X,, ^
ìh ifth ,. IZHAJA KEJECNO * LETNA NAROCNTNA : D TN". 30' — *
Vsebina petega zvezka
Stran
1.	Najznamenitejša punčka sveta. Fotogr. posnetek......97
2.	O princu z dolgim nosom. Španska pravljica.......98
3.	Najmlajša filmska igralka...........101
4.	Marijana Željeznova-Kokalj : Svetovni potepuhi — Frkolinček, Martinček in Pavlinček — pri teti Dolgouhi. Ilustrira France Podrekar ....	102
5.	O izdelovanju punčk............104
6.	Vinko Bitenc: Otrokovo novoletno voščilo. Pesem......105
7.	Anton Ingolič: Trije dečki — trije junaki. Ilustrira Mirko Šubic .	106
8.	Papiga. Ruditovo pismo...........110
9.	P. Gr.: Dete v naročju. Pesem..........111
10.	Polička športnegi strička...........112
11.	Čarodejne palice Akbarove. Turška pravljica.......113
12.	Naš slovarček tujk............115
13.	Burja. Pesem s sliko............115
14.	Jože Župančič: Hlapec daje napitnino. .Šaljiva zgodba.....116
15.	Pavle Fiere: Pavliha............IIS
16.	Lojze Zupane: Pastir s čudežno vrečo. Belokrajinska pripovedka	119
17.	Iz mladih peres. Ljudmila Seškova: Božična želja male Anice. — Za materin god.........',.....120
18.	Zastavice za brihtne glavice.......Tretja stran ovitka
19.	Stric Matic s košem novic........Četrta stran ovitka
Pokažite in priporočajte „Zvonček" svojim znancem! Nabirajte pridno listu novih naročnikov! Čim večji bo krog „Zvončkarjev". tem lepša in obsežnejša bo vsebina našega lista!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
„ZVONČEK" izhaja med šolskim letom v zvezkih vsak mesec in stane v naprejšnjem plačilu za vse leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za četrt leta 7"50 Din. Posamezni zvezki so po 3 Din.
Uprava „Zvončka" je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, Učiteljska tiskarna.
Na ta naslov pošiljajte naročnino in reklamacije!
Na naročila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo.
Rokopise pošiljajte na naslov: Uredništvo „Zvončka" v Ljubljani, Krakovski nasip 22.
Rešitev ugank, nalog itd. sprejemamo le prvih 14 dni po odpravi vsakega zvezka
Glavni in odgovorni urednik: Dr. Pavel Karlin Izdaja, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Francò Štrukelj)
LIST S PODOBAMI ZA MLADINO
LETO 38	*	JANUAR 1937	* ŠTEV. 5
Najznamenitejša punčka sveta
(Glej članek na str. 101)
Ó princu, % dolgim no&om
Španska pravljica
Bil je kralj, ki je imel lepo hčer* ko; ker je bil že star, je moral pre* mišljati, komu bi jo dal za ženo in mu tako izročil po svoji smrti kraljestvo.
Eden njegovih dvorjanov, mlad in lep, bi bil rad postal kraljev de* dič, zakaj princeska mu je zelo ugajala; ker pa ni bil kraljevskega rodu, je skrival svojo željo v srcu.
Nekoč je kralja utrudilo premi* sijevanje in je pri belem dnevu zaspal. In tedaj se je zgodilo, da je dvorjan, tisti, ki je hotel postati kralj, kihnil, in sicer tako močno, da se je kralj prebudil. Takoj so hoteli dvorjana zaradi tega obesiti, a kralj ni dovolil in je rekel:
»Prebudil si me iz najlepšega sna mojega življenja. Ravno se mi je sanjalo, da bom dal svojo hčerko možu kraljevske krvi, tvoie kiha* nje pa je povzročilo, da se mi je vse to izgubilo iz glave. Tvoja dolž* nost je zdaj, da me spomniš na moje sanje. Če ti to uspe, ti odpu* stim, če ne, ti dam odsekati nos, da ne boš nikoli več kihnil, dokler boš živ.«
»Gospod kralj,« je rekel ta ne* srečni dvorjan in se od strahu dr* žal za nos, »jaz in moj nos, oba sva tvoja, toda če mi daš pet minut za pomislek, te spomnim na tvofie sanje«.
Kralj mu je ustregel in, preden je minulo pet minut, je že bil dvor* j an pri kralju ter dejal:
»Dragi kralj, sanjalo se ti je, da se je dvanajst prinčev potegovalo
za roko vzvišene princeske. Enajst prinčev je bilo zalih, lepih in mo* gočnih, dvanajsti pa je bil grd in reven. Vzlic temu pa si izbral dva* najstega princa.«
»Dobro,« je rekel kralj, »če mi še poveš, zakaj sem izbral dvanaj* stega, ti ostane nos nedotaknjen.«
»Zato, gospod kralj, ker je bil dvanajsti princ nenavadno pame* ten in nadarjen.«
To je bilo kralju všeč.
»Izvrstno,« je dejal, »zdaj se prav dobro spominjam. Bog ti ohrani tvoj nos stoletja in moj blagajnik naj ti izplača tisoč cekinov za to, ker si tako razumen.«
Dvorjan je hvaležno sprejel kra* Ijevo darilo; in ker je imel zdaj dovolj denarja, je izstopil iz kra* Ijeve službe ter šel neznano kam.
Kralj je sklenil, da se bo pri iska* nju princa ravnal po sanjah, in za* to je takoj razglasil po vseh sosed* nih kraljestvih, naj se javijo vsi princi, ki se hočejo pogajati za princeskino roko in za kraljevski prestol, ter naj pošljejo svoje slike.
Kmalu nato so se začela kopičiti pisma in slike prinčev iz raznih de* žel. Bilo jih 'je neštevilno. Lepi princi z zlatimi in rusimi lasmi, ne* kateri z lepo negovanimi brki, ne* kateri v vojaški stoji in z rokami na dolgih mečih, skratka — kralj je imel zelo pestro in zanimivo zbirko slik. Toda med vsemi slika* mi se je odlikovala ena, na kateri je bil princ s tako dolgim nosom, da je celo kralj osupnil. Prinčev
nos je bil skoraj meter dolg in tako debel, da je zasenčeval prinčev obraz. Kralj je najprej udaril v smeh in vsak, kdor je pogledal to sliko, se je kar zvijal od smeha, saz mo princeska je bridko zajokala, ko je zagledala sliko: »Nočem ta-
»Zdaj bo menda konec majhnih nosov v našem kraljestvu«, so met nili nekateri.
»Ta mora imeti pač precej robz cev«, so pravili drugi.
»Menda se useku j e v rjuhe«, so odgovarjali tretji.
kega princa z dolgim nosom. Kako se more predrzniti in prositi za moz jo roko? Oče, takoj mu napovej vojno!«
Kralj pa se ni upal odkloniti prim ca in želel si ga je videti od blizu; zato ga je povabil v svoje kralje* stvo.
Vse mesto je kar gorelo od hrez penenja, videti princa, in na dan njegovega prihoda so drvele mnoz žice ljudstva k mestnim vratom, koder naj bi princ vstopil v mesto.
Slednjič se je pripeljal princ z dolgim nosom v majhnem spreme stvu skozi vrata ter odšel narav* nost v grad.
»Kakšen krasotnjak!« so govorili ljudje.
Medtem je princ z dolgim noz som stopil pred kralja. Ampak — ko ga je hotel kralj v pozdrav obz jeti, kakor je to zahteval dvorni obred, se je zadel v konico njegoz vega nosa, tako da si je malone oko iztaknil. Brž je priskočil doz umen služabnik, zapognil nos na stran — in kralj je mogel izvršiti pozdravni obred.
Drugi dan so se zbrali princi, da bi dokazali svojo nadarjenost in moč.
Kralj jim je dal prvo vprašanje: »Kaj je najdražja stvar na svetu?«
Nihče ni uganil, le princ z dolgim nosom je dejal: »Najdražja stvar na svetu je življenje, ker je najbolj dovršeno delo Boga samega.«
Nato je dal kralj drugo vpraša? nje: »Kdo je naš izdajalski dru žab; nik, ki ga imamo vsi?«
In spet ni mogel nihče uganiti, le princ z dolgim nosom je rekel:
»Čas je naš izdajalski družabnik, zakaj čas nam je prijatelj v mlado? sti, spremljevalec v nadaljnjem živ? ljenju, a slednjič nas zahrbtno uni? čuje, ko se že postaramo.«
Kralj se je muzal, sodniški zbor je kimal, dvorjani so ploskali in princeska je zardela. In nato je proglasila tega princa za zmagoval? ca v tekmi duhovitosti.
Nato so dobili princi konje in kopja in so morali pokazati tudi svojo moč in spretnost v viteškem boju.
Vsi so se hrabro borili in tudi princ z dolgim nosom jo je dobro rezal, tako da se je končno meril s poslednjim še ne premaganim prin? cem. Le*ta je bil zelo močan in lep in princeski je bil od vseh najbolj všeč. Pred tekmo se ji je poklonil in dejal: »Vem, dražsstna princeska, da ti nosati princ ne ugaja. Zato se bom potrudil, da ti dam njegov nos za poročno darilo.« In ko je to izrekel, je zdirjal na svo? jega nasprotnika in začel se je od? ločilni boj.
Konja sta rezgetala, oklepa br? nela, kopji se lomili, a nobeden ni mogel drugega vreči iz sedla.
In ko sta zlomila kopji, sta potegnila vsak svoj meč, in ko sta se zlomila tudi meča, je princ s svo? jim dolgim nosom privzdignil na? sprotnika s sedla ter ga s svojimi močnimi rokami vrgel s konja.
Fsž so mu ploskali, 'le princeska je bila razočarana. »Nič ne poma-
ga,« pravi kralj, »vzameš si tega nosatega. Ne tarnaj, napravimo mu tok za nos in vse bo v najlepšem redu«.
Princ je brž sprejemal čestitke in slednjič je pristopila princeska ter mu rekla: »Priznam, princ, da nisi lep, da marsikaj pogrešam na tebi, odnosno, da imaš nečesa pre? več, toda dokazal si svojo duhovi? tost in moč tako, da hočem brez ugovora postati tvoja žena.«
»Moja lepa princeska,« ji je od? govoril princ, »hvaležen sem ti za tvojo prijaznost in, ker nočem tvo? je sreče prav nič kaliti, ti ponujam dar, ki ti bo gotovo všeč. Moj nasprotnik ti je obljubil moj nos, vzrok tvojega prejšnjega zaničevat nja, in ker on ni uresničil svoje namere, naj bo dovoljeno meni, da to storim«.
Ko je tako rekel, si je v veliko presenečenje vseh z vso silo in na mah odtrgal nos.
Vsi so se prestrašili, zakaj mi? siili so, da bo takoj po njem. Kako pa so se začudili, ko so zagledali lepega moža s prav čednim nosoml
Princ ni bil nihče drug kakor »ki? hajoči« dvorjan, ki je imel prince? sko že zdavnaj rad in je tako ures? ničil svojo željo, da bi bila njegova žena.
Kralj mu je vse odpustil ter pri? pravil obema imenitno svatbo. In kraljevska dvojica je živela prav srečno in dolgo, kakor piše o tem zgodovina tega kraljestva.
V večni spomin na ta dogodek je še danes ohranjen na gradu po? narejeni prinčev nos in pod njim je zapisano: »Lepota ni nič, če srce ni plemenito in razum bister.«
NAJMLAJŠA FILMSKA IGRALKA
Shirley Temple (izg.: Šrli Tempi) ima šele sedem let, pa dobi vsak teden 3500 pisem in je največkrat fotografirana osebica na svetu. Ko je bila še čisto majčkena, je bila sicer suha, a zdrava deklica, ki pa ni kazala posebnih sposobnosti. Ko je bila tri leta stara, je dobila ošpice, kakor drugi otroci; toda kmalu nato, ko je ozdravela, so jo že poslali v plesno šolo v Hollywood (izg.: Holivud), kjer se otroci že prav kmalu začno pripravljati na filmski poklic (Hollywood je namreč mesto, kjer se samo filma). Kot izredno srčkano punčko z jamicami v ličkih in zlatimi kodrčki jo je prvi odkril neki skavt, ki je iskal primerno mlado igralko za svoj poučni film.
V splošnem Hollywood otroških igralcev in igralk ne mara preveč, ker so zelo pogostokrat pretirano vneti, preveč temperamentni, se poleg tega počasi uče pa hitro prevzamejo. Toda Shirley se je tako dobro izkazala, da je bila kaj kmalu najbolj cenjeno bitje v Holly-woodu. Shirley igra približno štiri filme na leto, od katerih dobi za vsakega 75.000 dolarjev (to je približno 3,750.000 dinarjev). Ostali njen zaslužek, ki znaša povprečno 10.000 dolarjev na teden, dobiva od 15 podjetij, ki prodajajo obleke, perilo, punčke, igrače itd. z njenim naslovom ali njeno sliko.
Že v tej zgodnji starosti je ovenčana z neštetimi lavorikami. Zato bo vsakdo mislil, da je ta deklica doma zelo razvajena, slabo vzgojena, samovoljna ali da staršem in predstojnikom odgovarja; toda ravno nasprotno je res. Shirley je naravnost vzor otroka. Vedno uboga svojo mamico, ljubi svoje delo,
točno vrši svoje naloge, malokdaj joka, ni nikoli bolna in zelo pazi na svoja oblačilca. Jé rada surovo korenje in je zelo navdušena za špinačo.
Shirley ima tudi svoj točen dnevni red. Vstane ob 7. uri, ponavlja glasno vse pesmice, ki se jih je naučila prejšnji večer, ter vadi plesne korake. Pred hišo jo vsako jutro čaka avto, ki jo odpelje z mamico k skušnji v filmsko poslopje. Igranje ji ne dela nobenih težav; na odru se vede tako" naravno in neprisiljeno, kakor se druge majhne deklice igrajo s punčkami. Kadar se prične filmanje, zna gladko svojo vlogo in pomaga tudi drugim, če jim zmanjka besedi. Kadar napravi napako, se tega takoj zaj ve in dvigne ročico, da prenehajo s filmanjem.
Zelo upošteva oravilo: igra se mora nadaljevati ne oziraje se na sunke in udarce, katerih je igralec deležen med filmanjem. V filmu »Kapitan Januar« je padla čez svetilko in si ranila nogo. Ob neki drugi priliki si je zopet priprla roko, vendar ni nobenkrat zajokala. Ima pa Shirley pravi materinski čut, kakor ga imajo deklice sploh. Ko ji je padla punčka na tla in ji je odletela ročica, je izbruhnila v tak jok, da je niso mogli kmalu utolažiti.
Njen uspeh je močno spremenil gmotne razmere njenih staršev. Družina Temple si pravkar postavlja lepo hišico, ki leži tako, da ima na eni strani visok hrib, krog in krog pa zelene travnike, da zlepa ni mogoče priti v bližino male filmske zvezdice. Shirley ima še dva starejša bratca, ki hodita že v šolo. Njen očka pa je spremenil svoj poklic. Prej je imel skromno službo bančnega uradnika, sedaj pa je njegov poglavitni posel, da upravlja denarne zadeve svoje slavne hčerkice.
Marijana Žel jeznova - Kokalj
Sveto/tU fioUftuUi - ftkoütuek, fHaäUuek in UauiUthk - uti Uli DßtouudU
■ ^fp» iww»^	■	»Vi'» » »vy*
POGREBCI SO BILI ŽE ZBRANI, KO JE PRIDIRJAL PO ZRAKU ŽREBEC S FRKOLINČKOM. VSI SO TAKOJ VEDELI, DA JE SMRT DEVETEGA KRALJEVICA DELO HUDOBNE TETE DOLGOUHE. IMELA JE NAVADO, DA JE VEDNO POSLALA KOT ZNAK SVOJE MOČI NA POGREB UBOGE ŽRTVE — BELEGA ŽREBCA. ČEPRAV SO BILI POGREBCI POTRTI, SO VENDAR OPAZILI NA ZREBČEVEM VRATU FRKOLINČKA, KI SE JE OBUPNO DRŽAL ZA GRIVO. TAKO JE BIL MAJCEN, DA JE BIL VIDETI KAKOR KOBILICA.
. PO POGREBU JE ODNESEL ŽREBEC FRKOLINČKA PROTI GRADU. SPOTOMA PA GA JE USTAVIL ŽVIŽG TETE DOLGOUHE-OBVISEL JE V ZRAKU IN ČAKAL NA ZAPOVED.
TETA DOLGOUHA MU JE VELELA:
»OBRNI SE IN ZLETI,
V	DE2ELI TAM DEVETI NEVESTO ZDAJ NESO
V	DOMEK POD ZEMLJO!«
ŽREBEC SE JE NAGLO OBRNIL IN ODHITEL V DEVETO DEŽELO. PRIŠEL JE OB PRAVEM ČASU. GROZA JE PRETRESLA PO-GREBCE. GLASNO SO ZAJOKALI. TETA DOLGOUHA JE USMRTILA TUDI KRALJIČNO, NEVESTO MLADEGA KRALJEVIČA.
NATO JE ŽREBEC URNO ODBRZEL PROTI STAREMU STOLPU. PLANIL JE NARAVNOST PRED TETO DOLGOUHO, KI JE RAVNO ODLOŽILA ČUDEŽNA OČALA. Z NJIMI JE VIDELA V DALJAVO. BILA JE ZADOVOLJNA. POSREČILA SE JI JE NAKANA, DA JE USMRTILA MLADA ČLOVEKA. DVEH STVARI NI MOGLA TRPETI TETA DOLGOUHA: MLADIH LJUDI IN NJIHOVE SREČE.
FRKOLINČEK PA NI BIL SAMO UTRUJEN, TEMVEČ TUDI LAČEN. TETA DOLGOUHA GA JE POSADILA PREDSE NA KUP KNJIG, ŽREBCA PA JE ODSLOVILA. FRKOLINČEK SE JE TRESEL IN OZIRAL PO SOBI. ZAGLEDAL JE POD POSTELJO MARTINČKA
IN PAVLINČKA. KAKO JU JE BIL VESEL! POKAZATI PA NI SMEL SVOJEGA VESELJA. ZATO SE JE HINAVSKO OZRL V TETO DOLGO-UHO IN DEJAL:
»TETA DOLGOUHA, PROSIM, DAJ MI KRUHA!«
TETA DOLGOUHA SE JE SPAČILA, DA JE POKAZALA SVOJE VELIKE, ČRNE ZOBE IN ODGOVORILA:
»HM, HM, KRUH BI JEDEL IN LENOBO PREDEL! LE POČAKAJ; NAJPREJ DELO, POTEM PA KRUHA NA DEBELO!«
FRKOLINČEK JE STRME GLEDAL V TETO, KI JE VSTALA IN ZAČELA PREGLEDOVATI METLE, KI SO STALE V KOTU. BILO JIH JE RAVNO 99. IZBRALA JE NAJVEČJO IN DEJALA:
»NA KLEK BOM ZDAJ ODŠLA, TI PA ČUVAJ DOM GORJA!«
IN ŽE JE SEDLA NA METLO IN IZGINILA SKOZI OKNO. FRKOLINČEK JE ŽALOSTNO GLEDAL ZA NJO. STRAZITI MORA DOM, ZRAVEN PA MORA BITI ŠE LAČEN.	(dalje prihodnjič)
■"-u/
I"«.»«
O IZDELOVANJU PUNČK
Zdaj, v teh dolgih pozimskih večerih, so izložbe trgovin, kjer prodajajo igračke, posebno vabljivo okrašene, kajne? Ravno zdaj lahko občudujete različne krasne stvari, ki opazovalcu kar vid jemljejo, posebno pa je privlačna velika množica različnih punčk: velikih in malih, bolj ali manj dragocenih, oblečenih in neoblečenih.
Tisti Zvončkarji, pa najsi bodo to deklice ali dečki, ki so morda že preveliki, da bi se igrali s punčkami, ali pa morda nimajo veselja z njimi, se za te izložbe ne bodo dosti zanimali, nekateri dečki bodo celo zaničevalno vihali nosove. Toda le počasi, to bi bilo prezgodaj! Povedal vam bom zgodbo o punčkah, ki bo zanimala prav vse in celo, če še tako neverjetno zmigujete z glavo, odrasle dečke! Pa starše seveda tudi!
Ali veste, recimo, da punčke niso namenjene otrokom samo za igranje, temveč, da jih večidel tudi izdelujejo otroci sami? To so seveda siromašni otroci, ki morajo že v zgodnji mladosti okusiti resnobo in bridkost življenja in svojim staršem pridno pomagati pri delu, da si zaslužijo svoj vsakdanji kruh. Ti otroci in njih starši žive v Nemčiji, največ na Saškem. Prav do Kitajske, Japonske, Avstralije, v Južno Afriko in v nižave Madagaskarja, v Rusijo, Francijo, Italijo, Grčijo, Romunijo in Jugoslavijo; pa tudi v severne evropske dežele do Hammerfesta, skratka povsod, kjer žive otroci, pride božični pozdrav teh siromašnih otrok.
Punčke izdelujejo iz lesa in tudi — kakor bomo pozneje slišali — iz cunj in podobnih snovi; tiste punčke so to, ki prinašajo toliko sreče v široki svet. V velikih in majhnih naselbinah na Saškem živi približno 25.000 izdelovalcev punčk, ki v svojih skromnih stanovanjih ne delajo drugega kakor punčke in ki žive le od tega dela. Treba je veliko spretnosti, pridnosti, vaje, okusa in iznajdljivosti za to obrt, to mi lahko verjamete; in ta umetnostna obrt se podeduje od staršev na otroke. Tako se zgodi, da se včasih cele družine več pokolenj nazaj ukvarjajo vedno le z enim delom izdelovanja, ki ga narede mnogo hitreje in lepše kakor druge stvari, to pa zaradi velike vaje, ki si
jo pridobijo z dolgoletnim delom. Tako na primer šivajo eni le oblačilca, drugi zopet slikajo obraze, ostali delajo pričeske itd. Cela naselbina je tam, kjer izdelujejo le lesene ladjice in k tem spadajoče mornarčke.
V Sonnebergu, skromnem mestecu, stoji tik kolodvora nebotičnik, kakršnega običajno vidite le v večjih mestih. Ta pripada nekemu amerikanskemu podjetju, ki odkupuje od revnih izdelovalcev punčke in jih razpošilja v Ameriko ameriškim otrokom.
Ne morete si predstavljati, kako zamotan in dolgotrajen je nastanek običajne punčke. Najprej preddelavec napravi načrt, izdela modelček in naredi punčki kolikor mogoče prijazen obrazek, eni s potlačenim noskom in jamicami v licih, drugi pa po svojem prostem umetniškem preudarku ali pa tudi po naročilu izgotovi fin gosposki obrazek. Preteklo leto so na primer po vsem svetu zahtevali abesinske punčke. Od tega preddelavca pride posrečena oblika k »oblikovalcu«, ki uliva za razmnoževanje potrebne oblike iz žvepla ali sadre. Te oblike dobi v roke »stiskalec«, ki vtisne — kolikor mogoče na tesno — v oblike vlažne proge papirmašeja. To je zelo težavno delo. Kajti vsaka gubica v obrazu, ki jo je preddelavec namenoma naredil, mora biti točno vpodobljena. Ko sta obe polovici punčk, ki so ju na ta način iztisnili iz oblike, suhi, ju zopet drugi delavec na šivu zlepi. Stran štrleči rob šiva tretji delavec odreže ali odpili in njegov sodelavec, majhen deček .3—5 let, že meša barvo v lončku, da dobe papirnate glavice človeški videz. Glave boljših punčk prevlečejo že pred po-barvanjem z voščeno prevleko. To se zgodi na ta način, da jih za kratek čas pomočijo v raztopljeni vosek, ki je že pomešan s »človeško barvo«. Ko jih potegnejo iz voska, dobijo glave na zraku pri navadni sobni temperaturi tenko voščeno plast, medtem ko od-višni vosek odteče.
Da lahko vdelajo punčki steklene oči, je potrebna posebna operacija. Očesne dupline morajo izrezati; ker pa je treba pritrditi oči v notranjosti glavice, morajo napraviti z nožem še eno zarezo na zadnji strani glave nad ušesom. Oči izdelujejo skoraj izključno v enem samem kraju in to preko milijon parov na leto. Pogosto dobijo dragoce-
ne punčke tudi umetno zobovje. Za kodre in lasulje uporabljajo skoro izključno le dlake angorske koze, ki so najbolj podobne človeškim lasem. V drugih manjših družinah, kjer se bavi-jo z izdelovanjem punčk, pa delajo »mehove«, trupe z vsemi okončinami z rokami in nogami. Glavice za punčke dobe že od vsega početka zaradi boljše pritrditve na telo poleg vrata še po en nastavek na prsih in na hrbtu. Mehovi sestoje iz mehkih in trdih delov. Trebuh, prsa, stegna, lakti so navadne, z žaganjem napolnjene platnene blazinice. Na te so pa našiti iz trdega blaga narejeni spodnji deli nog in rok. Pri cenenih punčkah so roke in noge iz-stružene iz lesa, pri boljših pa so narejene iz papirmašeja in so deloma votle, deloma polne in po okolnostih tudi poslikane in prevlečene z lakom.
Ali veste, iz česa je napravljen papirmaše, brez katerega bi večina igračk, punčk in drugih stvari ne mogla biti narejena? Njegovo izdelovanje je staro šele 160 let; danes je malo stvari na svetu, katerih že niso ponaredili s pomočjo papirmašeja.
Kaj pa je prav za prav papirmaše? Njegovo izdelovanje ne predstavlja drugega kakor koristno izrabo odpadkov vlaknastih snovi vseh vrst. Nepo-rabni papirni odstrižki in cunje, stari časopisi in akti, na drobne koščke razrezane cunje, slama, vse je porabno za izdelavo papirmašeja. Te odpadke skuhajo z dodatkom kalijevega ali natrijevega luga v kašo, ki zelo neprijetno diši in ji dodajo mešanico fino zmlete krede ali šote. Torej z eno besedo vse, kar ni več za rabo, se uporablja za iz-
delavo te vse in vsako stvar posnemajoče gmote iz papirnega testa.
V glavnem se bavijo izdelovalci papirmašeja z izdelavo krink, glavic za punčke in drugih igračk. Posebno priljubljeni so živalski liki in živalske maske, pred vsem pa delajo iz papirmašeja umetniško izdelane in točne posnetke, modele, ki služijo v učne in študijske svrhe. Uporabljajo ga za posnetke starega orožja, za točno po naravi narejene drevesne in zemeljske sadeže in še za mnogo drugih predmetov, ki so tako presenetljivo dobro posneti, da jih na prvi pogled smatramo za pristne. Cestni prah. cunje in papir, vse to skupaj skuhano da papirmaše.' Toda kolikšno obilico prevar in iluzij lahko v predelanem stanju prikažejo ti ne-porabljivi ostanki, prevlečeni s lakom in firnežem.
Med mladimi izdelovalci punčk je tudi že dosti pravcatih mojstrov, ki skoro bolje razumejo svoj posel kot starejši. Seveda se morajo mali mojstri seznaniti z vsemi napredki moderne tehnike; pa tudi oblačilca za majhne punčke morajo kolikor mogoče ustrezati zadnji modi, zakaj majhne razvajene deklice se včasih sramujejo, če je njihova punčka napravljena nemoderno, in tudi dečki ne ljubijo zastarelih avtomobilčkov ali uniform, kakršnih ne nosijo več. Nihče mi ne bo verjel, koliko napornega dela in tudi koliko solz je potrebnih, da so lične igračke in punčke toliko dobre, da pridejo lahko v izložbe trgovin, kjer čakajo na mlade, brezskrbne človeške prijatelje in prijateljice, s katerimi bi se rade igrale.
Otrokovo novoletno voščilo
Rad bi voščil, pa ne vem,
kaj naj lepega povem,
ko pa vendar si ljudje
že odrasli to žele,
kar se v mojem srčku skriva .
Jaz le malo govorim, ampak v mislih si želim, da bi slednjič se izpolnila, novoletna vam voščila, le iskrena, ne —■ lažnjiva.
Bolj iskrenih želj srca ni nobenih kakor ta, da na svetu bi enkrat bližnji bližnjemu bil brat, vsi ljudje — ljubezen živa . ..
Vinko Bilenc
Kmalu je zapadel visok sneg.
In že je bil božič pred vrati.
Koča, v kateri so stanovali Hr-govi, je bila videti zdaj še manjša in revnejša. Skozi majhna okna je prihajalo malo svetlobe, komaj toliko, da sta mogla Hrga in Janž delati metle. Sedeč za pečjo, ki se je kar prehitro ohlajala, je Janž jemal z velikega kupa breznove šibe, jih strgal in obrezoval; oče pa je iz njih spletal metle. Mati je pri mizi. česala Lajhovim perje. Molče je vsakdo opravljal svoj posel.
O čem bi naj govorili?
O mrazu, ki je silil od vsepovsod v izbo? O toplih pečeh bogatejših kmetov, okoli katerih se je v tem času zbirala številna družina, se pogovarjala in šalila vse vprek? Mati naj menda na glas ugiba, kakšna imenitna gospa bo legala na perje, ki ji ga ona zdaj s toliko muko pripravlja? Oče pa bi naj menda razkladal, da bodo z njegovimi metlami pometali hleve, kjer bo stalo deset, dvajset goved? Janž pa bi naj govoril o tem, da tu doma izgublja čas z brezplodnim delom, ko bi tako rad delal v kakšni ko-
larski delavnici in se naučil čimprej kolarske obrti? Mar naj o tem govore in si tako grenijo že tako težko življenje.
Ne, o tem niso mogli govoriti, a tudi o čem drugem ne. Zato so jim ure počasi minevale ... Proti poldnevu je mati odšla v kuhinjo. Kmalu je začelo v peči prasketati. Očetu se je zjasnil njegov sicer mrki obraz.
Opoldne je postalo živahneje: iz šole sta se vrnila Anika in Tevža. Tesna izba se je kmalu napolnila z njunim kričanjem. Čez čas je mati prinesla skledo krompirja in kislega zelja. Sedli so k mizi in naglo poobedovali. Nato so se spet lotili vsak svojega posla. Anika si je šla pisat nalogo; Tevža pa je kljub očetovim klicem pobegnil na vas.
Čez dobro uro sta se oče in Janž odpravila na Brezovšak po šibe. Težko sta gazila po visokem snegu: oče naprej, Janž pa za njim, stopajoč po njegovih stopinjah. Ko sta prišla onkraj Pesnice, jima je začelo briti v obraz, da so se Janžu oči solzile od mraza in bolečin. Na Brezovšaku sta se razšla. Pod brezami je bilo sicer manj snega, ven-
dar je Janžu še vedno segal do kolen. Snel je rokavice in začel rezati zledenele šibe, prsti so mu kmalu postali trdi in rdeči. A Janž se za vse to ni zmenil, prodiral je dalje v gozd in iskal pripravnih šib. Kmalu jih je imel že tolikšen sveženj, da jih je težko prenašal.
lepo misliti o tem, kako bi bilo, če bi se tudi njemu primerilo kaj podobnega. O, kako svetlo bi potem postalo v njihovi izbi! Ne bi gladovali kruha, ne bi trpeli pomanjkanja: imeli bi toliko denarja, da bi se lahko šel učit za kolar j a! Kmalu bi bil samostojen mojster.
A še jih je iskal in si tako večal breme. Niti opazil ni, da se je medtem sonce nagnilo k zatonu. Šele ko je imel toliko šib, da jih je komaj dvignil, je sklenil oditi domov. Se prej pa se je hotel odpočiti. Sedel je na sveženj, poiskal košček suhega kruha, ki mu ga je dala mati ob odhodu, in ga začel glodati.
Kmalu so mu prišle na misel razne pravljice, ki so pripovedovale o siromašnih dečkih, kako so — kakor zdaj on — pobirali pred božičem v gozdu drva, pa se je nenadoma zgodilo nekaj čudovitega: prišel je Jezušček ali se je pa prikazalo kako drugo čudežno bitje in osrečilo ubogega dečka in njegove starše. Janž sicer ni več verjel v pravljice, vendar mu je bilo tako
Imel bi velikansko delavnico z najčudovitejšimi stroji! O, on ne bi odganjal revnih dečkov, ki bi se prišli k njemu ponujat za vajence! Vse, vse bi sprejel, jih naučil svoje spretnosti in jih potem sprejel v delo! Tako bi se njegova delavnica širila in širila. Vsi revni dečki, vsi brezposelni, ki se zdaj potikajo po cestah širnega sveta, bi dobili pri njem dela in kruha! O, on bi pomagal vsem in vsakomur!...
Janž se je ves zamaknil v svoje misli Sedel je nepremično na šibah in držal kruh v iztegnjeni levici.
Nenadoma pa je začutil v nji ne kaj toplega.
Trudoma je odprl oči
Glej, lepa srna je stala pred njim in grizla kruh v njegovi roki.
Janž sprva ni vedel, ali sanja ali je resnica. Šele ko ga je zaske lela roka od njenega ugriza, je spoznal, da stoji pred njim živa srna. Nekaj trenutkov je še minulo, preden je trezno premislil, kaj naj stori. Tedaj pa je bliskovito planil po koncu, pograbil srno za glavo in ji zadrgnil okoli vratu vrv, ki jo je imel pripravljeno, da zve-že šibe. Srna se mu je sicer skušala iztrgati, a Janž je napel vse sile in jo obdržal.
Prva njegova misel je bila: domov z njo!
Čez čas pa se je vprašal: kaj hočem s srno doma? Saj nimam ne hrane ne pravega hleva! In naj izve zanjo trgovec Poljanec iz Tihonec, lastnik lova? —
Že jo je mislil spet izpustiti, potem pa si je dejal: Vsaj za nekaj dni bi jo lahko imeli doma, kar lepše jim bo.
Srna pa ni bila Janževih misli. Čeprav ji je lepo prigovarjal, se je trgala na vrvi in silila v vse smeri, samo naprej ne. Janž se je kmalu zbal, da je ne bi z vrvjo zadavil, zato jo je skušal nesti. A bila je pretežka. Z velikim trudom jo je spravil iz brezovia na plano. A zdaj je bilo še teže. Srna je začela skakati, peketaü z nogami in se z veliko silo vleči nazaj. Ko jo je Janž hotel spraviti preko precej globokega jarka, se je uprla z vsemi silami. Zdaj je tudi Janž potegnil z vso močjo, vrv se je napela kot struna.
Tedaj pa je sina žalostno za-vrisnila in se zvrnila v sneg. Janž
je takoj spustil vrv in skočil k nji A preden ji je na vratu popustil vrv, je poginila.
Janžu je postalo neizmerno hudo. Sedel je k mrtvi živalci, ji odpiral gobček, jo božal in ji lepo prigovarjal. A nič ni pomagalo: življenja ji ni mogel vrniti. Zdaj ni vedel, kaj naj napravi. Naj jo zanese nazaj v brezovje, kjer jo bodo požrle lisice in izkljuvale vrane? Naj jo odnese Poljancu v Ti-honce? A kako naj opraviči svoje dejanje?
Ves obupan je sedel ob njej in niti opazil ni, da se je okoli njega že davno storila noč. Iz mučnega premišljevanja ga je rešil šele oče, ki se je nenadoma pojavil pred njim s težko butaro šib.
Ko mu je Janž razložil, kako se je bilo zgodilo, je oče dejal po kratkem preudarku:
»Ni dobro in prav, kar si napravil. A kaj hočemo zdaj s srno? Najpametneje je, da jo odneseva domov. Saj je skoraj tako, kakor bi jo nam sam Jezušček poslal za božič.«
Janž je sicer ugovarjal, a ostalo je pri očetovi besedi.
Tako so Hrgovi imeli lep božič. Le Janž je imel te/ko vest. Sklenit je, da pojde ob prvi priliki k Poljancu in mu prizna svoj greh.
Bilo je nekaj dni pred svečnico.
Pri Hrgovih že clavno ni bilo niti trohice izobilja iz prečnih božičnih časov. Nasprotno, še huje je bilo kot pred božičem. Denarja ni bilo niti za belo sol, komaj da so si mogli kupiti rdečo, živinsko. Jedli so samo po dvakrat na dan. Kruha niso pekli že dva tedna, s petrolejem
niso svetili od Treh kraljev, kave niso okusili od novega leta. Zato je Janž znosil s podstrešja zadnji luk, Hrgovka ga je spletla v vence, Hrga pa si je pri Lajhovih izposodil sani in konja in naslednjega jutra se je odpeljal Janž z materjo proti Pohorju.
Kupčija je bila slaba. Prvi dan sta prevozila pet vasi, obiskala preko dve sto hiš, a iztržila sta komaj petdeset dinarjev. Noč sta prespala v nekem hlevu blizu Slov. Bistrice, naslednjega jutra pa sta krenila dalje proti Konjicam.
Ko sta se tretjega popoldne vračala s praznimi sanmi, sta bila močno utrujena, premražena in lačna. Ves čas sta živela ob kruhu, le zadnji dan sta si za »likof« pri voščila krožnik tople juhe. Noč ju je zajela še onstran Slov. Bistrice. Ali jo naj prespka in kreneta naslednjega dne dalje? sta se izpra-ševala. A vedela sta: če gresta jutri, bo treba na pomlad opravili za sani in konja pet težakov več.
Zato sta nadaljevala pot v mesečno noč.
Ko sta zavila z glavne ceste na stransko, ki je vodila dobro uro skozi gozdove, si je Janž posadil na glavo velik očetov klobuk, v usta pa vtaknil očetovo pipo. Oboje je pred odhodom z doma skril v sani. Poiskal je vžigalice, si prižgal listje v pipi ter pričel puhati velike oblake smrdečega dima predse.
»Da, da, Ana, kupčija je bila slaba. Ljudje nimajo denarja, pa če jim izprazneš vse žepe«, je začel kmalu nato govoriti z zamolklim glasom.
Mati se sprva ni mogla vzdržati smeha, saj je bil Janž videti in slišati kot pravi možak; kmalu pa je spoznala njegovo bistrovidnost; tudi ona se je pogovarjala z njim, kakor bi bil njen mož. Takoj, ko je Janž zaslišal v bližini kak šum, je začel govoriti o slabih časih, o pomanjkanju denarja, o bolni materi, ki sta jo peljala v bolnico, o žitu, ki sta ga peljala v mlin, o teti, ki sta jo obiskala, in o podobnem.
Tako sta srečno prispela okoli devetih zvečer na Pragersko.
A najnevarnejša pot je še bila pred njima: peljati sta se morala skozi dve vasi, kjer je fantom v največje veselje, napadati nedolžne ljudi, in skozi pet kilometrov nepretrganega gozda. Prvo vas sta srečno prešla, v drugi pa se je postavilo pred konja nekaj fantov in. pričelo kričati:
»Hoj, čakajta! Nikamor se vama ne mudi! Stopita malo dol in nam ga plačajta liter!«
Janž pa se ni zbal. Trdneje je zgrabil za vajeti, si potisnil klobuk globoko na čelo in izpregovorij z zamolklim glasom:
»Dober večer, fantje! Ostati ne moreva, a za liter boste dobili. Ana, na, drži vajeti,« se je okrenil k materi, »da poiščem drobiž.«
Janž je segel z levico v žep, z desnico pa je neopaženo prijel za bič, ki je ležal za njim v saneh.
»Tu imate dva kovača, pa ga iz-pijte na n?jino zdravje!« je nadaljeval in stegnil levico.
Fantje razen enega, ki je iz previdnosti ostal pri konju, so pristopili k navideznemu kmetu, tedaj pa je Janž dvignil desnico in ne-
usmiljeno mahnil dvakrat po njih, nato pa po konju in zaklical:
»Tu imate svoj liter! Hi j o, Ri-čko, hijo!«
Ričko se je vzpel, podrl fanta, ki ga je držal za uzdo, in kot blisk šinil po vasi navzdol. Fantje so se sicer spustili v dir za sanmi, a jih niso mogli dohiteti.
Onkraj vasi bi bila mati Janža najrajši objela in poljubila; a nekako nerodno ji je bilo, ni bila takšna navada pri njih. Vendar je dejala:
»Oče se ne bi znal tako izma-zati!«
PAPIGA
Ljubi očka in mamica!
Pri stricu in teti se nama zelo do* bro godi. Vsak dan doživiva kaj novega. Verjela ne bosta, kaj se tukaj vse zgodi. Teta ima papigo, ki je tako smešna in zabavna, da se* diva Bojan in jaz po cele dneve pred njeno kletko in jo učiva novih be* sedi. Sedaj zna izgovarjati tudi že »stric Matic« in »roke gor«. Papiga je strašno nesramna; žre tapete, ki so prilepljene na zid, in tudi striče* ve knjige so precej oglodane od njenega ostrega kljuna. Če se ne igrava s papigo, greva k teti, ki se vedno obnaša tako, kakor da bi bila majhen dečko. Tako vzame včasih veliko cev za škropljenje vrta in te* ka za nama, da bi naju pobrizgala. Zadnjič sva jo pa pošteno poteg* nila. Stala je na eni strani vrat, mi* dva pa sva stala za njimi in sva jih z vso močjo tiščala, zakaj imela je zopet brizgalko v roki. Naenkrat sva spustila vrata, teta je planila v sobo in že sva dobila Bojan in jaz pošten curek vode v obraz.
Janž se je samo nasmehnil in začel spuščati še gostejši dim predse.
Tako sta srečno prispela domov.
Zdaj je spet oživela njegova ve ra v boljšo bodočnost. Če jeseni ni bilo nič z ukom, pa bo na pomlad, si je jel prigovarjati Potrpeti je treba in čakati.
Spet je zahajal k staremu kolar-ju ali pa delal doma. Začel je de lati voziček, ki bo napravljen prav tako, kakor so veliki kmečki vozovi. Zdaj so mu dnevi hitro minevali, saj je živel samo v upanju, da se bo njegova želja končno vendarle izpolnila.
(Dalje prih.)
Toda že v naslednjem trenutku je obstala kakor okamenela, spustila je brizgalko na tla in se prijela za glavo. Midva sva si bila namreč po* krila glavi vsak z enim njenim no* vim slamnikom, da je teta svoji last* ni pokrivali tako pobrizgala z vodo, da so rože kar obupno visele z njiju. Hotela naju je nabiti, toda k sreči je prišel striček k nama in se je strahovito smejal najinemu izvrst* nemu domisleku. Poleg tega je obljubil teti dva nova klobuka in tako je bilo zopet vse dobro.
Nekaj zelo izrednega pa se je zgodilo pred kratkim ponoči. Bil je to za naju velik doživljaj, tako na* pet in razburljiv kakor kakšna in* dijanska povest. Vsi smo trdno spali. Kar naenkrat pa se midva pre* budiva in zaslišiva mogočen ropot. Planila sva iz postelje in stekla v sobo, odkoder je prihajal dirindaj. Tu je stal debeli striček v nočni srajci z revolverjem v roki in je z njim ustrahoval dva sumljiva člove* ka, ki sta bila od strahu vsa bleda in se nista upala ganiti. Prišli so tudi stražniki s policijske stražnice, odkoder jih je teta telefonično po*
klicala. Kaj se je zgodilo? Starejši obeh vlomilcev je pozneje vso zgod* bo povedal policijskemu komisarju. Franc in njegov prijatelj Maks sta se potihem splazila v sobo in Franc je prižgal svojo žepno svetilko, da bi posvetil po sobi. Kar naenkrat je zaklical globok glas: »Roke gor!« Iz strahu je Franc spustil svetilko na tla. Oba sta res dvignila roke; Maks, ki se je tudi zelo ustrašil, je pri tem podrl stol in padel po tleh, kakor je bil dolg in širok.
Ko je prišel pogumni striček v sobo in napravil luč, je videl oba nepridiprava pred kletko naše rešiteljice papige, ki je kot obsedena frfotala s krili in kričala kar naprej: »Roke gor! Roke gor!«
Lahko si mislite, kako smo se smejali in kako sta se Franc in Maks sramovala, ker ju je mala ptica tako navlekla. Papiga je sedaj junakinja dneva. Pred nekaj dnevi je prišel k nam tudi policijski nad? zornik, da si jo je ogledal. Striček je podaril papigi čisto nov ovratnik iz svoje zaloge. Kajti papigi ne dela nobena stvar toliko veselja, kakor da sme cele stvari razgrizti in uriu
čiti. Od ovratnika je ostalo pol ure pozneje le kupček neznatnih cunjic.
Ko prideva domov, nama mora očka kupiti papigo. Bog ve, kako nam še lahko koristi! Ali je poštar že prinesel »Zvonček«?
Najlepše Vaju pozdravlja Vajin sinček Rudi.
DETE V NAROČJU
P. Gr.
MOJ LJUBI IGOR, DROBNO, PRIDNO DETE, KAJ NAJ S TEBOJ JAZ MRKI, RESNI MOŽ ? VEŠ, NEŽNI POPEK, — JAZ SEM DOBRI BOTER VSEH NERAZCVELIH, UPA POLNIH ROŽ.
KAKO SPOKOJNO Ml LEŽIŠ V NAROČJU, KAKO UDANO SIJE TI OKO.
MORDA ŽE SLUTIŠ, DA SEM ZVESTI BOTER VSEH DUŠ, KI SO ROJENE, DA CVETO.
ČAROBNA ZIBELKA! — ODTOD BOŠ HODIL H GRENKOBAM IN SLADKOSTIM SKRIVNO POT. A NE POZABI, FANTEK! — JAZ SEM BOTER RESNICE IN LEPOTE IN DOBROT.
Draga športna mladina! To pot vam bom najprej povedal nekoliko o tem, kako je organiziran šport v naši državi in po svetu. Vsak športnik, ki misli, da se bo na tekmovanjih uspešno boril in dosegel dober uspeh, se včlani v kakem športnem klubu. Več klubov ene banovine je včlanjenih v raznih podsavezih. V Ljubljani imamo n. pr. nogometni podsavez (kratica LNPj, podsavez ženskih športov, lahko-atletski in zimskošportni podsavez. Ti pod-savezi imajo nalogo, da pazijo na napredovanje športa. Podsavezi so včlanjeni v sa-vezih. Za vsako panogo športa v državi imamo enega. Najvažnejši izmed njih so: nogometni v Beogradu, lahkoatletski in plavalni v Zagrebu ter zimskošportni v Ljubljani. Najvišja športna oblast v naši državi pa je minister za telesno vzgojo naroda. Še eno važno športno organizacijo imamo. To je Jugoslovenski olimpijski odbor, ki ima namen, zbirati denar za naše zastopnike na olimpiadah. — Kar sem doslej povedal, to je bila organizacija športa v naši državi.
Kako pa je v ostalem svetu? Prav tako imajo tudi drugod podsaveze in saveze. Savezi posameznih držav so združeni v svetovnih zvezah. Često čitate v časopisih kratice: FIF, FIS, FIN itd. FIF ni nič drugega kakor svetovna nogometna zveza, FIS ni nič drugega ko svetovna zimskošportna in FIN svetovna plavalna zveza, itd. Te tri kratice bom odslej vedno uporabljal in dobro bo, če si jih zapomnite.
Zdaj pa poglejmo, kaj se je novega zgodilo doma in po športnem svetu lani v decembru in letos. FIF (torej svetovna nogometna zveza) je sklenila, da se bo svetovno nogometno prvenstvo vršilo 1. 1938. v Franciji. To prvenstvo je vsaka štiri leta, in sicer vedno dve leti pred olimpiado. Že letos pa bodo pričele nogometne tekme
za prvenstvo Male antante. Pokal je daroval predsèdnik Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš. Jugoslavija in Rumunija bosta igrali v Jugoslaviji, Jugoslavija in Češkoslovaška na Češkem, Češkoslovaška in Rumunija v Rumuniji. Upajmo, da bomo iz teh tekem izšli kot zmagovalci. — V Parizu je igralo moštvo Jugoslavije proti Franciji. Izgubili smo tekmo z 1:0. Naši so igrali zelo slabo, pa tudi Francozi niso bili na višku. V Genovi v Italiji je moštvo Češkoslovaške podleglo Italiji z 2:0. Angleži so v Londonu gladko porazili Madžare s-6:2. »Beogradski sportski klub« gostuje zdaj v severni Afriki. Povsod zmaguje. Pa ne le nad domačimi klubi, ampak premagal je tudi najboljši češki klub »Slavijo« iz Prage z 2:3.
V	lahki atletiki je bilo letos izboljšanih kar 22 svetovnih rekordov. Večino so jih izboljšali Amerikanci.
Pri nas je sicer zima, a v Južni Afriki sije prijetno toplo sonce. Tam gostujejo sedaj naši teniški prvaki: Palada, Punčec, Kukuljevič in Mitić. V vseh krajih, kjer nastopajo, zmagujejo. Doslej niso izgubili še nobene tekme.
V	šahu nas je prav lepo zastopal Pelikan na turnirju za prvenstvo Prage. Zmagal je v hudi in močni konkurenci ter si priboril 10 točk.
Naši Ilirijani so si osvojili prvenstvo dunavske banovine v table-tenisu, ki se je vršilo v Vršcu. Nastopili so z 2 moštvoma. Iz Vršca odpotujejo naši igralci na gostovanje v Rumunijo.
Letošnje prvenstvo FIS-a (torej svetovne smučarske zveze) bo v Chamonixu (izg.: Šamoniju) v Franciji. Udeležila se jih bo tudi Jugoslavija. JZSS (Jugoslovenski zimskošportni savez) je najel najboljšega finskega trenerja Korhonena, da pripravi naše tekmovalce čim bolje za to težko tek-
snovanje. Sicer je letos še prav malo snega, pa se je vendar že vršila smuška in -skakalna tekma. Priredil jo je S. K. Ilirija -v Planici. Skoki so se izvajali na najmanjši skakalnici. Prijavilo se je 30 skakačev. Med njimi naša stara znanca Pribošek in Jakopič. Najmlajšemu skakaču je bilo komaj 10 let. Že lansko leto sem vam pripovedoval o dvanajstletnem dečku iz Rateč, ki prav korajžno skače. Tudi on je sodeloval pri tej tekmi in skočil 18 m.
Nekaj bi vam kmalu pozabil povedati. S. K. Ilirija v Ljubljani praznuje letos 25 -letnico svojega obstoja. Predseduje mu
inž. Stanko Bloudek. Prav gotovo ga poznate. On je zgradil planiško skakalnico, kopališče in drsališče Ilirije ter mnogo aeroplanov. Mislim, da klubu, kateremu načeluje tak športni mojster, lahko v vašem imenu čestitam in povem, da smo nanj sila ponosni in da mu želimo še mnogo uspehov!
Dragi tovariši! Če vam komu iz športnega sveta ni kaj jasnega, kar pišite mi, pa vam bom odgovoril. Zdaj dovolj, pa na svidenje prihodnjič! Upam, da bo dotlej že padlo kaj tako težko pričakovanega snega.
ČARODEJ NE PALICE AKBAROVE
TURŠKA PRAVLJICA
Na daljnem vzhodu je vladal padišah Sikandar Sur modro in pravično. Stanoval je v marmornati palači sredi neizmernih vrtov.
Težki svileni in z zlatom vezeni zastori so viseli pred vhodom v prekrasno vladarjevo dvorano, kjer je na slikovitih preprogah in blazinah počival vsemogočni gospodar Sikandar, opasan z zlatim mečem in okrašen z najlepšo ogrlico.
Kako krasna je bila ta ogrlica! Kakor niz jutranjih zvezd. Sami dragi kameni. Kakor voda čisti diamanti so blesteli zraven modrih tirkisov in vijoličastih ametistov, krvavo rdečih rubinov in svetlo-modrih safirov, temnozelenih smaragdov in zlatorumenih karneolov.
Dva majhna, pestro oblečena dečka sta z velikanskimi pahljačami iz nojevih peres hladila zagoreli, modri, obraz Sikandar j a Sura. Povsod sama radost!
Toda nekega dne se je zgodilo, da je v palači utihnilo veselo rajanje ter se je vanjo naselila žalost in potrtost. Zakaj padišah je pogrešil dragoceno ogrlico. Sikan-darja je silno potrla izguba tega dragocenega predmeta, saj je bil nenadomestljiv spomin, ki ga je
podedoval po svojih prednikih, in je veljal na sultanovem dvoru za talisman moči rodu Sikandarjev.
Vladar je dal zapreti palačo, jo pregledati in preiskati vrtove, toda zaman — kakor da se je bila ogrlica v tla vdrla.
Sikandar je dan za dnem sedel sam in zamišljen, si s tresočimi prsti prečesaval dolgo brado.
Naposled je ukazal dvema najzanesljivejšima dvorjanoma, naj iščeta ogrlico med služabništvom.
Toda dvorjana sta mu prinesla žalostno sporočilo.
»Storila sva, kar je bilo v najini moči,« sta rekla, »toda uspeha ni bilo.«
»Strogo sem dal kaznovati vseh 50 tvojih slug,« je dejal prvi, »zapreti jih v temne ječe, toda Alahova volja je bila drugačna. Nihče ni priznal svojega dejanja.«
Žalosten je bil Sikandar Sur. Vzlic temu pa je ostal pravičen in ni maral nasilja.
»To se pravi,« je odgovoril dvorjanu, »da si ne le nemodro izvršil svojo nalogo, temveč da si tudi slabo pojmoval svojo oblast. Kaznovati si dal 49 pravičnih zaradi enega nepravičnega.«
Potem se je obrnil vprašujoče na drugega dvorjana.
»Tudi moje prizadevanje, modri vladar, je bilo brezplodno. Obljubil sem bogato plačilo in odpust kazni krivcu, če prizna, toda uspeha ni bilo.«
»Tudi tvoje ravnanje ni bilo modro in pravično. Enega nepošte-njaka si hotel nagraditi, dočim si pozabil na 49 poštenjakov. Kako sta mogla tako ravnati vidva, ki veljata za najmodrejša moža moje dežele? Mar res ni v moji državi moža, ki bi odkril tatu?«
Dvorjan se je zamislil, nato pa rekel:
»V nizki koči pod gorami živi pastir, pošten in pameten mladenič. To je Akbar, sin pastirja Mahmuda, ki gre o njem najboljši glas po vsej deželi. Pošten je in dobrega srca, junaški i,n bistroumen.«
Sikandar je dal poklicati Akbar j a.
V pastirski obleki se je javil Akbar vladarju. Rekel je, da bo poskusil najti storilca, ter nas vetov al:
»Daj sklicati vse svoje služabnike v eno dvorano ter jim ukaži, da morajo storiti, kar bom naročil.
Kakor mora sonce zapasti, da vzide novo in jasno, tako se bo vrnila ogrlica tja, kamor spada.«
Zgodilo se je. — Petdeset padi-šahovih služabnikov je stalo v vrstah v veliki kristalni dvorani.
»Slišati ste,« je govoril Akbar, »da je veliki padišah izgubil svojo ogrlico. Krivec, ki je pustil, da so njegovi tovariši trpeli za njegov zločin, se ne bo dolgo skrival.«
Po teh besedah je dal vsakemu po eno palico ter ukazal, da mora vsak označiti svojo palico na spodnjem koncu s svojim imenom. Tudi sam je vzel podobno palico in rekel: »Vse palice so docela enako dolge.« Nato je izmeril vse palice in izkazalo se je, da je res tako.
»Torej vsak izmed nas bo nocoj zaprt v posebni sobi; vsak naj dene svojo palico nod blazino, tako da bo zamenjava nemogoča. Zjutraj se tu spet snidemo. Palice imajo čarodej no moč. Tat ogrlice bo zelo presenečen, ko bo videl, da je njegova palica zrasla do jutra za dva palca.«
Nato so vsi odšli v svoje sobe.
Preden je naslednjega dne vstalo zlato sonce, so bili spet Akbar in vsi služabniki v dvorani. Akbar je meril palice.
In glej čudo!
Palica enega izmed služabnikov je bila — ravno za dva palca krajša. In to je bila palica nepoštenega služabnika.
Privedli so ga h padišahu, ga preiskali in — našli so pri njem ogrlico, zašito v žepu.
Nepošteni služabnik se je namreč bal čarodej ne moči palic ter je mislil, da bo njegova palica zrasla za dva palca. Zato je obrezal, preden je legel, palico za dva palca ter jo zadovoljen položil pod bla- « zino. Toda čudež se ni zgodil, palica ni zrasla ter ie ostala za dva palca krajša in tako se je nepošteni služabnik sam izdal.
Padišah je bil vesel, bogato je obdaroval Akbar j a ter ga imenoval za najvišjega oblastnika.
(To pot pa za izmeno nekaj kratic, ki jih pogosto vidite, deloma že poznate, po večini pa vam niso povsem jasne!) à (fr.), po (n. pr. bankovci à 100 Din), a. c. (lat. — anni currentis), tekočega (tega) leta.
a. D. (lat. — anno Domini), v letu Gospodovem, v ... letu po Kristusovem rojstvu.
acc. (lat. — accusativus), akuzativ = to-
žilnik, 4. sklon, ag. (lat. argentum — srebro), kratica za srebro.
aq. = aqua (lat.) — voda, tekočina. Na zdravniških predpisih (receptih) boste to večkrat videli, au. ali aur. (lat. aurum = zlato), kratica za zlato.
br. m. (lat. brevi manu = s kratko roko)
— brez okolišev, na kratko, takoj. C (lat. centum = sto) rimska številka 100. ca. (lat. circa = okrog) — okrog, približno, n. pr. v vsakem razredu je ca. 40 učencev.
nun J A
3\/lrzla burja je na konju, divjem belcu, prihrumela, jezno cvili, vije, tuli, ker ni sončka dohitela.
Suho listje se vrtinci v divji zmedi ji krog glave, ko drvi strupenomrzla čez poljé, vasi, dobrave.
Okrog dimnikov vrti se i podnevi i ponoči, žvižga, poje, k plesu vabi, toda nihče ne poskoči. . .
<šele, kadar k peči spravi deco pridno in poredno, odbesni na divjem konju spet v daljavo nedogledno . . .
c.	1. (lat. citato loco) = na navedenem mestu.
Co. (fr. compagnie), družba, družabniki, n. pr. tvrdka Jesenovec & Co. izdeluje izvrstno opeko.
corr. (lat. corrige ali correxi) — popravi,, izboljšal ali popravil, izboljšal.
D, rimska številka 500.
dat. (lat. datum; dativus), dano, napisano, izvršeno; dativ, dajalnik, 3. sklon.
d.	d. (lat. de dato), z dne, n. pr. uredba d. d. 8. IX. 1919.; d. d. je tudi kratica za »delniško družbo«.
dr. ali Dr. (lat. doctor), doktor, n. nr. M.. U. Dr. Ivan Skala, zdravnik (— medici-nae universalis doctor = vsega zdravilstva doktor Ivan ...).
ed. (lat. edidit), na svetlo dal, n. pr. knjigo.
ex offo (lat. ex officio — iz dolžnosti), iz uradne dolžnosti, uradno; zagovornik ex offo je odvetnik, ki zagovarja obtoženca brezplačno in ga je za to določilo sodišče.
JOŽE ŽUPANČIČ
HLAPEC
DA3E NAPITNINO
(ŠALJIVA ZGODBA)
Pri zdravniku dr. Lipetu Trski, navdušenem lovcu, je služil za hlapca Drejče Kumara, znan navi-hanec in vetern jak. Čeprav doma iz hribovskih krajev, je bil fant bistroumen in je mnogokrat komu tako zagodel, da je spravil v dobro voljo vse, najbolj pa seveda svojega gospodarja doktorja Trsko, ki je bil izredno vesel vsake posrečene šale.
Župnik gospod Tomaž je bil odličen zdravnikov prijatelj. Večkrat sta tičala moža skupaj in modrovala. Kadar je prinesel doktor Trska domov kaj prida plena, se je spomnil gospoda župnika in poslal v župnišče fazana, zajca, kos srne ali raco. Za nosača je bil hlapec Drejče Kumara.
»Le, kako so naš župnik skopi. Tolikokrat sem jim že prinesel darila, pa še nikoli niso segli v žep in mi stisnili v roke napitnino. Tako ne bo šlo več dalje!«... se je jezil Drejče sam pri sebi in je sklenil, da bo ozdravil pozabi j ivega gospoda.
Spet nanese prilika, da je doktorju Trski padlo na lovu več zajcev, kakor pa jih je rabil za domačo kuhinjo.
»Tegale pa naj nese Drejče župniku Tomažu«, ukaže srečni lovec in izbere rej enega dolgouhca in ga pomakne v stran.
Brž so poklicali Drejčka in so ga poslali z zajcem v župnišče.
Drejče je koval po poti naklepe, kako bo spomnil gospoda župnika, da mu gre za donašanje daril napitnina.
Župnik Tomaž je sedel v svoji sobi, ko je dospel Drejče v župnišče. Fant niti ne potrka niti se ne odkrije, ampak glasno in teleban a-sto plane v župnikovo sobo. Slari gospod se zdrzne ob vstopu neolikanega hlapca. Še bolj pa se razjezi, ko zažene hlapec doktorjevo darilo na mizo, kjer je imel gospod župnik nekaj knjig, časopisov in čašo vina. Z glasnim žvenketom se je zakotalila čaša na tla, vino se je razlilo in na tleh so pričale črepi-nje o neolikanem hlapcu... Knjige in časopisi pa so b;;li polni kiva-vih madežev, kajti je bilo v rani ustreljenega zajca še nekaj sveže krvi.
Debelo gleda župnik nerodnega hlapca in mu zaluči v obraz: »Take neotesanosti pa te gotovo ni naučil tvoj miroljubni in prijazni gospod.«
Drejče pa zamornija nekaj nerazumljivih besed v svojo brado.
»Kaj naj pomeni tvoja neotesanost?«... zavpije jezno ;gospod Tomaž, ki ga je hlapčevo brundanje še bolj ujezilo.
Prinašalec pa spet znova zamornija nekaj nerazumljivih besed.
»Naučil te bom lepega vedenja«, se tiho odloči gospod župnik, na glas pa reče: »T' se pa nisi še prav nikoli spodobno vedel. Pokazal ti bom, kako se moraš obnašati, če prideš v tujo hišo.«
Pred surovega hlapca potisne župnik stol in mu veli, naj sede.
Drejče Kumara se spusti nerodno na stol, župnik Tomaž pa stopi
pred vrata svoje sobe in jih zapre. Nato pa potrka narahlo na vrata.
»Le notri«, se odzove hlapec Drejče in v očeh se mu veselo za-iskri.
čakaj malo! ... Dobremu gospodu doktorju se za darilo prav lepo zahvalim« — nato pa seže v žep, povleče kovača in ga stisne župniku v roko rekoč: »Na, tale drobiž pa
Župnik Tomaž se hlapcu ponižno priklanja in previdno drži darilo, ki ga je bil malo prej prinesel doktorjev hlapec.
»Moj gospodar, premilostni zdravnik gospod doktor Trska, vas prav lepo pozdravljajo« — župnik Tomaž se ves čas ponižno priklanja — »in vam pošiljajo tole divjačino.« Z lahkimi koraki se bliža nato gospod župnik k hlapcu Drej-četu, ki sedi nepremično v stolu. Z iztegnjenima rokama mu ponuja zajca in govori: »Moj gospodar želi, da vam darilo dobro tekne.«
Župnik položi nato zajca rahlo na vogal mize, se globoko prikloni, naglo se nato obrne in se odpravi k vratom.
Zdajci pa plane Drejče Kumara hitro s stola in zakliče »Stoj! Po
je zate, ker si tako prijazen in si prinesel darilo... Pojdi in srkni kupico vina na moje zdravje...«
Župnik Tomaž se je začudil, ko ga je hlapec poklical nazaj, ko pa mu je stisnil v roke napitnino, se je zasmejal na vse grlo. Šele tedaj se je zavedlel, da ga je zviti hlapec ujel na njegov lasten trnek.
Tudi sam je segel nato v žep in je stisnil prebrisanemu hlapcu nekaj drobiža. Odslej ni Drejče iz župnišča nikoli odšel praznih rok. Župnik ni imel od tedaj nikoli več povoda, da bi se jezil zaradi hlap-čeve neotesanosti, niti Drejče zaradi župnikove skoposti.
Najbolj pa se je smejal Drejče-vemu domisleku njegov gospodar doktor Lipe, ko mu je opisoval župnik Tomaž, kako ga je neotesani hlapec naučil dajati napitnino.
Vrpoveduje Pavle Flerke
Lakomnike je spravljal Pavliha na dež in mraz, sebe pa k topli peči
Bilo je zvečer pozno jeseni. Zunaj je lilo in z dežjem se je mešala sodra. Ves premočen in premražen pride Pavliha do krčme in vstopi vanjo z veselim upanjem, da se pri topli peči posuši in ogreje. Ali klop krog peči je bila vsa zavzeta; tam
so sedeli kmetje, ki so ravnokar premlevali preimenitno, čeprav prazno vprašanje, kaj in kako bi bilo, če bi soseska naenkrat obogatela in bi z njo obogateli tudi sami.
Pavliha sede k mizi ob vratih, zavidno gleda srečne goste pri peči ter posluša njihovo klobuštranje.
Pri tem opazi, kako se jim ob razgovoru vžiga v očeh lakomnost.
Krčmar prinese Pavlihi polič vina in ga povpraša odkod in kam-Pavliha začne prav na glas pripovedovati, kako se je namenil v trg, da pa zdaj ne more naprej, ker ga je zadela huda nesreča.
»Kaj pa?« ga radovedno pogleda krčmar.
Tam pri veliki lipi zunaj vasi da je izgubil svojo mošnjo, pripoveduje z visokim glasom Pavliha; lepi denarci da so v nji, da pa je v temi ni mogel najti in mora zatorej čakati, dokler se ne zdani. — Krčmar pritrdi Pavlihi, da bi nocoj res bilo vsako iskanje zaman in prepozno, a tudi prenevšečno vreme da je za kaj takega; drugo jutro pa, pravi, da pojde sam Pavlihi pomagat.
Gostje pri peči slišijo, kako se Pavliha in krčmar pomenkujeta o izgubljeni mošnji in o lepih denar-cih; brž napno ušesa in lakomnost, ki se je v njih že vžgala, se jim naenkrat docela razplamti. Hitro po-bero vsak svojo kučmo, vržejo na mizo denar za zapitek, in mož za možem se izgubi v temno, deževno in mrzlo noč. Nobeden pa ni šel naravnost domov, marveč je vzlic dežju in mrazu sleherni kar le mogel tekel iz vasi tja k veliki lipi, da poišče izgubljeno mošnjo.
Zgodba molči o tem, kako so iskali in kako niso nič našli; tudi o tem ne pripoveduje, kako so se drug pred drugim skrivali in se med seboj sumničili, kdo da je našel mošnjo z denarji. Pove nam le, da se je Pavliha preselil na klop k peči
takoj, ko so odšli možje, in da se je krohotoma zahahljal, ko so se za poslednjim zaprla vrata. Prav takrat mu krčmar prinese pečenko in med smehom mu Pavliha razodene, da vse, kar je pravil o mošnji in denarju, nič ni res, ampak si je hotel le dobiti pri peči prostor.
In se je smejal, se na toplem dobre volje mastil s pečenko ter jo zalival z vinom, medtem ko so la-
komniki tavali zunaj po temi in mrazu ter brskali po blatu za zaželeno mošnjo. In z njim se je smejal krčmar, ki spričo tega, kar je slišal, ni bil kar nič hud, da mu je Pavliha pregnal pivce.
Zato pa si jih je prihodnji večer privoščil vsakega posebe:
»No, ali je bila težka mošnja, ki jo je izgubil Pavliha?«
(Dalje prihodnjič.)
L O 1 Z E ZUPANC
PASTIR S ČUDEŽNO VREČO
(BELOKRA1INSKA PRIPOVEDKA)
V gorjanskih hribih je živel reven pastir. Pasel je ovce. Debelačnega kruha in mleka je imel zmerom na pretek. In kdorkoli se je namahnil k njemu, mu je oteščil glad s hlebcem kruha in latvico mleka.
Nekoč pa se je v širnih gorjanskih gozdovih izgubila sama gor-janska vila. Čim bolj je tavala, tem bolj je bredla v gosto borovje in bukovje, a do jezerca, kjer je do-movala s svojimi sestricami, le ni prišla. Trudna in lačna se je pod mrak zgrudila poleg stare bukve in milo zajokala.
Kadar vile jočejo, jim iz oči polže sami biseri, njih jok pa je podoben otožni pesmi, ki prihaja iz svireli in zamira nekje za devetimi gorami.
Večerilo se je že. Pastir je baš večerjal, kar mu udari v uho žalostna, zategla pesem vilinskega joka. Poskočil je na noge in prisluhnil. »Tako joka samo gorjanska vila,« je zamrmral in se napotil za glasom otožnega plača.
Po dolgem, truda polnem iskanju je našel vilo, ki je sedela pod staro bukvijo in jokala. Pred njo na tleh je bil kupček samih biserov, ki jih je bila vila najokala, a pastir se jih
ni dotaknil. Prijel je vilo za roko ter jo odpeljal v svojo kočo, kjer je z njo delil svojo skromno večerjo: hlebček debelačnega kruha in latvico mleka. Potlej je vili pokazal pot do gorjanskega jezerca ter jo pospremil. Ko sta dospela do jezerca, se je vila lepo zahvalila pastirju za gostoljubje in pomoč ter ga še vprašala:
»Dobri pastir, kaj naj ti dam v plačilo?«
Pastir je nekaj časa premišljeval, potlej pa je kar tjavendan zinil:
»Rad bi takšno vrečo, da bi vsakdo skočil vanjo, komur bi velel!«
»Imaš jo!« je odgovorila vila ter se potopila na dnu gorjanskega jezerca v vilinski grad.
Pastir je pobral vrečo, ki se je iznenada pojavila na tleh pred njim, in odšel v svojo kočo. Zdaj je imel čudežno vrečo in je bil srečen. V jutru naslednjega dne je nagnal čredo v dolino, odpovedal gospodarju službo in se napotil s čudežno vrečo po svetu. Pod večer je dospel do smuškega gradu. Nihče ni stanoval v njem, ker se je bila po vsej Beli Krajini raznesla vest, da v gradu strašijo sami vragi. On pa je pogumno stopil v največjo grajsko sobano in legel na zapuščeno postelj.
Sredi noči ga je iz spanja vzdra-mil strahovit krik. V sobo so pri-dirjali trije šepasti vragi in se kregali med seboj:
»Ali ne diši tukaj po debelačnem kruhu?« je zarjul prvi.
»Meni pa se dozdeva, da diši po mleku!« je zakričal drugi.
»Huuuu!« je zatulil tretji. »Človeka sem zavohal!«
In že so vsi trije navalili v kot, kjer je ležal pastir na postelji. Le-ta pa je brž zagrabil čudežno vrečo in zavpil: »Trije vragi, brž v vrečo!«
Komaj je bil spregovoril, že se je zgodilo. Potlej je zavezal vrečo, jo postavil v kot in znova zaspal. Ko je v dolini petelin prvič zapel, je vstal, zadel vrečo na ramo in se spustil v dolino. Na semiških gum-nih so mlatiči že mlatili pšenične snope. Stopil je k njim, jim povedal kako in kaj in vrgel vrečo sred gumna med snope, rekoč:
»Hej, mlatiči, le po vragih!«
»Pi-ka, po-ka, au, au, au!« je za-donelo po vsej belokrajinski kotlini. Ko so bili mlatiči vragom dodobra zrahljali kosti, je pastir zadel vrečo s stokajočimi vragi spet na
ramo in odžvižgal dalje. Prispel je do gradaškega kovača. Naveličal se je prenašati po žveplu smrdeči tovor po svetu. Zatorej je vstopil v kovačnico, povedal mojstru kako in kaj in položil vrečo na nakovalo, rekoč:
»Holaj, mojster, le po vragih!«
»Bunkati, bunkati, joj, joj, pre-joj!« je zavekalo v kovačnici. Ko je bil mojster vragom potolkel vse roge, je pastir odvezal vrečo in zavpil:
»Ohej, vragi, brž odtod!«
Brez rog in šepajoč so jo vragi ucvrli v peklo. Pastir pa se je vrnil v smuški grad, kjer je v sreči in zadovoljstvu živel do svoje smrti. Po njegovi smrti so Belokrajinci iskali čudežno vrečo- po vsem gradu, a zaman. Niso je našli. Še dandanes jo iščejo med razvalinami smu-škega gradu. Zaživel bo srečno, kdor jo bo našel!---
IZ MLADIH
PERES
BOŽIČNA ŽELJA MALE ANICE
»Jezušček, ničesar zase te ne prosim, željo eno samo v srcu svojem nosim.
Daj, da vsi ljudje se ljubijo v tej noči, vsakdo naj ukloni se ljubezni moči.
Pošlji topel žarek tihe božje sreče tja med deco bedno, ki ji konček sveče
slika sanje daljne, komaj dosegljive, tem otrokom bede iz samote sive ...«
ZA MATERIN GOD
Tiho, mati, praznuješ svoj god, tiho sredi vrvenja, sredi sveta šumenja.
Kaj obraz Ti je zjasnil smehljaj? Mar si se zamislila nazaj v svoja prejšnja leta, davno, davno že požeta? Spomnila si se pomladi svoje? Tiha, srečna, kakor večna radost je bila.
A prišli so temni dnevi, z njimi bol in solze ...
Vem, da si zame trpela, o mati, vem, da si zame prečula noči, vem, da si zame svoje oči hotela izjokati.
Kako naj Ti plačam, kako naj ti vrnem? Kakšnih cvetic naj v šopek Ti strnem? Nimam na svetu ničesar Ti dati, vzemi si mojo ljubezen, o mati.
Ljudmila Seškova
ZA BRIHTNB OLAVICE
i.
DIAMANT
POSETNICA
			T			
		A	A	A		
	B	C	č	E	E	
IE	i	i	K	K	L	n|
	O	P	P	r	r	
		S	S	v		
			Z			
prec log,
žensko ime,
ptica, kraj na
Dolenjskem, obrtnik,
domača žival,
predlog,
	e	k	1	
a	e	m	P	t
a	i	k	I	s
e	k	k	1	o
a	a	g	1	v
C	d	e	g	o
a	a	r	t	v
a	k	m	r	r
a	č	i	P	t
	č	e	o	
Ugani poklic tega gospoda!
6.
KVADRAT
Srednja navpična vrsta: mladinski list.
2.
ZLOGOVNICA Iz zlogov al, bil, do, ga, go, ka, me, mre, na, na, nja, sr, ter, ve, za, ža, sestavi osem besed, ki pomenijo: 1. mersko enoto, 2. škatlico, 3. rastlino, 4. preganjanje, 5. ribo, 6. prostor v hiši, 7. žival, 8. del rastline. — Izpremeni v vsaki teh besed prvo črko tako, da dobiš sama osebna imena. Njih začetnice ti dado ime mesca.
UREJEVALNICA
A	a7		a	a
a	a	?		e
X	r	n	x n	
R /	r	r	r^r	
	¥	t u y		
Vodoravno in navpično:
1.	duri,
2.	slov. zgodovinar,
3.	mesto v Evropi,
4.	čreslovina,
5.	športni prostor.
V Ki R ■ 4.TI
T i / '
V posameznih vrstah uredi črke tako, da dobiš besede! Po sredi navzdol bereš ime in priimek slovenskega skladatelja.
4.
IZLOĆILNICA krt, ost, par, kis, pav, in, ein
Ako izločiš iz gornjih besed po eno črko,
dobiš naslov znane slovenske pesnitve.
REŠITEV UGANK IZ DECEMBRSKE ŠTEVILKE
1.	Mreža. Prišel čas je krog božiča, bele naokrog gore, k dvorom bliža se lisica, v snegu zajčje so stezé.
2.	Posetnica. Učiteljica.
3.	Voščilo. Vsem čitateljem vesel božič in srečno novo leto!
4.	Besednica. L svila; 2. petek: 3. slana: 4. pomoč. — Sveta noč.
5.	Vprašanja. Bolha bi prej ušla, ker je z verigo sploh ni mogoče privezati.
VSE UGANKE SO PRAVILNO REŠILI: Miljutin Željeznov, Jožica Majarono-va, Duško Gorečan, Ruža Sedlakova, Metka Podgorškova, Franci Fakin, Mimica Fa-ganelova in Jožko Struna iz Ljubljane; Mirjam Tuškova in Rado Peternelj iz Maribora; Anica Zupančičeva iz Celja; Stanko Ponikvar iz Ptuja; Milena in Božidar Kokotčeva iz Stare cerkve pri Kočevju; Danica Hočevarjeva iz Metlike; Ivan, Marjan in Matko Svoljšakovi iz Doba pri Domžalah: Zlatica Jugova iz Studencev pri Mariboru: Boris Lunaček iz Mirne: Vida Pi-kuševa iz Dolnje Lendave.
STRIC MATIC ^
■	S KOŠEM NOVIC
Z novim letom je izdala naša Narodna banka nove bankovce po 500 dinarjev, ker so bili zelo potrebni in bodo izpolnili vrzel med sedanjima enotama po 100 in 1000 dinarjev.
Tovarne smuèk si prizadevajo izumiti kovinaste smuči. Vzlic mnogim poskusom se jim do danes še ni posrečilo najti kaj prikladnega. Poskusi pa se nadaljujejo z namenom, da bi izdelali smuči, ki bi imele vsaj drsalno ploskev iz kovine. Neka francoska tovarna za propelerje je že začela izdelovati polkovinaste smuči imenovane »chauwiere-ski«. Tudi nemška tvrdka Ber-ger je že izdelala smuči iz lahke kovine, niso pa še v prometu, ker se ta novost še vedno preizkuša in popravi ja. Nova polko-vinasta smučka ima le kovinasto podlogo in žlebič, v glavnem pa je lesena. Prednost kovine je v tem, da se smučka ne lomi, da vselej izvrstno drsi in da se robovi ne obrabijo. Taka smučka pa je neprijetna za vzpon, ker maže na njej ne primejo. Rešitev bi bila v tem, da bi pri hoji navzgor
uporabljali običajne kože.
*
Mladi Roger Tschurn iz Južne Francije je v svojem 19. letu pri neki nesreči izgubil nogo. Bil je pa strasten plezalec in smučar. Da bi se mu ne bilo treba odpovedati tem športom, si je omislil posebne bergle, na katere lahko pritrdi tudi smuči. S tem pripomočkom more neovirano smučati kakor prej.
V kavkaškem mestu Tiflisu v Rusiji obratuje železnica, katero so zgradili otroci. V prostih šolskih urah je delalo 500 otrok dolge mesece, da so zgradili železnico, katere tir ima širino 75 cm in je dolg 500 metrov. Železnica ima majhno lokomotivo, ki je ravno taka kakor velike, in tri vozove. Pred tremi meseci so jo ob velikanskem navdušenju otrok in tifliškega prebivalstva svečano otvorili. Doslej je železnica odpravila že 65.000 oseb. Sedaj jo nameravajo šolarčki podaljšati za cel kilometer in zgraditi k dvema kolodvoroma še tretjega. Mala železnica ima pri vsem še to prednost, da se na njej med vožnjo še ni
zgodila nobena nesreča.
*
Najstarejše drevo na svetu kažejo na pokopališču pri Sveti Mariji Tulonski v Mehiki. Pravijo, da je tista cipresa stara najmanj 6000 let. Visoka je 50 metrov, v obsegu pa meri 33 metrov.
Angleža Chalmers Michelle in Stanley Flowers sta mnogo let proučevala dolgost živalskega življenja. Po njunih podatkih dosežejo najvišjo starost mrzlokrvne živali. Želve učakajo do 200 let. Ribe žive 40 do 60 let, sloni 50, nosorogi 45, povodni konji, konji in kiti 40, medvedi in opice 35, žirafe in mačke pa 30 let. V ujetništvu dočakajo divje živali višjo starost nego v prosti naravi. Ptice žive razmeroma dolgo, papige celo do 105 let. Slavček in kanarček pa dočakata 25 let.
*
Neka angleška orožarnica je izdelala operacijski nož, ki je stal 45.000 dinarjev. Seveda nož ni običajni operacijski nož, temveč posebna priprava, ki jo je naročil naravoslovni institut univerze in jo bo uporabljal za operacijo žuželk pod mikrosko-pom.
Najvišjo žično vzpenjačo bo v kratkem dobila Evropa, in sicer na najvišji vrh v Tatrah. Gradnja te vzpenjače bo stala 24 milijonov dinarjev.
«
250 kipov in drugih okraskov so napravili iz premoga za svojo razstavo rudarji v
Semoviču na južnem Poljskem.
#
Na novega leta dan s>o v Ljubljani pokopali upokojenega gimnazijskega ravnatelja gospoda Frana Novaka. Pokojnik, izvrsten, srčnodober vzgojnik, si je stekel ne-
venljivih zaslug kot ustanovitelj in izgra-ditelj našega tesnopisa. Ohranimo časten spomin »očetu slovenske stenografije«!