaj. »Finan- ramo tudi za sofinanciranje iz države. Prijavo smo oddali, na odgovor nestrpno čakamo. Iščemo še druge razpise, na katere se prijavljamo, pa donatorska sredstva, veseli smo tudi prostovoljnih prispevkov.« Delovna okupacija je dobra terapija V velenjskem Centru za brezdomne osebe je 12 postelj v precej majhnih sobah. Če so vse zasedene, je hiša zelo »polna«. Uporabnike naša sogovornica pogosto imenuje kar »naši fantje«. Trenutno so namreč pri njih le fantje. In kaj najbolj potrebujejo? »Vedno nam pridejo prav napenjalne rjuhe, moško spodnje perilo in nogavice. Zelo pa smo veseli tudi, če nam kdo odstopi različna delovna sredstva. Velik poudarek dajemo delovni okupaciji, zato fantje vsa manjša opravila v hiši in okoli nje opravijo sami, za večje posege pa poskrbi občina. Ker sami pleskamo, smo veseli čopičev, barv, različnega gradbenega materiala in orodja, ki ga potrebujemo pri obdelavi vrta ob naši hiši, ki je večini uporabnikov v največje veselje. Veseli smo tudi semen.« Že nekaj let redno prihajajo k njim člani Strokovnega sveta SD Velenje, ki jim vedno pomagajo. Pogosto tudi z darili, ki jih prinesejo uporabnikom, in materialom, ki ga uporabljajo, ko izdelujejo ptičje hišice, voščilnice, gumbe, pečejo pecivo in počnejo še marsikaj. »Skupaj izpeljemo nekaj družabnih in delovnih akcij. Vedno smo jih veseli. Imamo tudi nekaj posameznikov, ki nam pogosto pomagajo, tudi kot prostovoljci. Zagotovo pa moram na prvo mesto postaviti skupino prostovoljcev Udarnik iz velenjskega Mladinskega centra. Z njihovo pomočjo smo se preselili v hišo, pogosto nam pomagajo na vrtu in v drugih delovnih akcijah. Naši uporabniki so njihovi prostovoljci, zato se priključijo tudi njihovim akcijam. Lani so za nas organizirali dobrodelno dražbo, skupaj smo bili pri predsedniku Borutu Pahorju v Ljubljani, skupaj smo ga sprejeli, ko je obiskal Velenje.« Trenutno pri delovanju centra redno pomagajo štirje prostovoljci, dva sta vključena tudi v izvajanje programa, imajo še moškega, ki jim pomaga s prevozi pri spremljanju uporabnikov, in prostovoljko, ki jim pomaga pri oblikovanju internega časopisa. Ker tudi prostovoljcev nikoli ni dovolj, si želijo, da se jim pridruži še kdo. Zaživel sistem prvi posredovalec Velenje, 19. februarja - V tem tednu so na območju mestne občine Velenje začeli izvajati sistem Prvi posredovalec. Za to so pripravili tudi nov operativni gasilski načrt. V sistemu se na zahtevo ekipe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje aktivirajo tudi ekipe prvih posredovalcev, torej tistih, ki prvi pridejo na kraj nesreče. Ekipe so sestavljene iz gasilcev velenjskih prostovoljnih gasilskih društev. Prvi posredovalci bodo aktivirani ob sumu nenadnega srčnega zastoja, večje krvavitve ali tujka v dihalni poti. Trenutno je v sistem vključenih 106 usposobljenih gasilk in gasilcev iz sedmih prostovoljnih gasilskih društev. ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 8 8 SOCIALA ""^JIS Pri oskrbi za ljudi ne sme biti konkurence, ampak sodelovanje Okrogla miza o novih možnostih kakovostnejšega bivanja starejših v Velenju pokazala na kar nekaj primerov dobrih praks - Obstoječe oblike je treba širiti in razmišljati o novih Tatjana Podgoršek Velenje, 7. februarja - Ministrstvo za okolje in prostor je v prostorih Večgeneracij-skega centra Planet generacij na Ljudski univerzi Velenje pripravilo okroglo mizo o novih možnostih za kakovostnejše bivanje starejših. Razprava je pokazala, da se Mestna občina Velenje izjemno dobro sooča z izzivi starajoče se družbe in ima že veliko primerov dobrih praks pri tem vprašanju. Vsaj tako jo je ocenila Lidija Steber-nak, državna sekretarka na omenjenem ministrstvu. Kljub dobrim praksam pa bo v Sloveniji treba obstoječe oblike skrbi za kakovostnejše življenje starejših občanov še izpopolniti in razmišljati o novih. Sobivanje - komunikacijski projekt Stebernakova je med drugim povedala, da je projekt Sobivamo komunikacijski projekt, s katerim želijo prispevati k iskanju primernih bivanjskih rešitev za starejšo populacijo. Starejšim omogoča, da živijo skupaj, si s tem znižajo življenjske stroške, delijo opravila, se družijo in krepijo svojo socialno mrežo. Skupaj s partnerji projekta želijo med drugim pridobiti povratno informacijo o željah, potrebah tistih, ki so jim nove oblike sobivanja namenjene. Zagotovila je še, da bodo v okviru novega stanovanjskega zakona poskrbeli za pravno podlago drugim oblikam bivanja. Udeležba na okrogli mizi o novih možnostih za kakovostnejše bivanje starejših je presenetila tudi organizatorje. V načrtu 15 najemnih oskrbovanih stanovanj Po mnenju podžupana Mestne občine Velenje Petra Dermola je v preteklosti lokalna skupnost postorila mnogo dobrega za vse generacije. V Večgeneracijskem centru Planet generacij, v domu za varstvo odraslih si veliko prizadevajo za povezovanje med generacijami, prav tako aktivne starejše vključujejo v sprejemanje nekaterih odločitev. Poleg nadaljevanja že > uveljavljenih projektov načrtujejo še dva večja, in sicer izgradnjo 15 oskrbovanih neprofitnih stanovanj za starejše v bližini tukajšnjega doma za varstvo odraslih ter večgeneracijski center. Tega bodo uredili na lokaciji sedanjih prostorov velenjskega društva upokojencev. Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno, prve aktivnosti naj bi začeli že letos. Primer dobre prakse v tukajšnjem okolju je zagotovo med-generacijski center, ki ga je ustanovil An- Po podatkih živi v mestni občini Velenje v tem trenutku blizu 16 odstotkov občanov, ki so starejši od 65 let. dragoški zavod Ljudska univerza Velenje. Po zagotovilih njegove direktorice Brigite Kropušek Ranzinger je v tem času uporabilo njihove storitve v obliki okroglih miz, delavnic, različnih izobraževalnih oblik in druženj že 6000 ljudi. Ne želijo biti institucija V Domu za varstvo odraslih Velenje, je zagotovila njegova direktorica Violeta Potočnik Krajnc, se s stanovalci doma družijo vse generacije. »S širjenjem dejavnosti, predvsem pa z izvajanjem tečajev osnovne zdravstvene oskrbe, ki ga financirana Mestna občina Velenje za potrebe svojcev ljudi, ki živijo zunaj doma in potrebujejo takšno pomoč, dokazujemo svojo odprtost navzven in navznoter. Ne želimo biti institucija, zato nismo samo dom, kjer ljudje bivajo, temveč smo kraj, kjer so ljudje izredno povezani med seboj in z okoljem, v katerem živijo. Pri oskrbi za ljudi ne sme biti konkurence, ampak sodelovanje.« Kot je še dejala, verjame, da jim bo uspelo izpeljati tudi projekt preoblikovanja doma v dom četrte generacije. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS, pa je razkril nekaj načrtov, povezanih z ugotovitvami projekta Sobivamo: »Starejšim bomo v skladu ponudili možnost zamenjave lastniških stanovanj za oskrbovana, pri čemer bomo njihova stanovanja prevzeli v upravljanje in jih ponudili mlajšim družinam, starejši pa bi ostali lastniki prejšnjega stanovanja.« Povedal je tudi, da občine iščejo nove rešitve, z aktualnim razpisom pa je možno uresničiti veliko njihovih idej. Poudaril je še, da bo treba dati v prihodnje mobilnosti večji poudarek. ■ Kako ohraniti sposobnost samostojnega bivanja starejših? Pomoč družini na domu pomembno prispeva h kakovosti življenja starejših - Število uporabnikov narašča Tatjana Podgoršek Slovenska družba se stara hitreje kot v drugih državah Evrope, zato kakovost bivanja starejših predstavlja v naši družbi enega večjih izzivov. Iščejo se nove oblike možnosti sobivanja starejših in mlajših, ki naj bi pripomogle k temu, da bi ti lahko čim dlje preživljali jesen življenja v domačem okolju, hkrati pa naj ne bi bili osamljeni. Tudi pomoč družini na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo Velenje že od leta 1992, sodi mednje. Pomembna vloga lokalnih skupnosti Tako meni tudi mag. Lidija Hartman Koletnik, koordinato-rica pomoči na domu na ome-" njenem centru, ki pravi, da ta njihova storitev gotovo prispeva h ka" kovosti življenja starejših, ■ in nadaljuje: »Pri tej soci-alnovarstveni storitvi gre namreč za različne oblike organiziranja praktične pomoči in uslug. Še vedno prevladuje pomoč pri gospodinjskih opravilih, se pa usluge vse bolj prepletajo z nego. Pri tem se naše socialne oskrbovalke dogovar- jajo s patronažno službo velenjskega zdravstvenega doma, kar pripomore k temu, da so uporabniki čim manj časa prepuščeni samim sebi. Ob delu na terenu sicer vse bolj ugotavljamo, da poleg zdravstvenih in socialnih stisk, povečanja potreb po negovalnih storitvah rastejo tudi potrebe po drugih storitvah, predvsem po različnih oblikah podpornih storitev na domu. Še vedno je pri nekaterih naših uporabnikih, ki živijo sami in nimajo tako razvejane socialne mreže, obisk naše oskrbovalke njihov edini stik s svetom. Zato bo v prihodnje nujno v večji meri spodbujati ter razvijati skupno-stno oskrbo ter zagotavljati pestrost oblik pomoči na domu v povezavi z drugimi programi, ki bodo omogočili starejšim ostati čim dlje v domačem okolju, pa naj živijo sami ali v družini.« Po mnenju sogovornice imajo pri zagotavljanju kakovosti življenja starejših oseb pomembno vlogo lokalne skupnosti. Pri- Lidija Hartman Koletnik:» Še vedno je pri nekaterih naših uporabnikih, ki živijo sami in nimajo tako razvejane socialne mreže, obisk naše oskrbovalke njihov edini stik s svetom.« spevek občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki k temu je že danes neprecenljiv, meni Hartman Koletnikova. To dosegajo z višjimi subvencijami k ceni storitev, kot so zakonsko določene (do 50 odstotkov). Ekonomska cena takšne storitve znaša za delovni dan slabih 18 evrov na uro, ob nedeljah 4 evre več, ob praznikih pa dobrih 23 evrov. Od 185 uporabnikov, kolikor jih je uporabilo to storitev lani v Šaleški dolini, je plačalo do 50 odstotkov njene vrednosti le 11 oseb iz 10. plačilnega razreda. Več kot 40 odstotkov uporabnikov pa sodi v prvi ali drugi plačilni razred, kar pomeni, da so plačali od 0,85 oziroma 1,70 evra na uro v mestni občini Velenje, 3,27 oziroma 3,38 evra na uro v občini Šoštanj, v občini Šmartno ob Paki pa 3 oziroma 3,10 evre na uro. Najvišji znesek na položnici je lani plačal uporabnik iz mestne občine Velenje, in sicer 645,22 evrov, najnižjega (2,34 evra) pa prav tako uporabnik iz omenjene lokalne skupnosti. Več uporabnikov Lidije Hartman Koletnik ugotavlja, da število uporabnikov pomoči družini na domu v Šaleški dolini raste. Lani so izvajali storitev povprečno pri 129 uporabnikih na mesec, kar je 8 uporabnikov več kot leto prej, opravili pa so v povprečju tudi 84 ur več na mesec kot leta 2016. »V mestni občini Velenje smo zagotavljali socialnovarstve-no storitev v povprečju 82,5 osebam na mesec, v občini Šoštanj 36, v občini Šmartno ob Paki pa 10 uporabnikom.« Čeprav so lani nekoliko dvignili ceno storitve, se število uporabnikov v občinah Velenje in Šoštanj ni zmanjšalo, v občini Šmartno ob Paki pa sta zaradi tega odpovedala storitev dva uporabnika. Za zanimivost naj zapišemo, da je bilo ob uvedbi pomoči družini na domu leta 1992 v povprečju 10 uporabnikov na mesec, storitev je izvajalo v povprečju 9 socialnih oskrbovank, lani pa je v povprečju pri 127 uporabnikih na mesec storitev izvajalo 27 socialnih oskrbovank. Praviloma čakalnih dob nimajo, saj potrebe sproti spremljajo in temu prilagajajo število zaposlenih. Se je pa lanskega decembra zgodilo, da so zaradi daljše bolniške odsotnosti nekaterih oskrbovalk čakali vlagalci vlog >Med uporabniki pomoči na domu jih je 51 odstotkov starejših od 80 let. Sicer pa znaša povprečna starost uporabnika v mestni občini Velenje 77 let, v občini Šoštanj 82 in v Šmartnem ob Paki 84 let. na storitev mesec dni. Na vprašanje, zakaj si niso pomagali z javnimi deli, je Lidija Hartman Koletnik odgovorila: »Če ne bi bilo daljših bolniških odsotnosti, bi število socialnih oskrbo-valk zadoščalo. Za delavke preko javnih del se ne odločamo, ker narašča število uporabnikov, ki potrebujejo tudi nego, ki pa je te ne smejo izvajati. Prav tako si menjave oskrbovalk ne želijo uporabniki, saj vstopijo v njihov intimni prostor, ki pa ga niso pripravljeni odpreti vsakomur. V prejšnjih letih smo si pomagali z javnimi deli, a smo potem te delavke tudi zaposlili.« ■ > Lani je znašal povprečni prispevek uporabnika v občini Šmartno ob Paki 4,31 evra za opravljeno uro storitev, v občini Šoštanj 3,80, v mestni občini Velenje pa 3,64 evra za opravljeno uro. 22. februarja 2018 Kreativna jazz klinika prinaša Glasbena ponujanja Velenje, 26. februarja - Že tretje leto zapored bo v Velenju med šolskimi zimskimi počitnicami potekala Kreativna jazz klinika. Od ponedeljka, 26. februarja, pa do sobote, 3. marca, bodo na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega potekala skupinska predavanja in individualne vaje; v popoldanskih in večernih urah pa bodo tudi na ostalih mestnih lokacijah an-sambelske vaje, koncerti in jam sessioni. Kreativno jazz kliniko bo obogatil raznolik sklop popoldanskih in večernih dogodkov, odprtih za širšo javnost, z naslovom Glasbena ponujanja. Programski vodja festivala in umetniški vodja klinike je priznani saksofonist Jure Pukl, v vlogi mentorjev pa se mu bo na delavnicah pridružilo osem zvenečih imen mednarodne, pretežno newyorške jazz glasbene scene. Trenutno je na delavnice prijavljenih 65 slušateljev. V sklopu Kreativne jazz klinike bodo Glasbena ponujanja na različnih lokacijah nudila raznoliko glasbeno razvajanje, vseh dvanajst večernih koncertov pa bo za obiskovalce brezplačnih. Ti bodo lahko prisluhnili kar trem premiernim koncertom v Sloveniji: Sava Miletic Quartet Rollercoaster (Srbija) bodo nastopili v Max klubu Velenje 27. 2., Melissa Aldana Quintet (Čile/ZDA) bodo v Galeriji Velenje igrali 28. 2. in Shai Maestro & Charles Altura Duo (Izrael/ ZDA) bodo na odru Orgelske dvorane glasbene šole 1. 3. Z instrumentalno improvizacijo bosta v galeriji FBunker 26. 2. Jure Pukl in Črt Valenčak začinila odprtje fotografske razstave Claudia Sobolčeca. Od ponedeljka do petka zvečer bodo v Max klubu Velenje potekali jam sessioni. Na zadnji dan, 3. 3., pa bo zaključni koncert udeležencev Kreativne jazz klinike Velenje 2018, ob 18. uri v veliki dvorani glasbene šole Velenje, sledila pa mu bo zaključna zabava v Max klubu Velenje. Fotografski natečaj Geoznanost za družbo Velenje, 20. februarja - V okviru letošnjega 5. slovenskega geološkega kongresa, ki bo potekal od 3. do 5. oktobra v Velenju, Slovensko geološko društvo in Geološki zavod Slovenije razpisujeta fotografski natečaj. Tema natečaja je Geoznanost za družbo in zajema širok spekter motivov, ki odsevajo uporabno vrednost geoznanstvenih raziskav na vseh ravneh. Zaželeni so motivi, ki bodo temo razpisa povezali z mestom kongresa Velenjem, ni pa to pogoj za prijavo. Rok za oddajo fotografij je ' 15. maj 2018. Rezultati izbora bodo objavljeni 15. junija 2018 na spletni strani 5. slovenskega geološkega kongresa. 24 najboljših fotografij po izboru komisije " bo v velikem formatu razstavljenih v Galeriji na prostem v Vele- ■ nju v času geološkega kongresa, skupaj tri mesece. 12 najboljših fotografij bo natisnjenih na koledarju, za najboljše tri fotografije pa bodo podeljene posebne nagrade. Javna podelitev nagrad in priznanj bo na zaključni kongresni slovesnosti v Velenju. ■ Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 9 22. februarja 2018 KULTURA 9 Ostanki preteklosti v plesnih gibih Na temo kulturne dediščine so ustvarjale tudi plesalke Plesnega studia N - Predstavitev polletne produkcije pokazala, kako razumejo in občutijo slovensko kulturno dediščino Tina Felicijan Velenje, 15. februarja - Čeprav je po mnenju vodje Plesnega studi N Nine Mavec Krenker sodobni ples v Sloveniji na visoki ravni, je še vedno zapostavljen, kar pa ne velja za sodobni ples v Velenju, kjer je za delo na tem področju veliko posluha in podpore. Zato so v Plesnem studiu N motivirani za intenzivno delo in ustvarjanje, ki ga predstavljajo na številnih prireditvah v občini, uveljavljeni pa so tudi na državni ravni, saj s svojimi plesnimi stvaritvami posegajo po najvišjih priznanjih na različnih festivalih. »Z delom v Plesnem studiu N se trudimo, da otroci pri nas spoznavajo sodobni plesni izraz, ga razvijajo, spodbujamo pa jih tudi, da sami koreografirajo. Naš namen je, da plesalk ne zatremo v njihovem razmišljanju in izrazu, temveč jih spodbujamo, da same svoja čustva, misli, težave in lepe trenutke znajo izraziti v gibu.« Tako ustvarjajo koreografije na različne teme, v evropskem letu kulturne dediščine pa so se mentorice in plesalke odločile, da del svoje letne produkcije posvetijo obravnavi snovnih in nesnovnih ostalin preteklosti, ki so odsev in izraz tradicije naroda. Kore-ografinje Polona Boruta, Lucija Boruta, Mateja Rožič ter Nina Mavec Krenker in 110 najmlajših in že izkušenih plesalk so preteklost, ki čisto po tiho še vedno ostaja v naši sedanjosti, prevedle v plesni jezik, ustvarjeno polletno produkcijo pa strnile v pred- stavo z naslovom Ostanki preteklosti. »Kulturna dediščina je zelo bogata, zato smo se morale omejiti na nekaj tem, ki smo jih lahko obdelale v plesu. Tako smo pri večjem delu produkcije izhajale iz ljudske zapuščine -pravljic, zgodb in šeg. Upodobile smo prenašanje ideje po ustnem izročilu, vsebine ljudskih pesmi, dotaknile smo se tradicije čipk, ker smo v pustnem času, pa so z nami zaplesali tudi laufarji,« je povedala režiserka predstave Nina Mavec Krenker. Tako je bilo na odru pestro in pisano, saj so nastopale plesalke od 4. leta starosti dalje, uprizarjale so kulturno dediščino iz različnih koncev Slovenije, kostumi pa so bili barviti, kot je kulturna dediščina sama. ■ Uspešni plesalci studia N V torek se je v Ljubljani v Kulturnem domu Španski borci končalo 26. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS I - plesna miniatura. Plesni studio N Velenje sta v starostni skupini B (rojeni 1999-2003) zastopali Burja Podlesnik z avtorskim solom Moj. Moj? In Anja Zaverla z avtorskim solom Drugi dobi je prikladnejše drugo dejstvo. Burja Podlesnik je prejela srebrno priznanje Anja Zaverla pa bronasto priznanje. Obema je bila mentorica Nina Mavec Krenker. Tekmovala je tudi Neja Veternik, sicer še vedno plesalka Plesnega studia N Velenje, ki je tokrat tekmovala za Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana, smer sodobni ples, kjer obiskuje 2. letnik, njena mentorica pa je bila Sinja Ožbolt. Neja je za svoj avtorski solo Črno zlato prejela zlato priznanje. Lema letošnjega tekmovanja je kulturna dediščina; naslov: včerajšnji dnevi plešejo z menoj. Vsakoletne teme naj bi mlade plesalce spodbudile h kritičnemu razmišljanju o posameznih vprašanjih ter jim predstavljale povod za spoznavanje, raziskovanje in ustvarjanje. UNESCO je leto 2018 razglasil za evropsko leto kulturne dediščine. Zato tudi letošnja tema OPUS-a želi spodbuditi ustvarjalnost z obujanjem kulturne dediščine. Foto: Matija Lukič Mesto kipi od glasbenih variacij Med 1. in 6. februarjem je potekalo 21. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, ki ga organizira Zveza slovenskih glasbenih šol. Letošnje tekmovanje je bilo organizirano drugače kot prejšnja leta, glasbeniki posamezne discipline razporejeni v 1A, 1B in 1C kategorijo (otroci od 8 do 15 let), so se pomerili vsi skupaj na enem mestu in ne po posameznih regijah, kot je bilo v navadi do sedaj. Velenjska glasbena šola je gostila orglavce, ostale kategorije pa so bile razporejene po različnih slovenskih mestih. Za prehod na državno tekmovanje je bilo treba pridobiti večino glasov strokovne ocenjevalne komisije, ki je bila sestavljena praviloma iz petih članov. Iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga se je tekmovanja udeležilo 33 solistov v disciplinah violina, viola, violončelo, kontrabas, citre, harfa, kitara ter orgle in 7 komornih skupin s pihali. Prehod na državno tekmovanje so si priigrali violina: Ajla Derviševic, Maja Sevčni- kar, Stela Halilovic, Ema Pibernik, Maruša Lavrinšek, Klara Zemljič, viola: Eva Savi-na Potočnik, violončelo: Neja Privšek, Sara Pungartnik Črešnar, Kim Fricelj, kontrabas: Leon Cesarec in Vasja Volk, citre: Eva Avberšek, harfa: Veronika Gams, Pina Levar, Andreja Šadl, Ajda Nina Vivod, Nina Pe-trič, kitara: Nace Apšner, Mia Koper, Blaž Pogorevc, Neža Flis in Zoja Meh, orgle: Ana Jurjovec, Jernej Šadl, Nika Šipek in Neža Turinek. V kategoriji komornih skupin s pihali so se na državno tekmovanje uvrstili Trio Lani-ma - Nika Oder, Lara Govek, Matej Ferlež, kvartet saksofonov - Rok Medved, Nejc Vu-zem, Katrina Pavšek, Lenart Kukovec, pihalni trio - Tia Jakob Kukovič, Jona Zamrnik, Loti Mršnjak. Priznanje za udeležbo so prejeli: violina: Pa-raskeva Jauz Mitrovic, Tea Osojnik, Maruška Dobrovoljski, citre: Tara Povh Klemenčič, Ajda Dreu, kitara: Tilen Jezernik, komorne skupine s pihali: kvartet saksofonov - Matjaž Mi- klič, Nace Kac, Tjaš Jelen, Jakob Dobnik, trio Anine - Neža Aubreht, Ana Preložnik, Ines Salecl, trio Flavir - Ula Aurelija Gams, Vida Veronika Brunšek, Kaja Marin, Trio Dolce - Jana Bastic, Neža Kikec in Hana Ravnak. Profesorica Monika Krajnc Štih ob letošnjem uspehu mladih glasbenikov pravi »Vsem mladim glasbenikom, njihovim mentorjem, korepetitorjem in staršem iskreno čestitamo za odlične dosežke na regijskem tekmovanju. Ne samo, da so napredovali glasbeno, v tehniki, izvajalski praksi, premagovanju treme, premagovanju lastnih notranjih ovir, s svojim trudom so prispevali k širjenju pozitivne spodbujajoče energije ne samo sebi, temveč vsem, katerih ušesa so zaznala delček tona, ki ga mladi izvajalci vsakodnevno privabljajo iz svojih instrumentov. V mestu kar kipi od glasbenih vibracij!« K temu dodaja, da si od tistih, ki se bodo udeležili državnega tekmovanja marca, prav tako želijo dobrih nastopov in se skupaj z njimi veselijo novih uspehov. »Ko odpreš uho, duša začuti vibracijo in energija prevzame celo telo,« še dodaja v poduk mladim talentom in poslušalcem. ■ Ameriški staroselci Šoštanj, 16. februar - Z razstavo 'Ali veš, da drevesa govorijo' mariborskega ustvarjalca Iva Čerleta so na Zavodu za kulturo Šoštanj želeli opozoriti na odnos ljudi do narave. Na razstavi so portreti ameriških staroselcev, ki so znani po tem, da so naravo izredno spoštovali. Na ogled je 20 del v akvarelu in perorisbi ter štiri fotografije. Fotografija je sicer tista, v kateri je ustvarjalec najbolj močan, a se kot absol- tovanja, Maske, Refleksije, Ko-laži, Gozdne impresije, Likovni umetniki, Folkart in Mariborski utrip. Ivo Čerle je rojen leta 1935, z leti je razstavljanja po svetu opustil, še vedno pa se rad predstavi doma. Njegov opus zaznamuje človeška figura, ki jo zajame v portretih in utrinkih iz vsakdanjega življenja, prizorih dela, v urbanem okolju, tovarnah in na ulicah. V poznem opusu so na- vent likovne akademije odlično izraža tudi v ostalih likovnih tehnikah. Kot grafični oblikovalec se je s fotografijo začel ukvarjati po letu 1970, izključno v črno--beli tehniki. Je član Foto kluba Maribor, razstavljal pa je praktično po vsem svetu. Med najbolj znanimi fotografskimi cikli so Iz albuma portretov, Moja po- stali portreti umetnikov. Obravnaval je tudi motive iz narave, ki jih je podal v liričnih interpretacijah in atraktivnih pristopih. V vse to sodi tudi cikel, ki je na ogled v Šoštanju. Za svoja dela je prejel številna priznanja in mednarodne nagrade. ■ Milojka B. Komprej, foto Nace Serdinšek OBČINA ŠOŠTANJ KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA VOLITVE IN IMENOVANJA Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, telefon: (03) 89 84 300 Na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list Republike Slovenije št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC, 127/06-ZJZP) in Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za kulturo Šoštanj« (Uradni list Občine Šoštanj št. 5/2003) Občina Šoštanj; Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri občinskem svetu razpisuje prosto mesto direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo Šoštanj Za direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo Šoštanj je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje po Odloku o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za kulturo Šoštanj« (Uradni list Občine Šoštanj št. 5/2003) (v nadaljevanju: odloka o ustanovitvi): • ima najmanj višješolsko izobrazbo družboslovne, humanistične, organizacijske ali ekonomske smeri; • ima izdelan program delovanja Zavoda za kulturo Šoštanj; • ima najmanj tri (3) leta delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih; • pozna dejavnost s področja dela Zavoda za kulturo Šoštanj in • aktivno obvlada znanje vsaj enega svetovnega jezika. Pogoj aktivnega znanja vsaj enega svetovnega jezika se šteje za izpolnjenega s predložitvijo pridobljenega potrdila o aktivnem znanju enega od delovnih jezikov pri Organizaciji združenih narodov. K prijavi na razpis mora kandidat priložiti: • kandidatov opis dejavnosti s področja Zavoda za kulturo Šoštanj; • kandidatov program delovanja Zavoda za kulturo Šoštanj za mandatno obdobje; • dokazila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev razpisa glede izobrazbe, delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih in aktivnega znanja vsaj enega svetovnega jezika in • kandidatov življenjepis. Direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj imenuje Občinski svet Občine Šoštanj na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po predhodno pridobljenem mnenju Sveta Zavoda za kulturo Šoštanj. Mandat direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj traja pet (5) let in na podlagi tega razpisa lahko nastopi najprej dne 7. 5. 2018. Kandidati pošljejo pisne prijave na razpis prostega mesta direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo Šoštanj z obveznimi prilogami po tem razpisu v pisni obliki v roku dvanajstih (12) dni od objave razpisa. Kandidati prijave s prilogami pošljejo v zaprti kuverti na naslov: OBČINA ŠOŠTANJ- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Trg svobode 12, 3325 ŠOŠTANJ s pripisom »javni razpis za direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj - ne odpiraj«. Prijave, ki ne bodo pravočasne ali ne bodo popolne, bo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izločila iz nadaljnje obravnave. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonsko določenem roku. Informacije v zvezi z razpisom je mogoče dobiti v občinski upravi Občine Šoštanj pri uslužbencu Bogomirju Brložniku; telefonska številka: 03 89-84-360, elektronski naslov: bogomir.brloznik@sostanj.si V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. OBČINA ŠOŠTANJ Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Občine Šoštanj Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA ""^JlS 22. februarja 2018 Šoštanj stopil v Napotnikovo leto Izbor kiparskih del iz stalne zbirke Vile Mayer v Šoštanju Celje, Šoštanj, 2. februarja - V Galeriji Kvartirna hiša v Celju predstavljajo izbor kiparskih del akademskega kiparja Ivana Napotnika iz stalne zbirke Vile Mayer v Šoštanju. Razstava sodi v sklop dogodkov, ki potekajo ob Napotnikovem letu 2018, s katerim zaznamujemo 130. obletnico rojstva kiparja Ivana Napotni-ka, mojstra male plastike v lesu. Zbirka je v lasti Občine Šoštanj. Izbor del ponuja vpogled v ustvarjalni opus enega pomembnejših kiparjev slovenskega umetniškega prostora prve polovice 20. stoletja in v njegov umetniški razvoj. Razstavljena so namreč dela, katerih nastanek je razpet v čas od prvih let 20. stoletja pa vse do zadnjih let kiparjevega življenja. Ivan Napotnik je odraščal na Zdovčevi domačiji v vasi Zavo-dnje nad Šoštanjem. Za rezbar-jenje in oblikovanje iz gline ga je navdušilo delo potujočega rezbarja. Obiskoval je ljubljansko ume-tno-obrtno šolo, leta 1906 pa je odšel na Dunaj, kjer je leta 1907 začel študirati kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti in do leta 1915 zaključil special- ko pri prof. Edmundu Hellmer-ju. V študijskih letih je razstavljal na Dunaju, v Gradcu, Munch-nu in Ljubljani. Večkrat je delal v ateljeju znanega madžarskega kiparja Janosa Horvaya. Še pred koncem vojne se je Napotnik vrnil v rodni kraj, na katerega je bil zelo navezan, ter tam ustvarjal in kmetoval. Sodeloval je na več pomembnih razstavah doma in v tujini. Postal je tudi član Umetnostne komisije Narodne galerije v Ljubljani, leta 1959 pa je imel v njej veliko pregledno razstavo, katere pobudnik je bil Napotnikov tesni prijatelj dr. Karel Dobida, takratni galerijski ravnatelj. Napotnik se je na začetku ustvarjalne poti navduševal nad poznobaročnim kiparjem Rapha-elom Donnerjem, med študijem pa se je tesno povezal z Dunajem in spremljal takratne umetniške tokove s pomembnimi umetniki, med katerimi sta bila na primer francoski kipar Rodin in hrvaški Meštrovic. Napotnik je postopo- ma razvil samosvoj in prepoznaven likovni slog, ki je sledil predvsem kiparjevim notranjim vzgibom. Svoje ustvarjanje je v odmaknjeni rodni vasi Zavodnje usmeril v les, ki ga je imel v obilju na voljo v neposredni bližini doma. Spretno je poudarjal njegove značilnosti in prednosti. Njegovi kipi so iz lesa nagnoja, hruške, slive, hrasta, lipe, vrbe in breze, pa tudi iz mahagonija in cedrovine. Posebnost je dvobarvni nagnoj, s katerim je povečal slikovitost kipa in poudaril njegovo kompozicijo. Upodobil je plesalke, matere z otroki, debelušne in hudomušne dečke, ki še najbolj ohranjajo spomin na baročne kompozicije. Naredil je vrsto ženskih in moških aktov, figur z mitološko vsebino ter portrete prijateljev, znancev in javnih osebnosti. Napotnikova dela hranijo Narodna galerija v Ljubljani, Galerija Velenje, Pokrajinski muzej Celje, Galerija Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, Umetnostna galerija Maribor in Mestni muzej Ljubljana, večina del pa je v zasebni lasti. ■ Barbara Drev, kustodinja Muzeja Velenje Slikarka s prepoznavnim stilom V času razstave Klementine Golija v Galeriji Velenje veliko spremljajočih dogodkov Velenje, 15. februarja - Pred tednom dni so v Galeriji Velenje odprli razstavo doma in v tujini priznane slikarke Klementine Golije, ki sta jo zasnovali skupaj s kustosinjo Mileno Koren Božiček. Odločili sta se za dela, ki so nastala v zadnjih petih letih. »Njena slikarska gesta in stil sta zelo prepoznavna, gre le za morfološke spremembe, medtem ko ikonografsko ostaja zvesta sebi. To je zame največji čar, saj že dolga leta iz osnovnega motiva razvija različne diferenciacije,« je ob odprtju razstave poudarila Božičkova. Avtorica pa je v uvodu poudarila, da je velenjska galerija ena najlepših v državi, predvsem pa jo veseli, da je lahko v njej predstavila tudi svoja dela zelo velikih dimenzij, ki jih predstavlja v triptihih. V spodnjem prostoru galerije so razstavljena dela iz ciklusa Vmesni prostori, kjer umetnica niza pasaže treh nivojev slike. Barve so zemeljske, osredotočena je na prisotnost svetlobe v sliki. V zgornjem nadstropju ljubitelji umetnosti vstopijo v nekakšen časovni trak, saj jih umetnica popelje na likovno Potovanje skozi čas. Vsako delo pripoveduje zgodbo iz življenja, prostora in časa. »Klementina zvesto ohranja risbo v primarnem smislu. Dela vsakodnevne skicirke, ki jih kasneje vkomponira v kolažirane slike,« je zbranim Slikarka Klementina Golija in kustosinja razstave Milena Koren Božiček sta dela za razstavo izbrali skupaj. Na veselje umetnice je lahko predstavila tudi dela večjih dimenzij. še pojasnila kustosinja. Klementina Golija je sama poiskala tri galerije, kjer bo predstavila svoja dela, te pa so se združile pri pripravi res bogatega kataloga, ki spremlja razstave. Po razstavi v Velenju bo dela predstavila še v Kosovi Graščini na Jesenicah in v galeriji v Lendavi. Njene razstave se nikoli povsem ne ponovijo, vedno jih prilagodi prostoru, v katerem razstavlja. Vse tri pa bodo predstavljale dela iz omenjenih ciklusov z nazivom Skozi prostor in čas. »Moj likovni prostor je naseljen s simboli, znaki in asociacijami, ki se med seboj prepletajo v likovno zgodbo. Ta gledalca nagovarja na različne načine,« je poudarila Golija. Razstava bo na ogled do 17. marca, danes ob 17. uri pripravljajo tudi javno vodstvo po njej. Osrednji dogodek pa bo 8. marca ob 18. uri, ko bodo s Klementino Golija ob dnevu žena pripravili pogovor ob čaju. Pripravili bodo tudi niz ustvarjalnih delavnic za otroke in odrasle. ■ bš Razkrite skrivnosti v vili Bianca Velenje, 14. februarja - Prejšnjo sredo so v razstavišču v vili Bianca odprli razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili štirje člani Društva likovnih umetnikov Rifnik iz Šentjurja. Razstavo z naslovom razkrite skrivnosti je pripravilo Društvo šaleških likovnikov, posvetili pa so jo slovenskemu kulturnemu prazniku. Na razstavi se predstavljajo Ivo Brodej, Martin Čater, Dragan Podovac in Robert Podpečan, ki so večino svojega likovnega opusa posvetili klasičnima motivikama krajine in vedute. Bogato in neprecenljivo izročilo krajinarstva in vedutizma sega na Slovenskem v baročno 17. stoletje, s požrtvovalnima založnikoma grafičnih ciklov Valvasorja in Vischerja, preko ro-mantikov 19. stoletja Pernharda in Karingerja, pa tja do slovenskih impresionistov, ohranjajoč obe motiviki močno prisotni tudi v času pred drugo svetovno vojno in po njej pa vse do dandanes. ■ bš ALTERNATOR (Re)konstrukcije dediščine Ona Cepaityté Gams Sodobna spomeniškovarstvena misel izraža dvome o legitimnosti rekonstruiranja dediščinskih objektov. Takšno mnenje najdemo v beneški listini (1964) in drugih dokumentih ICOMOS-a in UNE-SCa. Vendar je realnost drugačna - če pogledamo samo zadnjih sto let, ki jih vsaj delno soustvarjamo tudi mi. Predstavljajmo si Evropo po drugi svetovni vojni, Evropo v ruševinah. V tem obdobju smo bili priča množičnemu valu rekonstruiranja dediščinskih objektov, ponovni gradnji celih mest. Zlasti primeri Nemčije in Poljske dokazujejo, kakšna praznina se odpre v družbi ob izgubi objektov arhitekturne dediščine. V stavbah ali prostorih, ki jih oblikujejo, so utelešeni kulturni simboli, občutek stabilnosti in varnosti. Tako so povojne rekonstrukcije pomenile tudi rekonstrukcije držav in nacionalnih identitet. Vendar so kmalu sledile tudi strokovne razprave, ker to, kar se je dogajalo, ni bilo v skladu z obstoječimi smernicami spomeniškovarstvene stroke, ki je prej vztrajala pri konceptu "nevmešavanja" z znamenitim sloganom "Konzervirati, ne restavrirati". Ali je sploh sprejemljivo ustvarjanje replik izgubljenih stavb? Ali je za oživljanje mest bolje uporabiti moderno arhitekturo? Povojna realnost je spodbujala pregled obstoječih smernic teorije, iskanje novih idej za restavriranje in rekonstruiranje. V veliki večini primerov je bilo odločeno, da se prekoračijo prej določene meje in se dovoli rekonstruiranje umetniškega in zgodovinskega značaja zgodovinske stavbe. V praksi sta se ustalili dve smernici: rekonstrukcija v modernih oblikah ali natančna rekonstrukcija predvojnega stanja. Za primer prve lahko služi mesto Coventry, ki je po napadih leta 1940 postalo najbolj poškodovano mesto v Angliji. Mesto je bilo rekonstruirano v modernem slogu, ruševine srednjeveške katedrale so postale memorial, simbol miru na svetu. Poleg stare katedrale kot simbola zmage nad trpljenjem je bila leta 1962 zgrajena nova katedrala. Tudi v Franciji so za rekonstrukcije iskali kompromise. Na primer v Strassbourgu so se prilagodili zgodovinskim prostorom, strukturi in velikosti ulic, v Orleanu so, recimo, fasade nekaterih stavb postale del stavb moderne arhitekture, medtem ko je bilo mesto Saint-Malo v Bretaniji celo rekonstruirano kot replika starega. Še posebej velike izgube je doživela Poljska - uničena je bila pribl. polovica vseh objektov kulturne dediščine. Poleg Gdanska, Poznana, Vroclava služi danes kot verjetno najbolj znan primer rekonstrukcije mestnega jedra stari del Varšave (uničenih okoli 85 % zgradb), ki je bil kasneje, leta 1980, uvrščen na seznam UNESCO kot "izključni primer skoraj v celoti rekonstruiranega, v obdobju 13.-20. stoletja oblikovanega mesta". V Nemčiji, ki je v vojni prav tako močno utrpela, so obsežne rekonstrukcije doživela mesta, kot so München, Leipzig, Dresden, Magdeburg in Naumburg, vendar je veliko zgodovinskih zgradb zaradi političnih razlogov ali pomanjkanja denarja ostalo nerekonstruira-nih. Recimo razvaline cerkve Božje matere v Dresdnu so bile opuščene in postale memorial pričevanja miru in vojnih grozot in tudi prostor shodov proti vladi in za mir na svetu. Ker je prostor pridobil tako močan simbolni pomen, je projekt ponovne gradnje cerkve po reunifikaciji Nemčije doživljal velike kritike, a kljub temu je bil izpeljan do konca. Novi val rekonstrukcij po letu 1990 se je dogajal tudi v državah nekdanje Sovjetske zveze, katere ideologija in oblast sta tudi namerno pogosto pustila propadati dediščinske objekte, sploh tiste, ki niso bili v skladu z ideološkimi smernicami SZ. Vsi zgoraj opisani primeri nakazujejo, da je ena večjih težav rekonstrukcij in tudi dediščinskega fenomena nasploh vprašanje avtentičnosti, ki obsega tako ohranjanje materialnih ostankov objekta kot tudi celoto rekonstrukcije, njeno družbeno percepcijo. Dediščinski pojav, ki je predvsem konstrukt sodobne družbe in povezuje preteklost s potrebami sedanjosti, v svojem bistvu vsebuje konflikt avtentičnost in neavtentičnosti, je selektiven in družbeno oblikovan. Vseh ostankov preteklosti namreč enostavno ni mogoče ohraniti, zato se odločamo in ohranjamo tiste, ki so nam pomembni. Včasih nam nekaj zelo pomembnega izgubimo in se odločimo, da bomo to na novo ustvarili in tako ohranili za prihodnje generacije - četudi je to v nasprotju z uradnimi smernicami stroke. Po drugi strani je s splošno postmoderno mislijo in globalizacijo tudi spomeni-škovarstvena stroka dobila določeno mero relativnosti, ki je bila na dogmatični ravni konceptualizirana z narsko listino avtentičnosti (1994). Priznani raziskovalec D. Lowenthal je celo trdil, da je dediščina napačno dojemanje preteklosti - ponaredek. Tako torej "prava" rekonstrukcija zgodovinskih objektov enostavno ni mogoča in lahko namesto tega govorimo o konstrukciji, ki pa sčasoma lahko postane avtentični spomenik svojega časa. Upam, da tokratne vrstice niso bile pretežke. O tej izredno zanimivi temi sem pred šestimi leti spisala magistrsko nalogo in sem jo tokrat ponovno odprla - v luči prihodnjega projekta Revitalizacije Starega Velenja. Ki ga absolutno in zelo nujno potrebujemo. ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 15 15. februarja 2018 «»SÜAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Čas je za nove izzive Le še nekaj dni bo novinarka tednika Naš čas in Radia Velenje Bojana Špegel naša sodelavka. Prihodnji mesec bo namreč prevzela nalogo sekretarke na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. »V življenju nisem spreminjala veliko stvari. Še vedno živim z možem, s katerim sem skupaj od najstniških dni, v mestu, v katerem sem odraščala in pognala korenine, tudi službe nisem menjala. Skoraj 27 let sem zaposlena na Našem času, zato je sedaj čas, da sprejmem še kakšen življenjski izziv. Vem, da bo to korenita sprememba, saj je bilo zame novinarstvo ne le poklic, ampak tudi način življenja, a novega izziva se res veselim.« V novinarstvu je pri opravljanju službe spoznala veliko ljudi, z mnogimi se je dobro razumela. Upa, da bo te stike ohranila in uporabila tudi na novem delovnem mestu. Kar malo strah jo je, da bo pogrešala pisanje. »Upam, da bom ob novem delu v prostem času našla čas in voljo za pisanje bolj literarnih zvrsti. To bo tisto, s čimer si bom verjetno zapolnila GLASBENE novice Bojana se je odločila za nov življenjski izziv. vrzel.« O tem, da bi povsem prekinila stike z Našim časom, pravi, ne razmišlja in si tega tudi ne želi. Z veseljem bo sodelovala toliko, kolikor bo to še možno, a bo sedaj tudi na drugi strani mikrofona - kot naša sogovornica. Zagotovo pa bo še naprej obiskovala številne kulturne dogodke, saj tega doslej ni počela le kot novinarka, ampak tudi zato, ker ji je kultura blizu. Na dogodkih navadno sreča ljudi, za katere bi bilo škoda, če ne bi o njih poročala v obeh lokalnih medijih, ki sta v tem okolju zelo pomembna, česar pa se ljudje premalo zavedajo. Kaj veliko več prostega časa kot doslej ne bo imela, kajti pozna medobčinsko zvezo in njeno dejavnost, saj je že dolga leta njena prostovoljka. »Verjetno pa mi ne bo treba tako pogosto gledati na uro, kot sem morala na Našem času, kjer so nas vedno preganjali roki za oddajo gradiva za časopis in pripravo prispevkov za radio. Ker pa imam načrte pri oživitvi Sončnega parka in še bolj pestrega dogajanja v vili Rožle, se lahko zgodi, da se tudi to predvidevanje ne bo uresničilo.« Bojana, želimo ti, da bi bil tvoj novi življenjski izziv nekaj, za kar boš tudi čez čas ocenila, da je pravi. . Tp Znani finalisti Eme 2018 Znanih je osem finalistov letošnje Eme, ki se bodo v soboto, 24. februarja, potegovali za evro-vizijski nastop na Portugalskem. V finale, ki ga bo prav tako povezoval Vid Valič, so se uvrstili Proper, Lara Kadis, BQL, Lea Sirk, Indigo, Ina Shai, Marina Martensson in Nuška Drašček. Izmed 16 sodelujočih so se v finale uvrstile štiri pesmi po izboru gledalcev in poslušalcev ter štiri po izboru sedemčlanske žirije. V predizboru, ki je potekal minulo soboto, so tokrat obstali Anabel, Tanja Ribič, KiNG FOO, ManuElla, Mila, Orter, Nika Zorjan in Gregor Ravnik. Enrique Iglesias bo imel v Ljubljani kar dva koncerta Zanimanje za koncert španskega glasbenika Enriqueja Iglesia- sa je med Slovenci tako veliko, da so organizatorji napovedal dodatni koncert, ki bo 13. maja. Iglesias bo sicer v Areni Sto-žice nastopil 12. maja, vstopnice za ta koncert pa so že pošle. V Sloveniji ima, kot kaže, ogromno oboževalcev in oboževalk, saj so prireditelji vstopnice za koncert razprodali v dveh mesecih. To njegov koncert uvršča na seznam najbolje prodajanih dogodkov v Sloveniji v zadnjih letih. V Ljubljani bo Enrique nastopil v okviru turneje Sex and Love, prireditelji pa obljubljajo izjemen šov in odlično produkcijo, ki se bo v celoti razlikovala od njegovega koncerta v zagrebški Areni maja leta 2016. Oliverju Dragojevicu porin za življenjsko delo Priljubljeni hrvaški glasbenik Oliver Dragojevic, ki okreva po hudi bolezni, bo 23. marca v Splitu dobil porina za življenjsko delo. Poleg njega bosta nagrado za življenjsko delo, ki jo nastopil na številnih prestižnih koncertnih prizoriščih, kot so pariška Olympia, londonski Royal Albert Hall, newyorški Carnegie Hall in Opera House v Sy-dneyju. Za letošnje porine v 35 kategorijah je sicer prispelo več kot 1600 prijav, nominacije pa bodo objavili 22. februarja. O nagradah odloča strokovna žirija. Paris Hilton se vrača na glasbeno sceno Paris Hilton, 36-letna bogata dedinja in potomka lastnikov znamenite hotelske verige, je na valentinovo izdala romantično pesem I need you, s katero se vrača na glasbeno sceno. Skladbo je posvetila svojemu zaročencu Chrisu Zyliki. Ta je tudi režiral vi-dospot za skladbo, v njem pa po pričakovanju ne manjka drznih posnetkov izzivalno in pomanjkljivo oblečene zvezdnice. Pesem je Paris sicer napisala že pred časom, a jo je bilo po njenih besedah smiselno posneti zdaj, ko je zaljubljena. Gre za njeno prvo pesem v treh letih, odkar je izdala skladbo High off my love. Pesem bi lahko napovedovala tudi zvez-dničin novi album, saj je od izida njenega prvega, in za zdaj edinega, minilo že 12 let. Smashing Pumpkins po 18 letih na turnejo Ameriška alter rock skupina The Smashing Pumpkins, ustanovljena leta 1988 v Chicagu, z izvornimi člani na turneji ni bila že 18 let. Zdaj je uradno napovedala, da se poleti vrača s turnejo, v sklopu katere se bo ustavila v 36 mestih v Severni Ameriki. To bo njihova prva turneja od leta 2000 in se ujema s 30. obletnico ustanovitve skupine, ki so jo leta 1988 zasnovali Billy Corgan, James Iha, D'Arcy Wretzky in Jimmy Chamberlin. V letih se je postava ves čas menjala, njen stalni član je le frontman Corgan. Na sceno so prodrli z albumom Gish (1991) in nato dve leti kasneje z mainstream ploščo Siamese Dream. Leta 1995 je skupina izdala dvojni album MellonCollie and the Infinite Sadness, za katerega si je prislužila sedem nominacij za grammyja. podeljuje Hrvaško diskografsko združenje, dobila tudi pianistka Pavica Gvozdic ter avtor in pisatelj Jakša Fiamengo. Nagrade bodo prejeli na letošnji jubilejni 25. podelitvi porinov v splitski Areni Spaladium. Oliver Dragojevic je do zdaj prejel več deset porinov v različnih kategorijah. V svoji 50-letni glasbeni karieri je objavil več kot 40 albumov in PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. NATALIJA VERBOTEN - Del mojega srca 2. ZVITA FELTNA - V dobrem starem Piranu 3. MIA 2NIDARIČ - Zabavaj se Po petih letih glasbenega premora se Natalija Verboten vrača z novim singlom. Zadnja leta se je bolj kot glasbi posvečala družini in otrokoma, zdaj pa se ponovno vrača v nekoliko bolj zreli podobi. Po petih letih predstavlja novo skladbo z naslovom Del mojega srca, s katero nagovarja vse močne ženske, ki znajo na prvo mesto postaviti sebe. Za glasbo, besedilo in aranžma sta poskrbela Martin Štibernik in Karmen Stavec. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Unikat - Kaj pa ti 2. Ansambel Spev - Za muziko bi dala vse 3. Gregor Avsenik & Ansambel Saša Avsenika -Spomin na Pariz 4. Ansambel Šepet - Ti znaš 5. Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine 6. Ansambel Blaža Hutevca - Sanjam 7. Ansambel Mladi godci - Slikar 8. Ansambel Naveza - Ko bova poročena 9. Ansambel Pogum - Spomini 10. Modrijani in Isaac Palma - Hočem le tebe www.radiovelenje.com .radio velenje ..com* zelo NA KRATKO BORDO Tomaž Štular, nekdaj prvi glas kranjske skupine The Tide, zdaj na samostojni poti v okviru projekta Bordo predstavlja novo pesem. Po pesmih Odplešiva, Predaleč za nas, Osamljen in bos in Zvezde v mlaju Bordo ponuja že peto pesem. Njen naslov je Lai lai svet. MAMBO KINGS V duhu minulega valentinovega skupina Mambo Kings predstavlja novo pesem z naslovom Romeo in Julija. Skladbo je napisal član skupine Aleš Bartol, ki je odigral tudi glavno vlogo v videospo-tu zanjo. PLAVI ORKESTAR Skupina Plavi Orkestar je minuli četrtek pred 12.000 obiskovalci v razprodanih Stožicah poskrbela za pravi spektakel. Obiskovalci so z nji- hovimi uspešnicami Goodbye teens, Suada, Bolje biti pijan nego star, Ako su to samo bile laži in drugimi podoživeli mladost in spomine na neke druge čase. RAIVEN Raiven letos na Emi ni nastopila kot tekmovalka, se je pa pojavila kot sovoditeljica. Na Emi je sicer nastopila zadnji dve leti, lani pa je s skladbo Zažarim osvojila tretje mesto. Pravi, da se bo na Emo še vrnila tudi kot tekmovalka, a šele čez nekaj let. POPEVKA 2018 Če želite sodelovati na festivalu Popevka 2018, se lahko prijavite do 8. aprila. Besedilo skladbe mora biti napisano v slovenskem jeziku, izvajalci pa morajo v tem jeziku tudi zapeti. Lani je občinstvo s popevko Tak dan prepričala Nuška Drašček. Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 12 12 22. februarja 2018 k k »Kdor prej pride, prej rr melje,« je bila modra vodja medobčinskega inšpektorata Sonja Glažer in se ob tem zadovoljno smehljala. Vodja urada za okolje in prostor mag. Branka Gradišnik pa je velenjskemu podžupanu Srečku Korošcu pobrala še zadnjo voljo: »Tudi molitev nič ne pomaga - je pač zmanjkalo kozarcev!« »Kje so tista lepa leta, ko sva bila oba še učitelja?« je ob srečanju s sekretarko MZPM Velenje Tinco Kovač glasno vprašal šoštanjski župan Darko Menih. Ta mu je hudomušno odgovorila: »To bi sicer morala že malo računati, kar pa zame nikoli ni problem.« Res ne, saj je ne nazadnje učila matematiko. Sokrajana v Paški vasi v občini Šmartno ob Paki gasilec Matjaž Motoh (prvi z leve) in upokojeni voznik avtobusa Jože Pavič najdeta čas za njima ljubo rekreacijsko športno dejavnost- namizni tenis. Letos sta se bolj kot sami igri na dnevu namiznega tenisa v lokalni skup-nostiposvetila spremljanju hokejske tekme slovenske reprezentance na olimpijskih igrah. In njun komentar? »Midva vedno slediva olimpijskemu motu: pomembno je sodelovati, ne zmagati, in zakaj ne bi bila sama do sebe prizanesljiva tudi tokrat?« ZANIMIVOSTI Premier prepovedal afere spolne narave Avstralski predsednik vlade Malcolm Turnbull se je pred kratkim ukvarjal z ljubezensko afero svojega namestnika, ki je priznal, da s svojo 17 let mlajšo nekdanjo uslužbenko pričakuje otroka, čeprav ima doma ženo potnim idealom družbe. Danes je drugače. Kirurgi imajo vse več pacientov, ki si želijo preobrazbe v podobo, ki jo omogočajo t. i. filtri na družbenih omrežjih. Gre za filtre, s katerimi uporabniki Snapchata in Instagrama spreminjajo svoje fotografije, si povečujejo oči, spreminjajo obliko obraza, skrbijo za lepši sijaj kože in podobno. Kot pravijo lepotni kirurgi, opažajo, da so te popra- se je v primeru, ko se je delež zelo predelane hrane v prehrani povečal za deset odstotkov, število rakavih obolenj povečalo za 12 odstotkov. Znanstveniki so med industrijsko predelano hrano uvrstili množično pro-izvajano in pakirano pecivo in kruh, sladke ali slane prigrizke, čokoladice in sladice, sladkane gazirane pijače, izdelke iz mesne mase, kot so npr. piščančji meda-ljoni, instantne juhe, že pripravljene gotove obroke ter izdelke, ki so narejeni večinoma ali povsem iz sladkorja, olj in maščob. Povprečno so vsako leto zabeležili 79 primerov raka na 10 tisoč ljudi. S povečevanjem deleža močno predelane hrane za deset kaj bučno ni bilo, saj so oblasti zaradi slabega zraka in varnostnih pomislekov prepovedale ognjemete. A tudi brez ognjemetov so Kitajci po letu ognjenega petelina tokrat vkorakali v leto psa, ki naj bi bilo za svetovne voditelje vse prej kot mirno in prijetno. Pes je enajsto od 12 živalskih znamenj kitajskega horo- in štiri otroke. Turnbull je vedenje svojega namestnika označil za »šokantno napačno presojo«. Da do tovrstnih škandalov ne bi več prihajalo, se je tako avstralski premier odločil, da v okviru novih standardov prepove kakršne koli afere spolne narave med člani svoje vlade in njihovimi zaposlenimi - to velja ne glede na to, ali so ministri poročeni ali ne. Plastični kirurgi z novim izzivom Ko so se ljudje v preteklosti odločili, da potrebujejo storitve plastičnega kirurga, so to običajno naredili zaradi nezadovoljstva s kakšnim delom svojega telesa, ki so ga želeli bolj približati le- vljene podobe z družbenih omrežij za nekatere postale estetski ideal. Strokovnjaki poudarjajo, da tovrstnega videza ne moremo nikoli zares doseči, zato se začetna majhna želja hitro spremeni v neskončno hrepenenje po nedosegljivem. Industrijska hrana povezana z rakom Francoski znanstveniki so prvi, ki so se lotili raziskave o povezanosti industrijske hrane z boleznijo raka. V študiji, ki so jo opravili na 105 tisoč ljudeh, so pet let sledili, kaj jedo ljudje, ki so sodelovali v raziskavi, in kakšno je bilo njihovo zdravstveno stanje. Rezultati so pokazali, da bro. Ne bo pa to leto slabo za vse. Mojstri fengshuija napovedujejo dobro leto za internetna, tehnološka in javna podjetja. Radio za valentinovo plačal ločitev Nemalo razburjenja je minuli teden povzročila akcija Hitradia Center, v katerem so se odločili, da so ob valentinovem namesto ljubezni častili ločitev. Pojasnili so, da se zavedajo, da življenje niso samo medvedki, vrtnice in bomboniere, pač pa tudi nesoglasja, ki vodijo v nesrečo v zvezi. Ker menijo, da če ni »za bit, odstotkov pa se je število rakavih obolenj povečalo za devet na 10 tisoč ljudi letno. Iz teh podatkov znanstveniki povzemajo, da hitro povečanje uživanja zelo predelane hrane lahko vodi v razvoj raka v naslednjih desetletjih. Kitajci so vstopili v leto psa V tednu, ki je za nami, so v novo leto stopili tudi Kitajci. Nič skopa. Ljudje, rojeni v tem znamenju, veljajo za zveste, poštene, prijazne, previdne in preudarne, pa tudi trmaste. So dobri po naravi in vedno pripravljeni pomagati drugim. Je pa vsako znamenje v kitajskem horoskopu povezano še z osnovnima pojmoma v kitajski filozofiji jin in jang ter z enim od petih elementov - kovino, ognjem, lesom, zemljo in vodo. Letos je na vrsti kombinacija psa ter zemeljskega janga. Hongkonški mojstri fengshuija prerokujejo, da bo leto psa ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je tudi sam rojen v znamenju psa, prineslo nesrečo. Trump se je namreč rodil v znamenju ognjenega psa, letos pa bo leto zemeljskega psa - ta dva elementa pa se ne ujemata do- je za it«, so se odločili paru, ki se je znašel v situaciji, ko ne gre več naprej, pomagati k ločitvi -v njihovi akciji so obljubili kritje stroškov ločitve, torej stroške odvetnika, notarja, spremembe dokumentov in še česa. Kot so povedali, so bili presenečeni nad številom prijav, ki so jih dobili. Izbrali so Barbaro in Roberta iz Šenčurja, ki sta bila par od 15. leta, po 25 letih zakona, v katerem sta se jima rodili dve hčerki, pa sta se odločila, da gresta vsak svojo pot. frkanje » Levo & desno « Komu več? Stavkajoči iz raznih krajev Slovenije so množično potovali na stavkovno srečanje v Ljubljano. Le kdo bo iz tega iztržil več: stavkajoči ali prevozniki?! Bil je gozd Žalski Arnovski gozd, kjer je velik poslovni center napovedovala že velenjska Era, je (spet) veliko gradbišče. Zrasli bodo novi objekti, padla pa drevesa. To območje se bo sicer še vedno imenovalo Arnovski gozd, le gozda ne bo več. Bolezni Pravijo, da je pri nas še vedno (pre)več poklicnih bolezni. Te, poklicne bolezni, niso izbirčne - dobijo jih lahko tudi taki brez poklica. »Prvim« najmanj V prvih vrstah stavkajočih so marsikje tisti, ki imajo najslabše plače. In ki bodo, tudi če bodo stavke uspele, tudi dobili najmanj. Brez vzroka Nekateri še vedno pravijo, da je bilo tudi letos ob kulturnem prazniku veliko različnih proslav, da pa so najmanj slavili kulturniki. Ker za slovesnosti in praznovanja menda nimajo razlogov. Razkorak Ob zadnjih informativnih dnevih so bili mladi in njihovi starši še vedno v dilemi. Naj se mladi vpišejo na šolo, ki bi jo radi obiskovali, ali tisto, po kateri bodo dobili delo. Večina mladih je bila za prvo, starši bolj za drugo varianto. Pod streho Nič še ni povsem jasno, kdaj bo Velenje projekt prireditvenega prostora ob jezeru res, kot pravimo, spravilo pod streho. A nekateri že opozarjajo, da ta projekt, če ga bodo naredili, kot je zasnovan, ne bo dejansko pod streho. Korajža velja Ob pepelnici se je kar precej ljudi odločilo za akcijo 40 dni brez alkohola. Nekateri niso zdržali dolgo, ker te odločitve niso sprejeli v treznem stanju. Žalostna resnica Ne le pod iglavci, tudi marsikje drugje je po tleh veliko iglic in igel. Košarica Prvak SDS je dal v. d. prvaku NSi košarico. Janša je sprejel Toninovo vabilo na kavo - pil pa je čaj. Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 13 22. februarja 2018 POGOVOR 13 Po brezplačen pravni nasvet jih pride tisoč letno Velenjski župan Bojan Kontič je bil prvi v Sloveniji, ki je prepoznal potrebo občank in občanov po brezplačnem pravnem svetovanju -Izvaja ga odvetnica Polona Kramer - Brezplačno pravno svetovanje Velenjčankam in Velenjčanom na voljo že od leta 2009 Milena Krstič - Planine Velenje - Mestna občina Velenje je bila prva slovenska občina, ki je leta 2009 svojim občankam in občanom omogočila brezplačno pravno svetovanje, župan Bojan Kontič pa tisti, ki je potrebo po tovrstnem svetovanju zaznal. Z njo so Velenjčanke in Velenjčani dobili še eno nadstandardno brezplačno storitev, po kateri so se zgledovale kasneje tudi nekatere druge občine. Podobna pisarne danes delujejo tukaj v bližini tudi na Ljubnem ob Savinji, Nazarjah, Žalcu. Da ljudje tovrstno pomoč potrebujejo, dokazujejo številni klici iz drugih občin, tudi Šoštanja, ki pa jih morajo v Velenju žal odkloniti. Storitev plača mestni proračun samo za svoje prebivalce. S pravno svetovalko, odvetnico Polono Kramer. smo se srečali v enem od treh terminov 'uradnih dni' prejšnji teden. Izborili smo si dvajset minut. Toliko lahko v poprečju nameni eni stranki. Seveda se zgodi, da dobi kdo nasvet tudi v krajšem času, kot se zgodi tudi, da je za koga potreben daljši. V teh primerih minut ne šteje. Vsi termini so polno obiskani, čakalna doba je teden dni, včasih pa tudi dva. Pisarna brezplačnega pravnega svetovanja je zaživela v hipu. Takoj. Redko se to zgodi novostim. Letno jo obišče okoli tisoč ljudi, kar dokazuje, da je resnično potrebna. Marsikdo si ne more privoščiti obiska pri odvetniku, včasih pa ljudje niti ne vedo, kje bi lahko svojo pravno težavo reši- li tudi brez SVCIC pilllct- mladi. Ti pa tega. Koliko so se v teh letih, kar deluje brezplačna pravna pisarna v Velenju, spremenila področja, zaradi katerih ljudje prihajajo po nasvet? »Spreminjati se je začelo zadnje leto, ko so začeli po na-jati tudi odpirajo nove pravne vsebine, denimo avtorsko pravo, zaščito industrijske lastnine, področje medijev, računalništva, skratka novejša pravna področja. Tega ie bilo pred leti malo, zelo malo. Še vedno pa je v ospredju denimo tolmačenje pogodb, sodb, svetovanje, povezano z oporokami ... Sicer pa so zajeta vsa področja prava, od kazenskega, gospodarskega, stvarnega do obligacijskega. Svetovali smo tako posameznikom kot tudi društvom. Slednjim reci- Odvetnica Polona Kramer: »Pravne težave so del našega vsakdana, z njimi živimo.« mo pri posodabljanju statutov.« Pravite, da so začeli prihajati tudi mladi. Kakšna pa je sicer starostna struktura vaših strank? »Najmlajši, ki je lani prišel sam po pravni nasvet, je bil star 16 let. Prišel je zaradi državne štipendije, ki so mu jo zavrnili. S pritožbo je uspel in jo pridobil. Najstarejši pa je gospod, ki pride vsako leto vprašat, kaj naj naredi, Pravni nasvet ni isto kot pravna pomoč V mestni občini Velenje dobijo občanke in občani brezplačen pravni nasvet. Ta ne vključuje zastopanj na sodiščih, pisanja tožb ... Poenostavljeno rečeno, ne vsebuje pisnih pravnih storitev. Brezplačno pravno pomoč izvajajo sodišča. Predstavlja pravico do sodnega varstva, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživlianie svoie družine te pravice ne bi mogla udeianiiti. da mu bodo podaljšali vozniško dovoljenje. Vedno najdemo rešitev. Tudi letos, ko je gospod star že 97 let, smo jo. Glavnina naših strank pa je starih od 40 do 60 let.« Se pojavljajo isti obrazi? »V Velenju lahko ena oseba brezplačno pravno svetovanje uporabi trikrat letno. Če vidimo, da bi bil potreben dodatni termin, tega izjemoma tudi omogočimo. Nekateri res pridejo večkrat, ni pa to praksa.« Najbrž v tej pisarni slišite veliko žalostnih, trpkih zgodb ... »Najbolj žalostna so družinska nasilja, v katerih so prisotni otroci. V zvezi z nasiljem imamo ničelno toleranco. Sodelujemo s policijsko postajo, materinskim domom, varno hišo, z Belim obročem . Vesela sem, da smo v teh letih, kar delujemo v tem okolju, dosegli, da ljudi ne pošiljamo od vrat do vrat. Tistemu, ki je prišel k nam, je bilo najhuje, da smo ga poslali še na pet mest, kjer je moral vse, kar je enkrat že razložil tukaj, razlagati drugje znova in znova. Osebne zgodbe je že enkrat povedati težko, če jih moraš petkrat, pa je to še stokrat težje.« > »Ljudi ne pošiljamo od vrat do vrat. Osebne zgodbe je že enkrat težko razložiti, petkrat razlagati pa stokrat težje.« Se je zgodilo, da sta dva - ločeno eden od drugega - kdaj iskala nasvet za isto stvar, o kateri se nista mogla poenotiti? »To pa se zgodi. Tu in tam kdo tudi vpraša, če je bivši že bil tukaj. Tega seveda ne povemo. Gre za varstvo osebnih podatkov. Zgodi pa se, da iz ene družine pridejo po pravni nasvet vsi člani.« Omenili ste varstvo osebnih podatkov. Pomeni to, da tisto, kar je izgovorjeno v tej pisarni, v njej tudi ostane? »Tukaj ostane in bo ostalo. Tudi seznam naročenih je samo za mojo uporabo in se ne razkriva, kdo je bil tukaj. Če pa sodišče kdaj zahteva pričanje v zvezi s kakšno zadevo, se moram seveda odzvati, a brez razkrivanja osebnih podatkov.« Zapisnikov o teh pogovorih ne pišete, pogovorov ne beležite? »Ničesar od tega.« Najbrž se srečate tudi z zadevami, ki so zrele za kazenski pregon? Kako svetujete v takih primerih? Ovadbo? »Absolutno. Če presodim, da je zadeva takšna, osebo napotim na policijsko postajo, kjer naredijo svoje in spišejo > Ljudem veliko pomeni brezplačen pravni nasvet. V Velenju ga poišče okoli tisoč prebivalcev letno. predlog za tožilstvo. Kaznivih dejanj in kriminala ne podpiramo.« So stranke kdaj agresivne? »Nekajkrat sem potrebovala varnostnika, nekajkrat sem sama zapustila pisarno, vendar je bilo takih primerov zelo malo. Velikokrat se kdo zjoče ali razjezi. A ne name, ampak na svojo zadevo, bivšega partnerja. Priča sem vsemu - smehu, joku, preklinjanju, zahva-ljevanju ...« Pravnega svetovanja ne opravljate samo za mestno občino Velenje, kije bila prva slovenska občina, ki je to začela, ampak tudi za občine Nazarje, Ljubno ob Savinji, Žalec. Se težave prebivalcev posameznih občin kaj razlikujejo? »Malce. Recimo na Ljubnem ob Savinji nimam težav s tem, kako v nekem stanovanjskem bloku reševati odnose med solastniki, v Velenju pa nimam težav s tem, kaj narediti, če se sosedove kokoške pasejo na sosedovi njivi. V osnovi pa so težave zelo podobe. Saj smo vsi tudi ljudje.« ■ V objemu spominov Scenski mojster Jože Napotnik iz Šmartnega ob Paki praznoval 80-letnico s prijatelji - Vic, ob katerem se vsi smejejo: Zimov Pepč ima pa »cajt« Jože Napotnik (prvi z leve) je najbolj srečen v ateljeju, sploh, če mu dela družbo žena Milica (prva z desne). Šmartno ob Paki, 16. februarja - 16. februarja pred 80 leti se je rodil znani scenski mojster - malar slikar, tako pravi sam, Jože Napotnik iz Gavc v občini Šmartno ob Paki. Prav na sam rojstni dan je povabil v dvorano šmarškega kulturnega doma prijatelje na prireditev z naslovom V objemu spominov. Nikogar v dvorani ni presenetil, da je podobo odra spremenil v atelje, kajti v njem se najraje zadržuje, v njem je tudi najbolj srečen, sploh takrat, kadar mu dela družbo žena Milica. Z »umetniško« kapo na glavi in delovno haljo, ki si jo je narobe zapel, na kar ga je opozorila Milica, je deloval na odru malo zbegano. »Kako pa naj bi, če sem pa mislil, da bom na njem le z Jožetom Krajncem, scenaristom prireditve,« se je odzval in pojasnjeval, da ko je na odru zagledal može v uniformah, je najprej pomislil, da v Šmartnem stavkajo policisti. Ko se je nekoliko zbral, je videl, da imajo »stavkajoči« v rokah instrumente. Bili so namreč godbeniki Pihalnega orkestra Zarja. »Mati mila, teh pa res ničem pričakoval,« je dan po prireditvi še vedno zelo ganjen in s solznimi očmi pripovedoval slavljenec. Niso ga presenetili le oni, presenetil ga je še Alfi Nipič, pa ansambla Spev ter Vitezi polk in valčkov, člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki, »oni iz kulturnega društva Mirana Jarca iz Škocjana pri Domžalah, kjer že 29 let pripravljam scene za njihove poletne prireditve, so bili dobri: od Pie Brodnik do citrarja Tomaža Plahutnika. Madonca, presenečenja so uspela. Rad jih imam. Tudi z ženo Milico si jih deliva v vsakdanjem življenju, a ta so bila vrhunska, veličastna.« Jože, po domače Zimov Pepč, pravi, da je njegova življenjska pot zelo raznolika in bogata. Vodila je po strminah in ravnicah, doma in v tujini, kjer je »nastopal« predvsem takrat, ko je bil še zaposlen v velenjskem Gorenju Servisu. Več kot 2640 »fičkov« je opremil z njegovim znakom. Sicer pa, koliko in kaj vse je ustvaril z rokami ter »malar-skim« čopičem, še sam ni dobro vedel, kajti imel je velike težave pri izboru zgoščenk, na katerih hrani svoje velike scenske umetnine z različnih prireditev in bi jih rad pokazal zbranim v dvorani. »Na prireditvi ob praznovanju rojstnega dne sem želel pokazati predvsem domačinom, da je naziv častni občan Občine Šmartno ob Paki prišel v prave roke.« Če za koga velja, velja za Jožeta, da je upokojenec, ki nima časa. Sam se sicer prišteva med upokojence, a med tiste prave se bo šele čez 20 let. »Če v Šmartnem hočeš povedati vic, ob katerem se bodo vsi smejali, potem rečeš: »Zimov Pepč ima pa cajt. Taka so dejstva.« Ponosen je na svoje delo, ponosen na pridobljene bogate izkušnje. Te so tako globoke, zagotavlja, da ne potrebuje še kakšne motivacije. To mu vlivajo ljudje, ki ga iščejo za kakšno »likovno stvaritev«. Presrečen je, kadar ustvarja za druge, še bolj, ko so veseli njegovega dela tudi oni. Na vprašanje, kaj ga poleg tega še osrečuje, je Jože Napotnik odgovoril: »Ko sem razmišljal, kaj se mi je vse zgodilo ob praznovanju rojstnega dne, sem zaznal pomen besede prijateljstvo. Prijateljev imam, ste lahko sami videli, ogromno,« in znova se mu je utrnila v očeh solza. Ob slovesu nam je slavlje-nec, ki so mu vsi v dvorani zaželeli veliko zdravja in sreče z Milico tudi v prihodnje, namignil: »Pred 10 leti sem vam prijateljem obljubil, da vas bom povabil ob 80-letnici na fešto. Javno tokrat vabila na 90-letnico še nisem napovedal, vam pa obljubim, da se v takem številu znova snidemo.« ■ Tatjana Podgoršek Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 22. februarja 2018 Šentilju obljubljen nov večnamenski dom Krajani si ga želijo že vrsto let - V njem bodo prostori podružnične šole, vrtca in večnamenska dvorana za športne in kulturne prireditve Šentilj pri Velenju, 16. februarja - Krajani Šentilja si že nekaj let želijo prenovljen, sodobnejši dom krajanov. 9. februarja so o tem govorili na redni seji sveta krajevne skupnosti, saj so se pripravljali na sestanek z vodstvom MO Velenje, ki so mu želeli predstaviti to trenutno najbolj perečo težavo v kraju. Na MO Velenje so tudi naslovili dopis, v katerem so na kratko argumentirali, zakaj nujno potrebujejo nov večnamenski dom, ki bo na voljo vsem krajanom KS Šentilj, društvom, pa tudi podružnični šoli in vrtcu, ki ob širitvi kraja postajata pretesna, pogoji za izvajanje vzgojno-izobraževalne infrastrukture pa so vse slabši. Vrtec namreč deluje tudi v Til-novem domu, ki je v lasti župnije Šentilj, pogoji pa so na meji sprejemljivega. Sodoben večnamenski objekt naj bi poleg tega imel še večnamensko dvorano za šport in kulturo. Obstoječi dom krajanov v Šentilju je bil zgrajen daljnega leta 1930, kasneje, pred več kot tridesetimi leti, je bil delno dograjen. Takrat so krajani prizidek zgradili s svojimi sredstvi, materialom in udarniškim delom. V domu krajanov izvajajo aktivnosti tudi številna krajevna društva, uporabljajo pa ga tudi za potrebe vrtca, šole, ki v njih predvsem v zimskih mesecih izvajata športno vzgojo. Zob časa je naredil svoje; objekt je energetsko neučinkovit. Okna so dotrajana, streha vse bolj prepustna, neučinkovit je toplotni ovoj stavbe, visoki stropi v notranjosti prostorov pa zahtevajo izredno veliko porabo energije in s tem povezane finančne stroške. Notranji prostori so prav tako stari, nefunkcionalni in premajhni, da bi lahko zadostili dostojnim potrebam krajanov, ki pripravljajo in izvajajo različne kulturne prireditve in ostale dejavnosti. »Glede na to, da se vsi zavedamo, da je telesna aktivnost še kako pomembna, kar spodbujajo že v vrtcu in osnovni šoli z izvajanjem pouka športne vzgoje in različnimi projekti, si želimo, da bi imeli v Šentilju vsaj podobne, če že ne enake pogoje kot mestni otroci,« so potrebo utemeljili v svetu KS Šentilj. Ta po velikosti sodi med sedem največjih krajevnih skupnosti v velenjski občini, ima pa še veliko možnosti za razvoj in širitev kraja. Razteza se kar na 973 hektarih površine. Lani je Šentilj štel 1141 prebivalcev. Vse to so bili 12. februarja ob obisku vodstva MO Velenje v Šentilju argumenti krajanov, ki so obenem izražali upanje, da najdejo rešitev, kako v nekaj letih to vprašanje razrešiti. Predsednik sveta KS Šentilj Janez Pod-bornik je v imenu krajanov predlagal, da bi sedanji dom obnovili in razširili s prizidkom. Večnamenski objekt bi bil lociran na občinskem zemljišču, kjer stojijo sedanji dom krajanov, obstoječi vrtec in podružnična osnovna šola in na prostem zemljišču med temi objekti. Zemljišče je dovolj veliko, dokupi ne bi bili potrebni, je menil Podbornik. Župan Bojan Kontič je zagotovil, da bodo na občini zagotovili finančna sredstva za izdelavo celotne projektne dokumentacije, do izdaje gradbenega dovoljenja. Gradnja naj bi potekala v več fazah, zagotovo pa ne bo končana v letu ali dveh. a bš Letos volilni občni zbor Vinska Gora, 23. februarja - V petek ob 17. uri bo v večnamenski dvorani redni letni občni zbor Turističnega društva Vinska Gora. Na njem bodo pregledali delo v lanskem letu in načrte za letos. Tokrat bodo opravili tudi volitve. Dosedanja predsednica Mateja Učakar se ne bo več potegovala za to funkcijo, ostala pa bo še članica društva. Izvolili bodo tudi nove člane organov društva. Na občnem zboru bodo podelili tudi priznanja za najlepše urejene zunanje bivalne prostore v Vinski Gori. a bš Smučarski skoki v Skornem Končno nam je letošnja zima postregla s snegom, ki smo ga že vsi nestrpno čakali. V Skornem smo ga takoj izkoristili in se po-družili na našem športnem igrišču. Športna sekcija Turističnega društva Skorno je ob pomoči različnih pokroviteljev minulo nedeljo tako organizirala tekmo v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Tekmovalci so lahko preizkusili dve skakalnici. Izkušeni so se pomerili na skakalnici K-16, mlajšim pa je izziv predstavljala skakalnica K-8. Več kot 30 tekmovalcev, razporejenih v več kategorijah, je uživalo v skokih in prijetnem vzdušju. Ker je prireditev potekala ravno na pustno nedeljo, so se tekmovalci pomerili tudi v posebni kategoriji »za najatraktivnejši skok v maskah«, ki je med gledalci in tekmovalci poskrbel za posebno navdušenje. Prireditve sta se udeležila tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih in predsednik KS Skorno-Florjan Matic Mežnar, ki sta najboljšim tudi čestitala in jim podelila medalje ter priznanja. Turistično društvo Skorno pa je s toplimi napitki in prigrizki poskrbelo za okrepčilo vseh navzočih. a Jasmina Stropnik S Svetega križa na sankah Kje se boste sankali, če ne v Belih Vodah! Že ime kraja nam pove, da so Bele Vode zares bele. Prekrite so z debelo snežno odejo in vse naokoli je belo. Lepo, čarobno, romantično, nagajivo, igrivo ... Zato so se v nedeljo, 18. februarja, sankaški navdušenci zbrali na Honecu v Belih Vodah. Letos so skrbniki odlično uredili progo za vse, ki imajo radi ta zimski šport. 24 tekmovalcev (od tega 15 moških, 6 otrok in 3 ženski pari), se je peš s sankami povzpelo po hribu do Svetega Križa in se tudi varno spustilo po urejeni sankaški progi. Progo je prvi preizkusil Peter Požgane, predsednik krajevne skupnosti Bele Vode, in ob tem preveril njeno varnost za svoje krajane in ostale tekmovalce. Na cilju je vse čakala in spodbujala množica navijačev. Nove sanke za prvo mesto si je prislužil Rok Ostervuh, za njim je bil Janez Navodnik, tretji pa Jan Ostervuh. Med otroki je zmagal Kristjan Mazej. Ženske so se sankale v paru. Najboljši sta bili Tajda in Klavdija. Za toplo ognjišče v naravi je poskrbel Grega Petkovnik, društvo Vulkan pa je dodalo še toplo okrepčilo. a S. P. Mnenja in odmevi Kdo siromaši gospodarstvo? K pisanju me je navedla slika vlakovne kompozicije, ki jo je ranžirala GZ in z njo želela prikazati, kako javni sektor in zahteve sindikatov po višjih plačah izčrpavajo gospodarstvo, in povedati, da je gospodarstvo edino, ki ustvarja, vsi drugi pa živijo na njegov račun. Taka miselnost izhaja iz ideologij, ki vladajo svetu in so uzakonjene v pravnih in socialnih sistemih. Pri tem se sklicujejo na ekonomsko znanost, ki trdi, da so zakonitosti trga naravne, da svet poganja k napredku naravni boj za obstanek, da je tekmovanje in konkurenčnost naravno stanje, da je cilj vsake gospodarske aktivnosti ustvarjanje profita in tako dalje. Vse to pa so le dogme sodobne ideologije. Če bi bilo to res, človeških zakonov ne bi potrebovali. Naravno v življenju je sodelovanje in ne tekmovanje, dajanje in ne prilaščanje, nenehno iskanje ravnovesja in ne kopičenje. Naravna je ekonomija dajanja in prejemanja. Poglejte v naravni gozd. Strukture teme, ki vladajo svetu, so ustvarile ideologijo neoliberalne ekonomije, da z njo obvladujejo politične in upravljalske strukture in tudi človeštvo. V posesti imajo vso informacijsko tehnologijo in medije, s pomočjo katerih svojo ideologijo vcepljajo v zavest ljudi. Danes je človeštvo tako zasužnjeno, kot še ni bilo v svoji zgodovini. Res lahko govorimo, kar hočemo, a to ni svoboda. Svoboda je svobodna zavest, ki ni polna vsiljenih miselnih vzorcev, prepričanj, takih ali drugačnih dogem, norm, predsodkov, strahov, navad in podobnega. Vse to je namreč »računalniški program«, ki oblikuje naše misli. Misli pa so »načrt« vsega, kar počnemo in prihaja v naše življenje. Prepričanje, da smo v »demokratičnem« in tržnem sistemu svobodni, je le fikcija naše zavesti. Ne kritiziram in ne obsojam ljudi v Gospodarski zbornici, da so narisali tako kompozicijo. Taka je pač njihova resnica, ustvarjena iz programa in informacij njihove zavesti. Najučinkovitejše orodje, struktur teme, ki nam vladajo s strahom (zato jih tako imenujem) in ne s svetlobo ljubezni (zavedanje enosti, dajanje, harmonija, sreča, blagostanje), je ekonomski model, predvsem njegov finančni del. Z njim delijo družbeno bogastvo. Sistem je naravnan tako, da vedno večji delež novo ustvarjene vrednosti prisvaja finančni sektor. To je pred leti pripeljalo do finančne krize. Tudi podnebne spremembe, vojne, begunci, skokovita rast vseh vrst bolezni in vse drugo, kar v ljudeh širi strah, je izključno posledica sodobnih ideologij, dogem, predsodkov, strahov in podobnega, ki je plod človeškega od svetlobe duše (duša je univerzalna inteligenca, znanje, ki je ustvarilo vesolje) odtujenega razuma ega in vtkano v obstoječo kolektivno zavest. Da gospodarstvo kaže na javni sektor in zaposlene gospodarstvu in jim očita, da zahtevajo nemogoče, ni slučajno. Je prefinjen manever. Saj poznate tisto: »Ujemite tatu«! Pogled človeka, ki vidi več, kot mu narekuje razum ega, ki se zna osvoboditi ujetosti vsiljenih ideologij in druge miselne navlake, vidi, da je edino finančni sektor in strukture ljudi, ki mu vladajo, tisti del človeške družbe, ki siromaši gospodarstvo, državo, javni sektor in človeštvo. Finančni sektor sveta je povsem enak rakavim celicam v človeškem organizmu, ki imajo edini namen, da nenehno rastejo in hitreje kot in na račun zdravega organizma. Propadejo šele takrat, ko ugasne organizem. V letih po osamosvojitvi je iz Slovenije v davčne oaze odteklo več deste milijard, kar je več, kot znaša javni dolg države. Denar ni odtekel iz javnega sektorja, niso ga odnašali delavci, ki bi imeli visoke plače, odnašali so ga izključno ljudje, ki so obvladovali denarne tokove ali so bili lastniki gospodarskih ali finančnih družb. Prav ta denar si je izposojalo gospodarstvo in država za pokrivanje bančnih lukenj. Če že rišejo vlakovne kompozicije, jih sprašujem, zakaj nikoli niso narisali vlakovodje in kompozicije, ki vozijo denar iz gospodarstva v davčne oaze. Ta denar tudi danes kupuje lastnino, ki je od go- spodarstva še ostala. Tudi »nedotakljivost« Slabe banke in SDH, institucij, ki to prodajajo, je del »poslovnega« načrta«, kot so davčne oaze, finančne industrije, kako še naprej služiti na račun državljanov. Je kaj teklo iz doline? Spomnite se desetmilijonskega kredita Gorenja Kordežu za prevzem Merkurja. Dvomim, da je to edino. Pa bloka 6 TEŠ. Ocenjujejo, da je bila investicija preplačana za več kot 300 milijonov, ki so si jih razdelili dobavitelj, zastopnik dobavitelja in »dobri pjebi«, ki so mu omogočili, da je bil tudi prvi in zadnji pri snovanju in izvedbi projekta. Plačali bomo mi in zaposleni, se tega zavedali ali ne, bomo protestirali ali ne. Vsi, ki kažete na »požrešen« javni sektor in so za vas zahteve zaposlenih v gospodarstvu po dostojnih plačah nesprejemljive, poglejte družbeno reprodukcijo neoli-beralne ekonomije brez neoliberalnih plašnic, vsiljenih dogem in miselnih vzorcev, in videli boste, kdo siroma-ši gospodarstvo in nas državljane. Nemogoče je, da bi človek, ki ustvarja s svojim umom in delom novo vrednost, siromašil gospodarstvo in družbo. Ustvarjanje pa ni samo produkcija materialnih dobrin v gospodarstvu. Ustvarjanje je vsaka nova misel. Vse, kar je, se je začelo in se začne z mislijo. Brez nje ni življenja. Misel pa je lahko svobodna ali programirana z vsiljeno ideologijo. a Silvester Koprivnikar Velenje Ne cerkev niti Cerkev Obveščen sem bil o članku na zadnji strani šeste številke tednika Naš čas z dne 7. februarja 2018, avtorice Mire Zakošek, z naslovom: »Bo zahteva cerkve spodnesla prenovo Starega Velenja?«. Vprašanje terja odgovor, ki je: ne. Cerkev, pisana z malo začetnico, je stavba, ki prav gotovo ne zahteva ničesar. Cerkev, pisana z veliko začetnico, je ustanova, vendar preveč splošen pojem, da bi ga lahko uporabili v tem kontekstu. Torej še enkrat: ne. Pravilneje bi bilo Župnija Velenje - sv. Marija, ki je po civilni in cerkveni zakonodaji samostojna pravna oseba. Vendar je tudi tokrat odgovor ne. Župnija Velenje - sv. Marija ne zahteva, ampak predlaga večji odmik predvi- dene nove dvosmerne ceste od župnišča. Res pa je, da je zavrnila namero Mestne občine Velenje, da odkupi župnijsko parcelo, ki vključuje del obstoječe ceste mimo župnišča ter prostor pred stopnicami in pred garažama -prostor, kjer starši odlagajo otroke, ki jih pripeljejo k verouku, in kjer otroci čakajo na starše. V Župniji Velenje - sv. Marija obiskuje verouk 220 veroučencev. Njihovi interesi, interesi njihovih staršev in varnost otrok so za Župnijo Velenje - sv. Marija pred interesi Mestne občine Velenje. Če bi se načrtovalci projekta revitalizacije Starega trga že prej pozanimali, ali je Župnija Velenje -sv. Marija pripravljena prodati svojo parcelo, bi že prej izvedeli, da ni. Vendar očitno takšne vrste načrtovanje na MOV ni v navadi. Na prvem sestanku s predstavniki Župnije Velenje - sv. Marija je v članku omenjena gospa Alenka Rednjak povedala, da svojih načrtov sploh še nimajo usklajenih z Upravno enoto, ki je menda imela drugačne načrte. Z gospo Rednjak in njenim sodelavcem smo se predstavniki župnije srečali dvakrat: 28. 11. 2017 in 25. 1. 2018. Že na prvem sestanku so navzoči člani Župnijskega sveta soglasno izrazili pričakovanje, da bo nova cesta čim bolj oddaljena od župnišča. Nekaj posameznikov je to celo narisalo na načrt terena, ki ga je gospa prinesla s sabo. Na drugi sestanek je s sabo prinesla izrisani načrt, ki je bil v popolnem nasprotju s prej izraženim pričakovanjem predstavnikov Župnije Velenje - sv. Marija. Ne drži torej trditev, navedena v omenjenem članku, da so bile upoštevane zahteve predstavnikov župnije. Kaže, da ima gospa Rednjak težave z govorjenjem resnice. Na obeh sestankih je kot glavni argument za spremembo prometnega režima predstavila zahtevo »Zavoda za spomeniško varstvo«. Ker se mi je to zdelo nekoliko nenavadno, sem se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Celju pozanimal, kako je s tem. Pojasnili so mi, da niso podali nobenih zahtev glede prometnega režima, ker to niti ni v njihovi pristojnosti. Mislim, da so dodatni komentarji odveč. Naj zaključim: prenove Starega Velenja ne ogroža zahteva cerkve ali Cerkve ali Župnije Velenje - sv. Marija, pač pa slabo načrtovanje pristojnih za izpeljavo projekta. a Luka Mihevc Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 15 15. februarja 2018 «»SÜAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 17 Starodobni smučarji v Bočni Podmeninski gadje, sekcija Planinskega društva Gornji Grad s soorganizatorji in pomočjo Občine GG so minulo soboto v Bočni priredili srečanje osmih slovenskih društev smučanja po starih šegah iz več slovenskih krajev. Na progi Vba (narečno) nad Bočno se je med lesenimi koli pomerilo skoraj 40 smučarjev z zelo starimi in različnimi modeli in letniki smuči in opreme. Poleg že poznanih starih smuči iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline bolj avstrij-sko-nemškega modela, so prikazali smuk z loško lok smučko, s smučmi iz sodovih dog iz Jur- šincev na Slovenskogoriškem, Miha Dovžan z Gorenjske pa že desetletje prikazuje lesi ski dvocikel, ki si ga je izdelal sam po muštru pohorskega pležu-ha. Vodja Podmeninskih gadov Djurdja Bergant je povedal, da je s takšno prireditvijo veliko dela, a da se je za tako lepo srečanje vredno potruditi. Paša za oči so bila tako smučarska oblačila, različna oprema ter prikazane tehnike veleslaloma med lesenimi koli. Ob kakšnem slikovitem padcu ni manjkalo smeha, štel pa je čas in pravilnost izpeljane proge. Del smučarjev »hitrih disciplin« se je kasneje pome- ril še na skakalnici z naravnim snegom in K točko okrog 6 m. Nekateri so skočili skoraj višje kot v daljavo, a pomembno je bilo tudi točkovanje za slog in preživetje po padcu. Najdlje pa so poleteli dami Lidija Rezonič-nik, Ema Rajgl, Frenk Rezonič-nik, Matevž Križnik - rekorder (Podmeninski gadje), ter Janez Lah (Veseli Savinjčani), vsi med 4 do 6 metrov. Tekmovanje se je srečno končalo brez poškodb, vsi najboljše uvrščeni pa so prejeli spominske medalje. a Jože Miklavc Ekipa Podmeninski gadje iz občine Gornji Grad ena najlepših skupin starodobnih smučarjev v Sloveniji Tek na smučeh v Topolšici V soboto, 17. februarja, je Turistično društvo Topolšica tudi letos v čudovitem zimskem dnevu organiziralo družabni dogodek - tek na smučeh. Tek je potekal po lahkotni progi, svoj čar je dodala še čudovita zimska idila ter druženje in zabava na cilju. Vse to je privabilo domačine in tudi rekreativce od drugod. Vsi, ki so tega dne prvič stopili na tekaške smuči, so bili zelo navdušeni in so izrazili željo, da takšno srečanje še ponovijo. Prav zato so se v turističnem društvu odločili, da v sklopu praznovanja dneva žena v soboto, 3. marca, ponovno pripravijo tovrstno druženje. Tekaška proga, dolga skoraj 4 km, je čudovito urejena. Poteka po dolini Loke - od Žagerja do Jeseneka in nazaj. Snega je dovolj, zato lahko izkoristite vsak lep dan za tek na smučeh. a C. D. Občni zbor popestrila pustna sobota Društva Vulkan Bele Vode je v soboto, 10. februarja, pripravilo redni občni zbor. ki ga je vodila predsednica društva skupaj s člani upravnega odbora društva. V pustno-valentinovi okrašeni dvorani osnovne šole v Belih Vodah se je zbralo preko 60 večinoma zelo zagnanih članov društva. Dvorano so jim ob tej priložnost okrasili najmlajši, ki so izdelali pisane verige iz srčkov in valentinove svečnike na pustno-valentinovi delavnici. Predsednica društva Marjeta Mazej je nanizala uspehe, ki so jih dosegli v preteklem letu. Vsi cilji so bili uspešno izpolnjeni. Tudi letos člani društva niso skoparili z idejami. Predsednica se je zahva- lila vsem, ki pomagajo, sodelujejo ali svetujejo, da je društvo iz leta v leto uspešnejše na vseh področjih. Posebej se je zahvalila vsem animatorkam, ki delajo z otroki. Ker pa je bil občni zbor prav na pustno soboto, so se jim pridružile tudi pustne šeme, ki so popestrile dogajanje v dvorani. Druženje so sklenili z zabavo, Vida Mazej iz gostilne Savinek je poskrbela za prehrano, ansambel Vrejži pa bejži pa za dobro voljo in ples. Dvorana je pokala od smeha in norčij. a Društvo Vulkan Zeleni kotiček KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 VSE NA ENEM MESTU ZA VRTIČKARJE SEMENSKI KROMPIR kvaliteta: ELITA in SUPERELITA Velika izbira, preko40 različnih sort različnih pakiranj! Agria, Arroe, Bell i RüSA, Carlingford, Carrera, Colomba, Desiree, iffe, Erika, Jaerla, Kresnik, Manitou, Maris Bard, Monte Carlo, Romano, Rudolph, Sante... MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA biopost, bioorganik, bogatin, gardin, organo ... SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN Frutapon, bakreni pripravki ... SADNO DREVJE . H® IN JAGODIČEVJE^ Jablana (Elstar, Braeburn, Carjevič, Fuji, &.ildr Jonathan, Kanadka, Mošancelj, Ontario, Zlata parmena ... Aprimira, breskev, češnja, figa, hruška, kutina, marelica, nektarina, sliva, višnja ... Aronija, borovnica, kosmulja, malina, ribez, robida. Z. • vami in za vas. VELIKA IZBIRA VRTNEGA ORODJA motlke, lopate - "štiharice", vilaste lopate, grablje, srpi... KCIJA! ORGANSKO GNOJILO tt^ FERTIPLUS 7,10€ 20 kg Lt: SEMENA VRTNIN, CVETLIC CEBULCEK: belokranjka, majski srebrenjak, ptujski, rdeči, sturon ... ČESEN: jari (beli, domači, rdeč), ptujski ... ŠALOTKA: rdeča red sun, rumena golden ... Pomlad prihaja ... Dnevi se daljšajo, sonce je vse toplejše in kar samo nas vleče v naravo. Sedaj je tudi pravi čas za dela v sadovnjaku in vinogradu. Najprej pohitimo z gnojenjem, če ga nismo opravili že eseni, nato pa sledi obrezovanje. To je zelo pomemben ukrep, ki nam razredči krošnjo, izboljša osvetlitev in predstavlja že prvo redčenje plodov. V času nabrekanja br- Bliža se tudi čas sajenja krompirja, ki je za nas Slovence zelo pomembna kultura, saj skorajda ne znamo pripraviti obroka brez njega. Na trgu je vedno večja izbira sort, zato si pravočasno priskrbite željeno sorto. Če ste še v dilemi, vam bodo pri izbiri svetovali naši prodajalci. stov opravimo predpomladan-sko škropljenje s kombinacijo oljnega in bakrenega pripravka. To je zelo pomemben ukrep, saj nam prihrani marsikatero težavo med letom (manj bolezni in škodljivcev). Ko se zemlja odtali od zmrzali, je še vedno čas za sajenje sadnega drevja (koščičarji, pečkarji, ja-godičevje ...). Sajenje opravimo po strokovnih navodilih, uporabimo pa kvalitetno certificirano sadiko, kar je pogoj za uspeh pridelave. Sorte krompirja delimo po ra-nosti na zgodnje, srednje, srednje pozne in pozne sorte. Nadaljna delitev je po barvi mesa in barvi kožice. Barva mesa je lahko bela, krem bela, svetlo rumena, rumena, zelo rumena in vijolična. Barva kožice je lahko svetlo rumena, rumena, rjavo rumena, svetlo rjava, rdeča. Pri izbiri sorte se odločamo tudi po tem, kako je neka sorta občutljiva oziroma odporna na bolezni ali škodljivce. Tudi s krompirjem kolobari-mo, torej ga sadimo vsako leto na drugo gredo, s čimer zmanjšujemo napad škodljivcev in bolezni ter ohranjamo rodovitnost zemlje. Krompir sadimo marca in aprila, ko se tla otoplijo do 9 °C in ne pričakujemo več nižjih temperatur. Zgodnejši pridelek bomo imeli, če ga bomo tri do štiri tedne nakaljevali v plitvih zabojč-kih v svetlem in nekoliko toplejšem prostoru, na temperaturi 1820 °C. Če je pretoplo ali prete-mno, bodo cime predolge, slabe kakovosti in se bodo lomile. Ko so cime dolge 1-2 cm, posadimo krompir na prosto, pri čemer moramo paziti, da jih ne poškodujemo. Pomembno je, da zgodnje sorte sadimo nekoliko globlje, da imajo večjo zaščito pred mrazom, potrebujejo pa tudi manjšo razdaljo kot pozne sorte. Splošna sadilna razdalja naj bo 60 cm med vrstami in 40 cm v vrsti. Globina sajenja je 3 do 6 cm. Vsekakor z nakupom ne odlašajte, ker določenih sort krompirja kmalu zmanjka. Vse, kar boste potrebovali pri pomladanskih opravilih, lahko dobite v naših kmetijskih trgovinah v Velenju, Šoštanju, Šmar-tnem ob Paki, Nazarjah ter v Lučah. Čaka vas bogat izbor krompirja, gnojil, semen, sadik, orodja, sredstev za varstvo rastlin in prijazni prodajalci s strokovnimi nasveti. Lepo vabljeni! a KZ Šaleška dolina Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT Četrto za vodstvo kot prvo Pred nadaljevanjem tekmovanja na novinarski konferenci podpredsednik Rudarja Peter Dermol, pomočnik glavnega trenerja Almir Sulejmanovic in igralec Leon Črnčič o jeseni in željah v nadaljevanju sezone Podpredsednik kluba je na začetku z zadovoljstvom povedal: »V jesenskem delu so nas igralci s četrtim mestom resnično navdušili. Celo več! Njihovo četrto mesto je bilo za nas vredno, kot da bi bili prvi. Da smo za trenerja pripeljali Marijana Pušni-ka, se je pokazalo za zelo dobro, pravo potezo. Skupaj s sodelavci je dokazal, da lahko Rudar igra zelo dobro. Igralci so dokazali, da se lahko kljub finančnim težavam, ki smo jih imeli v jesenskem delu, enakovredno kosajo z vsakim moštvom v ligi. Edini spodrsljaj je bil izpad iz pokala Slovenije. Hkrati jih je ta poraz prisilil k še večji enotnosti in zavzetosti na treningih, odraz tega je bil doseženo visoko mesto. V spomladanski del stopamo ze- lo optimistično. Naši cilji ne glede na visoko jesensko uvrstitev ostajajo bolj skromni, uvrstitev na sredino lestvice. Prepričani smo, da smo lahko s ponovitvijo jesenske igre enakovredni tistim, ki se borijo za Evropo. Če bo ta na dosegu, jo bomo seveda skušali z obema rokama zgrabiti. Predvsem pa je naša želja, da fantje ostanejo na stvarnih tleh, da bodo na vsaki tekmi igrali na zmago, se metali na glavo, kot radi rečeno. To naj bi bil ključ do uspeha, kajti če si borben, daš vse od sebe, potem tudi rezultati hitro pridejo.« Prestopni rok je bil zanje dokaj razburljiv, kot so ugotavljali na novinarski konferenci. Moštvo je v primerjavi z jesenskim zelo pomlajeno, ostali so tudi brez najboljšega strelca Johna Maryja (z devetimi goli je bil jeseni tretji strelec lige), odšli so še štirje drugi. Namesto njih so v klub pripeljali pet novih igralcev. Spomladi bodo nadaljevali s precej pomlajeno ekipo. Tudi v prihodnje bodo privabljali mlade nadarjene igralce, ki želijo trdo delati in napredovati, se tu uveljaviti, da bodo še uspešnejši na svoji ka-rierni poti. Enako, najbrž pa še bolj kot s četrtim mestom, so v vodstvu kluba zadovoljni z uspešnim urejanjem finančnih razmer. Vse obveznosti do igralcev za prejšnje leto so uspešno poravnali in klub je danes po Dermolovih besedah na zdravih finančnih temeljih. Brezskrbni pa seveda ni- so in ne morejo biti. Še vedno nimajo glavnega pokrovitelja, ki bi ga zanimal zajeten vložek v klub. Uspešno so - kot se je slikovito izrazil podpredsednik -krmarili s pomočjo številnih malih pokroviteljev. »Vsem, ki so v preteklih težkih mesecih in tudi letih kakor koli pomagali klubu, da je prebrodil težave in da lahko v tem času ugotavljamo, da imamo oblikovane normalne pogoje za kakovostno delo članskega moštva, je vodstvo kluba zelo hvaležno. Do konca te sezone so finančna sredstva zagotovljena. Naša nadaljnja zahtevna naloga pa bo, da vendarle privabimo k financiranju močnejšega pokrovitelja, da bi tudi v naslednjem obdobju lahko normalno delovali, ne le članske ekipa, ampak tudi ostale selekcije.« Verjamejo in upajo, da bodo sedaj, ko nimajo več dolgov, to lažje uresničili. Glavni trener Marijan Pušnik se zaradi obolelosti ni mogel udeležiti prvega uradnega srečanja z novinarji. V njegovem imenu je nastopil eden od pomočnikov Almir Sulejmanovic. Dejal je, da v strokovnem vodstvu verjamejo, da bodo novi igralci storili vse, da bi bili dostojna zamenjava tistih, ki jih ni več. Upa, da bo to pokazala že uvodna tek- 22. februarja 2018 ma, na kateri želijo zmagati, čeprav vedo, da je njihov sobotni nasprotnik veliko bolj izkušen od njih. Priprave so kljub zimskim razmeram v glavnem opravili po programu. Res pa je, da niso mogli nobenkrat zaigrati na glavnem igrišču. Načrtovali so, da ga bodo 'preizkusili' v nedeljo, ko so v generalki pred soboto gostili Dravo. Novi sneg jim je to preprečil. Pomembno pa je, da so priprave minile brez večjih poškodb,« je sklenil nekdanji odlični Rudarjev nogometaš. Leon Črnčič, ki je konec jeseni obljubil zvestobo Rudarju do konca pomladi 2020 (v Velenju je že od avgusta 2011), je obljubil, da bodo kljub pomladitvi moštva poskušali zadržati sedanjo visoko uvrstitev. »Z novimi igralci smo se hitro ujeli, klima v kluba je zelo dobra. Tudi spomladi bomo vsak dvoboj začeli odločeni, da zmagamo. Tako bo tudi v soboto, čeprav se zavedamo, da bo tudi nasprotnik prišel v Velenje s takšno odločenostjo. Ne nazadnje je tretji v jesenskem delu. Toda lepo bi bilo, da ga na njem zamenjamo.« ■ S. Vovk Rokometaši Gorenja dvigujejo formo Vojvodino tudi v njeni dvorani premagali z dvoštevilčno razliko Naslednji nasprotnik Metalurg Rokometaši Gorenja so bili tudi na drugi tekmi v tekmovanju lige Seha veliko boljši od Vojvodine. V velenjski Rdeči dvorani so srbskega prvaka premagali s sedemnajstimi goli razlike. Na tekmi 19. februarja pa v Novem Sadu z dvanajstimi. Zmagali so z 39 : 27, polčas 19 : 13. Toliko zadetkov v tej sezoni še niso dosegli. Njihovi najbolj učinkoviti strelci so bili Rok Golčar in Matic Verdinek s po šestimi zadetki ter Gregor Potočnik s petimi. Trener Željko Babic je prvič na mednarodnem dvoboju dal priložnost za igro tudi komaj 17-letnemu Timoteju Grmšku, ki je dosegel tudi svoj prvi mednarodni gol. Po dolgem času je po okrevanju po operaciji rame znova zaigral tudi 20-letni krožni napadalec Darko Stojnič. Uspešne vrnitve je bil zelo vesel. "Tekmo smo dobro začeli, takšen pa je bil tudi konec. Zelo sem vesel, da sem se lahko po dolgotrajnem okrevanju vrnil na igrišče ob tej zmagi.« Ob izteku tega neenakovrednega dvoboja mu je trener zaupal izvedbo sedemmetrovke. Uspešno jo je izvedel in dosegel svoj prvi zadetek v sezoni. Trener Željko Babic o tem gostovanju: "Že na zadnjih tekmah smo pokazali, da premoremo značaj in da znamo igrati dobro in čvrsto. Krasi nas ekipni duh, fantje res igrajo drug za drugega. To pa so za našo ekipo zelo pozitivne reči. Vzpenja se njena pripravljenost, kar me kot trener- Darko Stojnič ja zelo veseli. Ne glede na to pa je dejstvo, da moramo še naprej zavzeto trenirati.« V naslednjem, petnajstem krogu (v torek, 27. 2., ob 17.45), bodo igralci Gorenja gostili makedonskega podprvaka Metalurg, Celjani pa aktualnega srbskega podprvaka Pančevo. Derbi bo v Zagrebu, kjer bo gostoval še ne-poraženi Vardar. Četrtfinale rokometnega pokala (ž) Slovenije Velenje - Zagorje 22:34 (10:18), Ptuj -Ljubljana 28:40 (15:18), Krim Mercator-Zelene doline Žalec 41:15 (20:6), Krka -Z'Dežele - 21:22 (12:11) Liga Seha Gazprom, 14. krog Vojvodina - Gorenje 27:39 (13:19) Gorenje: Ferlin 9 obramb, Zaponšek (1 x 7 m), Cehte 3, Mazej, Haseljic 4 (1), Ovniček 4, Grebene 4, Stojnic' 1 (1), Grmšek 1, Toskič 2, Potočnik 5, Golčar 6 (2), Verdinek 6, Kleč 2, Tajnik, Pejovic' 1. Sedemmetrovke: Vojvodina 2 (1), Go- Ibrahim Haseljic podaljšal zvestobo Gorenju Ta 20-letni desnokrilni rokome-taš in vodstvo kluba sta se dogovorila za triletno podaljšanje sodelovanja. V Velenje je prišel pred začetkom sezone 2016/17, pred tem pa je bil član lokalnega rokometnega kluba Gradačca, pri katerem je že kot najstnik okušal tudi igranje na članski ravni. "Zelo smo veseli, da smo se dogovorili za podaljšanje pogodbe, saj je v tej sezoni eden od stebrov našega mladinskega pogona. Ibrahim že v tej sezoni v članski konkurenci dokazuje, da gre za igralca, ki ima zelo velik potencial. S tem podpisom smo dodatno napravili korak k dolgoročnemu cilju, da klub postane center za razvoj mladih talentiranih igralcev, ki jim bo omogočil odlične pogoje za napredek in tekmovanje na najvišji ravni," je po podpisu pogodbe dejal novi direktor kluba Rok Bizjak. TAKO so igrali renje 5 (4); izključitve: Vojvodina 4 minute, Gorenje 6 minut. Drugi rezultati 14. kroga: Vardar - Celje 35:27 (20:10), Dinamo Panicev - Tartan Prešov 26:26 (12:14), Nexe -Meškov Brest 19:29 (9:17)in Zagreb -Metalurg 30:28 (15:13). Vrstni red: 1. Vardar 40, 2. Zagreb 31, 3. Meškov 28, 4. Celje 26, 5. Gorenje 21, 6. Tatran 17, 7. Metalurg 16, 8. Nexe 8, 9. Pančevo 8, 10, Vojvodina 6. Nogomet , 1. liga, 19. krog Sobota: Ankaran-Hrvatini - Triglav (13.00), Rudar - Domžale (15.00), Maribor - Aluminij (16.55), nedelja: Krško - Na generalki se niso izkazali Po nizu dobrih iger rudarji na zadnji preizkušnji z drugoligašem dobili lekcijo o pristopu, bojevitosti in nepopustljivosti Za nogometaše v prvi ligi Telekom Slovenije bo ta teden konec zimskega odmora in začeli se bodo boji za prvenstvene točke. Drugi del sezone so že v torek odprli nogometaši Ankarana-Hrvatinov in Aluminija (16:41) z zaostalo tekmo 18. kroga, v soboto in nedeljo pa bodo na sporedu zaradi slabih vremenskih razmer prekinjene zaostale tekme jesenskega 19. kroga. Nogometaši velenjskega Rudarja, ki prezimujejo na odlič- Gorica (13.00), Olimpija - Celje (16.55). Vrstni red: 1. Maribor 43 (32:11), 23. Olimpija 40 (30:8), 3. Domžale 31 (33:16), 4. Rudar 29 (23:17), 5. Celje 24 (22:24), 6. Gorica 23 (21:26), 7. Krško 19 (24:34), 8. Aluminij 17 (20:28), 9. Triglav 14 (16:32), 10, Ankaran-Hrvatini 9 (16:41). Kegljanje, 2. liga, vzhod -14. krog Korotan : Šoštanj 5 : 3 (3331:3089) Šoštanj : Petrovič - 543 (1), Sečki - 238 - Šehič - 241- 479 (0), Hasičič - 511 (1), Fidej - 231- Kolenc - 250 - 481 (0), Pintarič - 514 (0), Arnuš - 561 (1). nem četrtem mestu, bodo v prvem letošnjem dvoboju za točke na derbiju kroga gostili tretje Domžale, ki so imele v prvem delu najučinkovitejši napad, njihovi gostitelji pa petega. To bo priložnost, da jih z morebitno zmago zamenjajo na tretjem mestu. Če želijo to uresničiti, bodo morali igrati veliko bolje, kot so na sobotni zadnji preizkušnji z Dravo. Ptujčani, jesenski podpr-vaki druge lige, so jih po boljši igri premagali z 1 : 0. Izredno lep zadetek je na začetku prvega polčasa dosegel Jaka Bizjak. V predzadnji preizkušnji pa so z goloma Edina Šehica premagali Aluminij z 2 : 1. Po zmagah pred tem nad Dravogradom (6 : 0), Gorico (6 : 1) in v Kidričevem je blizu sto gledalcev upalo, da bodo rudarji na generalki kos tudi Ptujčanom. Tekma je bila na pomožnem igrišču, ker je bilo glavno še pod snegom. Trener Marijan Pušnik je tudi na tem dvoboju veliko menjaval, priložnost za igro je dobilo kar dvajset igralcev. Igral ni le rahlo poškodovani Damijan Trifkovic. Prvič sta v zeleno-črnem dresu zaigrala tudi njihovi zadnji okrepitvi, Liberijec Abu Kamara in leto mlajši Hrvat Ante Solomun. V Velenju bosta ostala predvidoma do konca prihodnje sezone. Prvi bo prihodnji mesec dopolnil dvajset let, drugi pa aprila 21. Vsak poraz, pa naj bo to na prijateljski tekmi ali na dvoboju za točke, seveda boli. Zato s prikazanim po pričakovanju ni bil zadovoljen: »Fantje niso pokazali pravega odnosa do igre. Igralci Drave so igrali zelo agresivno in se borili celo tekmo. Bili smo premehki v dvobojih, igrali premalo zavzeto, med igralci je bilo premalo sodelovanja. Na srečo je še nekaj dni priprav do Domžal. Na osnovi te tekme ne bom sodil o naši pripravljenosti. Vendarle smo pokazali nekaj dobrih trenutkov, bilo je tudi - kot sem že omenil - precej slabosti in upam, da jih bomo popravili in dobro startali v prvenstvo. Domžalčani so seveda veliko močnejši od Ptujčanov in gotovo bodo prišli v Velenje odločeni, da nam ne prepustijo tretjega mesta. Pričakujem odlično tekmo. Priložnost je velika. Če želimo skočiti na tretje mesto, bomo morali iztisniti najboljše iz sebe in pokazati boljši odnos do igre, kot smo ga danes.« a S. Vovk ■ vos Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 17 22. februarja 2018 ""^Jis Po šestih letih so na skakalnici Munti pod Goricami organizirali odprto prvenstvo občine Šoštanj v smučarskih skokih -Zabavni premor z Miranom Rudanom Milena Krstič - Planine Šoštanj, 18. februarja - »Danes pa bo! Po šestih letih ... Po zaslugi vseh pridnih, ki smo ves teden tukaj delali, garali, se trudili ... Ogromno dela je bilo vloženega, da uspe. Vse pa bo odtehtalo to, da smo danes spet na 'muntiki'. Dobro energijo je čutiti tudi med obiskovalci, zelo veliko se jih je zbralo. Tukaj na Goricah se obeta res lepa, dobro organizirana prireditev,« je, preden se je začelo, pripovedoval predsednik > Zadnjo tekmo pred to so pripravili leta 2012, ko so si pomagali z umetnim snegom. Smučarskoskakalnega kluba Šoštanj Boris Goličnik in pogledoval sem in tja. Prav videlo se mu je, da mu je odleglo. Posebej srečen pa je bil 84-le-tni Bogdan Železnik iz Šoštanja. Njegov oče Riko Henrik Železnik je bil med tistimi, ki so v Šoštanju skakali pred drugo svetovno vojno pri Burjanu v Metlečah, kjer so pripravili tudi prvo skakalno tekmo, pri planinskem društvu pa so osnovali skakalno sekcijo. »Takoj po končani vojni je oživel že osnovani Smučarski klub Usnjar. To smo skakali! Leta 1953 smo postali štajerski prvaki, nato smo dobili tekmo na skakalnici pri Mariborski koči. Skakali smo Roman Zager, Vinko Pevcin, Karli Lesko-šek, Milan Ježovnik, Viki Su-šec, čudoviti Andrej Stegner, Tekmovali so na skakalnici K = 15 m. direktor usnjarne, pa nam je stal ob strani,« našteva in pogleduje fotografijo, ki jo je prinesel s seboj. »V Šoštanj smo prišli s titulo. Po petinšestdesetih letih sem zelo vesel in ponosen, da danes stojim tukaj in lahko obujam spomine na meddruštvene tekme, ko smo se bodli z mariborskim Železničarjem, pa tudi klubi z Gorenjske. A kot Štajerci smo se bolj držali tega območja in tukaj včasih važno brilji-rali ...« Med pripovedovanjem 1. -- i^S U^B. H ■t S|L_ jfi V *, \ ^^H^^Hl \ 1 HHV Boris Goličnik, predsednik SSK Šoštanj kluba, in Primož Peterka, kije leta 2010 postavil rekord skakalnice. Pristalje pri 22 metrih. Šmartno ob Paki, 17. februarja - Člani Športno-rekreacijskega društva Gavce-Veliki Vrh so v telovadnici šmarške osnovne šole pripravili 12. občinsko tekmovanje v namiznem tenisu, ki se ga je letos udeležilo 23 odraslih in 12 osnovnošolcev. Med odraslimi tekmovalci je prvo mesto osvojil Andrej Bez-jak, drugi je bil Peter Polovšak, tretji pa Vlado Mandelc. V skupini osmošolcev so bili najboljši Manca Trebižan, Jan Cukjati in Nik Petrovič. Organizatorji so bili z udeležbo (ki je bila letos rekordna), prikazanimi igrami in razpoloženjem zadovoljni. Upajo, da se bo trend nadaljeval in da bo prihodnje leto še več udeležencev, še posebej si želijo več žensk. • Tp Kegljanje Vodilni premočni za Šoštanjčane Gostovanje na Prevaljah si bodo Šoštanjčani za vedno zapomnili. V 14. krogu so doživeli najhujši poraz v svoji 53-letni zgodovini. Bleda predstava gostov se je začela že na začetku srečanja, zato je moral gostujoči strateg poseči po menjavi, kar pa ni opazno izboljšalo igre. Domačini so z odlično igro prvega igralca (590 po- drtih kegljev) prišli v vodstvo s kar 112 keglji. Kljub temu so jim Šoštanjčani odščipnili točko. Tudi igra drugega para pri gostih ni bila uspešna, saj so domačini z osvojeno točko še povečali razliko na neulovljivih 191 kegljev. Rezultat 2 : 2 je sicer še dajal nekaj upanja. Žal pa se je tudi igra tretjega para končala z delitvijo točk, razlika pa je narasla na 242 kegljev. Zmaga domačinov s 5 : 3 je tako zaslužena. Šoštanjčani pa bodo morali v trenutnem tekmovalnem premoru dobro analizirati tekmo in popraviti napake, ki so jih delali na tem sreča- nju. Dejstvo, da so bile krogle tokrat zelo gladke in spolzke, ne more biti razlog za tako visok poraz. Fantje se bodo zato morali bolje pripraviti na odločilne boje za obstanek v ligi. V naslednjem krogu se bodo ponovno srečali s koroško ekipo. Na domačih stezah bodo gostili Špedicijo RCM iz Črne, ki je na lestvici pred njimi z enakim številom točk. Ta teden pa se bodo na kegljišču Golovec v Celju na kvalifikacijah borili za štiri prosta mesta, ki peljejo na državno prvenstvo. Srečanje 15. kroga pa bo 3. marca ob 14. uri. a G. F. Urška Kurnik: Uroš Verbek: »Vesela sem, »Zalet je malo da je tokrat položen, sicer uspelo.« pa dobra skakalnica.« je tudi gospod Železnik pogledoval naokoli. »Vzdušje je enkratno. Prevzet in srečen sem. Zame je to praznik. Želel bi si le, da bi morda kdaj obnovili tudi drugo, večjo skakalnico, ki bi omogočala še daljše skoke.« Predsednica sveta Krajevne skupnosti Šoštanj Urška Kurnik tudi ni skrivala veselja: »Končno je zima naklonila toliko snega, da so tekmovanje spet lahko pripravili.« Uroš Verbek iz Šmarna na Pohorju se je pripravljal za skok v prvi seriji, vmes pa si vzel nekaj trenutkov, da je povedal: »Star sem 15 let in pozimi skorajda ni Bogdan konca tedna da Železnik: ne tekmujem, tu-»Vesel sem, da kaj pa sem prvič. sem tukaj in Zalet je malo po-lahko obujam ložen, drugače je spomine.« pa dobra skakalnica,« je ocenil z očmi poznavalca. »Upam, da bom podrl rekord skakalnice -22 metrov.« Primož Peterka je bil tisti, ki ga je na njej postavil leta 2010, ko je tu prvič skakal. Tokrat je prišel drugič. »Še danes se spomnim, da sta mi bila tukajšnje vzdušje in zagnanost zelo všeč, da je bilo tu zelo veliko ljudi, zato sem prišel zdaj spet. Me je pa danes malo strah. Dve leti že nisem skakal ...,« je rekel Peterka, ki se je nekaj dni pred tem vrnil z olimpijade. »Tam je bolj pihalo kot tukaj,« se je nasmejal. a 17 Načrte z večjo skakalnico jim je odnesel plaz Skakalnici Munti v tako imenovani Monte Grapi sta bili zgrajeni okrog leta 1950. Leta 2003 so na pobudo Borisa Goličnika člani Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj -mesto in Turistično-olepševal-nega društva Šoštanj začasno usposobili manjšo skakalnico, ustanovili Smučarskoskakalni klub Šoštanj. Naslednje leto so zgradili novo zaletišče in obnovili manjšo skakalnico. Načrte z obnovo so imeli tudi za večjo, vendar jim jih je odnesel plaz. Zmagovalci v posameznih kategorijah Odprto prvenstvo občine Šoštanj v smučarskih skokih, zmagovalci: dečki do 9 let Aljaž Sanec (SSK Velenje, največja daljava 18,5 metra), dečki do 11 let: Anže Brecl (SSK Velenje, 19 m), dečki do 13 let: Lan Novak (SSK Velenje, 16,5 m), deklice do 13 let: Gaja Peterka (SK Triglav, 18 m), dečki do 15 let: Uroš Vrbek (SSK Šmarno na Pohorju, 20,5 m), veterani: Primož Peterka (Smučarska zveza Slovenije, 21,5 m). Tekma v smučarskih skokih z alpskimi smučmi, zmagovalci: mladi do 20 let: Damjan Lemež, člani od 21 do 35 let Jernej Berdev, veterani od 36 do 45 let Damjan Lahajner, veterani od 45 let in starejši: Robert Vrankar. Zmagovalci so skakali okoli devetnajstih metrov. Po poti kulturne dediščine Po hribih Člani krožka Planinarjenje UNI 3 smo izkoristili priložnost, ki se nam je ponudila. Naneslo je, da se je dan kulture 'ujel' z našim pohodom. Ni bilo drugega kot podati se na gornjo pot, ki se začenja v Žirovnici, konča pa v Prešernovi Vrbi. Dolga je dobrih osem kilometrov in vseskozi zanimiva, saj poteka mačinov, ki so nas prav prisrčno sprejeli. Po uvodnih informacijah smo si ogledali notranjost hiše in se nato podali na pot v lepo zimsko jutro, ki je obetalo lep dan. V Selu smo si pred osnovno šolo ogledali alejo slavnih mož, v Breznici pa se podali do rekonstrukcije Janševega čebelnjaka, kjer sta nas s pripoved- se ustavili ob stojnicah z domačimi dobrotami. Iz Rodin je ravno odhajal lojtrnik s konjsko vprego, kar pa nas, planince, ni premamilo. Prav uživali smo v hoji preko zasneženega polja z lepimi motivi narave. Sonce je razpiralo megle, skozi katere se je modrilo nebo in omogočalo poglede na Brezniške peči in V pričakovanju zanimivega pohoda pred rojstno hišo Matije Čopa v Žirovnici. po krajih, kjer so se rodili naši slavni možje: v Žirovnici Matija Čop, v Breznici čebelar Anton Janša, v Doslovčah Franc Saleški Finžgar, v Smokuču Tomo Zupan, v Rodi-nah Janez Jalen in v Vrbi dr. France Prešeren. Tokrat so udeleženci (po želji) opravili »domače naloge« in po svoji izbiri pripravili različne vsebine o slavnih možeh. Na zanimiv izlet s(m)o se dobro pripravili in vožnja je ob prebiranju raznih zanimivosti in tudi sladkanju kar hitro minila. Izstopili smo v centru Žirovnice neposredno ob rojstni hiši Matije Čopa, kjer je bilo živahno zaradi številnih pohodnikov in do- jo v stare čase popeljala mladeniča v takratnih oblačilih. V Doslovčah nas je malce v bregu pričakovala Finžgarjeva rojstna hiša, kjer nas je pozdravila prijazna mladenka. Za popestritev obiska sta poskrbela pevka in kitarist, mi pa smo si zatem ogledali notranjščino hiše. Kar na avtobusni postaji smo si privoščili domačo potico naše Bože, ki se nam je zelo prilegla. Pot nas je naprej vodila skozi Smokuč, kjer je tik ob cesti obnovljeno domovanje Toma Zupana. V Rodinah smo prisluhnili živahni pripovedi pra-nečaka Janeza Jalna in ugotovili, da je »pravi potomec« ... Ogledali smo si notranjost hiše, pred njo pa visoko nad njimi na zasnežen Stol. Pred nami se je odstiral pogled na cerkvico sv. Marka, kjer smo ravno še ujeli kanček proslave. Prizorišče z rdečimi nageljni sredi beline s kuliso cerkvice je bilo še posebno lepo. Čakala nas je še bistvena točka -široko odprte duri Prešernove rojstne hiše. Tu smo se predali spominom nanj in - okusnemu ješpre-nju tik pod njo. Organizatorji so se potrudili, da smo preživeli zelo lep dan - za dušo in telo. Vožnja domov je potekala v nadaljevanju kulturnega programa, ki so ga pripravili prizadevni. a Marija Lesjak Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 18 18 modroHLA kronika »»^AS Prijeli nasilne in brutalne roparje V ponedeljek so na Policijski upravi Celje razrili podrobnosti o štirih ropih občanov v stanovanjskih hišah na območju Celja, Velenja in Žalca - Štiri pridržali v petek, tri, ki naj bi bili z njimi povezani, v ponedeljek Milena Krstič - Planine Celje, 16. februarja - V petek dopoldan so policisti odvzeli prostost 27-letniku z območja Velenja, 25-letniku z območja Ljubljane ter 27-letniku in 17-le-tnici z območja Ljubljane, ki sta začasno bivala v Portorožu. Vse sumijo izjemno nasilnih, oboroženih ropov občanov v stanovanjskih hišah na območju Celja, Velenja in Žalca, storjenih v zadnjih dveh mesecih in pol. Pri vseh štirih osumljencih so bile po aretaciji izvedene hišne preiskave ter nekateri dru- > Skupaj pridržanih sedem oseb. gi kriminalistični oziroma preiskovalni ukrepi. Najdenih je bilo nekaj tisoč evrov, orožje, ki je bilo uporabljeno pri kaznivem dejanju, in nekateri drugi predmeti, ki so potrebni za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Zoper vse štiri so podali kazenske ovadbe za sum storitve kaznivega dejanja ropa. V nedeljo dopoldan so jih privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zanje odredil sodno pridržanje. Storilci so bili oboroženi in maskirani V ponedeljek dopoldan pa so v zvezi s temi ropi vzeli prostost še trem osebam, ki jih povezujejo z izvršitvijo teh kaznivih dejanj. Gre za 18-letnika in 28-letnika z območja Ljubljane in 20-letnika, državljana Republike Srbije, ki je začasno bival v Portorožu, je na novinarski konferenci v ponedeljek povedal Damjan Turk, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Damijan Turk in vodja Oddelka za premoženjsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije generalne policijske uprave Aleš Kegljevič sta o ropih spregovorila na ponedeljkovi novinarski konferenci. »Za vse štiri oborožene rope je značilno to, da so bili izredno nasilni, brutalni. Oškodovance so zvezali na različne načine, tudi z lepilnim trakom, jih pretepali, telesno poškodovali, dokler niso dobili informacij, kje stanovalci hranijo dragocenosti. V vseh primerih so s pretvezo presenetili stanovalce na domu, da so lahko vstopili. Vsi ropi so se zgodili v večernem času, povsod so bili storilci oboroženi s strelnim orožjem in maskirani.« Taki ropi so v Sloveniji redki Aleš Kegljevič vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave je pojasnil, da policisti v Sloveniji od leta 2010 beležijo padec števila oboroženih ropov. Takim, kot so bili ti na Celjskem, niso priča prav pogosto. Zadnji tak primer so leta 2013 obravnavali na območju pristojnosti Policijske uprave Novo mesto. »Na območju Slovenije od leta 2010 beležimo padec števila oboroženih ropov v stanovanjih ali stanovanjskih hišah. Letno jih beležimo do 20, a ne tako organiziranih in s tolikšno mero nasilja ter groženj, kot so bili ti štirje na Celjskem.« Skupaj pa so v letu 2017 v Sloveniji beležili 238 ropov (pred petimi, desetimi leti preko 500), pri čemer so zajeti vsi, od uličnih do ropov finančnih institucij, zlatarn in pošt. a 22. februarja 2018 Otroka z orožjem prisilili, da je razkril, kje družina hrani dragocenosti Damijan Turk: »V Celju so novembra lani storilci v stanovanjski hiši odtujili zlatnino in gotovino v skupni vrednosti več kot 28.000 evrov. Pri tem ropu so z orožjem grozili otroku, ga prisilili, da jim je razkril podrobnosti o mestih, kjer družina hrani dragocenosti. Januarja letos so na območju Celja osumljenci odtujili gotovino v skupni vrednosti približno 1.500 evrov, isti mesec so na območju Velenja odtujili zlatnino v skupni vrednosti približno 10.000 evrov, na začetku februarja pa na območju Žalca odtujili zlatnino in gotovino v vrednosti več kot 50.000 evrov. V tem primeru so v stanovanjski hiši zadrževali celo družino s tremi otroki v starosti od enega do dvanajstih let, jo z orožjem izsiljevali in jim grozili, naj povedo, kje hranijo dragocenosti, jih pretepali. V stanovanjski hiši in pred njo so tudi streljali, med drugim na psa.« a Mladi jim dajejo veliko poleta za delo v prihodnje Zborovali so člani PGD Lokovica - Priprave na 110-letnico delovanja Lokovica, 10. februarja - »Hitro in uspešno je minilo leto 2017,« je med drugim ugotavljal na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Lokovica njegov predsednik Armin Lam-bizer. Ob pogledu na opravljeno delo v preteklem letu je med drugim izpostavil dan odprtih vrat aprila in sodelovanje na občinski očiščevalni akciji, izvedli so nekatera vzdrževalna dela v domu gasilcev, v sodelovanju s krajevno skupnostjo Lokovica so pripravili kmečko tržnico, pozornost so namenili družabnim aktivnostim. Veselili so se uspehov desetin društva na raznih tekmovanjih, zavzetosti pri delu ostalih članov društva. Besede zahvale za opravljeno delo in pomoč je poleg Lambi-zerja izrekel tudi poveljnik društva Marko Jurič. Ta je med drugim ugotavljal, da se osebni cilji posameznikov vse močneje spreminjajo. Od druženja postajajo pomembnejše materialne dobrine, a še ostajajo posamezniki, ki nikoli ne rečejo ne, čeprav pri nudenju pomoči marsikdaj spravljajo v nevarnost svoje življenje. Krajanom so operativci lani priskočili na pomoč šestkrat, odzvali so se na klice sosednjih dru- štev, sodelovali so pri odpravljanju posledic vetroloma v Zgornji Savinjski dolini. Izobraževanje gasilcev je bila stalnica v delovanju operative tudi lani, prav tako redno preverjanje usposobljenosti in znanja desetin, skrb za gasilsko zaščitno opremo, aktivnosti ob mesecu požarne varnosti ter tekmovanja. »Pohvaliti moram mentorje in našo nadobudno mladino, ki nam s svojo mladostjo in energijo daje veliko poleta za delo v prihodnje. Njihovi odlični rezultati predstavljajo nam starejšim velik izziv.« Izvedli so še kar nekj oblik druženja. Lani so operativci opravili več kot 1560 prostovoljnih ur. Urjenje desetin, pridobivanje dodatnih znanj na izobraževanjih, skrb za gasilsko opremo, urejenost gasilskega doma, razne družabne aktivnosti ... ostajajo sestavni del tudi letošnjega delovnega programa lokoviških gasilcev. Poleg tega jih čaka še praznovanje 110-letnice delovanja društva. Jubilej želijo zaznamovati letom primerno, zato so priprave na praznovanje že stekle. »Našim krajanom sporočamo, da lahko vedno računajo na našo pomoč,« so še obljubili na občnem zboru. a Tatjana Podgoršek Obnovili znanje nudenja prve pomoči Škale, 15. februarja - Krajevna skupnost Škale-Hrastovec je preko MO Velenje dobilo v uporabo defibrilator. Ta je na gasilskem domu v Škalah. Da bi bila uporaba aparata čim bolj učinkovita in znana občanom, je KS Škale-Hrastovec z Moto klubom Lepena organizirala predavanje o njegovi uporabi in temeljnih postopkih oživljanja. Predavanje so pripravili v gasilskem domu, udeležili pa se ga niso le člani moto kluba Lepena, ampak tudi krajani KS Škale-Hrastovec. Po predavanju je lahko vsak udeleženec tudi sam preizkusil, kako bi uporabil defibrilator in kako bi oživljal osebo, ki ne kaže znakov življenja. Predavatelj Janez Kramar iz UKC Ljubljana je udeležencem predstavil tudi resnične dogodke, ki so jih reševalci doživeli na terenu. Vsi so menili, da bi bilo treba takšno znanje obnavljati vsaj enkrat letno. M POLICIJSKA kronika Tat odšel z Nakamuro Velenje, 15. februarja - Velenjski policisti so opravili ogled vloma v kolesarnico enega od stanovanjskih blokov, iz katere je bilo odtujeno kolo znamke Nakamura, vredno okoli 350 eur. Spet malo konoplje Velenje, 16. februarja - Policisti so v petek v Velenju zasegli manjšo količino prepovedane konoplje. Odnesel gotovino in zbirateljski denar Žalec, 16. februarja - V petek je bilo v Li-bojah vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec je vanjo vlomil skozi balkonska vrata. Odnesel je več gotovine in zbirateljski denar. Tatvina kolesa Velenje, 17. februarja - V soboto so policisti v Velenju obravnavali tatvino kolesa. 112, klic v sili 11. februarja, smo obeležili evropski dan enotne številke 112 za klic v sili, ki opozarja na varnost in ravnanje v primeru nesreč. Številko 112 so začeli uvajati v državah EU leta 1991. Slovenija je brezplačno številko 112 za klic v sili kot druga država v Evropi uvedla leta 1998, torej pred dvema desetletjema. Operaterji na telefonski številki 112 posredujejo pomoč zdravnikov, gasilcev, veterinarjev ter gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot. Kratka sporočila kot alternativno sredstvo za dostop do storitev v stiski so sicer na voljo v 20 državah članicah EU. Gluhi in naglušni lahko na številko 112 pošljejo kratko sporočilo, na enak način prejmejo tudi odgovor ali morebitno zaprosilo za dodatne podatke. Pomembno je vedeti, da se na klic številke 112 odzove dežurni operater, ki zahteva od klicatelja predvsem podatke o tem, kje in kaj se je zgodilo. Takoj, ko klic preveri, organizira reševanje težave, se poveže s policijo, reševalnimi ali drugimi tehničnimi službami in pristojnimi organi. Vedeti je treba, da se ta služba kliče le ob nujnih primerih ogrožanja ljudi in imovine, pretnje telesne ali celo smrtne poškodbe, požarov idr. V Regijskem centru za obveščanje v Celju je zaposlenih 10 operaterjev, ki delajo v t.i. ruskem turnusu po 2 na izmeno. Glede na to, da so med večjimi centri za obveščanje v Sloveniji (vseh je 13), saj pokrivajo kar 33 občin z 257 tisoč prebivalci, je njihovo delo vselej dokaj pestro, še posebej naporno in stresno pa je ob izrednih dogodkih večjega obsega, kot so poplave, vetrolomi, snegolomi in podobne nesreče, ki običajno prizadenejo večje število občin in občanov hkrati. To potrjuje podatek, da je običajno v 12-urni dnevni izmeni po nekaj čez 200 dohodnih klicev (npr. na evropski dan številke 112, 11. februarja, jih je bilo 187!), ob večjih dogodkih pa jih je lahko tudi preko 1600 na izmeno. a Jože Miklavc a Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 19 22. februarja 2018 «»SÜAS UTRIP 19 Lovska lovska je ta! HOROSKOP O lovcih je bilo zapisanega že veliko. V glavnem šal. Saj poznate tisto o lovcu, ki ustreli svojega prijatelja, ker se vse drugo prehitro premika; pa onega o lovcu, ki je očitno pretirano ocenil svoj plen. Ja, res, lovskih hecev svoj čas ni manjkalo in zdelo se je, da je ta hobi pač eden najpreprostejših. Pa še zdaleč ni tako. Da lovec ni le tisti, ki se s puško na rami sprehaja po gozdu in po lastnem občutku strelja gozdne živali, sta razložila Ervin Miklavžina in Vinko Blažinčic, oba iz Lovske družine Škale. Za začetek sta povedala, da je divjad last države, ta pa z zakonom ureja, kako jo upravljati, kar obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine tega izvajanja. Veliko vlogo v procesu lovstva ima Zavod za gozdove Slovenije, pa Lovsko upravljalsko območje, Območno združenje upravljal-cev lovišč in šele nato upravljalci lovišč - kot je, na primer, Lovska družina Škale. Dela je torej veliko, že administrativnega. Lovci uporabljajo specializiran računalniški program Lisjak, v katerega skrbno vpisujejo vse odvzeme živali in tudi druge podatke. Ni njihova odločitev, kakšni ti podatki so. Načrtovalec namreč vsako leto zastavi plan, v katerem jasno določi število odvzemov za posamezno vrsto živali, pa tudi število krmilnic in količine ter vrsto krme. »Gospodar lovske družine mora zbrati tudi dokazna sredstva za vsak kos odvzete živali, tudi povožene,« pojasnjuje Miklavžina. Dodaja, da bi lahko - če bi lovci samovoljno ravnali mimo predpisanih planov - lovska inšpekcija izrekla visoke kazni. Lovci pri nas so prostovoljci Delo lovcev v naši dolini je prostovoljno. A izjemno skrbno. Poleg administracije in odvzema živali skrbijo za krmljenje, ravnanje z lovsko opremo, dogovore z lastniki zemljišč in ostalo potrebno. Lovska družina je tudi tista, ki skrbi, da gredo sredstva, ki jih dobi od prodaje divjadi (ki je državna last), nazaj za delovanje lovišča: krmljenje, plačilo škod, izvajanje lova in gradnjo lovskih naprav, kjer je dovoljeno. Lovska družina tudi skrbi, da je z vsakim lastnikom zemljišča, na katerem stoji lovna naprava, podpisan dogovor o tem. koči udeležijo delovne akcije in sestanka. Od oktobra do božiča se ob nedeljah izvajajo skupni lovi, ki so v glavnem namenjeni druženju,« pojasnjuje Mi-klavžina. Starešina lovske družina Škale, Vinko Blažinčic, ga Za krmljenje živali v gozdu naj skrbijo lovci, ki vedo, kako je prav. (Foto: Ervin Miklavžina) Vinko Blažinčic (levo) je starešina Lovske družine Škale, Ervin Miklavžina (desno) pa njen gospodar. od 23. 2. do 1. 3. - 23. februarja 1881 se je v Celju rodil pravnik Janko Sernec mlajši, ki je bil po prevratu leta 1918 imenovan za starešino okrajnega sodišča v Šoštanju; v Šoštanju je od 1918 do 1922 sodeloval pri telovadbi, gledaliških igrah in planinskem delu; - leta 1934 se je 23. februarja na Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. Matjaž Kmecl, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje; - 24. februarja 1975 so v Velenju začeli izvajati II. stopnjo študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke šole Za lovce je določeno celo, kolikokrat mesečno je treba biti v lovišču. »Upravni odbor ima sestanek vsako zadnjo sredo v mesecu, nadzorna komisija se sestane od dvakrat do trikrat, člani pa so v času do občnega zbora trikrat na posvetu, od prvega maja do prvega oktobra pa se vsako prvo nedeljo na lovski za organizacijo dela iz Kranja, na katero se je vpisalo 38 slušateljev iz Velenja in okolice; - 25. februarja 1979 so po štiriletnem premoru v Velenju ponovno organizirali pustni karneval; - 25. februarja 1993, ko je takratni slovenski minister za okolje in prostor Miha Jaz-binšek v dvorani skupščine občine Velenje odprl mednarodno posvetovanje o zmanjšanju porabe freonov v hladilni, izolacijski in drugi industriji, je Radio Velenje začel svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika Plešivec, kjer ga lahko poslušate tudi danes; - v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in založništva Po-zoj Velenje je 26. februarja 1997 izšla knjiga Od zibeli do groba avtorja Jožeta Hu-dalesa; gre za pionirsko delo dopolni, da je kljub resnemu in odgovornemu delu v društvu prijetna atmosfera. Imajo celo svoj pevski zbor. »Le starostna struktura članov je nekoliko zaskrbljujoča. Povprečna starost 44 članov je med 56 in 57 let. Ker radi razmišljamo naprej, bi si seveda želeli več mlajših članov,« pravi Blažinčic. Dušan Pipuš (Foto Arhiv Muzeja Velenje) velenjskega etnologa dr. Jožeta Hudalesa na področju raziskovanja družine in za podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja; 27. februarja 1993 je Viktor Vrtačnik iz Topolšice že tretjič postal mladinski državni prvak v šahu za slepe in slabovidne; 27. februarja 1997 je izšla prva številka Našega časa v Lovci se izobražujejo ves čas Zainteresirani morajo zato, da bi postali lovci, najprej opraviti lovski izpit. Ta je sestavljen tako iz prakse kot teorije. V Lovski družini Škale imajo trenutno enega pripravnika. Ta je dve leti pod vodstvom dveh mentorjev spoznaval delo lovca in bo kmalu opravljal praktičen del lovskega izpita. Tega opravijo kar v domači lovski družini, komisijo pa sestavljajo tisti lovci, ki so si pridobili status lovca čuvaja. Če bo pripravnik praktični del izpita opravil, ga bo lovska družina poslala še na teoretični del izpita. Ta se opravlja v Celju, vsebuje pa osem predmetov in zaključni izpit. Ko kandidat uspešno opravi vse našteto, poda še izjavo etičnega kodeksa in šele nato prejme izkaznico in postane lovec. Seveda pa zgodba s tem še ni končana. Lovci se izobražujejo ves čas. Nekaj izobraževanj vsako leto organizira Lovska zveza, nekaj pa tudi območna zveza lovcev. »Tudi jaz se še vedno izobražujem,« pravi Ervin Miklavži-na in doda, da ne pozna nobenega lovca, ki bi že osvojil čisto vse znanje. Zdi se, da bi lovstvu le težko rekli samo hobi. Delo prostovoljcev je tako resno in odgovorno, da je njihova pripravljenost občudovanja vredna. Marsičesa bi se lahko naučili od njih, posebej pa nam v zimskem času na srce polagajo eno: krmljenje prostoživečih živali je prepovedano. V hudi zimi je dovoljeno le krmljenje ptic pevk, za vse ostale živali pa bodo poskrbeli lovci. Oni namreč točno vedo, koliko in katero krmilo smejo v katerem od obdobij dobiti živali, da bo to zanje res koristno. ■ Mojca Štruc barvah; - 28. februarja 1909 se je v Mariboru rodil Dušan Pi-puš, ki je bil glavni rudarski strokovnjak v Premogovniku Velenje v šestdesetih letih 20. stoletja; - 28. februarja 1945 je okupator v Metlečah ustrelil deset talcev in kot razlog za to navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Štajerske domovinske zveze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap; - 28. februarja 1975 je velenjska občinska skupščina potrdila elaborat o družbenoekonomski upravičenosti obstoja Našega časa in ustanovila Center za informiranje, propagando in založništvo; - 1. marca leta 2001 je nova direktorica velenjskega gradbenega podjetja Vegrad, d. d., postala Hilda Tovšak. a Damijan Kljajič Oven 21. 3. - 20. 4. Čim prej morate prenehati razmišljati o preteklosti, saj boste zaradi tega le še bolj zmedeni in negotovi pri odločitvah o prihodnosti. Kdor se enkrat opeče, je pač bolj pazljiv, vi pa ste se doslej opekli že večkrat. Zato bolj pazite, kaj delate in kaj govorite. V teh dneh boste na trnih, saj boste čakali na neko odločitev, ki vam lahko krepko spremeni življenje. Odgovora vsaj do sredine prihodnjega tedna še ne bo. Tudi zato se bo preteklost nenehno vračala v vaše misli in dejanja. Vse skupaj bo precej vplivalo na vaše počutje. Slabše bo, kot si želite, bolečine pa vas bodo opomnile, da ste zato krivi tudi sami. Bik 21.4.-20.5. Preveč si prizadevate, da bi imeli vse pod nadzorom. Ne le sebe, ampak tudi vse okoli vas. To vam ne bo uspevalo, zato bodo konflikti neizogibni. Še nekdo, ki je bil ves čas na vaši strani, vas bo imel počasi dovolj. Vzemite se v roke in poskrbite, da popravite skrhane odnose. Sploh, ker boste od danes dalje potrebovali kar nekaj pomoči sodelavcev in družinskih članov. Šele v nedeljo se boste začeli umirjati. Takrat boste tudi spoznali, zakaj se morate manj vmešavati v življenja drugih. Postavili si boste nov cilj, a preden se ga lotite, poskrbite, da se spočijete. Zimske počitnice so kot nalašč, da tudi vi malo odklopite. Pa četudi kar doma. Dvojčka 21.5.-21.6. Končno ste se premaknili iz mrtve točke in nehali čakati, da drugi naredijo več za vas. Od jutri dalje se boste pri zelo osebni odločitvi zanašali le še nase. Partner bo prizadet, ker boste iz dogajanja namerno izločili tudi njega. Kljub temu pa boste veliko v njegovi družbi in družbi prijateljev, saj boste tudi vi uživali nekaj sproščenih zimskih dni. Ko bo pogovor nanesel na delo, ga boste hitro speljali na drugi tir. Skrbi pa vam bodo povzročale finance. Prihranki kopnijo, zato vas bo vse bolj skrbelo za prihodnost. Še enkrat preverite, kje lahko še kaj dodatno zaslužite. Morda tudi tam, kjer ste doslej vse delali brezplačno. Rak 22.6. -22.7. Kot kaže, bo kljub zimi v teh dneh pri vas velo pomladno vzdušje. Obeta se vam nekaj novega in zanimivega na področju ljubezni. Začelo se bo ob koncu tedna, ko boste nekaj ur preživeli v družbi prijetne osebe, ki je prej niste poznali. Povsem vas bo očarala. Dobili boste novo samozavest, ki bo presenetila tudi vas. Spoznali boste, da vam ni treba le stopicati na mestu, da lahko vaše življenje spet postane bolj zanimivo. In za to bo že prihodnji teden poskrbela nova znanka ali znanec, ki bo postajal iz dneva v dan več kot le to. Vi boste tisti, ki boste morali narediti odločilen korak naprej. Ne bo lahko, saj boste imeli precej slabo vest. Lev 23.7.-23.8. Na začetku februarja ste bili zelo skeptični zaradi neke osebne zadeve. Sedaj, ko mesec počasi jemlje slovo, pa se boste mirno sprijaznili z nastalo situacijo. Možnosti, da tokrat ne boste prizadeti, bodo majhne. A ne boste obupali, saj ste pravi borec. Po navadi se borite za pravice drugih, tokrat se boste le zase. Zato boste na trenutke negotovi. A cilj, ki ga jasno vidite pred sabo, vam bo dal dovolj motivacije, da ne boste popustili. Morda boste na trenutke napeti le zaradi materialnih skrbi, vendar boste tokrat o denarju razmišljali malo drugače. Vsak dan bolj vam bo jasno, da vam bo brez posojila težko uspelo uresničiti sanje. Začnite iskati najbolj ugodno pot do njega. Devica 24.8. - 23.9. Čeprav je narava še odeta v zimsko preobleko, bo vašega zimskega spanja konec. Sanjarili boste predvsem o neki trenutno nedosegljivi osebi. To vam bo pomagalo, da se boste lažje lotili nujnih opravkov, ki vam res ne bodo dišali. Tako se boste namreč prepričali, da ste dovolj dobri zanjo, saj ste še vedno precej negotovi. Prav v teh dneh boste uspešno dokončali pomembno poglavje svojega življenja. Iz dneva v dan bo zato vaš korak v prihodnost bolj lahek in varen. V naslednjem tednu boste z lahkoto uresničili vse svoje zamisli, z njimi boste navdušili tudi prijatelje in sodelavce. Počutje bo vsak dan boljše, kar vam bo dalo dodatno energijo. Tehtnica 24.9. - 23.10. V teh dneh boste iz okolja kar srkali pozitivno energijo, največ pa vam jo bodo dajali najmlajši člani družine. V njihovi družbi boste vse bolj prepričani o pravilnosti odločitve o vaši prihodnosti, kar ni bilo lahko. Zato se bodo spremembe na bolje dogajale dnevno. Še sami boste presenečeni, kako jih boste sprejemali. Mirno in razumno. Notranji občutek pa vam bo povedal, kje bo bolje, da se pravočasno ustavite. Trenutno bo to na finančnem področju. Ne tvegajte, če niste prepričani, da boste uspeli. Čas je zelo neugoden, zato se ne zanašajte na srečo. Raje pojdite po korakih in počasi. Najprej poskusite. Če bo uspelo, nadaljujte. Drugače se raje ustavite in še enkrat pretehtajte vse možnosti. Škorpijon 24.10. - 22.11. Slabe volje boste. Počutili se boste krivi za marsikaj, še bolj pa boste za nastalo situacijo krivili druge. Tako polni boste maščevalnih misli, da sploh ne boste videli izhoda. Če bi energijo, ki jo porabite za kovanje zarote usmerili v iskanje rešitev, bi jih že imeli. Tako pa sevam bodo dnevno dogajale čudne reči, kijih niste vajeni. Zato boste težko spali, energija pa bo puhtela. Ustavite se in razmislek postavite na nulto točko. Očitno pot, ki ste jo ubrali že pred časom, ni prava. Žal preteklosti ne morete preprosto izbrisati. Ko si boste to priznali, boste jasneje videli pravo pot v prihodnost. Ljubezensko življenje bo razburljivo. Strelec 23.11.-21.12. Nekomu boste odločno rekli ne. Ne bo lahko, a tokrat se ne boste pustili prepričati, da spet stopite na staro pot, ki vaše življenje že nekaj mesecev vrti na enakih obratih. S tem boste odprli kar nekaj novih vrat življenja. Veselili se boste že skoraj pozabljenega občutka svobode, saj vam bo z ramen padlo veliko breme. Pri odločitvah za prihodnost pa bodite vseeno previdni. Nasprotna stran se ni takoj sprijaznila z novo situacijo, zato pričakujte vsaj nekaj polen pod noge. Zvezde vam priporočajo, da naslednje dni izkoristite za aktiven počitek, kar pomeni, da morate večkrat vsaj na sprehod. Še bolje pa bo, če si privoščite prave zimske počitnice. Kozorog 22.12.-20.1. Ob koncu tedna se boste počutili precej slabo. Izčrpani boste, energije bo komaj dovolj, da opravite najbolj nujno. Že nekaj časa odlašate z obiskom zdravnika, sedaj ne boste mogli več. Tudi zato, ker bo vaše počutje začelo skrbeti tudi vas. K sreči se vam bo že v torek počutje izboljšalo, a vseeno opravite kontrolo pri zdravniku. Z ramen vam bo padlo veliko breme. V vaše življenje bodo prihodnji teden prišle velike spremembe, ki jih sploh ne boste pričakovali. Po prvem šoku se boste hitro pobrali in resno začeli delati na tem, da bo vaša prihodnost bolj svetla. Nov cilj boste imeli jasno postavljen v nekaj dneh. Tokrat bo kratkoročen, saj morate ukrepati takoj. Vodnar 21.1.-20.2. Spet boste našli veselje v delu. Izziv, ki vam ga bodo nadrejeni dali povsem nepričakovano, vas bo najprej prestrašil. A že v nekaj dneh boste vedeli, da ste ga potrebovali. Ideje bodo kar vrele iz vas, uresničevanje pa žal ne bo tako lahko, kot si želite. Vsem namreč ne bo odgovarjalo, da so vam zaupali več odgovornosti. Ne ozirajte se nanje. Delajte s tistimi, ki so na vaši strani. Predvsem pa še nekaj dni zaupajte le sebi. Veste, da večno tako ne boste zmogli, a trenutno je to najboljša pot. Partner komaj čaka, da bosta več skupaj. Nič ne odlašajte na jutri, vsak dan mu posvetite toliko časa kot boste zmogli. Če bosta prihodnji teden šla na počitnice, pa se bo vse izravnalo. Spoznali boste, da ste veliko bolj uspešni in zadovoljni, če ne komplicirate. Ribi 21.2.-20.3. Čez konec tedna si boste rahlo oddahnili, potem pa vas čaka nekaj zelo napornih dni. Čeprav se jih boste bali, boste hitro ujeli val dogodkov. Čas ne bo na vaši strani, a ga boste znali vsaj krotiti. Najbolj boste veseli, ker se boste vsem novostim zlahka prilagajali. Doma boste manj, kot ste vajeni, kar bo zelo motilo partnerja. Vas pa ne. Tudi zato, ker veste, da se morate sedaj posvečati delu, ne pa njemu. Tudi on bo moral spoznati, da mu ne boste več mogli ustreči v vseh njegovih željah in da bo še nekaj časa moral kaj postoriti tudi namesto vas. Pri neki zelo osebni odločitvi boste še nekaj dni zelo negotovi. Ne bi radi bili vi tisti, ki bo nekomu povedal, kar mu gre. A kaže, da drugače ne bo šlo. Četrtek, 22. februarja Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 22. februarja 2018 Petek, 23. februarja Sobota, 24. februarja Nedelja, 25. februarja Ponedeljek, 26. februarja Torek, 27. februarja Sreda, 28. februarja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Mili in Moli, ris. 12.00 Erfan, dok. film 12.15 Nabriti detektivi, nem. nan. 12.45 Mulčki, ris. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Akcent: Kriptovalute 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Brez meja, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Seven Refractories, ognjevarnibetoni 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Humani biomonitoring 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Primer Barschel, nem. miniser. 01.00 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.45 Info-kanal TV SLO T 5.40 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 5.40 Alpsko smučanje - slalom (M), 2. vožnja, pren. 07.05 Smučanje prostega sloga - smučarski kros, finale, posn. 08.30 Nordijska kombinacija - ekipna tekma, pren. 09.10 Hokej na ledu - finale (Z), posn. 11.10 Nordijska kombinacija - smučarski tek, štafeta, pren. 12.05 Biatlon - štafeta (Z), pren. 13.30 Deskanje na snegu - paralelni veleslalom, kvalifikacije, posn. 15.00 Hokej na ledu - finale (Z), posn. 17.00 Umetnostno drsanje - ženske, kratki program, posn. 18.15 Alpsko smučanje - slalom (M), posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Avtomobilnost 21.30 Odprta okna, kopr. film 23.10 Baletni večer: Valentina Turcu in Leo Mujič, solisti in ansambel Baleta SNG Maribor 00.00 Bleščica, odd. o modi 00.30 Glasbeni spoti 01.30 Zabavni kanal 02.50 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 02.50 Alpsko smučanje - kombinacija: smuk (Z), pren. 04.00 Umetnostno drsanje - ženske, prosti program, pren. pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tačke na patrulji, ris. 7.25 Grizzy in glodavčki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Heidi, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 38. del 8.30 TV prodaja 8.45 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 5. del 9.40 TV prodaja 10.10 Padli angel, 1. sez., 83. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 120. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 109. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 37. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 6. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 84. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 121. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 110. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 65. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 66. del 22.00 24URzvečer 22.35 Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 11. del 23.30 Manipulanta, 1. sez., 5. del 0.25 Lov na morilca, 3. sez., 13. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Skrbimo za zdravje 11.00 Pop corn 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2547. VTV magazin, 17.15 Kultura, Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Roka Zlindre, Ans. Vižarji 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 06.05 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.45 Mili in Moli, ris. 12.00 Skok v počitnice, dok. film 12.15 Nabriti detektivi, nem. nan. 12.45 Mulčki, ris. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Gospod je moj pastir 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.25 Med valovi 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Tišina morja, fran. film 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.50 Info-kanal TV SLO T 06.15 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.15 Alpsko smučanje - kombinacija: slalom (Z), pren. 07.40 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 08.40 Hokej na ledu - prvo polfinale (M), pren. 11.00 Deskanje na snegu - akrobatski skoki, finale (Z), posn. 12.05 Biatlon - štafeta (M), pren. 13.50 Hokej na ledu - drugo polfinale (M), pren. 15.30 Umetnostno drsanje - ženske, prosti program, posn. 17.25 Alpsko smučanje - kombinacija: smuk (M), posn. 18.20 Alpsko smučanje - kombinacija: slalom (M), posn. 19.15 Deskanje na snegu - akrobatski skoki, finale (Z), posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Peta veja oblasti, kopr. film 23.05 Zvezdana: Razsvetljen in neprilagojen 23.45 Nocoj v Palladiumu 00.30 Ema 2018: predizbor 02.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal 03.55 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 03.55 Deskanje na snegu - paralelni veleslalom, pren. 5.30 Olimpijski park, vrhunci pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tačke na patrulji, ris. 7.25 Grizzy in glodavčki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Heidi, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 39. del 8.30 TV prodaja 8.45 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 6. del 9.40 TV prodaja 10.10 Padli angel, 1. sez., 84. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 121. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 110. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 38. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 7. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 85. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 122. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 111. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 67. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 68. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Odrasli otroci ločencev (A.C.O.D.), ameriški film 0.25 Odklenjena skrivnost (Skeleton Key), ameriški film 2.30 24UR zvečer, ponovitev 3.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, Ans. Roka Zlindre, Ans. Vižarji 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2548. VTV magazin, 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Grintove poti 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn, ponovitev 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.15 07.40 08.00 08.15 08.40 08.50 09.15 09.20 10.05 10.20 10.50 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 15.35 16.00 17.00 17.20 17.45 18.10 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.50 00.20 00.45 01.40 Kultura, odmevi Srečo kuha Cmok Biba se giba, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. Čudogozd, igrane zgodbe Sporočilo v steklenici, norv. dok. ser. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Armanova skrivnost, nem. nad. Mulčki, ris. Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Hudinja, kviz Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta: Spanje Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Mateja Svet Tednik NaGlas Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame, slovenska nan. Ambienti Profil Cesarjev kuhar, jap. ser. Poročila ob petin, šport, vreme Moj pogled na znanost: Za čistejše okolje - prof. dr. Albin Pintar Poskusiva znova, brit. nad. Sladko življenje z Rachel Allen Ozare Miriam, ris. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Ema 2018, finale Poročila, šport, vreme Smrt v Sarajevu, bosanskohercegovsko-francoski film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal TV SLO T 05.50 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 05.50 Smučarski tek - 50 km (M), skupinski start, pren. 09.00 Alpsko smučanje - ekipna tekma, posn. 11.00 Deskanje na snegu - big air, finale, posn. 11.30 Deskanje na snegu - paralelni veleslalom, posn. 13.10 Hokej na ledu (M), tekma za tretje mesto, pren. 15.40 Alpsko smučanje - ekipna tekma, posn. 17.10 Smučarski tek - 50 km (M), skupinski start, posn. 18.20 Deskanje na snegu - paralelni veleslalom, posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Umori na podeželju, brit. nan. 22.35 Derren Brown: Apokalipsa 23.25 Aritmični koncert - Prismojeni profesorji bluesa 00.55 Glasbeni spoti 01.55 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 04.00 Glasbeni spoti Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris. Minka, ris. Penelopa, ris. Primer za prijatelje, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Profesor Baltazar, ris. Pujsek Bibi, ris. Svet živali, ris. Dinko pod krinko, ris. Miriam, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Zmajči zmaj, ris. Tabaluga, ris. In to je vse!, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Džamila in Aladin, ang. nan. Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Vest Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd. Praznik, francoski film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slovenska nan. Modna hiša Velvet, špan. nad. Zgoraj brez Poročila, šport, vreme Fidel Castro - človek in mit, kan. dok. odd. Za lahko noč: J. S. Bach/E. Elgar: Fantazija in fuga v c-molu, BWV 537 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.30 Info-kanal TV SLO T 05.10 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 05.10 Hokej na ledu (M), finale, pren. 07.50 Smučarski tek- 30 km (Z), pren. 09.20 Bob štirised, posn. 11.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 11.55 Zaključna slovesnost, pren. 14.00 Hokej na ledu (M), finale, posn. 16.50 Umetnostno drsanje - revija, posn. 19.45 Zrebanje Lota 20.00 Pjongčang 2018, dok. film 21.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.30 Avtomobilnost 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.30 Ema 2018, finale 00.15 Glasbeni spoti 01.15 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 03.20 Zabavni kanal, glasbeni spoti 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.25 08.30 08.35 08.40 08.50 09.00 09.10 09.35 09.50 10.00 10.35 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.45 22.35 23.00 23.55 00.10 00.40 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.10 Vem!, kviz 11.55 NaGlas 12.15 André Rieu: Dobrodošli v mojem svetu 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Sveto in svet: Papež sprememb? 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom: Operne arije: Baritonist Marko Kobal 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Čist zares: Promocija izdelka, dok. ser. 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Goranove paprike 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Umetnost igre 23.30 Glasbeni večer: Svetlana Makarovič in Madžarski nacionalni ciganski orkester Santa - Kata, Katalena 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Penelopa, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.45 Živalski čira čara, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Mili in Moli, ris. 08.10 Izklopljeni, dok. film 08.25 Nabriti detektivi, nem. nan. 08.55 Mulčki, ris. 09.20 Svet stav, dok. odd. 10.25 Dobro jutro 13.00 Ljudje in zemlja 14.10 Avtomobilnost 15.00 Mesto, ki se ozira v nebo, igrano-dok. film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, svet. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper 19.00 Čudogozd, igrane zgodbe 19.10 Animiranka, animirana pravljica 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Svetovni popotnik: Mumbaj 20.55 Inšpektor Banks, brit. nad. 21.50 Pogrešani dekleti, brit. nad. 22.55 Kadar se sloni tepejo, am. dok. odd. 00.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ 00.20 Glasbeni spoti, zabavni kana P°P POP nnn 24UR, ponovitev nn ■ ... .. ■ ^^ I ^ 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.15 Tačke na patrulji, ris. 7.40 Grizzy in glodavčki, ris. 7.50 Super krila, ris. 8.10 Peter Pan, ris. 8.35 Pod košem, ris. 9.00 Skrivnostni ranč, ris. 9.25 Kraljevska akademija, ris. 9.50 Amika, 1. sez., 40. del 10.05 Amika, 1. sez., 41. del 10.20 Amika, 1. sez., 42. del 10.35 Amika, 1. sez., 43. del 10.50 TV prodaja 11.05 Londonska kuhinja Rachel Khoo 11.40 Londonska kuhinja Rachel Khoo 12.15 Sveže ločena, 2. sez., 4. del 13.10 TV prodaja 13.25 Sveže ločena, 2. sez., 5. del 14.25 Ljubezen z zamudo, ameriški film 16.10 Megaum, ameriški film 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Jurski svet, ameriški film 22.15 Zlovešči otok, ameriški film 1.05 Mirno jezero 2, ameriški film 2.50 Zvoki noči © 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.30 Tačke na patrulji, ris. 7.55 Gospodična Zuža, ris. 8.05 Grizzy in glodavčki, ris. 8.15 Super krila, ris. 8.45 Pod košem, ris. 9.10 Skrivnostni ranč, ris. 9.35 Kraljevska akademija, ris. 10.00 Mia in jaz, ris. 10.25 Amika, 1. sez., 44. del 10.40 Amika, 1. sez., 45. del 10.55 Amika, 1. sez., 46. del 11.10 TV prodaja 11.25 Londonska kuhinja Rachel Khoo 12.00 Londonska kuhinja Rachel Khoo 12.35 Sveže ločena, 2. sez., 6. del 13.30 TV prodaja 13.45 Sveže ločena, 2. sez., 7. del 14.45 Jaz, jaz in jaz, ameriški film 16.30 Kako izuriti svojega zmaja, ameriški film 18.15 Vrtičkanje 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Lovec na glave, ameriški film 22.15 Najeta mama, ameriški film 0.15 Wall Street, ameriški film 2.45 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, Grintove poti 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Roka Zlindre, Ans. Vižarji 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (230) 18.20 Čas za nas, tabornike! 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2549. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 O Karlu Destovniku Kajuhu, dokumentarna oddaja 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Fantje, srečno! Koncert ob 45 letnici ŠFD Koleda 22.30 Napovedujemo 22.35 Jutranji pogovori 00.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.30 Videostrani, obvestila 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tačke na patrulji, ris. 7.25 Grizzy in glodavčki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Heidi, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 40. del 8.30 TV prodaja 8.45 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 7. del 9.40 TV prodaja 10.10 Padli angel, 1. sez., 85. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 122. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 111. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 39. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 8. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 86. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 123. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 112. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 69. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 70. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 12. del 23.30 Manipulanta, 1. sez., 6. del 0.25 Lov na morilca, 3. sez., 14. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (229), Denarnica sovica 09.55 Napovedujemo 10.00 2548 VTV magazin 10.20 Kultura, Kultura, informativna oddaja 10.25 2549 VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Naš materni jezik 11.50 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 2. del 13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15-05. Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo 18.30 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Roka Zlindre, Ans. Vižarji 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2549. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 POP CORN: Alja Krušič, Nočna Pravila, 7 days in may, ponovitev 17.55 Napovedujemo 18.00 O Karlu Destovniku Kajuhu 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 21.05 Fantje, srečno! Koncert ob 45 letnici ŠFD Koleda 22.30 Napovedujemo 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.00 Vem!, kviz 11.35 Obzorja duha: Vest 12.15 André Rieu: Dobrodošli v mojem svetu 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Kino Fokus 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris. 15.40 Čudogozd, igrane zgodbe 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstral. nad. 20.55 Grofičino popoldne, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Spomini, dok. odd. 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.25 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.30 Slastna kuhinja: Bučni polpeti v smetanovi omaki z žafranom 11.45 Umetnost igre 12.20 André Rieu: Dobrodošli v mojem svetu 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Zgoraj brez 14.35 Duhovni utrip: Gospod je moj pastir 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Hudinja, kviz 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Dinotačke, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Nebesa bodo počakala, fran. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Panoptikum 23.50 Turbulenca, izob. odd. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal ÖUIJJ MNU-I\dlldl TVSLOr 06 30 Otroški kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Penelopa, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.50 Zivalski čira čara, ris. 07.55 Mulčki, ris. 08.00 Mili in Moli, ris. 08.10 Dvakrat, dok. film 08.25 Nabriti detektivi, nem. nan. 08.55 Mulčki, ris. 09.15 Ljudje podeželja: Hrana za prihodnost, dok. ser. 09.45 Slovenski magazin 10.25 Hišica v preriji, am. nad. 11.10 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.35 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 15.35 Svetovni popotnik: Mumbaj 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper 19.00 Opus 1, plesna miniatura 2014: Brina 19.05 Mulčki, ris. 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Cesarstvo rdečega zlata, fran. dok. odd 20.55 Prava ideja: Podjetje GOAP 21.30 Akcent: Umetna inteligenca 22.25 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad. 23.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Penelopa, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.45 Zivalski čira čara, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Mili in Moli, ris. 08.10 Kristjan, dok. film 08.25 Nabriti detektivi, nem. nan. 08.55 Mulčki, ris. 09.00 Kanape, odd. TV Lendava 09.45 10 domačih 10.35 Hišica v preriji, am. nad. 11.40 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.15 Dober dan: Iz mariborskega studia 15.15 Vikend paket 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper 19.00 Vse najboljše za rojstni dan, ris. 19.05 Profesor Pustolovec, odd. za mlade 19.25 Nagelj, jap. nad. 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Večni princ, portret Janeza Mejača 20.55 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Vlado Kreslin 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.25 Ugrabljeni, am. film 00.55 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tačke na patrulji, ris. 7.25 Grizzy in glodavčki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Heidi, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 41. del 8.30 TV prodaja 8.45 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 8. del 9.40 TV prodaja 10.10 Padli angel, 1. sez., 86. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 123. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 112. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 40. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 9. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 87. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 124. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 113. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 71. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 72. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Manipulanta, 1. sez., 7. del 0.30 Lov na morilca, 3. sez., 15. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči © 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tačke na patrulji, ris. 7.25 Grizzy in glodavčki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Heidi, ris. 8.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 42. del 8.30 TV prodaja 8.45 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 9. del 9.40 TV prodaja 10.10 Padli angel, 1. sez., 87. del 11.15 TV prodaja 11.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 124. del 12.25 TV prodaja 12.40 Gospodarica zlata, 1. sez., 113. del 13.40 Usodno vino, 1. sez., 41. del 14.40 Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 10. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 88. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 125. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 114. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 1. sez., 73. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 74. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 13. del 23.30 Manipulanta, 1. sez., 8. del 0.25 Vampirski dnevniki (Vampire Diaries), 6. sez., 1. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pogovor v studiu 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Pokukajmo v kulturni dom 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2550. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora 20.50 Skrbimo za zdravje: nalezljive bolezni 21.50 Vabimo k ogledu 21.55 Kmetijski razgledi 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2550. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Naš materni jezik 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI 231) 18.20 Otroški program 18.50 Regionalne novice 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Slikarski urok Majde Kurnik, pogovor z Mileno Koren Božiček 21.00 Regionalne novice 21.05 POP CORN: Pop design, Neža Devčič 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 19 15. februarja 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček LUNDE MAJA: Zgodovina čebel od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Maja Lunde, mlada norveška pisateljica, nas s svojim prvencem popelje v razmišljanje o odnosu do narave in soljudi skozi zgodovino. Skozi tri generacije čebelarjev spremljamo razvoj in zelo verjeten propad čebelarstva. Nehote se tudi sami znajdemo sredi zgodbe in se zavemo, da bo to zelo verjetno tudi naša zgodovina oz. zgodovina naših otrok. V Angliji leta 1852 spremljamo Williama, biologa in prodajalca semen, ki veliko obeta. Želi razviti novo vrsto panja, ki bi njemu in njegovi družini prinesel slavo in denar. bil doslej preveden prvi del Stebri zemlje. Zgodba je postavljena v srednjeveško Anglijo in dogajanje sredi političnega brezvladja. Henrik I. ostane brez naslednika. Spremljamo številne spletke in bitke ob zgodbah treh junakov: prior Philip se odloči zgraditi novo gotsko katedralo, pri tem mu pomaga zidar Tom, ki postane njegov arhitekt in na zadnje še zgodba plemkinje Aliene, ki zaradi očetovega samovoljnega izdajstva ostane brez vsega in začne vse znova. CHAPMAN, JANE: S Tačko v tački ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboj Angleška pisateljica in ilustratorka prihaja k nam s prijazno zgodbico o vidrah in njihovih navadah. Mali Miki se najbolje počuti v maminem naročju, ko mirno plava po morju. A mama mora tudi na lov za hrano. Takrat Mikija priveže s travo iz morskega dna, da ga morje ne more odnesti. Ko tako Miki lebdi na vodni gladini, opazi nedaleč proč ravno tak Leta 2007 v ZDA George vztraja pri tradicionalnem načinu čebelarjenja, saj želi ohraniti družinsko tradicijo in upa, da bo s tem nadaljeval tudi njegov sin. Leta 2098 pa na Kitajskem Tao ročno oprašuje cvetove dreves, saj so čebele že preteklost. Po tragični nesreči ji oblast odvzame sina, sama pa želi priti resnici do konca. Vse tri zgodbe se ves čas prepletajo in nas vsrkajo v svoje dogajanje. Zelo pretresljiva zgodba s pretanjenim občutkom za naravo in odnos do nje. Opozoriti nas želi, da je še čas! HÜLSMANN PETRA: Sreča je, če vseeno ljubiš od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Sreča je, če vseeno ljubiš je nadvse zabaven ljubezenski roman nemške pisateljice Petre Hülsmann, ki nas vsekakor pritegne s svojo komičnostjo. Zgodba pripoveduje o mladi cvetličarki Isa-belli, ki so ji svete tri stvari: njeno delo v cvetličarni, dnevna juha z rezanci v restavraciji na drugi strani ceste in spremljanje ljubezenske nadaljevanke. A čemu smo priča? Nadaljevanko nehajo predvajati, v restavraciji se zamenja lastnik in ga zamenja novi kuhar Jenson, s katerim Isabella nikakor ni zadovoljna, cvetličarna pa zaradi slabega poslovanja zapre svoja vrata. Štrene ji pošteno meša še Jensonova najstniška sestra. In ker tudi predstave o njenem idealnem fantu ne obrodijo takšnih rezultatov, kot jih je želela, se odloči za manj načrtovanja in rutine ... FOLLETT KEN: Stebri zemlje od - Odrasli / 821-311.6 -Zgodovinski romani Britanski pisatelj Ken Follett je znan kot uspešen pisatelj vohunskih in zgodovinskih a ds romanov, njegov vrhunec pa je vsekakor trilogija Kingstbridge, v slovenščino pa je CITY CENTER Celje • Četrtek, 22.2. Biotržnica • Petek, 23.2. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 25.2. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Konj Miško pri zobozdravniku • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 25.2.2018 na osrednjem prostoru - Hvaležni medved v izvedbi Glasbenega gledališča Melite Osojnik • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. zvitek, kot je sam. Ko pa pride nevarnost, ko morje pobesni, se male vidre primejo za tačke in kot mali splav skupaj premagajo nevarnost. Ali bi se lahko tudi mi kaj naučili od preprostih modrosti malih vider? Prav gotovo! Če le hočemo! CLEMENT JENNIFER: Molitve za ugrabljene od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Ameriško-mehiška avtorica Jennifer Cement je s svojim romanom Molitev za ugrabljene dobila številne nagrade in je bila prevedena v 30 jezikov. Je tudi prva ženska na vodilnem mestu mednarodnega Pena. V mehiških gorah Guerrero so ženske prepuščene same sebi. Njihovi možje so odšli iskat delo v druge dežele, a se pogosto niso vrnili domov. V novih domovinah so si ustvarili lepše življenje in nove družine. Žene pa so ostajale na nemilost prepuščene preprodajalcem drog in prostituciji. Ostajajo same, razočarane in v grozi pred ugrabitvami. Svoja dekleta se trudijo narediti čim bolj neprivlačne in podobna fantom, a ne preslepijo seveda nikogar. Prav tako je ostala sama Ladydi s svojo mamo, ki se je pogosto vdajala obupu in pijači. A njena zgodba se prav zaradi njenega in materinega poguma konča bolj srečno, kot pa za večino deklet z gora. Avtorica kot vneta borka za človekove pravice in svobodo govora tako vnese iskrico upanja še v tako težko življenje deklet, katerih življenje se zdi še tako obupano in brezizhodno. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 22. februar 16.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Trening starševstva: Sočutno starševstvo 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Klementine Golija 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave: Gumbi -gumbarstvo v Šaleški dolini 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica S kolesom po Kamerunu, potopis Petek, 23. februar 13.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Brainbox, neformalno druženje 18.00 Vila Herberstein Dr. Janez Bogataj: Abeceda okusov Slovenije, predstavitev knjige 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Albansko govoreče ženske se predstavijo 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga 20.00 eMCe plac Dona Pratnekar: A time and place of power/Kraj in čas moči, odprtje razstave Sobota, 24. februar 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Sejem rabljenih knjig: Vsi kujemo, vsi prodajamo 17.00 Velenjski grad Sobotni glasbeni popoldnevi na Velenjskem gradu 21.00 eMCe plac Trap koncert - Sikk.ru z gosti Nedelja, 25. februar 10.00 Šolski center Velenje 13. pokal Nestla Žganka, mednarodni turnir Ponedeljek, 26. februar 9.00 Drsališče Velenje ZP - Drsanje za otroke vseh starosti 9.00 Rdeča dvorana ZP - Zimski tabor Zmaga Kuštrina 9.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija ZP - Organizirane zimske počitnice 10.00 Strelišče SD Mrož ZP - Streljanje z zračno puško 10.00 Bazen Velenje ZP - Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda 10.30 Vila Rožle ZP - Lonček kuhaj!, kuharska delavnica za otroke 10.30 Vila Rožle ZP - G-ZPM oz. gledališče za poredne mulčke, delavnica 11.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija ZP - Zima je še tu, ustvarjalna delavnica 11.30 Rdeča dvorana ZP - Šola nogometa za otroke od 1. do 4. razreda 12.00 Bazen Velenje ZP - Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda 19.30 Galerija F-bunker Odprtje fotografske razstave Claudia Sabolčeca s koncertom Jureta Pukla in Črta Valenčaka v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2018 21.00 Max klub Velenje Jam session v sklopu Kreativne Jazz klinike Velenje 2018 Torek, 27. februar 10.00 Galerija Velenje ZP - Zimske ustvarjalne norčije, kreativne delavnice 10.30 Vila Rožle ZP - Likovna delavnica s Katarino Aman 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba ZP - Ura pravljic v angleškem jeziku 20.00 Galerija Velenje XY Quartet (Italija), koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2018 21.00 Max klub Velenje Sava Miletic Quartet, koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2018 22.00 Max klub Velenje Jam session v sklopu Kreativne Jazz klinike Velenje 2018 Sreda, 28. februar 9.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Joga in sproščanje za otroke 10.00 Galerija Velenje ZP - Zimske ustvarjalne norčije, kreativne delavnice 10.30 Vila Rožle ZP - Delavnica poslikave telesa 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Metamorfoze, predstavitev knjige 20.00 Galerija Velenje Melisa Aldana Quintet, koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2018 21.00 Max klub Velenje Jam session v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2018 ŠOŠTANJ Četrtek, 22. februar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga Petek, 23. februar 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine Nedelja, 25. februar 14.00 Gasilski dom Gaberke Pohod po Gaberški poti Ponedeljek, 26. februar 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 27. februar 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine Sreda, 28. februar 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 22. februar 7.00 Dvorana Marof Krvodajalska akcija Petek, 23. februar 20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Koncert Smooth Band - ALOHA Elvis! Vstop prost! Ponedeljek, 26. februar 10.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice Torek, 27. februar 10.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice Sreda, 28. februar 10.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice Lunine mene 23. februarja, ob 9:09, prvi krajec Pravljična joga Šoštanj - Mestna knjižnica Šoštanj danes (22. februarja ob 17. uri) vabi otroke od tretjega leta starosti dalje na pravljično jogo. Ob poslušanju zgodbice bosta Nina Časl in Marjetka Blatnik otroke popeljali v svet jo-gijskih položajev. Postali bodo hrabri junaki, pogumni levi, zviti krokodili, lahkotni vetrovi ali pa prikupni kraljeviči in princeske. a mkp V spomin na Kajuha Šoštanj - Letos mineva 74 let od smrti slovenskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha. Spomin nanj bodo na Zavodu za kulturo Šoštanj obeležili s krajšim dogodkom, z branjem njegove poezije in avtorskim branjem članov Hotenj. Sodelovali bodo tudi učenci Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj: Vita, Eneja, Art in Tim. Spominski večer bo danes (četrtek, 22. februarja) ob 18. uri v Mestni galeriji Šoštanj. a mkp Odprtje razstave o zgodovini gumbarstva Velenje, 22. februarja - Na Velenjskem gradu bodo danes ob 18. uri odprli novo občasno razstavo z naslovom Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini. Razstava predstavlja zgodovino gumbarstva v Šaleški dolini, del razstave pa je posvečen tudi gumbom, ki jih izdelujejo v podjetju Dolejši modni gumbi, danes največjem proizvajalcu gumbov v Sloveniji, temelječem na dolgoletni družinski tradiciji. Ob odprtju bo predvajan tudi dokumentarni film o gumbih in gumbarstvu. Avtorica razstave in filma je sodelavka muzeja Pina Špegel. Razstava bo na ogled do 6. maja, ob njej pa se bo zvrstilo še nekaj spremljevalnih dogodkov. Prvi je bil že v nedeljo, ko so mladi muzealci spoznavali zgodovino gumbarstva in z gumbi tudi ustvarjali. Ker bo ta sobota zadnja v mesecu, bodo ob 17. uri na Velenjskem gradu pripravili drugi koncert iz cikla Sobotni glasbeni popoldnevi. Tokrat se bodo predstavili učenci oddelkov za godala in brenkala velenjske glasbene šole. ■ bš KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ČRNI PANTER The Black Panther, akcijski domišljijski spektakel, 134 minut (ZDA) Režija: Ryan Coogler Igrajo: Chadwick Boseman, Michael B. Jordan, Lupita Nyong'o, Forest Whitaker, Martin Freeman, Angela Bassett Petek, 23. 2., ob 20.00 - 3D Sobota, 24. 2., ob 20.30 Nedelja, 25. 2., ob 18.00 - 3D ZADNJI LEDENI LOVCI The Last Ice Hunters, dokumentarni film, 72 minut (Slovenija) Režija: Jure Breceljnik in Rožle Bregar Petek, 23. 2., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 25. 2., ob 19.00 - mala dvor. Ponedeljek, 26. 2., ob 18.00 - m. dv. POKLIČI ME PO SVOJEM IMENU Call Me by Your Name, romantična drama, 132 minut (Italija, Francija, Brazilija) Režija: Luca Guadagnino Igrajo: Armie Hammer, Timothee Chala-met, Michael Stuhlbarg, Amira Casar Sobota, 24. 2., ob 18.00 Nedelja, 25. 2., ob 20.30 BIKEC FERDINAND Ferdinand, sinhronizirana animirana komična avantura, 106 minut (ZDA) Režija: Carlos Saldanha Slovenska sinhronizacija: Domen Valič (Ferdinand), Lucija Grm, Jernej Kuntner, Helena Berden, Lija Pečnikar, Martin Je-lovšek, Žiga Paradžik, Matevž Müller, Primož Vrhovec, Rok Kunaver, Štefan Kušar Petek, 23. 2., ob 18.00 Nedelja, 25. 2., ob 16.00 - 3D, otroška matineja Ponedeljek, 26. 2., ob 17.00, 3D -počitniški kino LADY BIRD Komična drama, 94 minut (ZDA) Režija: Greta Gerwig Igrajo: Saoirse Ronan, Laurie Metcalf, Tracy Letts, Lucas Hedges, Timothee Cha-lamet, Beanie Feldstein, Lois Smith Ponedeljek, 26. 2., ob 20.00 - filmsko gledališče VAMPIRČEK The Little Vampire, animirana družinska pustolovščina, 83 minut (Nemčija) Režija: Chris Brouwer, Karsten Kiilerich Torek, 27. 2., ob 17.00 - počitniški kino ČUDO Wonder, drama, 113 minut (ZDA) Režija: Steve Chbosky Igralci: Julia Roberts, Jacob Tremblay, Owen Wilson, Mandy Patinkin, Daveed Diggs, Sonia Braga Torek, 27. 2., ob 19.00 - počitniški kino PETDESET ODTENKOV SVOBODE Fifty Shades Freed, romantični triler, 105 minut (ZDA) Režija: James Foley Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Kim Basinger, Eric Johnson Sreda, 28. 2., ob 19.00 - počitniški kino ČEBELICA MAJA: MEDENE IGRE Maya the Bee: The Honey Games, sinhro-nizirana animirana družinska pustolo- vščina, 83 minut (Nemčija, Avstrija) Režija: Noel Cleary, Alexs Stadermann Četrtek, 1. 3., ob 17.00 -počitniški kino PALČKI POMAGALČKI Gnome Alone, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 89 minut (Kanada) Režija: Peter Lepeniotis, Shelly Shenoy Slovenski glasovi: Tina Ogrin, Mirko Medved, Katja Ogrin, Ksenija Urbanc, Mihael Mažgon Sreda, 28. 2., ob 17.00 -počitniški kino DRUŽABNI VEČER Game Night, akcijska komedija, kriminal- ka, 100 minut (ZDA) Režija: John Francis Daley, Jonathan Goldstein Igrajo: Rachel McAdams, Jesse Plemons, Jason Bateman Četrtek, 1. 3., ob 19.00 -počitniški kino Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 22. februarja 2018 Nagradna križanka Trgovine SAX SAX RADIO VELENJE www.nascas.si • www.radiovelenje.com Nagrajenci nagradne križanke »Beli zajec«, objavljene v tedniku Naš čas, 7. februarja 2018 so: • Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje • Marija Venek, Praprotnikova 10, 3330 Mozirje • Irena Kugonič, Skorno pri Šoštanju, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Praktična nagrada Beli zajec. Rešitev križanke: NAJBOLJŠA ŠOLA SMUČANJA. Terme Zreče Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona Pavlič Založnik, univ. dipl. org., višji fizioterapevt S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov. Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poškodbi ali operaciji? V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju fizioterapije. Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo. Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja fizioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka fizioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim težavam. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju. FIZIOTERAPIJA „TAKOJ" CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREČE pri akutni bolečini v križu, išiasu, bolečini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleči rami, poškodbi in bolečini v kolenu, zvinu gležja, bolečem komolcu (teniški komolec), zatrdlinah v mišicah. Vsak dan z bolečino je nepotreben! Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu POVEŽITE SE Z NAMI MEGATEL NUDI CELOVIT NABOR IN PODPORO TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV, KI SO INDIVIDUALNO PRILAGOJENE POTREBAM VSAKEGA POSAMEZNEGA POSLOVNEGA UPORABNIKA. Z VAMI ŽE 15 MEGA LET! Še več, še boljši! Za vas smo prenovili našo ponudbo. Več informacij o naših prenovljenih paketih poiščite na spleti ali pa se obrnite na našo prijazno prodajno službo Ilegal W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-i KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 12. do 18. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 12. do 18. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu KaroUha Destovnik F /ff ' w ■ Nakupovalni center Velenje, Kidričeva 2 a Delovni čas: Ponedeljek - petek: 8.00 - 20.00 Sobota: 8.00 - 15.00 03 586 11 55 Potrebujete modno oblačilo, kostim, bluzo, oblekico za posebne priložnosti, prvi zmenek, za predstavitev pri delodajalcu, zagovor diplome ali za vsakdanje tekanje po mestu? Prenovljena trgovina Sax v pritličju Nakupovalnega centra Velenje, vas vabi, da jih obiščete, kjer boste na enem mestu lahko kupili atraktivna in modna oblačila za vse priložnosti. Novost: ženstvena in trendovska blagovna znamka ALLEGRA Znani po veliki izbiri maturantskih oblek in oblek za birmo ter valeto. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a,3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Sax«, najkasneje do ponedeljka 5. marca. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. I \ » IN iS Zdravniški nasveti, gostja: Ljiljana Ledina, dr. med., spec. pneumologije iz Bolnišnice Topolšica. Tema: bolnišnična ČETRTEK, 22. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23. februarja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 25. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 28. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. do 18. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. do 18. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 23 22. februarja 2018 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. STIKI- POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. mali OGLASI Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. RAZNO SESALEC VIVENSO, prodam. Gsm: 041 976 414 MEŠANA SUHA DRVA, prodam. Gsm: 070 89 57 99 ali tel. 03 58 70 016 RAČUNALNIK E2180/2/300, osebni, prodam za 30 €. Gsm: O4I 692 995 ŽIVALI KRAVO, lisasto, brejo 8 mesecev, drugo tele, prodam. Gsm: 031 231 927 DVA BIKCA, ČB pasme, stara 10 dni, prodam. Gsm: 041 900 085 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 070 89 57 99 ali tel. 03 58 70 01 Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. tt\aY\ 03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 24. 2. in 25. 2. 2018 - Neven-ka Mitrova, dr. dent. med.; VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE DURIC ZIKRET, Šoštanj, Levstikova cesta 21 in MUSTAFIC DENIZA, BIH, Donje Dubrave, Živinice SMRTI PIRC ŠTEFANIJA, roj. 1938, Velenje, Šercerjeva cesta 2 TRATNIK FRANC, roj. 1944, Velenje, Kavče 41 KRAMAR ANA, roj. 1934, Velenje, Linhartova ulica 6 ra< velenje 107,8 MHz Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Ni smrt tisto, kar nas loči. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Poslovil se je naš dragi ata, stari ata, dede, brat in stric EDVARD PIRNAT 1932 - 2018 Iz Plešivca Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stisnili roko, nam pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena in posebna hvala Nadi za njeno skrb in pomoč očetu v času njegove bolezni, pa tudi vsem, ki ste ga med njegovo boleznijo obiskali, iskrena hvala. Zahvala tudi dr. Urški Herlah, med. sestrama Bernardi in Ani, pogrebni službi Usar, g. Dragu Kolaiju in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi habit nepremičnine HablL d.0.0, Koroflu 41), Vblenjs tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: PODKRAJ PRI VELENJU, 182 m2, adaptirana l. 1999, 1.184 m2 zemljišča, EI v izdelavi, cena 149.000 € i* THI Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: ŠOŠTANJ, CENTER, 59,5 m2, zgrajeno l. 2006, 2/2 nad., EI v izdelavi, cena 40.000 € -s Komunalno podjetje Velenje | ■ -. f J m4 --i at • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE / ]m Dežurna ŠTEVILKA K. 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA . jšN^v HITRO IN UGODNO! .04S349 846 LjS^ Vojko Podbornik, s.p. ** Silova 6 c, Velenje vgč na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si »»SČAS Vsak četrtek vaš! Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE _ »USAR« 8981750 Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije ^ - Organizacija pogrebnih ¿VKan|sti - Prevoz in ureditev poBjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24ur/San u D lo 8 številk zastonj j| Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, stari oče ANTON URBANC iz Florjana 12. 1. 1941 - 12. 2. 2018 Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje in nudeno podporo ter pomoč. Hvala vsem sestram in bratom z družinami, bolnišničnemu osebju Bolnišnice Topolšica, še posebej dr. Rijavcu in Darji Kramar, njegovi osebni zdravnici dr. Ani Zamrnik. Hvala vsem sosedom, godbenikom Zarje Šoštanj, čebelarjem, pevcem, gospodu dekanu, praproščakom in prijateljem. Žalujoča žena Tilka, sin Peter in hči Ksenija ter vnuka Mark in Liam V SPOMIN Minilo je sedem let, odkar nas je zapustil ALEKSANDER ZRIMŠEK SANDI Pogrešamo te. Vsi tvoji Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 24 Smučanje ni več v ospredju Med zimskimi počitnicami je zadnja leta največ zanimanja za nekajdnevne paketne ponudbe v zdraviliščih Milena Krstič - Planine Velenje - Jutri, 23. februarja, zaključujejo zimske počitnice učenci in dijaki na območju gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije, v ponedeljek, 26. februarja pa jih začenjajo na območju jugovzhodne Slovenije, torej so počitnice tudi pred učenci in dijaki v Šaleški dolini. Kako jih bodo preživeli? Mnogi gotovo doma. Veliko možnosti bodo imeli, da jih preživijo aktivno in radostno, saj so zanje pri- zanimanja za tridnevne paketne ponudbe v zdraviliščih. »Malo, res zelo malo pa se jih je odločilo za tople eksotične kraje,« pravi Aljaževa, ki na splošno še ugotavlja, da so ljudje za zimske počitnice pripravljeni odšteti manj denarja kot za poletne. V agenciji Palma pravijo, da si vse več ljudi želi zimske počitnice preživeti kje na toplem. cij v primerjavi z na lani. Sploh za čas, ko imajo zimske počitnice v zahodnem delu Slovenije z Ljubljano. »Res pa je, da smučanje že dolgo ni več v ospredju, čeprav seveda tudi brez tega pri Slovencih ne gre,« pravi Nataša Jeza Kotnik. »Največ rezervacij za zimske počitnice imamo za hotele z bazeni, bodisi na obali bodisi v termah. Večinoma gre > Ljudje so za zimske počitnice pripravljeni odšteti manj denarja kot za poletne. pravili številne dogodke. Mnogi pa jih bodo s starši mahnili od doma. Na treh turističnih agencijah v Velenju smo preverili, koliko je bilo za to zanimanja v tem okolju in koliko se zimske počitniške navade spreminjajo. V agenciji Manager, tako Vla-sta Aljaž, ugotavljajo, da se redki odločajo za smučarske počitnice, predvsem zaradi cen. Več je »Tako je bilo lani in tako je letos. Precej zanimanja je bilo za Egipt, Zelenortske otoke in tudi za potovanja,« pravi Anja Han-žekovič. Nekaj jih bo odpotovalo na Šrilanko, Maldive, v Dubaj in Abu Dhabi. Sicer pa so v ospredju zanimanja za krajše oddihe, nekaj dni kje v Sloveniji ali na Hrvaškem. V Sončku pravijo, da beležijo letos povečano število rezerva- za krajše, štiri- do petdnevne pakete.« Letos so uvedli novost, tako imenovane City Breake, potepanje z vodnikom po nekaterih evropskih prestolnicah in v manjših skupinah. »Tako pride bolj do izraza individualnost, ogledi pa so prilagojeni starosti in zanimanju družin.« Vizijo imajo, kaj pa denar? Občina Šoštanj želi prekiniti propadanje, zato želi upravljati dvorec Gutenbuchel - V njem bi organizirali vrhunske umetniške prireditve in zahtevne protokolarne dogodke Milena Krstič - Planine Šoštanj - Konec lanskega leta je občina Šoštanj Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo izrazila pripravljenost in željo, da kulturni spomenik dvorec Gutenbuchel z obsežnim parkom in poslopji v Ravnah pri Šoštanju prevzame v upravljanje. Dvorec, ki je v lasti ministrstva, trenutno pa ga upravlja Psihia- > Župan je željo po upravljanju dvorca na decembrskem obisku izrazil tudi predsedniku vlade, ki je obljubil podporo. trična bolnišnica Vojnik, je od jeseni leta 2013 prazen, neogre-van in izpostavljen intenzivnemu propadanju, vandalizmu in tudi odtujevanju stvari. Na občini ocenjujejo, da je v javnem interesu in v javno korist, da se dvorec s parkom celostno ohrani. V njem občasno, v božično-novoletnem in velikonočnem času, zaživijo ambien-talne floristične razstave, ki bi jih v prihodnje radi nadgradili z organizacijo in izvedbo zahtevnih in zelo zahtevnih poslovnih in protokolarnih dogodkov, vrhunskih umetniških prireditev, prestižnih tržnih in marketinških dogodkov, skratka spremenili v cenjeno destinacijo za domače in tuje obiskovalce. Prepričani so, da bi jim po izkušnjah, ki jih imajo z obnovo in umeščanjem vsebin na območje kulturnega spomenika vila Mayer z vrtom, to tudi uspelo. Ministrstvo so z vizijo že seznanili, svetnike in svetnice, ki bodo o tem odločali, pa bodo na prvi redni seji letos. Dejstvo je, da Šoštanju kulturna dediščina predstavlja bistveno sestavino lokalnega okolja in identiteto. Dejstvo pa je tudi, da se marsikdo v Šoštanju sprašuje, koliko tega prenese blagajna in koliko to lahko prinese v blagajno. Bo občina objekt, park in vse, kar sodi zraven, zmogla vzdrževati? Bo imela za to dovolj denarja? Na kakšna sredstva računa? Ima tudi v zvezi s tem že izdelano vizijo? Povprašali smo župana Darka Meniha. »Za zdaj si prizadevamo, da dobimo dvorec v upravljanje. Ko ga bomo, bomo najprej poskrbeli, da preprečimo njegovo propadanje, potem pa vsako leto v proračunu zagotovili nekaj sredstev za postopno obnovo dvorca, zeliščnega vrta in parka.« Koliko denarja bi potrebovali, še ne vedo. »Najprej bi morali opraviti detajlni pregled, ki bo pokazal, kaj bi bilo najnujneje postoriti, da ustavimo propadanje. Verjetno vodo, kanalizacijo, omet ... Potem bi se obrnili na razne institucije, sledili razpisom. S pridobivanjem evropskih sredstev imamo že nekaj izkušenj. Tako smo obnovili vilo Mayer z vrtom, postavili Muzej usnjarstva na Slovenskem. Razpisi na tem področju bodo tako državni kot evropski, računamo pa tudi na eko sklad. Za zdaj pa se nam zdi najpomembneje, da preprečimo propadanje in van-dalizem.« Spominske slovesnosti ob obletnici pohoda XIV. divizije V petek bodo v Paki in Cirkovcah, v soboto v Ravnah pri Šoštanju in Zavodnjah Milena Krstič - Planine Šaleška dolina - Letos mineva štiriinsedemdeset let od znamenitega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Na poti preko Suhor-ja, Sedlarjevega, Gračnice, Koz-jaka, Pake, Graške gore, Raven in Zavodenj je divizija bila težke boje. Padla je skoraj polovica njenih borcev, veliko je bilo ranjenih. V njen spomin Območno združenje za vrednote NOB Velenje v sodelovanju s krajevnimi organizacijami zveze borcev vsako leto pripravi svečanosti. V Šaleški dolini bodo potekale konec tedna. V petek, 23. februarja, bo ob 15. uri spominska svečanost pri spomeniku v Paki pri Velenju. Program pripravljata krajevna organizacija Šalek - Gorica -Paka - Bevče in Osnovna šola Šalek. Slavnostna govornica bo svetnica v svetu Mestne obči- ne Velenje Irena Poljanšek Sivka. Istega dne ob 16.30 bo svečanost pri spominski plošči na šoli v Cirkovcah. Slovesnost pripravlja krajevna organizacija Škale v sodelovanju s šolo v Cir-kovcah. Slavnostni govornik bo podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. V soboto, 24. februarja, bo ob 11. uri osrednja spominska slovesnost s častno stražo v Osre- ških pečeh v Ravnah pri Šoštanju. Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič. Program pripravlja krajevna organizacija Ravne skupaj s KUD Ravne, v programu bo nastopil tudi Orkester Slovenske vojske. Istega dne pa se bo ob 14. uri v Zavodnjah pri Žlebniku, kjer je padel pesnik in borec Karel Destovnik - Kajuh, začela proslava, za katero pripravljata program Mladi forum SD Šaleške doline in Občinska organizacija SD Šoštanj. Zbrane bo nagovoril predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič. Mladi forum pa bo tudi letos iz Lajš do Žlebnika organiziral pohod. Tokratni bo dvajseti. Pohodni-ki bodo na pot krenili ob 11.30. Na vseh prireditvah bodo prisotni praporščaki in Šaleška konjenica, ki je na pot iz Sedlarjevega krenila 9. februarja. V spomin na Kajuha in XIV. divizijo Minulo nedeljo je v pravih zimskih razmerah Oto Gradišnik organiziral že štirinajsti pohod od planinskega doma na Paškem Kozjaku do vrha Ostrica. Pohod, ki se ga vedno udeleži le ožja skupina udeležencev, je spomin na bitke slavne XIV. divizije na Štajerskem in še posebej spomin na prerano smrt našega velikega pesnika Kajuha. V krajšem kulturnem programu je Drago Seme prebral nekaj manj znanih Kajuhovih pesmi, v katerih tudi odseva današnji čas. a Pepija pospremili številni žalujoči Šalek, 14. februarja - Tradicionalni pokop pusta Pepija, ki ga v Šaleku od lani pripravlja Turistično društvo Šalek v sodelovanju s krajevno skupnostjo KS in PGD Šalek, je postal prava etnološka prireditev. Na pepelnično sredo se je pod Šaleškim gradom, od koder so spustili nesrečnega Pepija, zbralo res veliko žalujočih, še več pa veselih, ki so se ob zadnjem slovesu nagajivega moža predvsem zabavali. Vsem pa je bilo jasno, da bo slovo trajalo le leto dni. Pepi bo tudi prihodnjo zimo prišel pomagat klicat pomlad v deželo. Letos mu to ni najbolje uspelo. ■ bš »Sporočamo žalostno vest, da Pepija ni več,« so na trgu v Šaleku naznanili njegovi najbližji. Ob tem so tudi jokali in stokali, udeleženci pogreba pa so se predvsem zabavali. ■ ■ ■