Leto 1906. 25 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos IX. — Izdan in razposlan dne 21. februarja 1906. Vsebina: (Št. 20—23.) 20. Zakon o carinski tarifi. — 21. Ukaz, da stopi y moč zakon o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906.1. — 22. Ukaz, s katerim se izdaja izvršitveni predpis k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906.1. — 23. Ukaz o oznamenilu tistega blaga, na katero se naj uporablja cesarski ukaz z dne 18. januarja 1852.1. o odmeri dohodarstvenih kazni po vrednosti blaga. «O. Zakon o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Določila tega zakona veljajo za skupno carinsko in trgovinsko ozemlje avstrijsko-ogrske monarhije in z njim gledé carine zedinjene dežele in deželne dele. V svobodnih ozemljih in v carinskih izjemkih se ne uporabljajo. Člen II. Ob uvozu je vsako blago zavezano carini, kolikor ni izrečno oznamenjeno za carine prosto, in sicer je zavezano tisti carini, ki je v priloženi uvozni carinski tarifi zaznamovana za tarifno številko, h kateri spada blago. Kjer v tarifi ni izrečno določeno drugače, je treba za užitnini zavezane predmete po dotičnih Zakonitih določilih plačati še notranje državne, deželne ali komunalne potrošnine in doklade. Vlada je pooblaščena v porazumu s kraljevo ogrsko vlado ob uvozu blaga, ki obsega primesi, zavezane notranji potrošnini, ali za čigar proizvajanje se rabijo notranji potrošnini zavezani pred- meti in za čigar similare v tuzemstvu ni dovoljena davščine prosta dobava, pobirati razen carine carinsko doklado, ustrezajočo višini notranje potrošnine. Za prevoz blaga ni treba plačevati carine. Ob izvozu so samo v priloženi izvozni carinski tarifi navedeni predmeti zavezani tam zaznamovani carini. Člen III. Za nastopno imenovane vrste žita naj se carinski postavki uvozne carinske tarife s pogodbenimi dogovori ne znižujejo pod naslednje postavke: Kron za 100 kilogramov Št. 23. Pšenica, soržica (napolica) pira (pirjevica)................. 6 30 „ 24. Rž.............................. 5-80 „ 25. Ječmen.......................... 2-80 „ 26. Oves............................ 4-80 , 27. Koruza.......................... 2-80 Člen IV. Blagu, ki prihaja iz držav, ki ravnajo z avstrijskimi in ogrskimi ladjami ali z blagom avstrijskega in ogrskega izvira kakorkoli neugodneje, nego z ladjami ali blagom drugih držav, se lahko ob uvozu razen carine, obsežene v tarifi, naloži doklada do 200 odstotkov carine ali do višine polne trgovinske vrednosti in, ako je blago v tarifi ozna- f8lo*©niech.) 10 menjeno za carine prosto, specifična carina do 100 odstotkov trgovinske vrednosti blaga. Vlada je pooblaščena to ukazoma odrediti v porazumu s kraljevo ogrsko vlado. Člen V. Blagovni spisek, ki se izda ukazoma, s pojasnili vred, ki se morejo po potrebi dopolniti in iz-premeniti, mora v zmislu in po besedilu carinske tarife uvrstiti posamezno blago po njegovi kakovosti in po namenu njegove porabe v posamezne tarifne številke. Blago, ki pride na novo v promet, je treba odkazati tistim tarifnim številkam, v katerih je navedeno blago, ki mu je najbližje po kakovosti in namenu porabe. Različno od zadevnih določil zakona z dne 10. junija 1869. 1. (drž. zak. št. 113) se lahko razglasitev blagovnega spiska, pojasnil in dodatkov omeji na to, da se samo njih izdaja naznani v državnem zakoniku. Člen VI. Za tarifno presojo blaga pride praviloma v poštev stanje, v katerem se uvaža blago; blago se uvrsti v tarifo najprej po materijalu, ki daje do-tičnemu blagu njegov značaj. Iz različnih snovi sestavljeno blago, ki v tarifi ni posebej zaznamovano ali ni ukazoma odkazano posebni tarifni številki ter čigar sestavine spadajo med različne tarifne številke, je treba ocarinjevati po njegovi glavni sestavini in, ako je glavna sestavina dvomna, po tisti sestavini, ki je v tarifi zaznamovana višje. Mehanične zmesi iz različno tarifovanih zmesnih delov je treba ocarinjevati, ako take zmesi v tarifi niso posebej zaznamovane za zmesi ah niso ukazoma odkazane posebni tarifni številki, po tistem zmesnem delu, ki je v tarifi zaznamovan višje, ako ta del ni v količini, ki bi bila neznatna. Člen VII. Uvoz in prevoz predmetov državnega monopola je dovoljen samo s posebnim dovolilom, ako tarifa ne obsega posebnih določil. Vlada je pooblaščena ukazoma omejiti promet z določenim blagom iz javnih ozirov in zlasti iz vzrokov zdravstva in varstva. Dokler se drugače ne ukrene, ostanejo v moči nanj se nanašajoči predpisi. Člen VIII. Vlada je pooblaščena v porazumu s kraljevo ogrsko vlado razveljaviti ali znižati carine za žito in sočivje, kadar bi bila v tuzemstvu slaba letina, za vse ali posamezne vrste pridelkov začasno na vseh ali posameznih mejah s kontrolami in omejitvami, ki varujejo pred zlorabo. Člen IX. Plačevanja uvozne carine so oproščeni: 1. za neposrednjo rabo cesarjevo določeni predmeti ; 2. predmeti, ki prihajajo za neposrednjo rabo suverenskih knezov zunanjih držav, kadar začasno bivajo v carinskem ozemlju; 3. predmeti, ki so določeni za neposrednjo rabo na c. in kr. dvoru poverjenih diplomatskih oseb, po posebnih predpisih; 4. uradne potrebščine konzulskih uradov tujih držav, ki so v carinskem ozemlju, in sicer: uradni napisi, zastave, znaki, uradne štampilje, uradne tiskovine, kolikor ravna dotična tuja država v tem oziru po vzajemnosti; 5. predmeti državnih monopolov za državne fabrike in državne zaloge ali kupljeni od prebivalcev okolic svobodnih ozemelj, oziroma carinskih izjem-kov iz prodajalnic svobodnih ozemelj, oziroma carinskih izjemkov; 6. vojaške reči n. pr.: monture, opremili kosi, orožje, strelivo, vojaško orodje (k temu spadajo tudi potrebščine za postelje, zdravniško in bolniško orodje), potem konji,prometu med krdeli ali zavodi vojne marine v carinskem ozemlju in zunaj carinskega ozemlja; raznesila in razpočne snovi za vojaškotehniške poskuse vojne uprave; 7. uradne potrebščine, ki jih pošiljajo državni zavodi iz inozemstva, svobodnih ozemelj in carinskih izjemkov v carinsko ozemlje; 8. selitvene reči priseljencev v carinsko ozemlje ter tudi njih stroji in strojne sestavine, fabriška orodja in rokodelsko orodje, ako so te predmete že rabili v inozemstvu, ako so določeni za njihovo rabo, primerni njihovim razmeram in ako kažejo sledove trajne rabe. Priseljencem je enačiti tudi tuzemce, ki se po daljšem bivanju zunaj carinskega ozemlja vračajo vanj; 9. predmeti bale in poročna darila za inozemce ali tuzemce, ki so dalje nego dve leti bivali v inozemstvu, ki se zaradi ženitve s kako v tuzemstvu stanujočo osebo preselé v carinsko ozemlje, ako so prikladna njih razmeram; 10. dedinske reči n. pr.: oprava, hišno, namizno, kuhinjsko orodje, oblačila, posteljnina, telesno in namizno perilo, rabljeno fabriško orodje, rabljeno ročno orodje itd., ako so dediču za njega rabo in so prikladne njegovim razmeram. Od carinske prostosti številk 8, 9 in 10 pa so izvzeti: vsi užitninski predmeti in porabni predmeti, živina, nepodelane tvarine in poluizdelki, potem sirove snovi. V številkah 8, 9 in 10 obsežene ugodnosti se lahko docela ali deloma razveljavijo ukazoma za pripadnike države, ki ne ravna po vzajemnosti; 11. anatomski preparati, okostja; mrliči s krstami vred, pepelnjaki s pepelom sežganih mrličev s predmeti vred, ki služijo v okras krst in pepelnjakov ali za njih odpravo; 12. predmeti sodnih obravnav; 13. podeljeni redovi in razstavne svetinje; darovi inozemskih vladarjev. Člen X. Nadalje so carine prosti: 1. Stvari popotnikov n. pr.: Perilo, obleka, posteljnina, popotne reči, zlatnina in srebrnina in druge dragocenosti; orodja rokodelcev in monterjev, ter orodja in instrumenti umetnikov, učenjakov, zdravnikov in drugih oseb, ki potrebujejo te predmete za izvrševanje svoje umetnosti ali svojega poklica; fotografski aparati, majhni pisalni stroji, potne ure, vozni stoli, otroški vozički itd.; patrone lovcev in strelcev v množini, ki ne presega 200 patron; knjige; živila in zdravila za rabo na potovanju; tobak v množini ne čez 10 cigar, 25 cigaret ali 35 gramov tobaka — ako so ti predmeti določeni le za popotnikovo rabo in so gledč kakovosti in množine primerni njegovi potrebi. stanju in drugačnim razmeram. Vozniki in plovci se enačijo popotnikom. Tudi se sme dovoliti carine prosta dobava rabljenega pohištva in opravnih predmetov popot-uikom in v javni službi stoječim osebam, ki mislijo dalje časa bivati v carinskem ozemlju in verojetno dokažejo to namero. 2. Za začasno rabo v carinsko ozemlje pripeljana prevozila n. pr.: železniška vozila in plovila vštevši na njih se nahajajoče inventarne predmete, ki služijo ob vhodu čez mejo za prevoz oseb ali blaga in se uvedejo samo iz tega povoda; nadalje prazno nazaj prihajajoča železniška vozila in plovila domačih železniških uprav in plovstvenih podjetij ter že v vozno službo dana železniška vozila in plovila inozemskih železniških uprav in plovstvenih podjetij ; potem drugi za prevoz oseb ali blaga služeči vozovi, sani, samokolnice, tovorne košare, brente in slično orodje za prenašanje bremen; dotične vozne in tovorne živali same, njih oprava in odeje ter krma, ki jo vozijo seboj — s pogojem, da imajo prevozila na sebi razločne sledove rabe in da se sicer vidi iz prevažanih oseb in blaga, kraja namembe, smeri, prevozil, kakovosti prevoza, da gre v resnici za odpravo oseb ali blaga in ne za vožnjo, s katero bi se pristojbine prosto uvedlo prevozilo. Vračajoči se prazni rabljeni kovčegi, popotni jerbasi itd., v katerih so se porabni predmeti popotnikov spravili v inozemstvo. 3. Živež prihajajočih in odhajajočih ladij s pogoji, ustanovljenimi ukazoma. 4. Karte z vzorci in vzorci v odrezkih ali obrazci, ki so pripravni samo za rabo kakor obrazci, toda izvzemši vse obrazce monopolnih predmetov in konsumnih predmetov. 5. Ovoji in shranke, v katerih je zamotano blago, ki se ocarini, izvzemši primere: a) ako se po določilih o tari prištevajo k blagu samemu ; b) ako je blago v ovojih in shrankah, v katerih se po obliki in kakovosti navadno ne omotava in ki so višje ocarinjeni nego blago samo. Gledč carinskega ravnanja s praznimi rabljenimi lesenimi petrolejskimi sodi ostanejo v moči določila zakona z dne 25. aprila 1888. 1. (drž. zak. št. 54). 6. Izvzemši monopolne predmete vse blago, ki tehta manje nego 25 gramov ali za katero bi bilo treba plačati manje nego 10 vinarjev carinske pristojbine. Ako se zlorablja, se sme ta olajšava gledč posameznih oseb ali določenih mejnih kosov začasno razveljaviti. Za vzorce konsumnih predmetov, prihajajoče po pošti, se more ukazoma dovoliti dalekosežnejša carinska oprostitev nego je ustanovljena z določili prejšnjega odstavka. I Člen XI. Nadalje se oproščajo plačevati uvozno carino: 1. Predmeti umetnosti, znanosti in obrtne marljivosti, ki so določeni za javne zbirke znanstvenih, artističnih in občekoristnih zavodov; učila za javne šole izvzemši porabne predmete ; precizijski instrumenti za znanstvene namene; dela avstrijskih in ogrskih umetnikov, ki bivajo v inozemstvu; 2. starinski predmeti (antike, starine), ako po njihovi kakovosti ni dvoma, da je njena vrednost poglavitno le v njihovi starosti in da niso za drug namen in drugo rabo nego za zbiranje; 3. blago, ki se je na prevozu pod carinsko kontrolo ali v uradnih zalogah docelo pokvarilo. Ako je blago samo toliko pokvarjeno, da ni več sposobno za svojo prvotno določbo, n. pr. vino, ki je porabilo še za ocet, se more zanj dovoliti carinski postavek, ki ustreza njegovi istiniti kakovosti. Carinska oprostitev, oziroma znižana carina se more dovoliti tudi za blago, ki je bilo uničeno pod carinsko kontrolo, oziroma se je tako preobrazilo, da ustreza v svoji izpremenjeni kakovosti drugi tarifni številki nego v svojem prvotnem stanju, nadalje za blago, po poštni upravi že ocarinjeno, ki se je pokvarilo, še preden se je izročilo adresatu. Natančnejša določila se izdadö ukazoma. Člen XII. Ako so ozira vredne okolnosti, se sme nadalje dovoliti dobava naslednjih predmetov carine prosto ali po znižani uvozni carini: 1. za bogočastje za revne cerkve in hiše božje različnih ver določenih predmetov (izvzemši orgije), potem gradiva za gradnjo ali napravo in opravo takih cerkev in hiš božjih; 2. živil, oblek in drugih predmetov, ki prihajajo po ognju ali drugih elementarnih dogodkih ponesrečenim domačim prebivalcem kakor darovi za njih prehrano ali za zgradbo ali opravo njih zgradb in za njih gospodarstvo; 3. starih predmetov, ki imajo na sebi znamenja rabe in ki jih dobivajo ubožne osebe kakor darove za svojo rabo iz inozemstva, ako so primerni njih razmeram. Člen XIII. Začasno carine prosti uvoz sirovin (izvzemši žito), polufabrikalov in industrijskih izdelkov za na- daljnje plemeničenje v carinskem ozemlju se sme dovoliti : 1. v vseh primerih, v katerih se more ohraniti istost za nadaljnje plemeničenje vpeljanega blaga s poplemenjenim blagom, ki se zopet izvaža; 2. v tistih primerih, v katerih bi se, če bi se ugotovila istost, pri posameznih iz gospodarskih ali industrijskih interesov zaželjenih plemenilnih ali obdelovalnih postopkih pokazale take težkoče, ki so nevarne koristim ugodnosti, ki se podeli, je vlada pooblaščena ustanavljaje primerne kontrolne na-redbe izjemoma izpregledati strogi dokaz istosti. Po tem dopustne posamezne plemenilne vrste ter njim pristrojeni predpisi o kontroli naj se v medsebojnem porazumu obeh vlad določijo ukazoma. Poplemeniti vcarinskem ozemlju izdelano blago v inozemstvu proti povratnemu uvozu s carinsko ugodnostjo, je le izjemoma dopustno, če tarifa gledé tega nima posebnega določila, v tistih primerih, v katerih gre za že udomačene take olajšave malega mejnega prometa. Člen XIV. Uvoznih davščin so nadalje oproščeni: 1. Blago in predmeti, ki se uvažajo v carinsko ozemlje v popravo, s pogojem, da se popravljeno blago in popravljeni predmeti izvozijo v gotovem naprej določenem roku in da se more ugotoviti istost uvoženega in izvoženega blaga. Blago in predmeti, ki se izvažajo v popravo v inozemstvo, ob zopetnem vstopu v popravljenem stanju, če se more ugotoviti njih istost; inozemski dodatki pa se morajo ocariniti po tarifi. Ta ugodnost se sme ukazoma razveljaviti za promet z državo, ki ne ravna po vzajemnosti. 2. Blago in predmeti, ki se izvažajo v svobodna ozemlja ali carinske izjemke, da se tam po-plemené, popravijo ali obdelajo, in se iz dotičnega svobodnega ozemlja ali carinskega izjemka pople-menjeni, popravljeni ali obdelani zopet uvažajo v carinsko ozemlje. 3. Blago, ki se iz carinskega ozemlja pod carinsko kontrolo (zabeležnim ravnanjem) izvaža in neizpremeujeuo zopet uvaža. Blago, ki je bilo poslano v inozemstvo brez uporabe zabeležnega ravnanja, ne da bi bilo tam dano v svobodni promet. Ce se pa iz držečih se fabriških znamenj, znamk i. d. ali, ako jih ni, iz zunanjosti blaga brezdvomno vidi, da je blago iz inozemstva nazaj došli izdelek carinskega ozemlja in je s prinesenimi pripomočki verojetno dokazana istost izvažanega in uvažanega blaga, vstopi blago carine prosto tudi tedaj, če je to blago v inozemstvu stopilo v svobodni promet. Z ocarinjenjem v carinskem ozemlju nacijonalizirano blago ni izvzeto od tega ravnanja. 4. Za blago, kateremu se je že naložila uvozna carina, ki pa je dodatno dobilo določilo za zopetni izvoz, se more v ozira vrednih primerih, ki se natančneje oznamenijo ukazoma, dovoliti povračilo že plačane carinske pristojbine, ako ni dvoma gledé istosti ocarinjenih in potem zopet izvažanih predmetov. Za predmete, ki prihajajo za razstave, dirke in tekmovanja v tuzemstvu, nadalje za poskušnjo, za poskusne namene ali za začasno rabo, se more, če se zopet izvozijo, dovoliti začasna carinska prostost. 5 Blago, ki se dobiva, da se dela po njem, in čigar določitev za to se verojetno dokaže. 6. Pašna in delovna živina, to je živina, ki se uvaža ali izvaža čez carinsko mejo za začasno pašo (zimsko krmljenji) ali za začasno opravljanje kmetijstva. Tudi izdelki, ki se dobivajo od domače živine, gnane na inozemske pašnike (mleko, maslo, sir), potem v tem času prirasla mlada živina se sme carine prosto uvažati v carinsko ozemlje. Hibe in druge vodne živali, ki jih nalové domači ribiči v obrežnem in mejnem vodovju v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel in dežel ogrske krone, ter iz njih dobljeni izdelki so tudi carine prosti. 7. Za gradnjo in opremo ladij potrebni predmeti v zmislu zakona z dne 30. marca 1873. 1. (drž. zak. št. 51). Člen XV. V mejnem okraju so z ozirom na kmetijski promet na zemljiških posestvih, čez katere gre carinska meja, k njim spadajoča gospodarska živina in gospodarsko orodje, ter semensko žito za polja, potem na njih dobljeni izdelki poljedelstva in živinoreje carine prosti. Člen XVI. Vlada se pooblašča o priliki mednarodnih dogovorov, s katerimi se za ugotovitev železniških zvez dogovori, da se mora skupna mejna in obratna menjalna postaja napraviti tostran carinske meje, zagotoviti carine prosti uvoz: a) za vse gradivo, opravo in druge predmete, ki so potrebni za izvršitev gradnje in obratne uredbe menjalne postaje ter stične proge, ležeče med njo in carinsko mejo, ako je priprava teh potrebščin naložena inozemskim oblastvom ali inozemskemu železniškemu podjetju, ker je po pogodbi prevzelo zadevne naprave ; b) za vsa obratila, orodja in porabno gradivo, ki ga rabi inozemsko železniško podjetje za oskrbovanje prevzete obratovalne službe, vštevši vzdrževanje, potem ki ga rabijo inozemski mejni uradi za službene namene, v množinah, ki so dokazno potrebne za ta namen; c) za selitvene reči ter službene potrebščine v tuzemskem carinskem ozemlju nastavljenih uradnikov in uslužbencev inozemske železniške uprave in razen tega udeleženih službenih strok uprave sosednje države. Člen XVII. V carinski tarifi navedene carinske postavke, •vštevši carinsko doklado in tehtalnino je treba plačati v zlatih novcih. Carinski zneski pod 10 K, oziroma ostanki pod to mejo se morejo plačevati v deželnih srebrnih novcih po 1 gl. — 2 K, in v delnih novcih kronske vrednote. Vrednost inozemskih zlatih novcev, ki se smejo rabiti za carinska plačila, se ustanovi v kronski vrednoti ukazoma. Vlada se pooblašča v času, ki se ji zdi pripraven, ko se je zakonito ustanovil začetek plačevanja v gotovini, v porazumu s kraljevo ogrsko vlado določiti, da naj stopi na mesto plačevanja carin v zlatih novcih plačevanje v plačilnih pripomočkih kronske vrednote. Člen XVIII. Na zaprosilo strank in proti primerni zagotovitvi se morejo carinske in postranske pristojbine, vštevši užitnine, dopustnine, carinske in užitninske doklade do šest mescev puščati na upanje po načinih, ki se določijo ukazoma, za obrestovanje, ki ga vsakčas porazumno ustanovita obojestranski finančni ministrstvi. Za carinske kredite ni smatrati: javnim prevoznim zavodom in skladiškim podjetjem od primera do primera iz posebnih ozirov podeljenega dovolila tedenskega ali mesečnega dodatnega plačevanja uvoznin, ki so se nabrale v tem času; nadalje kon-tacijskim skladiščem zagotovljenega poznejšega plačevanja blaga, ki se je v obračunski dobi oddalo v svobodni promet. Dolžnost plačati petodstotne zamudne obresti nastane : a) ako se na upanje puščena pristojbina ne vplača plačilnega dne, počenši od dne, ki sledi plačilnemu dnevu; b) v primeru odprave s sprenmico brez dostavne dolžnosti, če se pristojbina ne plača v plačilnem roku, izraženem v spremnici, počenši od dneva, ki sledi preteku tega roka; c) ako se v zabeležnem ravnanju odpravljeno blago ne izvozi v ustanovljenem roku, počenši od dneva, ki sledi preteku tega roka, ne kratč plačila v odstavku 1 omenjenega obrestovanja za pristojbine, ki so še na dolgu za blago, ki se ni izvozilo v zabeležnem roku. Dolžnost plačevati obresti pa v vseh primerih ne’ nastane tedaj, ako so pripadajoče pristojbine v gotovini povsem zagotovljene. Terjatev zamudnih obresti v primeru, navedenem pod c), se more opustiti, ako je bila zamuda obroka povzročena po nesreči ali po višji sili brez krivde imetnika zabeležnice. Člen XIX. Razen pristojbin (carin, dopustnin, potrošnin) in carinskih doklad, oznamenjenih v tarifi pri vsaki posamezni tarifni številki, je treba v carinskem ravnanju plačati naslednje postranske pristojbine: 1. 10 vinarjev tehtalnine za 100 kilogramov sirove teže tistega blaga, ki se tehta uradoma ah na zahtevanje stranke, po meri resnične tehtane količine : Za ovedbo teže s preračunom in za tehtanje z zasebno tehtnico, kakor na primer ob carinski odpravi na železniških kolodvorih, potem v vseh primerih, v katerih ni pobirati nikake carinske pristojbine, se ne računi tehtalnina. Ob preračunu tehtalne pristojbine se puščajo težni deli pod 50 kilogramov v nemar, težni deli nad 50 kilogramov in več se računajo za 100 kilogramov. Ako znaša skupna teža blaga manje nego 50 kilogramov, je treba plačati 5 vinarjev za tehtalnino. 2. Skladarino za blago, ki se vklada v uradne zaloge, v izmeri, ki se ustanovi s posebnim za-ukazom oziraje se na krajevne in druge razmere, toda praviloma ne čez 3 vinarje za 100 kilogramov sirove teže in dan vložbe. Stranka ima pravico do najmanj treh skladarine prostih dni; skladarine prosti čas se more ukazoma poljubno podaljšati. • V primerih izrednega navala blaga se more skladarina povišati do 5 vinarjev za 100 kilogramov in dan ali skladovni rok primerno skrajšati. Gledé povračila stroškov za uradna dejanja, ki se opravljajo izven uradnega prostora, in pristojbin za uradna spremstva blaga ostanejo v moči dosedanja določila. Člen XX. Ako se pokažejo ob preračunu carinskih in postranskih pristojbin zneski pod 5 vinarjev, je puščati v nemar tiste, ki znašajo manj nego 3 vinarje, in tiste, ki znašajo 3 vinarje in več, pobirati s 5 vinarji. Člen XXI. Ustanovitev in izprememba tare se uredi ukazoma oziraje se na načine omotavanja v prometu in njih težne razmere. Pri blagu, čigar carina ne presega 7 K 50 h za 100 kilogramov, in za neposrednje ovoje tekočin se ne odbija tara, ako tarifa nima razlikujočega se določila. Ako se pa tekočine, ki jih je ocarinjevati po kosmati teži, uvažajo v vozilih ali plovilih, ki so nalašč urejena za njih prevoz, brez drugega ovoja, je treba poizvedeni čisti teži pribiti taro, ki je primerna navadnemu omotu in se ustanova ukazoma. Hkratu z začetkom veljavnosti tega zakona izgubé moč zakoni in ukazi, nanašajoči se na občo carinsko tarifo za carinsko ozemlje, kolikor so v nasprotju s tem zakonom. Člen XXII. Po razglasitvi tega zakona se morejo takoj začeti pogajanja z zunanjimi državami zaradi sklepa mednarodnih trgovinskih pogodb na postavi priložene carinske tarife. Člen XXIII. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru, Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu poljedelskemu ministru. Vlada je pooblaščena ukazoma določiti čas, v katerem dobi moč zakon o carinski tarifi in k njemu spadajoča tarifa. Na Dunaju, dne 13. februarja 1906. Franc Jožef s. r. Veljavnost tega zakona se razteza na dobo carinske in trgovinske zveze (člen XXV te zveze). Gautsch s. r. Buquoy s. r. Kosel s. r. Auersperg s. r. Obča carinska tarifa za avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje. ---*~}o{—--- Pregled. Pryi del. — llvoz. Tarifni razred. Tarifne številke. I. Kolonijalno blago............................................................. 1_______ 3 II. Dišave....................................................................... 4_ g III. Južno ovočje................................................................. 9________ jg IV. Cuker............•........................................................... 19_______ 21 V. Tobak........................................................................ 22 VI. Žito; slad; sočivje; moka in mlinarski izdelki; riž.......................... 23______ 34 VII. Sadje, zelenjava, rastline in rastlinski deli................................ 35_______ 92 VIII. Klavna in vprežna živina..................................................... 63_______ 72 IX. Živali, druge................................................................ 73_______ 77 X. Živalski pridelki........................................................... 7g_______ 37 XI. Masti ali tolšže.................................................................. 88—101 XII. Olja, mastna............................................... . . 102___106 XIII PijaÉe...................................................................; ; ; 107-112 XIV. Jestvine..................................................................... 113 — 132 XV. Drva in les, oglje in šota................................................... 133______135 XVI. Strugarske in rezbarske tvarine.............................................. 136_____141 XVII. Rudnine.......................................................................... 142—150 XVIII. Zdravilne in vonjavne tvarine................................................. 151 — 155 XIX. Barva in strojila.......................................... ................. 156_____163 XX. Gume in smolci................................................................... 164—174 XXI. Rudninska olja, potem kotran iz rjavega premoga in iz skrilja.................... 175—179 XXII. Bombaž, preje in blago iz njih................................................ 180 - 201 XXIII. Laneno predivo, konopnina, juta in druga ne posebej imenovana rastlinska prediva, preje in blago iz njih......................................................... 202-219 XXIV. Volna, volnena preja in volneno blago......................................... 220_____239 XXV. Svila in svileno blago...................................................... 240______260 XXVI. Konfekcijsko blago............................................................ 261_____274 XXVII. ŠČetarsko in sitarsko blago................................................... 275______278 XXVIII. Ne v drugih tarifnih razredih imenovano blago iz slame, trstja, ličja, tresk in drugih takih reči..................................................................... 279 - 283 XXIX. Papir in papirnato blago........................................ ............. 284—303 XXX. Kavčuk in gutaperča in blago iz nje........................................... 304 — 320 XXXI. Voščeno platno in blago iz njega.............................................. 321—327 XXXII. Usnje in usnjato blago........................................................ 328—344 XXXIII. Krznarsko blago.............'.................................................. 345 —346 XXXIV. Leseno blago ; blago iz strugarskih in rezbarskih tvarin........................ 347—367 XXXV. Steklo in stekleno blago....................................................... 368______390 XXXVI. Kameneno blago.................................................................. 391—410 XXXVII. Glinasto blago................................................................. 411______427 XXXVIII. Železo in železnina............................................................ 428_____487 XXXIX. Navadne kovine in blago iz njih................................................. 488_____525 XL. Stroji, aparati in njih sestavine iz lesa, železa ali navadnih kovin, izvzemši sestavine, spadajoče v razreda XLI in XLII................................................ 526—538 XLI. Električni stroji in aparati in elektrotehniške potrebščine........•........... 539—546 XLII. Vozila......................................................................... 547—559 XLIII. Drage kovine, dragi in poldragi kamni in blago iz njih; kovani novci.......... 560—572 XLIV. Instrumenti in ure............................................................. 573—591 XLV. Kuhinjska sol................................................................... 592_____595 XLVI. Kemijske pomožne snovi in kemijski produkti.................................... 596—622 XLVII. Pokosti, barvilno, zdravilno in vonjavno blago................................ 623—633 XLYTII. Sveče, mila in voščeno blago................................................... 634_____639 XLIX. Netilno blago ................................................................. 640_____646 L. Slovstveni in umetnostni predmeti.............................................. 647—651 LI. Odpadki....................................................................... 652—657 Drugi del. — Izvoz. Cunjo in drugi odpadki za fabrikacijo papiga................................... 658 (Slovonlsch*) 11 Prvi del. Uvoz. I. Kolonijalno blago. 1. Kakaov bob in kakaove lupine........ Opomnja. Ob uvozu po morju.......... 2. Kava: a) sirova............................. O pom n j a. Ob uvozu po morju...... b) žgana.............................. 3. Čaj................................. Opomnja. Ob uvozu po morju.......... Carina v kronah za 100 kilogramov 58 — 48- — 95 — 88- — 120- — 240' — 217-— II. Dišave. 4. Poper (črn, bel in rdeč [španjski, tudi paprika], dolgi poper; poprov prah); piment (korenček) ; imber................................................. 5. Cimet .............................................................. 6. Zvezdasti janež (badijan), žrebinci (tudi klinčkovi semenjaki); muškatov cvet (macis); muškatovi oreški v lupinah....................................... 7. Muškatovi oreški brez lupin.............................................. 8. Kardamomi, žefran, vanilja........................................... . Opomnji. 1. Blagu razreda II se odpušča ob uvozu po morju 12-— K carine na 100 kilogramov. 2. Dišave v narejanje hlipnih olj in esenc na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se ustanové ukazoma.............................................. 60 — 100- — 145- — 200- — 280-— prosto III. Južno ovočje. 9. Smokve (fige): a) sveže ....................................... b) posušene: 1. v škatlah, zabojčkih ali jerbaščkih . . . . 2. v vencih ali v drugačnem omotu . . , . 10 — 40-— Carina v kronah za 100 kilogramov 10. Vinske jagode in grozdje, posušeno; korinte 50- — Opomnja. Za fabrikacijo octa na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se ustanové ukazoma 6- — 11. Citrone, limone, cedratno ovočje 20- — 12. Pomeranče : Opomnja. Od južnega ovočja št. 11 in 12, ki se uvaža po morju iz pridelovalnih ozemelj v Trst in na Reko in se izklada iz ladij, da se prebere, se pripušča 30°/0 kakor skart carine prosto. 24- — 13. Citrone, limone, cedratno ovočje in pomeranče, vložene v slanico; pomeranče, nezrele, drobne; olupki od pomeranč, cedratnega ovočja in citron, tudi zmleti ali vloženi v slanico 10- — 14. Dateljni, pistacije, banane (pisang) 36-- 15. Ananas 30-— 16. Mandeljni: a) suhi, v lupinah ali brez lupin . 36- — Opomnja. Isti za narejanje mandeljnovega olja v nekdanjih okoliših svobodnih pristanišč v Trstu in na Reki na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se ustanové ukazoma h) nezreli v lupinah prosto 15-- 17. Pineljke (cerenjevi oreški), ne oluščene; rožiči, lazeruoli, kostanj; kokosovi in enaki eksotični orehi za užitek; olive, sveže, posušene ali nasoljene .... 8-- 18. Pineljke (cerenjevi oreški), oluščene; granatna jabolka 30 - IV. Cuker. 19. Pesni cuker in ves cuker enake vrste (trstni cuker) v vsakem stanju čistosti, izvzemši melaso 26- 20. Cuker druge vrste, n. pr. glikoza, škrobni cuker, cuker iz grozdja, sadni cuker, mlečni cuker in drug; barvni cuker (cukrov in pivov kulêr) s 26-- 21. Melasa Opomnja. Razen carine je treba plačali za cuker potrošnino, in sicer za cuker št. 19 v izmeri, ustanovljeni za trstni cuker, in za cuker št. 20 v izmeri, ustanovljeni za cuker druge vrste. 15' — Carina v kronah za 100 kilogramov Y. Tobak. 22. Tobak in tobačni izdelki vsake vrste 125- — O p omnj a. Poleg carine je treba plačati za vsak kilogram čiste teže. kije dana carini za podstavo, naslednjo dopustnino: samo s posebnim dovolilom za cigarete 30 - K „ cigare........................................................26-— „ , druge tobačne izdelke in sirovine.............................20- — , VI. Žito; slad; sočivje; moka in mlinarski izdelki; riž. 23. Pšenica, soržica (napolica) pira .......................................... 24. Rž......................................................................... 25. Ječmen..................................................................... 26. Oves....................................................................... 27. Koruza..................................................................... 28. Ajda....................................................................... 29. Proso...................................................................... Opomnja k št. 23, 27 in 29. Carine prosti uvoz nižje imenovanih žitnih vrst čez carinske urade, ki se določijo, in s pripravnimi kontrolami more dovoliti : a) c. kr. vlada za potrebo Dalmacije in kvarnerskih otokov, in sicer: koruza do 50.000 metrskih stotov na leto največ, pšenica in proso do 30.000 metrskih stotov na leto največ; b) kraljeva ogrska vlada za komitat Lika-Krbava: koruza do 20.000 metrskih stotov na leto največ. 30. Slad....................................................................... 31. Fižol, grah, leča.......................................................... » 32. Grašiča, bob .............................................................. 33. Moka in mlinarski izdelki (phano, na debelo mleto, oluščeno zrnje; kaša ali pšeno, phanje, drob) jz žita in sočivja............... .................... 7-50 7- — 4- — 6- — 4- — 2- — 1-75 5-40 4-50 3 — Carina v kronah za 100 kilogramov 34. Riž, neoluščen in oluščen, ter lomljen riž 6- — Opomnji. 1. Sirov riž, ves ali samo nekoliko v luskah, za dotične mline na glajo, potem tak riž in lomljen riž v izdelovanje škroba, na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma, plačuje polovico najnižega carinskega postavka, ki velja vsakčas za oluščen riž, in ob uvozu po morju samo četrtinko tega postavka. 2. Mlinarski izdelki iz riža naj se ocarinjujejo po št. 33. VII. Sadje, zelenjava, rastline in rastlinski deli. Sadje: 35. Grozdje, sveže, tudi vinska drozga 40-— 36. Orehi in lešniki, zreli 20- — 37. Sadje, ne posebej imenovano, sveže: a) fino namizno sadje b) drugo sadje nezamotano ah le v vrečah: 20-— 1. Jabolka, hruške in kutne, nezamotana (alla rinfusa) prosto 2. Jabolka, hruške in kutne, le v vrečah 2- — 3. Slive in drugo ne pod 1 in 2 imenovano sadje 3- — c) drugo sadje v drugačnem omotu 5-— ' 38. Slive, posušene ah suhe: a) v sodih, zabojih, vrečah ah enakih zavojih v sirovi teži čez 30 kg ah ne-zamotane 14’ — b) druge 25- — 39. Sadje, ne posebej imenovano, pripravljeno (suho, posušeno, stisnjeno, razrezano, v prah stolčeno ah drugače zdrobljeno; vloženo v slanici ah v octu, v sodih; slivova čežana brez dodanega cukra) 20-— Zelenjave: 40. Gomoljika 40-— 41. Čebula in češenj 6- — t2. Zelje, sveže t3. Zelenjava, ne posebej imenovana in druga zelišča za kuhinjsko rabo, sveža: 2- — a) fine namizne zelenjave 20-— b) druge prosto Carina v kronah za 100 kilogramov 44. Zelenjave vsake vrste (izvzemši gomoljiko) in druga zelišča za kuhinjsko rabo. pripravljena (suha, posušena, stisnjena, razrezana, v prah stolčena ali drugače zdrobljena) : a) Posušene zelenjave, tudi soljene 25'- b) druge, tudi soljene, potem vložene v slanici ali octu, v sodih Opomnja. Sadje in zelenjava v pušicah, steklenicah i. e. r., hermetično zaprto ali drugače pripravljeno, nego je tukaj povedano, naj se šteje za jestvine. 12- — e Rastline in rastlinski deli: Semenja: 45. Ogršica in repno seme (soršica, repica, tudi grenkuljično seme, redkvino seme, poljska goršica in drugo slično oljnato semenje) 3-50 46. Makovo seme (tudi zrele makove glavice) . • 14‘ — Opomnja. Za izdelovanje makovega olja na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 3- 47. Laneno in konopljeno seme, oljnato semenje, ne drugje tarifovano .... prosto 48. Goršično seme (tudi zmleto v sodih) 3 — 49. Deteljno semenje: a) turške detelje semenje 10-- b) drugo 30 — 50. Travna semena 30-— 51. Janež, korijander, kumin, koprec G- — Opomnja. Za izdelovanje hlipnih olj na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 1-- 52. Semenja, ne posebej imenovana 15- — Opomnja. Za izdelovanje hlipnih olj, potem seme cukrove pese za sejanje na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma . . prosto 53. Semena vseh vrst, v pismih in enako pripravljena za trgovino na drobno . . 50-- Carina v kronah za 100 kilogramov Cvetice okrasnice in olepševalno listovje, potem žive rastline: 54. Cvetice okrasnice (tudi veje z olepševalnimi sadovi), odrezane, posamez ali povezane, tudi na žici: a) sveže 50- b) posušene (tudi naravne slamnate cvetice) tudi barvane, napojene ali sicer pripravljene, da se bolje držč 12' — 55. Olepševalno listovje, olepševalne trave, vejice (brez olepševalnih sadov in cvetov) odrezano, posamez ali povezano, tudi na žici: a) sveže 25' — b) posušeno, tudi barvano, napojeno ali sicer pripravljeno, da se bolje drži 12- — 5G. Žive rastline (tudi v navadnih loncih, bednjih in enakih posodah): a) cvetoče rastline 20-- b) drevesa ali grmičje 16- — c) cvetlične čebule, cvetlične gomoljiee in korenike (ricome, bidbe) .... 6- — d) vinske trte 2- — e) druge, tudi sadike, natiči, cepiči in mladike prosto Druge rastline in rastlinski deli: 57. Cikorijina korenina, posušena (ne žgana), tudi rezana 5- — 58. Ščetice 4 — 59. Hmelj 70--kosmato 00. Hmeljeva moka (lupulin) ' 100- — kosmato 61. Morska trava, esparto-trava (alfa), piasava in enako rastlinsko gradivo za blazine, pletenje, ščeti in metle; ličje, rafija; ločje; slama; seno; stelja; vse to tudi barvano; žito in sočivje v snopju ali stročju prosto 62. Rastline in rastlinski deli ne posebej imenovani: a) sveži prosto b) posušeni ali pripravljeni (v prah stolčeni ali drugače zdrobljeni ali barvani) 12’ — Opoinnja. Isti ob uvozu po morju prosto Vlil. Klama in vprežna živina. 63. Voli......................................................................... 64. Biki......................................................................... 65. Krave........................................................................ 66. Jalovina..................................................................... 67. Teleta..................................................................... 68. Ovce in koze (tudi ovni, skopci ali koštruni in kozli)....................... 69. Janci in kozliči . . •................................................ 70. Svinje: a) v teži do 10 kg (odojki)................................................... b) v teži čez 10 kg do vštevši 120 *<7............. .......................... c) v teži čez 120 kg.......................................................... 71. Konji: a) čez dve leti stari......................................................... b) do 2 let starosti.......................................................... Opomnja. Žrebeta, ki hodijo za kobilo-materjo . ................ 72. Mule, mezgi in osli.......................................................... IX. Živali, druge. 73. Perutnina vsake vrste (izvzemši divjo perutnino): a) živa....................................................................... Opomnja. Vlada je pooblaščena v porazumu s kraljevo ogrsko vlado ukazoma preračuniti težno carino v carine od glave. b) mrtva, tudi iztrebljena, oskubljena ali brez nog........................... 74. Divjačina in divja perutnina: a) živa....................................................................... b) mrtva, tudi razkosana...................................................... 75. Ribe, raki iz sladkih vod, zemeljski polži, škampi, sveži.................... 76. Skoljčice ali lupinarice iz morja (n. pr. ostrige, jastogi ali morski raki, morski pajki, rakovice, želve) sveže, tudi kuhane, toda ne izluščene.................. 77. Živali, ne posebej imenovane................................................. Carina v kronah od glave 60" — 30’ — 30' — 18--5 — 2-50 1-50 1-50 12-22- — 100- — 50 — prosto 5- — za 100 kilogramov 8' — 25-- prosto 20- — 20' — 60- — prosto Carina v kronah za 100 kilogramov X. Živalski pridelki. 78. Mleko prosto 79. Perutninska jajca, tudi rumenjaki in beljaki, tekoči 8- — Opomnja. Rumenjak in beljak za industrijsko rabo (fabrikacija albumina, strojarstvo itd.) s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma .... prosto 80. Med ali strd, tudi umeten med 28-- Opomnji. 1. Med v satovju v panjih, brez živih čebel 20-- 2. Cebelni panji z živimi čebelami, tudi z medom v satovju in voskom . . prosto 81. Vosek, živalski: a) v prirodnem stanju 14' — b) pripravljen (beljen, barvan, v tablicah ali v obliki kroglic), tudi z drugimi tvarinami pomešan, n. pr. drevesni vosek, lepilni vosek, voščeni klej in drugo 28-- 82. Gobe: a) fine in navadne gobe (umivalne in konjske gobe) v prirodnem stanju, ne obdelane, ne prane; konjske gobe, prane, nadalje obdelane, vendar ne beljene 36- — Opomnja. Umivalne in konjske gobe v prirodnem stanju, brez obdelave nerabne, prejemane za obdelavo, na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma, ob uvozu po morju prosto b) drugačne gobe ' 145- — 83. Kože z dlako in brez dlake, sirove (zelene ali suhe, tudi nasoljene ali povap-njene, vendar ne dalje obdelane) . prosto 84. Dlake in lasje vsake vrste, sirovi ali pripravljeni (in to mikani, parjeni, barvani ah strojeni, tudi kodrani); ščetine - prosto 85. Perje, ne posebej imenovano (tudi perje za postelje ali v pernice, peresne cevi); okrasno perje, ne prirejeno prosto 86. Mehurji in čreva, sveži, osoljeni ah posušeni; zlatoklepne kožice; vrvi iz črev 8- — 87. Živalski proizvodi, ne posebej imenovani prosto (Slovenisch.) 12 Carina v kronah za 100 kilogramov XI. Masti ali tolšče. Jedilne masti: 88. Prirodno maslo, sveže ali soljeno, tudi spuščeno 35-- 89. Svinjska tolšča (mast); svinjsko maslo, svinjska slanina; gosja mast, tudi spuščena 45-- 90. Umetno maslo in margarin, ter druge jedilne masti, ne posebej imenovane 35- — Opomnje. 1. Z jedilnimi mastmi, ki so po svojem okusu in sicer po svoji kakovosti nadomestki svinjske masti, svinjskega masla, svinjske slanine ali gosje masti, je ravnati po št. 89. 2. Jedilne masti vsake vrste proti denaturovanju za tehniško porabo . . . 3. Z jedilnim lojem, sirovim ali spuščenim, je ravnati po št. 90. 4-50 Tehniške masti in maslene kisline. 91. Ribja mast in mast morskih psov: a) v sodih ah v sličnih večjih shrankah z 10 kg sirove teže najmanj .... 2-50 b) v shrankah s sirovo težo manj nego 10 kg 24-- 92. Živalski loj, sirov ah spuščen; stiskan loj 2-50 93. Rastlinski loj, palmovo olje, olje iz palmovih zrn in kokosovih orehov, strjeno 2-50 94. Vosek, rastlinski: a) Japonski vosek b) Karnauba-vosek in drug ne posebej imenovan rastlinski vosek: 2-50 1. v prirodnem stanju 14' — 2. pripravljen (beljen, barvan, v tablicah ah v kroglicah) tudi pomešan z drugimi tvarinami 28- — Opomnja. Karnauba-vosek in drug trdi rastlinski vosek za fabrike cere-zina na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma . . . prosto 95. Stearinova kishna (stearin), palmitinova kislina (palmitin) 14’ — 96. Parafin: a) nečist, tudi parafmove luskine 16- — b) drug 20 — Opomnja. Parafin, mehak, s topilno temperaturo 42° G. in manj za izdelovanje vžigalic na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 7-- Carina v kronah za 100 kilogramov 97. Dégras in elajinova kislina 6- — 98. Gerezin 10 — 99. Vazelina in lanolin (očiščena volnena mast); a) v sodih 24- — b) v pločevinastih dozah in enakih manjših posodah 30-— 100. Maža za vozove: a) z rudninskim oljem ali rudninsko mastjo 16' — b) druga 7- — 101. Masti in mastene zmesi, ne posebej imenovane 2-50 XII. Olja, mastna. 102. Repno olje v sodih, mehovih in mehurjih 12- — 103. Laneno olje in druga ne posebej imenovana mastna olja v sodih, mehovih in mehurjih, izvzemši oljnate pokosti 10-- 104. Oljično, koruzno, makovo, sezamovo, arahidno, žirovo olje, olje iz solnčnic v sodih, mehovih in mehurjih . . . • 24- — 105. Olje iz bombaževega semena v sodih, mehovih in mehurjih 40-— Opomnje. 1. Oljično in arahidno olje št. 104, nadalje ricinovo olje št. 103 za tehniško porabo s pridržkom denaturovanja ob odpravi po posebej pooblaščenih glavnih carinskih uradih 2. sulfurovo olje 2-- 2- — 3. Olje iz bombaževega semena za tehniško porabo na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 106. Olja, mastna, v steklenicah, vrčih in sličnih shrankah pod 25 kg: 12'- a) olja številk 102 in 103 30-— b) olja št. 104 36- — c) olje iz bombaževega semena 48- — a) olja številk 102 in 103 . . b) olja št. 104.............. c) olje iz bombaževega semena Carina v kronah Opomnji k tarifnemu razredu XII: 1. Z olji št. 102, 103, 104 in 105, kadar vhajajo v mejnem prometu v odprtih vrčih, plehovicah ali steklenicah in podobnih nezaprtih shrankah v porabo mejnim prebivalcem, naj se ravna kakor s takimi olji v sodih. 2. Olja, mastna v steklenicah in vrčih ali drugih podobnih shrankah, če tehtajo najmanj 25 kilogramov, naj plačujejo carino kakor mastna olja v sodih. za 100 kilogramov XIII. Pijače. 107. Pivo: a) v sodih 5‘- b) v steklenicah in vrčih 18- — Opomnja. Razen carine je treba plačati užitnino v tisti izmeri, kakor ob proizvajanju piva v tuzemstvu. Kako se oveda ta užitnina, se določi ukazoma. V 108. Žgane opojne tekočine: a) konjak 200-- b) likerji (žganjice), punševe esence in druge s cukrom ali drugimi tvarinami pomešane žgane opojne tekočine, francosko žganje 170- — c) arak, rum 145' — d) drugačne žgane opojne tekočine Opomnja. Razen carine je treba plačati žganjarino po višjem postavku za tuzemstvo ustanovljene potrošnine. Kako se oveda ta potrošnina, se določi ukazoma. 110 — 109. Vino, sadjevec, vinski in sadni mošt, sokovi iz sadov, sadja in jagod, ne strjeni; medica: a) v sodih 60- b) v steklenicah Opomnja. Z vini, ki imajo več alkohola nego 22-5 prostorninskih odstotkov, je ravnati kakor z žganimi opojnimi tekočinami. 75-- 110. Peneče vino 150- — 110. Peneče vino Carina v kronah za 100 kilogramov 111. Ocet za jedi: a) v sodih 12-- b) v steklenicah in vrčih . 24-- 112. Vode rudnice, prirodne ali umetne 1-50 Opomnja k št. 107, 109 in 111. S pijačami, ki se prevažajo v mejnem prometu v konvah, vrčih, plehovicah ali nezapiljenih steklenicah mejnim stanovalcem v porabo, se ravna kakor s pijačami v sodih. XIV. Jestvine. 113. Kruh, navadni, tako črni kakor beli; mornarski prepečenec 15- — 114. Pecivo (biskvit, kakes, pogače, oblati itd.) 150- — 115. Sago in sagova nadomestila, tapijoka, arrowroot 30 — 116. Testenine (t. j. makaroni, rezanci ali lazanji in enaki ne pečeni močnati izdelki) 40-— 117. Meso : a) sveže 30-— b) pripravljeno, in to osoljeno, posušeno, povojeno ali prekajeno, v razsol djano, tudi prekuhano 45- — 118. Mesene klobase 100- — 119. Siri: a) fini namizni siri 60-— b) drugi 50-— 120. Slaniki, osoljeni ali povojeni 7- — 121. Ribe, ne posebej imenovane, osoljene, povojene, posušene 30-— 122. Ribe, pripravljene (marinirane ali v olje vložene itd.) v sodih 60-— 123. Kavijar in kavijarjevi nadomestki 120- — 124. Kavini nadomestki (tudi cikorije, žgane) 45 — 125. Kakaovo maslo 1 8' — 12G. Kakao zmlet 200-— 127. Kakaova masa; čokolada, čokoladni nadomestki in izdelki 200-— 128. Konserve z ribami, mesom in lupinarji 120- - Carina v kronah za 100 kilogramov 129. Konserve z zelenjavo (izvzemši suho zelenjavo št. 44 a) 120 — 130. Konserve s sadjem, zgoščen mošt, zgoščeni sokovi iz sadov, sadja in jagod; tamarinde 120- — 131. Vse v pušicah, steklenicah in e. d. hermetično zaprte užitne reči (izvzemši pod št. 114, 126 in 127 imenovane) 120-— 132. Jestvine, ne posebej imenovane 120' — XY. Drva in les, oglje in šota. 133. Drva, tudi lesno lubje, grmičje, fašine, pletne vrbe, dračje, izluženo čreslo in čreselski hlebci prosto 134. Stavbni in koristni les: ' a) evropski, trd ali mehek, okrogel, obtesan, žagan, rezan, cepljen, izvzemši oplatice ali furnire, ne dalje obdelan, tudi železniški pragi prosto b) izvenevropski, okrogel ali v sirovih, s sekiro obsekanih kladah, tudi žagan, rezan, cepljen, izvzemši oplatice ali furnire, ne dalje obdelan prosto 135. Oglje iz lesa, šota in oglje iz šote, ligniti in premog, koks in vsa iz teh tvarin narejena trda umetna goriva prosto XYI. Strugarske in rezbarske tvarine. 136. Stolarska trstje, sirovo, ne cepljeno; palice, trstike, plemenitejše, sirove . . prosto 137. Orehi kokosovi in kokviljni in kokosovih orehov lupine; orehi arekovi in koščaki prosto 138. Rogovi, rožene šipe in špice, parklji, noge, kopita; kosti, razcepljene, stegnjene ali rezane prosto 139. Jantar (tudi jantarna masa); gagat; slonova kost in drugi živalski zobovi; žel-vovina; morska pena; biserna malica in druge školjčne lupine prosto Pod št. 138 in 139 imenovane tvarine, sirove ali samo razcepljene, stegnjene ali rezane. Carina v kronah za 100 kilogramov 140. Ribja kost, sirova; koralde, sirove (tudi vrtane, vendar ne očiščene ali brušene).................................................................... prosto 141. Celuloid v pločah, palicah ah ceveh, tudi zlikan in podložen, ne dalje podelan ; ne posebej imenovane umetne rezbarske in strugarske tvarine, ne dalje obdelane.................................................................... 3'50 XYII. Rudnine. 142. Kamenje, sirovo ali samo sirovo obsekano ali ne več nego na treh straneh žagano; ne klane in ne žagane ploče................................. 143. Železni kršeč (pirit).............................................. 144. Rude, ne posebej imenovane, tudi pripravljene 145. Sadra: a) sirova, tudi zmleta....................... b) žgana..................................... 146. Bela kreda, težec (barit, žvepleno kisel, priroden): a) sirova .......................................... b) zmleta, plavljena................................ 147. Smirek: a) sirov............... b) zrnat, zmlet, plavljen 148. Barvilne prsti: a) sirove . . . '...............'............................................. b) žgane, mlete, plavljene, stisnjene ........................................ c) olepšane.................................................................. 149. Druge prsti in kamni, umetno barvani.......................................... 150. Prsti in rudninske tvarine, ne posebej imenovane, sirove, žgane, mlete ali plavljene..................................................................... vse te reči, kolikor niso obsežene v drugih tarifnih razredih. prosto -•30 prosto prosto — •60 prosto 1- prosto 2- — prosto 3- — 12 — 12’ — prosto Carina v kronah za 100 kilogramov XVIII. Zdravilne in vonjavue tvarine. 151. Sok iz sladkega korena, zgoščen v zabojih ali v obliki klad 24- — 152. Ambra, siva; bobrovina; moščak ali pižem; cibet; španjske muhe; moškatna (abelmoševa) zrna; kubebe; opij; muškatno mazilo (moškatno maslo); voda lovorikove črešnje 3'0- — 1 53. Kafra: a) sirova prosto b) čiščena (rafinovana) 36 — 154. Dišeče vode (brez vinskega cveta), n. pr.: vode iz pomerančevega cvetja, iz rož, lavandule, sladkega janeža, poprove mete, zlatega grmička in drugih enakih vod: a) najmanj 10 kg sirove teže 7-- b) manj nego 10 kg sirove teže 15- 155. Hlipna olja: a) lovorovo, rožmarinovo in brinjevo olje, potem lahko kafrino olje .... 24-- b) ne posebej imenovana olja Ü0- — i XIX. Barvila in strojila. 156. Barvilni les: a) v kladah prosto b) zdrobljen (t. j. razrezan, nastrgan, zmlet) 2-50 c) zdrobljen fermentovan > 5 — 157. Kvebrahov les in drug strojilni les: a) v kladah 1- — b) zdrobljen (t. j. rezan, nastrgan, zmlet) 3- — 1 158. Hrastova skorja in skorja od šilovja ter lubje — •60 159. Druge skorje, potem korenine, listje, cvetje, plodovi (n. pr. mirobalani), ježice, šiške in druge, tudi razrezane, zmlete ali sicer zdrobljene, za barvanje in strojenje prosto Carina v kronah za 100 kilogramov 160. Katešu (japonska prst); kino; črvčeva (kermesova) zrna, lac-dye, orlean . . prosto 161. Broščevi izlečki; garansina in garansineta; lakmus; sepija sirota, v me* hurčkih 3-50 162. Orselj, persijo; indigo; košenilja; izleček iz kostanjevega lesa; izleček iz kve-brahotega lesa; strojilni izlečki, ne posebej imenovani 8-- Opomnja. Indigo in košenilja ob uvozu po morju prosto 163. Barvilni izlečki, ne posebej imenovani . 8-***- XX. Gume in smolei. 164. Kotran, izvzemši kotran iz rjavega premoga in skrilja -■50 165. Smoleč, navaden; kolofonij; smola, ne posebej imenovana 1-20 166. Smola premogovega kotrana, kotrana rjavega premoga, skriljevega kotrana, petrolejeva in stearinova smola 1-20 167. Smola za sodarje, pivovarje, ščetarje in vrvarje 2-50 168. Asfaltova prst, asfaltovi kamni, sirovi, tudi zmleti — ■30 169. Asfaltov bitumen 5- — 170. Asfaltov klej; asfaltova mastika; smolčevi cementi (lesni cement) 7-— 171. Ploče in kocke za tlak iz asfalta 10-- 172. Ozokerit (zemeljski vosek, rudniški vosek) sirov prosto 173. Terpentin, terpentinovo olje, smolno olje (smolčevo olje); sirovo jantarjevo olje, olje iz jelenovega roga in kavčuka, potem olja premogovega kotrana benzolove vrste ; tičji lep 3-50 174. Kopalov smoleč, damarov smoleč, šelak, gumi arabikum, gumi-gedda, gumi-senegal, gumi-gutti, tragant-gumi ; gume, smolei, in gumoviti smolei, prirodni balzami in rastlinski šoki, ne posebej imenovani 3-50 Opomnja. V št. 174 imenovane reči ob uvozu po morju. prosto ISluvenisch.) 13 Carina v kronah A za 100 kilogramov XXI. Rudninska olja, potem kotran iz rjavega premoga in iz skrilja: 175. sirova, izvzemši olja v št. 176 imenovana, ali za svečavo ne uporabna, dokler niso poprej po destilaciji rafinovana (prečiščena) 8-30 čiste teže Opomnja. Sirovo in za svečavo brez prejšnjega rafinovanja (čiščenja) neuporabno rudninsko olje, čigar gostost presega pri 12° R. (15° G.) 830 stopenj, na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se ustanové ukazoma, v letni maksimalni množini 200.000 q 1-62 čiste teže Ta letna maksimalna množina se razdeli tako, da pride na kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, 10.000 q, na dežele ogrske krone 190.000 q. 176. sirova, za svečavo uporabna, če tudi niso poprej z destilacijo rafinovana (prečiščena) 11- — čiste teže 177. rafinovana (prečiščena) ali napol prečiščena, lahka, kojih gostota znaša 880 stopenj ali manj 11-— čiste teže Opomnja. Za rudninska olja obeh spredaj stoječih številk je treba razen carine pobirati tudi 13 — K potrošnine za vsakih 100 kg čiste teže. Potrošnino (§ 2 zakona z dne 26. maja 1882.1. [drž. zak. št. 55]) je treba plačevati tudi v bodoče za tisto rudninsko olje, ki se nareja z rafinovaujem (čiščenjem) v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, izvzemši svobodno ozemlje tržaško, in čigar gostota pri temperaturi 12 ° R. (15° G.) ne presega 880 stopenj. 178. rafinovana (čiščena) ali napol prečiščena, težka, katerih gostota presega 880 stopenj, nadalje mazalna olja, tudi pomešana z živalskimi ali rastlinskimi olji ali mastmi 12- — čiste teže Opomnja. Težka olja, katerih gostota presega 880 stopenj (izvzemši gotova mazalna olja) za petrolejske čistilnice (fabrike mazalnih olj) za izdelovanje mazalnih olj na podstavi posebnega dovolila in s kontrolo 7- — čiste teže 179. Ostanki (residue) od destilacije ali čiščenja rudninskega olja, za uporabo kakor mazalna olja ali masti ne več uporabni, izvzemši trdne ostanke . . . ♦ 7- — čiste teže Carina v kronah za 100 kilogramov XXII. Bombaž, preje in blago iz njih, tudi mešane z drugimi rastlinskimi prejami, toda brez primesi volne ali svile. 180. Bombaž, sirov, gradašan, beljen, barvan, mlet; odpadki prosto 181. Bombaževa vata, izvzemši vato v zdravilne namene; niti za snaženje strojev itd. pripravljene 12- — 182. Predpreja, sirova, beljena, barvana, tiskana: a) enovita ali dvojnata 12’ — b) trojna ali mnogotema 24-- Bombaževe preje: 183. enovite, sirove: a) do št. 12 angleško 14-- b) čez št. 12 do št. 29 angleško 19' — c) čez št. 29 do št. 50 angleško 33 — d) čez št. 50 do št. 70 angleško 38-- e) čez št. 70 angleško 43- — 184. dvojnate (dublirane), sirove: a) do št. 12 angleško 19- — b) čez št. 12 do št. 29 angleško 24- — c) čez št. 29 do št. 50 angleško 38- — d) čez št. 50 do št. 70 angleško 45- — e) čez št. 70 angleško 40-— 185. na tri ali več stremen, enkrat sukane, sirove: a) do št. 12 angleško 24- — b) čez št. 12 do št. 29 angleško 29- — c) čez št. 29 do št. 50 angleško 43-- d) čez št. 50 angleško 50-— 186. na tri ali več stremen, večkrat sukane, sirove: a) do št. 12 angleško 29- — b) čez št. 12 do št. 29 angleško 33-- c) čez št. 29 do št. 50 angleško 50-— d) čez št. 50 angleško 57-- Carina v kronah za 100 kilogramov 187. Bombaževe preje, beljene, mercerizirane, barvane (tudi tiskane) so zavezane pribitku k carini za dotično sirovo prejo, in sicer: a) barvane z 8'- b) mercerizirane z 9 — c) barvane (tudi tiskane) z 14--. d) beljene in mercerizirane z 14- — e) barvane (tudi tiskane) in mercerizirane z 16-- 188. Preje, prirejene za prodajo na drobno: a) enovite ali dublirane; na tri ali več stremen, enkrat sukane 83- — b) na tri ali več stremen, večkrat sukane 90-— Bombaževo blago: 189. Navadno, t. j. tkanine iz preje št. 50 in nižje, ki štejejo na 5 mm v kvadratu 38 niti ali manj: a) gladko, tudi priprosto križema tkano : 1. sirovo 80-- 2. beljeno 110- — 3. barvano 130-— • 4. tiskano z 1 barvo do 4 barv ali v 2 barvah pestro tkano 170’ — 5. tiskano s 5 barvami ali več, ali v več nego 2 barvah pestro tkano . . 180' — b) vzorčano: 1. sirovo 110- — 2. beljeno . . . . i 130 — 3. barvano 155 — 4. tiskano z 1 barvo do 4 barv ali v 2 barvah pestro tkano 190- 5, tiskano s 5 barvami ali več, ali v več nego 2 barvah pestro tkano . . 200 — 190. Navadno, gosto, t. j. tkanine iz preje št. 50 in nižje, ki štejejo na 5 mm v kvadratu več nego 38 niti: a) gladko, tudi priprosto križema tkano: 1. sirovo 131- — 2. beljeno 155- 3. barvano 180-- 4. tiskano z 1 barvo do 4 barv ali v 2 barvah pestro tkano 215 — 5. tiskano s 5 barvami ali več, ali v več nego 2 barvah pestro tkano . . 230-- Carina v kronah za 100 kilogramov b) vzorčano: 1. sirovo 136- — 2. beljeno 160- — 3. barvano 185" — 4-, tiskano z 1 barvo do 4 barv ali v 2 barvah pestro tkano 220-— 5. tiskano s 5 barvami ali več, ali v več nego 2 barvah pestro tkano . . 235 - 191. Fino, t. j. tkanine iz preje čez št. 50 do všete št. 100: a) sirovo 195 — b) beljeno, barvano, tiskano, pestro tkano 295,— 192. Najfinejše, t. j. tkanine iz preje čez št. 100 385-- 193. Žameti in žametaste tkanine, tudi žametasti trakovi 230- — Opomnja. Po postavku za žamete je odpravljati tudi rezane manšestre. 194. Trakarsko blago (izvzemši žametaste trakove) 226- — Opomnja. V kosu mercerizirane tkanine ali tkanine docela ali deloma iz mercerizirane preje, ter taki žameti in trakarsko blago so zavezani pribitku k carini dotične tkanine z 18-- 195. Tulji in tuljasto mrežasto blago: a) gladko: 1. sirovo 380-- 2. beljeno, barvano, tiskano, pestro tkano 400 — Opomnja. Toge mreže, bobinetaste 131* — b) vzorčano, izvzemši blago s Čipkastimi vzorci: 1. sirovo 400-- 2. beljeno, barvano, tiskano, pestro tkano 440-- Opomnja. Tulji in tuljasto mrežasto blago, vzorčano s čipkastimi vzorci, kakor čipke. • 196. Bobinetasta ali čipkasta zagrinjala (stores, vitraže in enake) in mrežice na pohištvo, odmerjeno tkane 440-- 197. Čipke, tudi zračne vezenine (jedko blago) 750’ — 198. Vezenine: a) obrobni traki (bandes, entre-deux) : 1. samo na robu vezeni................................................... 2. drugi (tudi v sredi vezeni)........................................... b) tulji in čipke, vezeni................................................... c) ne posebej imenovane.................................................... 199. Pasarsko in gumbarsko blago................................................. 200. Na stanu delano blago in pletenine: a) na stanu delano in pleteno blago v celih kosih (metrsko blago): 1. sirovo ............................................................... 2. beljeno, barvano, tiskano, pestro delano ali pleteno ................. b) nogavice in obujki: 1. v teži čez 1 kg za tucat parov........................................ 2. v teži do vštevši 1 kg za tucat parov................................. c) rokavice: 1. v teži čez 300 g za tucat parov....................................... 2. v teži do vštevši 300 g za tucat parov................................ d) ne posebej imenovano..................................................... 201. Tehniške reči: a) mrežice žarnice, ne izžarjene............................................ b) suhe klobučine, tkane, tudi rešene....................................... c) gonilni jermeni......................................................... d) opasila in stenji........................................................ e) mehovi, tkani in spleteni; vrvice z 1 mm ali več premera; mreže, debele, vrvi in enake tehniške reči.............................................. Opomnja. Z vrvicami manj nego 1 mm premera se ravna kakor s prejami. f) Tkalski stremeni: 1. iz sukanih prej....................................................... 2. drugi................................................................. Carina v kronah za 100 kilogramov 730--800-— 750' — 730' — 226- — 220- — 240' — 220- — 285' — 300-— 400- — 300-— 215 — 155- — 85--75- 70- 85--220- — Carina v kronah XXIII. Laneno predivo, konopnina, juta in druga ne posebej imenovana rastlinska prediva, preje in blago iz njih, brez primesi bombaža, volne ali svile. za 100 kilogramov 202. Laneno predivo, konopnina, juta in druga ne posebej imenovana rastlinska prediva, sirova, gojena, trta, mikana, beljena, barvana in v odpadkih . . . prosto 203. Vate iz teh prediv, izvzemši vate za zdravilne namene; niti za snaženje strojev itd. prirejene 12' — Preje: 204. Lanene preje (iz lanenih vlaken ali lanenega prediva); ramié-preje: a) enovite, sirove b) enovite, beljene, lužene ali barvane c) sukane d) za prodajo na drobno prirejene: 3-60 12- — 43- — 1. enovite 43-- 2. sukane 83'- 205. Konopne preje (iz konopnih vlaken in konopnega prediva, tudi mešane z drugimi v ta razred spadajočimi predivi) ; ne posebej imenovane preje : a) enovite, sirove b) enovite, beljene, lužene ali barvane 3-60 ' 12' — c) sukane d) za prodajo na drobno prirejene: 43- — 1. enovite 2. sukane 43- — 83-- 206. Preje iz jute (iz jute, tudi mešane z lanenim predivom): a) enovite, sirove b) enovite, beljene, lužene ali barvane; sukane preje iz jute c) za prodajo na drobno prirejene: 3-60 12-- 1. enovite 2. sukane 43 — 83-- Opomnja k št. 204, 205 in 206. Takozvana povresla v klopčičih ah na motovilih 12- — Laneno blago, konopnina, blago iz jute itd.: 307. Tkanine iz lanenih ali ramié-prej, nevzorčane (samo temeljno vezane): a) sirove: 1. do 40 niti v snutku in utku na 2 cm v kvadratu....................... 2. z 41 do 160 nitimi v snutku in utku na 2 cm v kvadratu............... 3. čez 160 niti v snutku in utku na 2 cm v kvadratu..................... b) beljene, lu žene, barvane, tiskane, pestro tkane: 1. do 80 niti v snutku in utku na 2 cm v kvadratu ...................... 2. z 81 do 160 nitimi v snutku in utku na 2 cm v kvadratu............... 3. čez 160 niti v snutku in utku na 2 cm v kvadratu..................... 208. Tkanine iz lanenih ali iz ramié-prej, vzorčane (z menjajočimi temeljinimi vezmi ali v drugem vzorcu, izvzemši damaste) ; a) sirove: 1. do 160 niti v snutku in utku na 2 m v kvadratu...................... 2. čez 160 niti v snutku in utku na 2 cm v kvadratu ................... b) beljene, lužene, barvane, tiskane, pestro tkane ....................... 209. Damasti vseh vrst, tudi sirovi............................................. 210. Batisti; tenčice (gazi), linoni in druge negoste tkanine................... 211. Čipke, okrajci, tulji in tuljaste mreževine................................ 212. Vezenine: a) obrobni traki (bandes entre-deux) : 1. samo na robu vezeni.................................................. 2. drugi (tudi v sredi vezeni).......................................... b) čipke in tulji, vezeni................................................. c) ne posebej imenovane .................................................. 213. Žameti in žametaste tkanine (s narezanim ali ne narezanim florom) . . . . 214. Trakovine.................................................................. 215. Pasarsko in gumbarsko blago................................................ Carina v kronah za 100 kilogramov 15- — 29'-— 190- — 48- — 95 — 190- — 95- — 190— 190' — 190- — 330' — 715- — 730- — 800- — 750--730 — 190- — 200-— Carina v kronah • za 100 kilogramov 216. Tkanine iz konopne preje in drugih k št. 205 spadajočih prej, tudi mešane z drugimi k temu razredu spadajočimi prejami, nevzorčane (samo s temeljno vezjo): a) sirove: 1. do 40 niti v snutku in utku na 2 cm v kvadratu 15- — 2. z 41 do 160 nitimi v snutku in utku na 2 cm v kvadratu 29’- b) beljene, lužene, barvane, tiskane, pestro tkane: 1. do 80 niti v snutku in utku na 2 cm v kvadratu 48-- 2. z 81 do 160 nitimi v snutku in utku na 2 cm v kvadratu Opomnja. Vse druge tkanine iz konopnih prej itd. je ocarinjevati kakor tkanine iz lanenih prej. 95- — 217. Tkanine iz jute: a) sirove, nevzorčane (samo s temeljno vezjo) z ne več nego 40 nitimi v snutku in utku na 2 cm v kvadratu 15*— b) Tkanine za pohištvo in oblačila, tapete, ter vse tkanine iz jute v zvezi z drugimi rastlinskimi predivi, vštevši bombaž, če v številu niti prevladuje juta . Opomnja. Tkanine iz jute, pri katerih prevladujejo po številu niti bombaž, oziroma lan, ramié, konoplja ali ne posebej imenovana rastlinska prediva, je ocarinjevati kakor bombaževe, oziroma lanene ali konopne tkanine. 100- — c) ne posebej imenovane Opomnja. Z vezenimi tkaninami iz jute, s čipkami, tulji, žameti in žametastimi tkaninami, s trakovino, pasarskim in gumbarskim blagom iz jute je ravnali kakor s takim blagom iz lanenih tkanin. 30-- 218. Preproge iz lanu, konoplje, jute in ne posebej imenovanih rastlinskih prediv, tudi beljene, barvane, tiskane, vzorčane: a) ne floraslo tkane 30-— b) florasto tkane 100-- 219. Vrvarsko blago in tehniške reči: a) Vrvi, konopci, vožeta s 5 mm premera ali več, tudi beljeni, pokotranjeni . . 18* — Opomnja. Kokosova in enaka vlakna zvita v pasma (kokosova preja itd.) za fabrikacijo odej in dr. t. r. na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma prosto (Slovonisch.) 14 Carina v kronah za 100 kilogramov b). vrvi z manj nego 5 mm premera in motvozi : 1. ne za prodajo na drobno prirejeni 43'- 2. za prodajo na drobno prirejeni (zviti v klopčiče itd.) z več nego 1 mm v premeru 48- — 3. za prodajo na drobno prirejeni z 1 mm v premeru in manj 83-- c) cevi, tkane ali pletene 50-- d) gonilni jermeni 85-- e) vrvarsko blago in tehniške reči. ne posebej imenovane 43- Opomnja. Na.stanu delano in pleteno blago iz prediv razreda XXIII je ocarinjevati po št. 200. XXIV. Volna, volnena preja in volneno blago, tudi mešano z drugimi predivi, izvzemši svilo. 220. Volna, sirova, prana, mikana, barvana, beljena, mleta in v odpadkih . . . prosto 221. Vate iz volne in dlak; klobučne vate in klobučne oglavnice (samo klobu-činjene, ne valjane) 1 22-- Preje: 222. Preje iz debelih živalskih kocin (govejih dlak in dr. t.) vštevši do št. 5 metrsko, sirove: a) enovite ah dvojnate 19-- b) na več stremen 29- — Opomnja. Preje iz debelih živalskih kocin čez št. 5 metrsko, ter beljene, barvane, tiskane je ocarinjevati po št. 226 kakor lovne mreže. 223. Moherova, alpakova (tudi mottled Alpacca) in ženapna preja; vse te preje enovite ali dvojnate, sirove, ob uvozu čez posebno pooblaščene carinske urade prosto 224. Grebenana preja iz velblodove'dlake, enovita ali dvojnata, sirova, ob uvozu čez posebno pooblaščene carinske urade 5- — 325. Grebenane preje, ne posebej imenovane: a) sirove, enovite: 1. do št. 45 metrsko 12- — 2. čez št. 45 metrsko 21- — Carina v kronah za 100 kilogramov b) sirove, dvojnate ali na več stremen: 1. do št. 45 metrsko 17' — 2. čez št. 45 metrsko 29-- Opomnja. Grebenane preje, ne posebej imenovane, sirove, enovite ali dvojnate, čez št. 30 vštevši do št. 45 metrsko za fabrikacijo pasarskih reči na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma prosto c) beljene, barvane, tiskane, enovite: 1. do št. 45 metrsko 29- — 2. čez št. 45 metrsko . 38-- d) beljene, barvane, tiskane, dvojnate ali na več stremen: 1. do št. 45 metrsko 38-- 2. čez št. 45 metrsko 48- — e) v volni barvane ali tiskane melirane, ter z nebarvano volno (sirovo-belo) vmelirane grebenane preje: 1. enovite 33-- 2. na dve ali več stremen, tudi take preje iz niti različne barve 38- — Opomnja. Tiskane osnovne preje za preproge na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 29- — 226. Lovne mreže in ne posebej imenovane kakor lovna mreža predene preje: a) sirove, enovite 19’ — b) sirove, dvojnate ali na več stremen e) beljene, barvane, tiskane: 29- — 1. enovite 29- — 2. dvojnate ali na več stremen . . • 38-- 227. Preje za prodajo na drobno prirejene 52-- Volneno blago: 228. Koci; haljine; krajevina od sukna 29- — 229. Volnene tkanine, ne posebej imenovane, tudi tiskane: a) v teži z več nego 700 g za kvadratni meter 120- — b) v teži z več nego 200 do 700 y za kvadratni meter 200-— c) v teži z 200 g in manj za kvadratni meter 262- — 230. Žameti in žametaste tkanine (s prestriženim ali ne prestriženim florom) tudi tiskani 240-— 231. 'Trakovina................................................................ 232. Pasarsko in gumbarsko blago............................................... 233. Na stanu delano blago in pletenine: a) na stanu delane in pletene robe v celih kosih (metrsko blago)............ b) nogavice in obujki: 1. v teži nad 1 kg za tucat parov........................................ 2. v teži do vštetega 1 kg za tucat parov................................ c) rokavice................................................................. d) ne posebej imenovane..................................................... 234. Šah in šalaste tkanine, čipke in čipkaste rute, tulji in tuljaste mreževine . . 235. Vezenine, s svilo vezene.............-.................................... 236. Vezenine, z drugim gradivom vezene........................................ 237. Preproge: a) iz pasje, telečje ali goveje dlake, tudi malo pomešane z volno........... b) vozljane preproge........................................................ c) druge in preproge iz klobučine, tudi tiskane............................. 238. Klobučine in blago iz njih (izvzemši take preproge): a) debele klobučine iz živalskih dlak (tudi prirezane, pokotranjene ali lakirane) b) druge klobučine in blago iz njih: 1. netiskane ............................................................ 2. tiskane............................................................... 239. Tehniški predmeti: a) sitova dna, vrvi in konopci iz žime; debele rešetke, vozljane mreže in enake ne posebej imenovane tehniške reči................................• . . b) stiskalne in prekapne rute v teži z več nego 500 g na kvadratni meter . . Opomnja. S stiskalnimi in prekapnimi rutami v teži 500 g ah manj se ravna kakor z ne posebej imenovanimi volnenimi tkaninami. c) cevi, tkane ah pletene; opasila.......................................... d) gonilni jermeni.......................................................... Carina v kronah za 100 kilogramov 240- — 240- — 240- — 250- — 320- — 330- — 250- — 476-- 600- — 500- — 30- — 180- — 120- — 32 — 120- — 190— 35’ — 95-- 95--100- — Carina v kronah XXV. Svila in svileno blago. tudi mešano z drugimi predivi. za 100 kilogramov 240. Svilne galete (kokoni); svilni odpadki, nepredeni • prosto 241. Svilna vata. izvzemši vato za zdravilne namene 30- 242. Svila (odmotana ali predena [filirana]), tudi sukana: a) sirova b) ubeljena (degumirana) c) barvana: prosto 120’ — 1. črna 2. v drugih barvah 95- 120- — 243. Floretna svila (svilni odpadki, predeni), tudi sukana: a) sirova ali ubeljena b) barvana: prosto 1. črna • 95- — 2. v drugih barvah 244. Umetna svila, tudi sukana: 120- — a) sirovobela, ne barvana b) barvana: prosto 1. črna 95- — 2. v drugih barvah 120- — 245. Preje iz svile, floretne ali umetne svile v zvezi z drugimi predivnimi tvarinami, tudi sukane: a) preje z zanjkami iz odpadkov svile 48-- b) druge Opomnja. S sirovimi grebenanimi prejami, skozi katere gre nit nefilirane svile, je ravnati kakor z grebenanimi nitimi št. 225. 70-- 246. Sukanec iz svile, floretne ali umetne svile, tudi v zvezi z drugimi predivnimi tvarinami, ubeljen ali barvan, za prodajo na drobno prirejen 160- — Celo svileni na (iz svile, floretne ali umetne svile): 247. Gelosvilenina, vezena 1400- — 248. Tulji in tuljasle mreževine; tenčice (gazi) (tudi tkani krepi in flori); čipke in Čipkaste rute 1350'— 249. Svileno sukno za torbice 900-— Carina v kronah za 100 kilogramov 250. Gelosvilene tkanine, ne posebej imenovane: a) gladke (ne fasonirane): 1. nebarvane ali črno barvane 1200-- 2. drugobarvne, tiskane, pestro tkane 1300-— b) fasonirane: 1. nebarvane ali črno barvane 1250- — 2. drugobarvne, tiskane, pestro tkane 1350- — 251. Žameti in žametaste tkanine (s prestriženim ali ne prestriženim florom) . . 1300- — 252. Na stanu delano blago in pletenine: a) na stanu delane ali pletene robe v celih kosih (metrsko blago) 1300-— b) nogavice in obujki 1400- — c) rokavice 1400-— d) ne posebej imenovane 1400- — 253. Trakovina: a) vezena ali iz tulja, gaza ali drugih tkanin št. 248 1400- — b) žametasti traki in traki z žametastimi efekti c) druga: 1300- — 1. ne fasonirana 1300- — 2. fasonirana 1400- — 254. Pasarsko in gumbarsko blago 1000- — Polusvilenina (iz svile, floretne ali umetne svile v zvezi z drugimi pre-dilnimi tvarinami): 255. Polusvilenina, vezena; tulji in tuljaste mreževine; gazi (tudi tkani krepi in flori) ; čipke in čipkaste rute 1200-— 256. Polusvilene tkanine, ne posebej imenovane: a) gladke (ne fasonirane) • 600- — b) fasonirane 650-— Opomnja. Polusvilene tkanine s težo nad 200 tj na kvadratni meter, tudi fasonirane, je odpravljati po a. 257. Žameti in žametaste tkanine (s prestriženim ali ne prestriženim florom) . . 960'- 258. Na stanu delano blago in pletenine: a) na stanu delane in pletene robe v celih kosih (metrsko blago) 600-— b) nogavice in obujki 650-— c) rokavice............................................................... d) ne posebej imenovane................................................... 259. Trakovi na: a) vezena ali iz tulja, gaza ali drugih tkanin št. 255 . . . .•........... b) žametasti trakovi in trakovi z žametastimi efekti...................... c) druga: 1. ripsasto tkani polusvileni traki 6 cm ali manj široki, črno, sivo ali rjavo barvani (traki za klobuke)............................................ 2. ne fasonirana druga................................................. 3. fasonirana.......................................................... 260. Pasarsko in gumbarsko blago............................................. Opomnji k razredu XXV. 1. Povsem grobe tkanine iz sirove preje svilnih odpadkov, ki so podobne sivemu ovojnemu platnu in se uporabljajo za ožimala, snažilne cunje itd., tudi s posameznimi barvanimi nitimi................................................. 2. Svila, ki je zapredena v prejo iz druge predivne tvarine, ne da bi ji delala ovoj, ali ne da bi se vlekla zdržema po celi dolžini prejne niti, se ne jemlje v poštev pri tkaninah iz take preje. XXVI. Konfekcijsko blago. 261. Umetne cvetlice, gotove, docela ali deloma iz tkanin.................... 262. Sestavine umetnih cvetlic, docela ali deloma iz tkanin.................. Opomnja. Kavčukove kroglice za fabrikacijo umetnih cvetlic, tudi v zvezi s tkaninami............................................................. 263. Okrasna peresa, pripravljena, in izdelki iz njih ....................... 264. Umetna'kožuhovina iz peres: a) iz nojevih ah enakih finih peres....................................... b) iz drugih peres: 1. konfekcijonirana, tudi obrobni traki................................ 2. ne posebej imenovana................................................ 265. Lasuljarska in druga dela iz človeških las.............................. Carina v kronah za 100 kilogramov 650- — 650- — 1200-— 960’ — 450- — 600’ — , 650 — 600 — 57-- 1100- — 480'- 48-- 1100-- 1100- — 620- — 480- — 240' — za kos — •40 266. Klobučne štule iz klobučine 267. Klobuki za gospode in dečke: a) iz svile in katere koli tkanine, gibus; tudi opremljeni (garnirani)........ b) iz klobučine: 1. ne opremljeni........................................................... 2. opremljeni.............................................................. c) iz slame, ličja, lesenih treščic in drugega gradiva: 1. ne opremljeni........................................................... 2. opremljeni.............................................................. 268. Klobuki vsake vrste za dame in deklice: a) ne opremljeni.............................................................. b) opremljeni ................................................................ 269. Klobuki vsake vrste, nakičeni............................................... Opomnj e. 1. Klobuke za dame in deklice v obliki in opremi kakor so klobuki za gospode in dečke, je ocarinjevati kakor te klobuke. 2. Kučme, kape in enaka pokrivala, izvzemši fese, je ocarinjevati kakor klobuke. 3. Pod garnituro se razumeva oprema s podvleko, obšivom, usnjem in navadnim okoli položenim trakom, suknom, vrvico in dr. t. r. ali tudi le s posameznimi teh sestavin. 270. Fesi (turške kape) s čopom ali brez čopa..................................... 271. Pahljače vsake vrste: a) iz navadnih tvarin......................................................... b) iz finih tvarin ali s finimi tvarinami . . •............................... c) iz najfinejših tvarin ali z najfinejšimi tvarinami......................... d) z montacijami iz dragih kovin: 1. iz zlata................................................................ 2. iz srebra.......................................................• . . . 272. Dežniki in solnčniki s prevlekami iz tkanin: a) brez montacije z dragimi kovinami: 1. nakičeni ali iz čipk, vezenin........................................... 2. povsem iz svile......................................................... 3. iz polusvile............................................................ 4. iz drugih tvarin........................................................ h) z montacijami iz dragih kovin: 1. iz zlata ............................................................... 2. iz srebra............................................................... 273. Obrobni predmeti iz vrvic, ščetk, šenilij in enakih pozamentov narejeni, tudi dalje konfekcijonirani (toda ne s čipkami ali vezeninami): a) docela ali deloma iz svile, floretne ali umetne svile.................... . b) iz drugih prcjnih rob ..................................................... Opomnj a. S takimi obrobnimi predmeti s čipkami ali vezeninami kou-fekcijoniranimi se ravna kakor z lišpovinami št. 274. Carina v kronah za kos 1-50 -•70 1 — — •50 1 — — •70 1-20 1-80 -•10 za 100 kilogramov 120- — 200- — 4-20- — 850- — 600- — za kos 2-75 2-20 1-70 -•70 5 — 3 — za 100 kilogramov 1300- — 350-— Carina v kronah 274. Oblačila, perilo, lišpovine in drage šivane predmete iz tkanin, ne posebej imenovane je ocarinjevati po njihovi glavni sestavini, to je pri damskih konfekcijah in lišpovinah po tisti sestavini, ki je zavezana najvišji carini, s pribitkom 40 odstotkov. za 100 kilogramov Obče opomnje k tarifnim razredom XXII do XXVI. 1. Preje v zloženih ali lepljenih snutkih so zavezane pribitku 5 odstotkov k carinskemu postavku uporabljene preje. 2. Vtkani, na stanu vdelani, vpleteni itd. stekleni, porcelanasti ali kovinski biseri, steklena leskovina, bleščica, steklene preje, niti iz ribje kosti itd. ne pridejo v poštev ob tarifovanju tkaninskega blaga. 3. Tkaninsko blago vsake vrste v zvezi s kovinskimi nitimi (žico, okroglo ali ploščato) je zavezano pribitku 30 odstotkov k carini dotičnega tkaninskega blaga. 4. Za ocarinjevanje vezenin je merodajna osnovna tvarina in se vezilno gradivo ne vpošteva, ako ni o tem v tarifi posebnih določil. Vezene žamete in žametaste tkanine, ter vezene trake, ako ti traki niso posebej imenovani v carinski tarifi, je ocarinjevati kakor vezenine. Vezenega na stanu delanega blaga in pletenin, pasarskega in gumbarskega blaga — izvzemši k št. 247 (vezene celosvilenine) in 255 (vezene polusvilenine) spadajoče blago — ni ocarinjevati kakor vezenine, temveč po njihovi drugačni kakovosti. S svilo vezeno ali s svilo s šivanjem okrašeno bombaževo, platneno in volneno na stanu delano blago in pletenine je obravnavati kakor polusvileno na stanu delano blago ali pletenine št. 258; prav tako je s svilo vezene ali s svilo s šivanjem okrašeno bombaževo, platneno in volneno pasarsko in gumbarsko blago ocarinjevati kakor polsvileno pasarsko in gumbarsko blago št. 260. 5. Pri nogavicah, obujkih, rokavicah in ne posebej imenovanem na stanu delanem blagu in pleteninah se konfekcija ne vpošteva, če ne gre za lišpovine, delane na stanu ali pletene (nakičene fantazijske predmete), ki jih je kakor lišpovine ocarinjevati po višje ocarinjenem nakitu. Tkanine, ki imajo samo navadne robce ali posamezne šive, se ne ocarinjujejo po carinskih postavkih za šivane predmete, ako ne sestojé iz predmetov trgovine z lišpovinami, temveč se jim nalaga samo 10 odstotkov pribitka k carini za dotično tkanino. 6. Z vrečami iz debelih tkanin je ravnati kakor z dotičnimi tkaninami. 7. Rabljene zaznamovane vreče iz debelih tkanin, ki se uvažajo, da se na- polnijo z žitom, in se v 2 mescih zopet izvažajo, s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma prosto 8. Rabljene zaznamovane vreče iz debelili tkanin, ki so napolnjene z žitom vsake vrste, s sladom, s sladnimi cimami, oljčnim semenjem, semeni, kaolinom, ogljem, papirnatimi snovmi, izstopile iz svobodnega prometa carinskega ozemlja in se vračajo izpraznjene, proti izkaznici in s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma prosto (Slovenisch.) 15 Carina v kronah za 100 kilogramov XXYIL Šcetarsko in sitarsko blago. 275. Šcetarsko blago, navadno, t. j. iz ne dalje pripravljenih ščetin (tudi ščetinskih nadomestkov), slame, piasave in drugih rastlinskih tvarin, tudi opravljeno z lesom ali železom, nebarvano, brez poli ture ali laka: a) metle iz slame, piasave ah drugih rastlinskih tvarin 12' — b) čopiči, grobi 43- — e) drugo navadno šcetarsko blago 36 - 276. Šcetarsko blago, ne posebej imenovano (izvzemši žičaste ščetke za tehniške namene), z montacijami: a) iz navadnih gradiv . . . . • 72- — b) iz finih gradiv 120- — e) iz najfinejših gradiv d) iz dragih kovin: 240 - 1. iz zlata 850- — 2. iz srebra 600-— Opomnji. 1. Pri ščetkah za drganje in pri konjskih ščetkah se ne upošteva zveza s tkaninami. 2. Fine čopiče je ocarinjevati po b), ako ne spadajo pod c) in d). 277. Lesena sita (rešeta), gotova, z dnom iz lesenih pletenin ali železne žice; dna od lesenih sit 40-— 278. Sitarsko blago, ne posebej imenovano, z dnom: a) iz žime ali žice 72-- b) iz drugih predivnih tvarin (izvzemši žimo in svilo) 120- c) z dnom iz svile 240-- XXVIII. Ne v drugih tarifnih razredih imenovano blago iz slame, trstja, ličja, tresk in drugih takih reči. 279. Stolarsko trstje: a) krojeno, tudi olupljene (pedigovo trstje), sirovo 1-20 b) strojeno, barvano, lakirano, bronano in prirezano 12- — 280. Groba pogrinjala in Štorje (pogrinjala za voz in enaka), nebarvana ali barvana 12 — 0 po mn j a. Kokosovi tekači (preproge) (narejeni kakor preproge za tekanje) 20-- Carina v kronah za 100 kilogramov 281. Pletenine, ne posebej imenovane: a) navadne, t. j. grobe pletenine za domačo ali obrtno rabo, tudi v zvezi z lesom 12' — b) fine, ako ne spadajo pod c, tudi v zvezi z navadnim gradivom * 36-- c) najfmejše, t. j. pletenine s svilenimi ali drugimi prejami, z žimo ali kovinskimi nitimi pretegnjene ali prepletene, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 120-- d) v zvezi z drugimi najfinejšimi tvarinami 240 - 282. Košarsko blago (tudi iz vrbovja): a) navadno (grobi jerbasi za omote, nošo, vozove in perilo, vrše in enake) iz neobeljenih ali obeljenih šib itd. niti strojeno, barvano, pokoščeno, niti lakirano, tudi v zvezi z lesom, železom ali navadnimi kovinami 12- — b) fino, t. j. vse drugo blago, kolikor ne spada pod c, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 120- — c) najfinejše, t. j. tako blago v zvezi z najfinejšimi tvarinami • 240-— Opomnja. S pletarskim pohištvom je ravnati kakor z lesenim blagom razreda XXXIV. « 283. Blago tega razreda z opremo iz dragih kovin: a) iz zlata 850-- b) iz srebra 600-- XXIX. Papir in papirnato blago. 284. Papirščina, beljena ali nebeljena: a) iz cunj (polovična) b) iz lesa, slame, esparta in sličnih vlaken: prosto 1. mehaniško brušena 1-50 2. kemijsko proizvajana 1-50 Opomnja. Papirščina ob uvozu v obliki pôl, zvitkov ali lepenke se oca-rinjuje po tej številki samo tedaj, kad;ir je preluknjana ali se preluknja na zaprosilo stranke pod uradnim nadzorovanjem. 285. Lepenke: a) navadne s 300 g teže in več na kvadratni meter 7-20 b) treske za stiskanje, skriljna lepenka, leskeča lepenka 7-20 c) fini kartoni, potem vsi z barvami namazani ali vzorčani, tudi z vzorci stiskani » 15-- Carina v kronah za 100 kilogramov 286. Kotranova in kamenasta lepenka 7-20 Papir: 287. Ovojni papir s 30 g teže in več na kvadratni meter: a) nebarvan 7-20 b) v masi barvan ali pokotranjen 10-- 288. Pilni papir: a) navaden, ne barvan 7-20 b) fin. tudi pilni kartoni 14'— c) z vzorci stiskani (pilni damast) 36 — 289. Papir za risanje, slikarska lepenka, papir za bakrotisk 20-- 290. Pester papir, tudi lakiran ali belo namazan papir: a) gladek 27- — b) v vzorcih stiskan, v gube naložen ali gufriran 40-— 291. Pergamenski papir « 20-— 292. Papir, prirejen za fotografske namene: a) ne svetločuten (albuminski, gelatinski, pigmentski papir itd.) 30- b) svetločuten 50 — 293. Drugi kemijski papirji 30-— 294. Zlati in srebrni papir in papir z zlatimi in srebrnimi vzorci (pristen ali nepristen, tudi bronan), čipkasti papir in enak prebit papir 40-— 295. Tapete 60 — 296. Papir, ne posebej imenovan: a) gladek 12-- b) rastriran 20- c) v vzorcih stiskan, narejen kakor krep, gufriran ali v gube naložen .... 36-- 297. Papir in lepenka s podložki ali vložki iz platna (tudi bombaževine) ; podvleka za klobuke iz papirja, tudi s tkaninami prevlečena 36- Papirnato blago: 298. Tiskovine, naznanila in lepaki: a) dvo- ali večbarvni ali z zlatom ali srebrom tiskani ali fotomehaniško narejeni 72-- b) drugi 24 •-/ Carina v kronah za 100 kilogramov 299. Papeterije za luksus, ne posebej imenovani pomnoženi izdelki manufakture za tiskanje podob, igrače, vse te tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami, papirnato perilo ; cvetlice ali cvetlične sestavine iz papirja 100- — Opomnja. Z blagom te številke v zvezi z najfinejšimi tvarinami je ravnati po št. 300 d. 300. Blago iz papirja, lepenke ali papirnate mase, ne posebej imenovano: a) iz papirnate mase, lepenke, papirja, izvzemši papir št. 290 b, 294 in 296 c 36- — b) iz papirja ali s papirjem št. 290 b, 294 in 296 c, potem vse s podobami ali slikarijami 72- — Opomnja. Pod « in 1 spadajoče blago tudi v zvezi z navadnimi tvarinami. c) v zvezi s finimi tvarinami ali knjigoveškim platnom» 120- — d) v zvezi z najfinejšimi tvarinami 240- — Opomnja. Semkaj spadajo zlasti tudi kartonažna in knjigoveška dela (škatlje, etuiji, mape, platnice za knjige in albume, sestavine albumov, gotovi albumi, konfekcijonirani koledarji ali koledarji za luksus, beležnice in zaznamo-valnice, pisalni zvezki itd.) izvzemši k št. 647 spadajoče vezane knjige, karte, časopise in muzikalije. 301. Tvorilarska dela iz kamenaste lepenke, asfalta in sličnih tvarin: a) niti namazana, niti lakirana, tudi v zvezi z lesom ali železom 20-— b) druga, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 40-- Opomnja. Tvorilarska dela v zvezi s finimi in najfinejšimi tvarinami je odpravljati po št. 300 c in d, igrače in enake reči iz kamenaste lepenke itd. po št. 299. 302. Kvarte 145-— Opomnja. Kvarte so zavezane tudi potrošnemu kolku po obstoječih predpisih in jih je napovedovati po množini in kakovosti in po številu listov vsake igre. 303. Blago tega razreda z montacijami iz dragih kovin: a) iz zlata b) iz srebra 850- — 600' — XXX. Kavčuk In gutaperča in blago iz njili. 304. Kavčuk, gutaperča (tudi balata), sirova ali očiščena; odpadki od njih, stari obrabljeni kosi od blaga, narejenega iz njih ; iz kavčukovih odpadkov obnovljeni kavčuk (mičelgumi) prosto 305. Kavčukove raztopine 6* — 306. Kavčukovo testo 10- — 307. Kavčukove niti ne opredene (tudi ploščate, ne nad 3 mm široke) 3-60 Carina v kronah za 100 kilogramov 308. Ploče nevulkanizovane, rezane, mazane, valjane (patent-ploče) ..... 40’— 309. Blago iz patent-ploč, ne posebej imenovano, vulkanizovano ali ne, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 130-- 310. Otroške igrače iz mehkega kavčuka, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami . . ! 100- — 311. Obuvala, tudi v zvezi s tkaninami vseh vrst ali z drugimi tvarinami .... 120’ — 312. Blago iz mehkega kavčuka, ne posebej imenovano, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 100- — 313. Strjena guma (trda ali usnjatotrda) v ploščah, palicah in cevkah, tudi polirana, vendar ne dalje obdelana 30-- 314. Blago iz strjene gume, ne posebej imenovano: a) sirovo stiskano, z vidnimi stiskalnimi šivi 84-- b) drugo, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 135- 315. Tkanine in pletenine s kavčukom prevlečene, napojene, namazane ali z vložki iz kavčuka združene, ako so v njih podelane preje: a) docela ali deloma iz svile, floretne ali umetne svile 200-— b) iz drugih tkanin, tudi take klobučine 130 — 316. Elastične tkanine, pletenine in pasarsko blago, ako so v njih podelane preje: a) docela ali deloma iz svile, floretne ali umetne svile b) iz drugih tkanin: 200-— 1. elastike za čevlje 170- — 2. druge 317. Oblačila in druge z lepljenjem, šivanjem in drugimi konfekcijoniranimi predmeti iz tvarin, imenovanih v št. 315 in 316, je ocarinjevati kakor te tvarine z 20 odstotki pribitka. 185- — 318. Kavčukovo blago v zvezi z najfinejšimi tvarinami 240-- 319. Kavčukovo blago z montacijami iz dragih kovin: a) iz zlata • b) iz srebra .850- — 600 — 320. Tehniški predmeti: a) Tkanine za gredašne obložke za fabrike mikal na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 7- b) Mehovi iz kavčuka ali s kavčukom, tudi z vloženo tkanino ali žico .... Opomnja. Z mehovi iz patent-plošč je ravnati po št. 309. 70-- Carina v kronah za 100 kilogramov c) gostila 100- — d) gonilni jermeni 10O — e) pnevmatike (cevi in plašči) 150 - f) osamujoče gradivo iz patent-plošč, tudi vulkanizovano 130- — g) opreme za tehniške in elektrotehniške namene, za instrumente itd. iz strjene gume izvzemši k št. 314 a spadajoče sirove stisnjene reči iz strjene gume . 135 — Opomnja. Za gradnjo telefonov in mikrofonov na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 100- — h) Kavčukove pritiskalne rute in drugi ne posebej imenovani tehniški predmeti 120-- XXXI. Voščeno platno in blago iz njega. 321. Voščeno platno, grobo, netiskano; asfaltno platno 18- — 322. Odeje za vozove in druge odejne rute iz grobih tkanin, v tkanim, oziroma preji kemijsko prirejene, ali z oljem, kotranom ali mastenimi sestavinami prevlečene ali napojene 60-- 323. Pogrinjala za pod iz voščenega platna, linoleja, kamptulikona in sličnih sestavin : a) do 2 mm debela b) nad 2 mm debela 75- — 60-— 324. Knjigoveško platno 72-- 325. Voščeno platno, ne posebej imenovano, tudi voščeni muselin in voščeni tafet: a) metrsko blago brez prikrojenega vzorca b) prikrojeno ali metrsko blago s prikrojenim vzorcem 75- — 85- — 326. Blago iz voščenega platna, voščenega muselina in voščenega tafta, izvzemši tako sedlarsko, jermenarsko in torbarsko blago: a) tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami b) v zvezi z najfinejšimi tvarinami 100- — 240-- 327. Blago tega razreda z montacijami iz dragih kovin: a) iz zlata b) iz srebra 850-- 600-— XXXII. Usnje in usnjato blago. Usnje: 328. Goveje in konjsko usnje, kakor podplati delano (tudi za gonilne jermene): a) v hrbtnih kosih (kruponih): Carina v kronah za 100 kilogramov 1. s čreslom strojeno 50-— 2. z rudninami strojeno 60-— b) drugo (izvzemši odpadno usnje): 1. s čreslom strojeno 43-- 2. z rudninami strojeno 50-— c) odpadki usnja 35- 329. Goveje in konjsko usnje, ne delano kakor podplati, tudi gotovo apretirano, toda ne lakirano: a) naravnobarvno ali črno barvano 30- — b) drugo 43-- Opomnja. Gredašne usnje za fabrikacijo mikal na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se ustanové ukazoma 20-- 330. Telečje usnje, izvzemši lakirano usnje 60-- 331. Kozlovske, kozje in kozličje kože, strojene, tudi krojene, ne barvane, ne dalje pripravljene 5-- 332. Ovčje in janjčje kože, strojene, ne barvane, ne dalje pripravljene: a) na mesni strani krojene 14- — b) druge 30-- 333. Kozlovsko, kozje in kozličje usnje, prirejeno, izvzemši usnje za rokavice in lakirano usnje 60- — 334. Ovčje in janjčje usnje, prirejeno, izvzemši usnje za rokavice in lakirano usnje 60 — 335. Usnje za rokavice vsake vrste 43- — Opomnja. Usnje za rokavice, ki se izvozi za barvanje, ob zopetnem uvozu v barvanem stanju na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se ustanové ukazoma 20-— 336. Lakirano usnje vsake vrste 60-— 337. Usnje, ne posebej imenovano; pergament 431 — Opomnja. Usnjate izrezke, potem odrezke in trakove od usnja, ki so se obdelovali z lepljenjem, vrezovanjem ali izrezovanjem okraskov, z luknjanjem, piešivanjem, šivanjem in enakim, je ocarinjevati, ako tarifa ne obsega drugega določila, kakor ne posebej imenovano usnjato blago št. 342. Usnjato blago: 338. Sedlarsko in jermenarsko blago, tudi v zvezi z drugimi tvarinami: a) brez kovinskih sestavin, ali z okovi, zaponami, obroči, locnji in drugimi sestavinami iz železa ali jekla (izvzemši zanikljane ali z drugimi kovinami prevlečene) 90-- b) z okovi, zaponami, obroči, locnji in drugimi sestavinami iz medi, niklja in drugih navadnih kovin ali z njimi prevlečeno (tudi iz železa in jekla) . . c) s srebrnimi, srebrno poploščenimi, posrebrenimi ali pozlačenimi okovi, zaponami, obroči, locnji ali drugimi kovinskimi sestavinami........... 339. Torbarsko blago iz usnja, voščenega platna in prtenin: a) z montacijami iz železa in jekla (izvzemši ponikljano ali z drugimi na- vadnimi kovinami prevlečeno), tudi v zvezi z drugimi navadnimi ali finimi tvarinami............................................................. I Opomnja. Semkaj spada tudi tako blago iz voščenega platna, usnjatega platna, prtenine za preproge in take reči same. b) z montacijami iz drugih nego pod a imenovanih kovin (izvzemši drage kovine), tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami................ Opomnja. Semkaj spada tudi lako blago s težo 1 kg \ kosu in več iz usnja samega. c) v zvezi z najfinejšimi tvarinami, potem usnjeno galanterijsko blago s težo v kosu manj nego 1 kg iz usnja samega................................. 340. Čevljarsko blago vsake vrste iz usnja ali z usnjem, tudi v zvezi s tkaninami ali drugimi tvarinami, par s težo: a) več nego 1200 g...................................................... b) več nego 600 do 1200 g............................................... c) 600 g ali manj....................................................... 341. Rokavice, usnjene (tudi samo prirezane ali v zvezi s tkaninami), tudi vezene . Opomnja. Z rokavicami, Usnjenimi, z obrobki, prevlečenimi ali pod-vlečenimi s fino kožuhovino, je ravnali kakor s krznarskim blagom št. 346 b 342. Usnjato blago, ne posebej imenovano: a) iz usnja samega, ali v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami........ b) iz usnja v zvezi z najfinejšimi tvarinami............................ 343. Blago tega razreda z montacijami iz dragih kovin: ! a) iz zlata....................................• ...................... b) iz srebra, izvzemši sedlarsko in jermenarsko blago št. 338 c.......... Carina v kronah za 100 kilogramov 1 20- — 240' — 110’ — 175* — 240- — 100* — 125* — 145* — 150*— 110- — 240- — 850- — 600 — (Slovenisch.) 16 Carina v kronah za 100 kilogramov 344; Tehniški predmeti: a) okvirno usnje za čevlje (takozvani veltingi) ; prirezana sedlarsko usnje za kolesarska sedla; plohi sirovih kož, ne dalje obdelani 60-- Opomnja. Kolesarska sedla spadajo pod št. 338. b) Gonilni jermeni, ploščati, tudi udarni jermeni; 1. iz usnja, strojenega s čreslom 70-- 2. iz usnja, strojenega z mastjo ali rudninami, ter iz sirovih kož .... 80-— c) gonilne vrvice iz usnja, okrogle ali robate, tudi sukane 80-— d) tehniški predmeti, ne pose'bej imenovani, iz usnja ali sirove kože n. pr. transportni kozarci, tkalčevi tiči, zobata kolesa, manšete, plošče in obroči za goščenje itd 75-- XXXIII. Krznarsko blago. 345. Kožuhovina, prirejena, ne konfekcijonirana: a) iz navadnih kož 24-- b) iz finih kož 120-— 34G. Kožuhovina, konfekcijonirana: a) iz navadnih kož 200- — b) iz finih kož 480- — XXXIV. Leseno blago; blago iz strugarskih in rezbarskih tvarin. 347. Delovni les in žagano blago: postruženo, izžlebano ali obito; prirezani les za obroče, tudi s sklepom; prirejen les za sode; metle iz resja; vse to sirovo, ne strojeno, barvano itd 5-- 348. Lesena žica in lesena volna: a) sirova &•- b) strojena ali barvana 12- — 349. Leseni klinci (leseni žreblji) tudi strojeni ali barvani 12- — 350. Frizi, jermeni, palice ali table, postružene, ter parkete (zlepljene ali drugače sestavljene table); vse te niti furnirane niti vložene: a) sirove 5-- b) strojene, barvano, pokoščene, lakirane ali polirane 7-20 Carina v kronah za 100 kilogramov 351. Furnire, tudi z zlepljenimi fumirami narejene plošče: a) ne vložene: 1. sirove 7- — 2. barvane, strojene, pokoščene, lakirane ali polirane 14' — b) vložene ali z vtisnjenimi vzorci; leseni mozaik v nadaljnjo uporabo za leseno blago 30 — 352. Lesene latve (za pohištvo, okvire itd.): a) gladke ali profilirane: 1. sirove 10-- 2. strojene, barvane, pokoščene, lakirane, grundirane, polirane, potem vse furnirane 15-^- 3. z maso obložene ali z okraski iz mase, z vdolbenimi ali vtisnjenimi okraski 36-- 4. bronane, pozlačene, posrebrene, fino poslikane 501 — b) s fino luknjičastim delom ali kiparskim delom, potem z vloženim delom . 70- — 353. Okviri (za podobe, zrcala itd.), ako ne spadajo pod št. 362: a) iz lesenih latev št. 352 a 1 in 2 25-- b) iz lesenih latev št. 352 a 3 48- — c) iz lesenih latev št. 352 « 4 in & 80- — 354. Palice iz lesa ali trstja: a) grobo obdelane, sirove, tudi z okovi 7-- b) grobo obdelana, strojene, barvane, pokoščene, lakirane ali polirane, tudi z okovi 18-- c) fino obdelane, potem vse v zvezi z navadnimi tvarinami (izvzemši okove) . 36- — d) v zvezi z finimi tvarinami 60-— e) s prejami ali s strunami opletene . no-- f) v zvezi z najfinejšimi tvarinami 240-— 355. Lesene igrače: a) grobe, samo postružene, rezljane ali struganc, sirove, brez zveze z drugimi tvarinami 15-— b) fino obdelane, sirove, potem vse strojene, barvane, lakirane, polirane, poslikane, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 55- — c) v zvezi z finimi tvarinami 120- — d) v zvezi z najfinejšimi tvarinami 240-— Opomnja. Igrače iz drugih k temu razredu spadajočih rezbarskih tvarin, kakor blago iz teh tvarin. 350. Blago, ne posebej imenovano, iz navadnega lesa, tudi struženo (gladko ali profilirano), grobo strugano ali grobo rezljano, tudi zlepljeno, sklenjeno, ali drugače zgrajeno: a) sirovo, ne v zvezi z drugimi tvarinami : Carina v kronah za 100 kilogramov 1. iz mehkega lesa 8- — 2. iz trdega lesa ali furnirano (z navadnim-lesom) . . - 15- — b) sirovo, z okovi ali sicer v zvezi z železom ali drugimi navadnimi kovinami : 1. iz mehkega lesa * . . 12- — 2. iz trdega lesa ali furnirano (z navadnim lesom) 20- — c) strojeno, barvano, pokoščeno, lakirano, polirano, potem vse v zvezi z usnjem ali navadnimi tvarinami, izvzemši podi tarifovano: 1. iz mehkega lesa 16-— 2. iz trdega lesa ali furnirano (z navadnim lesom) 24- — 357. Blago, ne posebej imenovano, iz finih vrst lesa ali s takim lesom furnirano, tudi postruženo (gladko ali profilirano), grobo strugano ali grobo rezljano, tudi zlepljeno, sklenjeno ali drugače zgrajeno: a) sirovo, tudi z okovi ali sicer v zvezi z železom ali drugimi navadnimi kovinami ' 20- — b) strojeno, barvano, pokoščeno, lakirano, polirano, potem vse v zvezi z usnjem ali navadnimi tvarinami, izvzemši pod a tarifovano 34-— 358. Blago, ne posebej imenovano, iz lesa fino strugano, potem vse blago z vžganimi, vtisnjenimi ali vdolbenimi okraski, tudi v zvezi z usnjem ali navadnimi tvarinami; blazinasto blago brez prevleke 1 40-- 359. Blago, ne posebej imenovano, iz lesa s fino luknjičastim ali podobarskim delom; pozlačeno, posrebreno, ali bronano leseno blago (izvzemši lesene latve in okvire) ; fino poslikano leseno blago ; ne posebej imenovano -blago iz lesa v zvezi s finimi tvarinami izvzemši usnje in prevleke iz tkanin .... 50-— •3G0. Blago, ne posebej imenovano, iz lesa z vloženim delom (boule, intarsie, leseni mozaik) ; ne posebej imenovano blago iz lesa s prevlekami vsake vrste . . . 72-- ■ • ... Opomnja. Z ne posebej imenovanim blagom iz lesa v zvezi z najfinejšimi tvarinami je ravnati po št. 362 b. •361. Blago, ne posebej imenovano iz drugih strugarskih in rezbarskih tvarin nego iz lesa: a) iz ne drugod imenovanih rastlinskih rezbarskih tvarin (izvzemši gumbe iz arekovih orehov, koščakov in drugih) tudi v zvezi z navadnimi tvarinami . 48- — I b) iz kosti, rogov in drugih živalskih ne podre imenovanih rezbarskih tvarin, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami: 1. ribja kost . . . .' Carina v kronah za 100 kilogramov 130- — 2. druge 120- — Opomnja. Po št. 3G1 b 2 je ravnati tudi z gumbi iz arekovih orehov, koščakov in drugih. c) iz morske pene, lave, celuloida in sličnih umetnih rezbarskih tvarin (izvzemši posnemke pod d in e imenovanih tvarin), tudi v zvezi z navadnimi ali drugimi finimi tvarinami 120- — d) iz jantarja, gagata, pristnega ali ponarejenega, tudi v zvezi z navadnimi finimi ah drugimi najfinejšimi tvarinami 240-- e) iz slonove kosti, biserne matice, želvovine pristne ali ponarejene, tudi v zvezi z navadnimi, finimi ali drugimi najfinejšimi tvarinami 270' — Opomnji. 1. Za nadaljnje podelovanje prirejenih kosov snovi, spadajočih k št. 3G1 b 2, d in e ... i 24- — 2. Z blagom št. 361 a v zvezi s finimi tvarinami se ravna po b 2, v zvezi z najfinejšimi tvarinami, po d-, po tem postavku je ocarinjevati tudi blago št. 361 b in c y zvezi z najfinejšimi tvarinami. 3G2. Galanterijsko blago (nipes in toaletni predmeti): a) iz lesa ali iz rezbarskih tvarin, spadajočih k št. 361 a, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami . . . . . . . . . 120- — b) enako v zvezi z najfinejšimi tvarinami 240-- 363. Plutovo pšeno, plutova moka in pluta v kockah 4- — 364. Pluta v ploščah in kolutih 8-- 365. Plutovi kamni 17- — 366. Zamaški, podplati in drugo blago iz plutovine, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 30-- . Opomnji. 1. S plutovinami v zvezi s finimi ali najfinejšimi tvarinami se ravna po št. 362 a, oziroma b. 2. Plutovi zamaški, novi po dolgem prerezani, ter rabljeni, ki jih dobivajo producenti za cepljenje vinske trte, s pogoji, ki se predpišejo ukazoma . . prosto 367. Blago tega razreda z montaeijami iz dragih kovin: a) iz zlata 850-- b) iz srebra 600-— Carina v kronah za 100 kilogramov XXXV. Steklo in stekleno blago. 368. Steklena masa; loš in glazurna masa; mleto steklo (stekleni prah) ... . . 3-60 369. Steklena stebelca, steklene pločice in steklene cevčice brez razlike barve (kakršne se rabijo za izdelovanje biserov, za umetno vpihavanje in fabrikacijo gumbov) 3-60 Votlo steklo: 370. Votlo steklo, navadno, t. j. nebrušeno, nevzorčano, neobdrgnjeno, nestiskano: a) v svoji naravni barvi, toda ne belo .5- — b) belo, tudi polubelo (prozorno) 10-- kosmate teže c) barvno (v masi barvano ali prevjeto) 30-- 371. Votlo steklo s samo vdrgnjenimi zamaški ali obrušenim dnom ali robovi: a) v svoji naravni barvi ali belo (prozorno) 10-— kosmate teže b) barvno (v masi barvano ali prevjeto) . 30-— 372. Votlo steklo, čiščeno: a) jedkano, brušeno, vzorčano, obdrgnjeno ali rezano: 1. v svoji naravni barvi ali belo (prozorno) 20-- . 2. barvno (v masi barvano ali prevjeto) 30-— b) poslikano, pozlačeno, posrebreno 30-- c) s steklom prepredeno ali s steklenimi naložki opremljeno 30-— 373. Stekleni beti (steklene hruške) za električne žarnice 30-- 374. Stiskano in masivno steklo, ne posebej imenovano: a) sirovo, tudi pregreto, tudi z obrušenimi robi ali dnom, naravnobarvno ali belo (prozorno) 20-- b) drugo (barvno, poslikano itd.) 30- Plosko steklo (steklene plošče): 375. Zrcalovina in plosko steklo, ne posebej imenovano, sirovo, nebrušeno, ne polirano, ne vzorčano, ne obloženo, ne barvano: a) Zrcalovina,'lita ali pihana; sirovo lito steklo, več nego 5 mm debelo . . 4-- Carina v kronah za 100 kilogramov b) Plosko steklo in sirovo lito steklo 5 mm in manj debelo, z obsegom posameznih tabel: 1. 240 cm ali manj 10-- kosmate teže 2. nad 240 do 400 cm 11- — kosmate teže 3. nad 400 cm 13-- 37G. Zrcalovina in plosko steklo, ne posebej imenovano, barvano, nebrušeno, kosmate teže nepolirano, nevzorčano, neobloženo 24-- kosmate teže 377. Zrcalovina in plosko steklo, ne posebej imenovano, brušeno, polirano, vzor-čano, upognjeno, tudi barvano ali prevjeto: a) ne facetirano, ne obloženo • 2S-- kosmate teže b) facetirano, toda ne obloženo; katedralno steklo, tudi belo 30-- kosmate teže c) obloženo 33-- kosmate teže Op o mn j a. Z zrcalovino in ploskim steklom poslikanim, pozlačenim ali posrebrenim, ludi z naloženimi ali vžganimi barvami vzorčanim, je ravnati po št. 377 c. 378. Zrcala v okvirih 40-— 379. Žičasto steklo (lite ploskve ali ploče z vložki iz žic) 24-- kosmate teže 380. Sušilne ploče za fotografske namene, svetločutne 30-- kosmate teže 381. Optično steklo, sirovo, ne v leče brušeno, v kosih, tablah ali v obliki leč, lilo, stiskano ali rezano, tudi nabrušeno, belo ali barvno 3-60 382. Stekla za žepne ure, stekla za očali in druga optična stekla, brušena . . . 180- — 383. Stekleni biseri: a) iz belega ali barvnega stekla, toda ne poslikani, pozlačeni ali posrebreni 5-- b) poslikani, pozlačeni ali posrebreni 30-— c) posnemki pristnih biserov 240-- 384. Stekleni obeski, masivni, za lestence itd., ludi barvni, brušeni, z ušcsci ali brez njih; steklena preja, tudi barvana 5-- 385. Stekleni gumbi z ušesci ali brez njih, steklene koralo, steklene kroglice, steklene kaplje, tudi iz barvnega stekla: a) niti poslikani, niti pozlačeni ali posrebreni 5-- b) poslikani, pozlačeni ali posrebreni 30-— 386. Nepravi dragi kamni, neudelani 30 — ■ ! i'ni - .• • ■ ; c‘.) i j Carina v kronah za 100 kilogramov i 387. Zapestnice in zavratnice iz stekla: dela iz steklenih biserov (izvzemši posnemke pristnih biserov), iz nepravih dragih kamnov, iz steklenih pločic, steklene preje in enakih, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 120’ — Š88. Stekleno in loševo blago, ne posebej imenovano: a) tudi v zvezi z drugimi nego pod h do d imenovanimi tvarinami .... 36'- b) v zvezi s kavčukom, usnjem ali z ne ponikljanimi sestavinami iz železa ali navadnih kovin 72-— ■ e) v zvezi z drugimi finimi tvarinami 120' — d) v zvezi z najfinejšimi tvarinami 240 — 389. Umetni zobje brez montiranja iz dragih kovin 240' — 390. Blago tega razreda z montacijami iz dragih kovin: a) iz zlata 850' — b) iz srebra 600- — XXXVI. Kameneno blago iz kamnov, ne žganih prsti, cementov in kamenenih zmesi. 391. Kamni na več nego treh straneh žagani, toda sicer sirovi ali samo sirovo obsekani; kamenene ploče več nego 16 cm debele, samo žagane ali klane 1- — 392. Pred ognjem varni kamni iz kvarcita v obliki opeke obsekani ali žagani: a) posamezni do 5 kg težki 2-- b) posamezni nad 5 kg težki 3 — 393. Skriljevec: a) v ploščah sahio rezan 2- — b) strešni skriljevec in drugačen skriljevec v pločah 2-50 c) dalje podelan, tudi brušen, počrnjen, črtan, tudi v okvirjih iz sirovega lesa 10-- 394. Kamenene ploče 16 cm ali manj debele (izvzemši skriljne ploČe in litografske kamne) : a) sirove (obsekane, klane, žagane): 1. iz ne pod 2 in 3 imenovanih kamnov 3-60 2. iz alabaslra, mramorja ali serpentina 6- — 3. iz granita, porfirja, sijenita in sličnih trdih kamnov b) dalje obdelane, tudi brušene ali polirane: 5-- 1. iz ne pod 2 in 3 imenovanih kamnov 7-- 2. iz alabastra, mramorja ali serpentina 20- — 3. iz granita, porfirja, sijenita in sličnih trdih kamnov 20-- Carina v kronah za 100 kilogramov 395. Ne posebej imenovani izdelki iz kamnov, ki niso imenovani v obeh naslednjih številkah: a) obsekani, žagani ali otolčeni: 1. priprosto profilirani ali priprosto obdelani, ne sukani 1-20 2. drugače profilirani, z okraski ali sukani 3'60 b) docela ali deloma brušeni, polirani, pozlačeni ali posrebreni 8' — 396. Ne posebej imenovani izdelki iz alabastra, mramorja in serpentina: a) obsekani, žagani ali otolčeni: 1. priprosto profilirani ali priprosto delani, ne sukani 5- — 2. drugače profilirani, z okraski, ali sukani 8- — b) docela ali deloma brušeni, polirani, pozlačeni ali posrebreni 20-— 397. Ne posebej imenovani izdelki iz granita, porfirja, sijenita in sličnega trdega kamenja : a) obsekani, žagani ali otolčeni: 1. priprosto profilirani ali priprosto delani, ne sukani 3-60 2. drugače profilirani, z okraski ali sukani 7-20 b) docela ali deloma brušeni, polirani, pozlačeni ali posrebreni 20-— Opomnja. Pod«2 in b št. 395, potem v št. 396 in 397 imenovani izdelki, tudi v zvezi z lesom ali grobo delanimi sestavinami iz železa ali drugih navadnih kovin. Pod a 1 št. 395 imenovani izdelki v zvezi s pravkar omenjenimi tvarinami spadajo s lem pod a 2 imenovane številke. 398. Mase za ohrambo toplote iz kremenke, pomešane z azbestom, dlako, žagovino in enakim 4*— Opomnja. Oblikovane mase za ohrambo toplote iz kremenke kakor plu-tovi kamni št. 365. 399. Cement 1-80 400. Blago iz cementa ali mavca, ne posebej imenovano, tudi v zvezi z lesom ali grobo delanimi sestavinami iz železa ali drugih navadnih kovin: a) niti brušeno, niti namazano ali lakirano 3-60 b) brušeno, namazano ali lakirano 7-- 401. Azbestovo blago: a) azbestov papir in azbestove lepenke, neoblikovane 12- — b) enake oblikovane, tudi luknjaste; neoblikovane ali oblikovane z vložki iz žice 30-— c) azbestove preje, tudi v zvezi z drugim predivom ali žicami 30- — (Slovenisch.) 17 d) azbestove tkanine, tudi v zvezi z drugim predivom ali žicami.............. e) drugo azbestovo blago, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, ako ne spadajo pod št. 409 c....................................................: . . . 402. Mlinski kamni, tudi z železnimi obroči ali kovinskimi tulci; litografski kamni 403. Naravni brusi in osle; a) brez zveze ............................................................... b) v zvezi z lesom, železom ali drugimi navadnimi kovinami................... 404. Umetni brusi in osle, tudi v zvezi z lesom, železom ali drugimi navadnimi kovinami : a) iz smirka, karborunda ali sličnih trdih brusil............................ b) drugi..................................................................... 405. Rudninska likala, brusila in gladila, za prodajo na drobno prirejena . . 406. Brusilni papir............................................................. 407. Brusilni prt, brusilni trakovi in enaka brusila............................ 408. Kameneno blago, fino, t. j. predmeti za luksus (pritežilci za pisma, svečniki, skodelice, tintniki in take drobnjave [nipes]; kipi, doprsni kipi, živalske figure in drugi plastični izdelki do 5 kg težki), igrače; vse to tudi v zvezi z navadnimi tvarinami....................................................... 409. Kameneno blago v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor kako tako blago ni posebej omenjeno pri drugih številkah tega razreda: a) z navadnimi tvarinami..................................................... b) s finimi tvarinami........................•............................... c) z naj finejšimi tvarinami................................................. 410. Blago tega razreda z montacijami iz dragih kovin: a) iz zlata.................................................................. b) iz srebra ................................................................ XXXVII. Glinasto blago. 411. Opeke, ne nepregorne, ne postekljene: a) navadne opeke za zid, streho in tlak iz gline (ilovice), nežgane ali žgane, ne dalje obdelane............................................................ b) fasonske opeke (klinaste, radijalne, preluknjane opeke itd.), zakrovci, plavalne opeke, žlebasti korci za strehe, iz gline (ilovice), ne žgane ali žgane, ne dalje obdelane............................................................... c) namazane, impregnirane, parjene............................................ Carina v kronah za 100 kilogramov 48- — 72- — 1-20 1-20 8-- 22--12- — 12' — 12- — 16' — 40- — 36--72--120- — 850' — GOO.— — •20 1-20 1-50 412. Opeke, ne nepregorne, posteklene......................................... 413. Opeke, nepregorne: a) Opeke iz dinasa, magnesita, bavksita in grafita: 1. posamez do 5 kg težke................................................ 2. posamez nad 5 kg težke............................................... b) druge: 1. posamez do \0kg težke................................................ 2. posamez nad 10 kg težke.............................................. 414. Opeke (klinkerji) in tlakarske tvarine iz navadne kamenine nad 30 mm debele 415. Glinaste cevi: a) ne posteklene, porozne, iz ne nepregorne tvarine (drenske cevi) .... b) posteklene.............................................................. 416. Cevi iz navadne kamenine ali nepregornih tvarin.......................... 417. Ploče za oblaganje sten in podov do 30 mm debele (izvzemši ploče iz porcelana) : a) neposteklene: 1. enobarvne nad 15 do 30 mm debele..................................... 2. enobarvne do 15 mm debele............................................ 3. večbarvne nad 15 do 30 mm debele...................•................. 4. večbarvne do 15 mm debele............................................ b) posteklene: 1. enobarvne ........................................................... 2. večbarvne, poslikane, potiskane, pozlačene ali posrebrene............ Opomnja. S pločami za oblaganje sten in podov iz porcelana se ravna po št. 424 b. 418. Stavbni okraski (tudi iz terakote), postekleni ali nepostekleni.......... 419. Navadne peči in take sestavine peči...................................... 420. Retorte, topilniki, pokrovki, kapice, duze, mešavniki in enaki tehniški predmeti : a) iz grafita............................•...............j................. b) iz nepregornih tvarin ali navadne kamenine; potem umetni brusi in osle iz žganih prsti............................................................. Carina v kronah za 100 kilogramov 2- 40 2- — 3- — 1-20 2-40 2-40 prosto 2- 50 3- 3-60 10 — 7-20 15-— 12- — 20- — 7-20 7-20 C- — Carina v kronah za 100 kilogramov 421. Navadna lončarska posoda in ne posebej imenovano blago iz navadne kamenine; črna posoda iz grafita 3- 422. Navadna lončarska posoda iz navadne gline, ki se žgč barvno 1-80 Opomnja. V št. 411 do 417 a 1, 420 b in 421, potem 422 imenovano blago v zvezi z lesom ali grobo delanimi sestavinami iz železa ali drugih navadnih kovin 5 — 423. Izolacijske in montacijske sestavine za elektrotehniške namene, ne v zvezi z drugimi tvarinami: a) bele 20-- b) barvne, z robci, poslikane, potiskane, posrebrene, pozlačene 36-- 424. Porcelan: a) pipe in sestavine pip; igrače (izvzemši glave punčic) in galanterijsko blago (nipes in toaletni predmeti): 1. bele 20-- 2. barvne, z robci, poslikane, potiskane, posrebrene, pozlačene, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 40-- b) drug: 1. bel 17- — 2. barven, z robci, poslikan, potiskan, posrebren, pozlačen, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 36- — 425. Glinasto blago, ne posebej imenovano: a) kameninsko blago za tehniške in higijenijske namene, kolikor ne spada k št. 423: 1. enobarvno 15- 2. dvo- ali večbarvno, z robci, poslikano, potiskano, posrebreno, pozlačeno 25-- a) drugo: 1. enobarvno 12- — 2. dvo- ali večbarvno, z robci, poslikano, potiskano, posrebreno, pozlačeno . 20-- 426. Glinasto blago, drugo (ne drugje tarifovano), v zvezi: a) z navadnimi tvarinami 36-- b) s finimi tvarinami 120- — c) z najfinejšimi tvarinami 240 — Carina v kronah za 100 kilogramov 427. Blago tega razreda z montacijami iz dragih kovin: a) iz zlata 850-— b) iz srebra 600 — XXXYin. Železo in železnina. Železo in polufabrikati iz železa: 428. Sirovo železo; železo in jeklo, staro zlomljeno in v odpadkih za topljenje in varjenje • 1-90 Opomnji. 1. Železni opilki in okujine prosto 2. Odpadki bele pločevine za razcinovalne zavode na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma prosto 429. Stopljeno železo; ingoti 3-80 430. Bruski iz plavljenega železa in bruski iz varjenega železa, brameni in platine . 431. Železo in jeklo v palicah, kovano, valjano ali vlečeno: 4-80 a) ne fasonirano 6-50 b) fasonirano 8-40 c) nakitno železo, z okraski 9-50 d) apretirano, ne pod e spadajoče 12' — e) ponikljano, z bakrom, bakrovimi zlitinami ali aluminijem popločeno ali polirano 20-- 432. Pločevina in ploče: a) sirova (črna pločevina), debela: 1. 2 mm ali več 9-50 2. pod 2 mm do 1 mm 10-70 3. pod 1 mm do 0-6 mm 11-30 4. pod 0-6 mm do 0-4 mm 12-50 5. pod 04 mm do 0-25 mm 13-70 G. pod 025 mm b) dresirana ali dekapirana, debela: 15- — 1. 1 mm ali več 12- — 2. pod 1 mm do 06 mm 13-70 3. pod 06 mm do 04 mm 15-- 4. pod 0-4 mm 16- — c) pokositrena, pocinkana, posvinčena, pobakrena, pomedena, pokoščena, brušena, debela: 1. 1 mm ali več .......................................................... 2. pod 1 mm do 0-6 mm..................................................... 3. pod 0‘6 mm do 0-4 mm................................................... 4. pod 0-4 mm............................................................. d) ponikljena, z bakrom, bakrenimi zlitinami ali aluminijem popločena ali polirana................................................................... e) desinirana (barvna ali stisnjena), megličasta (moirirana), lakirana .... 433. Pločevine in ploče, prebite, preluknjane, poglobljene ali prirezane: a) črne pločevine............................................................ b) dresirane ali dekapirane.................................................. c) druge .................................................................... 434. Žica: a) debela: 1. 1-5 mm ali več................................................... 2. pod 1-5 mm do 0-5 mm..............................................• 3. pod 05 mm.............................................................. b) pokositrena, pocinkana, posvinčena, pobakrena, pomedena, pokoščena, debela: 1. 1*5 mm ali več............................<......................... . . 2. pod 1-5 mm do 05 mm.................................................... « 3. pod 05 mm.............................................................. c) ponikljena, z bakrom, bakrenimi zlitinami ali aluminijem popločena ali polirana................................................................... 435. Kaljena žica: a) sirova................................................................. • • b) polirana ali sicer dalje obdelana......................................... Železnine: 436. Jekleni pesek..............................•............................... 437. Valjarji iz ne kovne litine: a) sirovi, tudi otrti........................................................ b) drugače navadno ali fino obdelani......................................... Carina v kronah za 100 kilogramov 19' — 20- — 2 1 50 24- — 24- — 29-— 17- — 21 — 36- — 9-50 12-50 15- — 14-30 18- — 21 — 24— 16- — 38-- 7- 20 8- 25 21 — 438. Cevi iz ne kovne litine, vštevši take zvezne kose cevi: a) sirove, tudi otrte, tudi z asfaltom ali kotranom prevlečene; stena je debela: 1. 7 mm ali več ............................................................ 2. pod 7 mm................................................................. b) drugače navadno obdelane; stena je debela: 1. 7 mm ali več............................................................. 2. pod 7 mm................................................................. c) fino obdelane; stena je debela: 1. 7 mm ali več ............................................................ 2. pod 7 mm ................................................................ 439. Cevi iz kovnega železa, valjane ali vlečene, ali iz kovne litine, tudi z rob-častimi, prilotanimi ali privarjenimi zarobki, izvzemši take zvezne kose cevi ; vretenove cevi: a) sirove, tudi otrte, z zavoji ali z vrtanimi ali odvitimi zarobki............. b) drugače navadno obdelane..................................................... c) fino obdelane .............................................................. 440. Cevi iz ploč in pločevin zakovane, spojene ali preganjene : a) sirovo ali navadno obdelane : 1. Cevi za peči, tudi kolena iz Črne pločevine.............................. 2. druge ................................................................... b) fino obdelane ............................................................... 441. Zvezni kosi cevi (fitingi) in zarobki iz kovnega železa: a) sirovo ali navadno obdelani.................................................. b) fino obdelani............................................................... 442. Železne konstrukcije (gotovi predmeti ali 'gotovo delane sestavine od njih) iz železa ali jekla v palicah, pločevinah ali pločah, kovane, zavite itd. tudi grobo namazane............................................................... 443. Železni sodi: a) zakovani, stiskani, zganjeni, spojeni, zvarjeni, tudi grobo namazani . . . b) drugače navadno ali fino obdelani, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami . . Carina v kronali za 100 kilogramov 7-20 10-50 12-— 19- — 21-50 24-50 15-50 20-— 29- — 17- — 21- — 29- — 22- — 30- 17- — 21- — 36- — Carina v kronah za 100 kilogramov 444. Kotlarsko blago, izvzemši k razredu XL spadajoče, kovano, zakovano, stiskano blago : a) navadno obdelano 21 • — b) fino obdelano, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 29-— 445. Pločevinasto blago, ne posebej imenovano: a) iz sirove črne pločevine 18- — b) iz črne pločevine, grobo namazano ali iz dresiranih pločevin, tudi grobo namazano 23- — c) ubrušeno, fino namazano ali pokoščeno, posvinčeno, pocinkano, pokositreno (tudi iz bele pločevine) ; tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 38- — d) poslikano, potiskano, bronano, lakirano; lošeno ali iz desiniranih pločevin; tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 66-50 e) polirano, pobakreno, pomedeno, ponikljeno, z bakrom, bakrenimi zlitinami ali aluminijem popločeno ali posrebreno; tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 120- — 446. Šine, brez ozira na profil, tudi vrtane, na tekoči meter težke: a) 15 kg ali več 6- — b) pod 15 kg . : 7-20 447. Pritrdila za šine: uhle, zagozde, žreblji za šine, podložne ploče, obroči za fiksiranje itd. (izvzemši vijake, vretena in matice vijakov), železniški pragovi, stoli za šine 14- — 448. Železniške osi in železo za kolesa (pesta, obroči koles [tyres], kolesne plošče, kolesne zvezde), tudi odvite, ubrušene 14-50 449. Železniška kolesa in stavki železniških koles, gotova, s premerom: o).36 cm ali več 14-50 b) pod 36 m 20-- 450. Izogibalnc priprave, križalni kosi, premikalni odri, menjališča, zavorne priprave, odbijalne plošče in enake težke železniške tvarine: a) sirove, tudi otrte 14 — b) drugače navadno delane 20-— 451. Osi, konci osi, pušice za osi in osni tolkači za cestna vozila: a) sirovi, ne dalje obdelani 10-50 Carina v kronah za 100 kilogramov b) dalje obdelani: 1. navadne osi in sestavine k njim 21- — 2. osi na olje ali poluolje, potem patentne osi, ter sestavine k njim, tudi v zvezi s sestavinami iz navadnih kovin 48- — Orodja: 452. Kose in srpi, tudi v zvezi z lesom 16- - 453. Težke kovaške klešče, lomilni drogi, kozje noge in svedri za kamen, tudi na ostrici ali robu brušeni 12- — 454. Krampi, motike in lopate (vštevši ometače), tudi v zvezi z lesom: a) sirovi, tudi na ostrici ali robu brušeni h) drugače navadno ali fino obdelani 17-50 22- — 455. Vile za seno, gnojne vile in druge grobe vile, grablje in grabljice, tudi v zvezi z lesom: a) sirove, tudi na osti prirejene 24-- b) drugače navadno ali fino obdelane, tudi polirane ali ponikljanc .... 35-- 456. Kladiva, tolkači; sekire, topöri, bradlje; klešče izvzemši težke kovaške klešče; nakovala, klade za nakovala in kovaška grezila: a) kos 500 (j težek ali več : 1. črna ali navadno obdelana 2. fino obdelana 33-- 48- — b) kos manje nego 500 (j težek, ter vsa docela ali deloma polirana ali ponikljana, brez ozira na težo kosa 60-— 457. Pile in strugala, izsekana v dolžini: a) nad 250 mm b) od 150 do 250 mm, 30-- 60-— c) pod 150 mm Opomnja. Kovane, tudi samo razkosane ter brušene, toda ne sekane pile je ocarinjevati po št. 483 b. 75-- 458. Žage in brezzobi žagini listi, tudi docela ali deloma polirani ali ponikljani: a) listnate žage 150- — b) druge GO- — (Slovonlsch.) 18 Carina v kronali za 100 kilogramov 4-59. Dolbila, strgalna Sila (izvzemši kotna strgalna šila), svedri z navojem in spiralni svedri; rezilne čeljusti; šila; vsa tudi povsem ali deloma polirana ali ponikljana; teža v kosu: a) 250 g ali več 60’ — b) pod 250 g 85- — 460. Stražniki in dleta, dolbila, ne drugje imenovani svedri, pečati, stance in druga ne posebej imenovana orodja; vsa tudi povsem ali deloma polirana ali ponikljana 60-— 461. Žreblji in klinci iz žice: a) žreblji za čevlje in cveki; podkovni žreblji, rezani žreblji, ne posebej imenovani 24- — b) klinci iz žice, tudi otrti c) žreblji dragi: 16’ — 1. sirovi, tudi otrti 18- — 2. drugače navadno obdelani; ne v zvezi z drugimi tvarinami 20-— d) fino obdelam, potem vsi z glavicami iz drugih navadnih tvarin 36-- 462. Matice vijakov in pušice, brez navojev; ščenci: a) sirovi, deblo je debelo, oziroma luknja je široka: 1.14 mm ali več 12- — 2. pod 14 do 7 mm 19' — 3. pod 7 mm b) navadno ali fino obdelani, deblo je debelo, oziroma luknja je široka: 24- — 1. od 14 mm ah več 19- 2. pod 14 do 7 mm 24- — 3. pod 7 mm 29- — 463. Vijaki, matice vijakov in pušice, z navoji: a) sirovi, deblo je debelo, oziroma luknja je široka: 1. 14 mm ali več 21-50 2. pod 14 do 7 mm 29- — 3. pod 7 do 4 mm 36-- 4. pod 4 mm b) navadno ali fino obdelani, deblo je debelo, oziroma luknja je široka: 43'-- 1.14 mm ah več 29-- 2. pod 14 do 7 mm 36 — 3. pod 7 do 4 mm 43 — 4. pod 4 mm 50-- 4-64. Verige, izvzemši lite verige in členkovite verige: a) s členki debelimi bolj nego G mm: 1. sirove, tudi otrte ali pokotranjene Carina v kronah za 100 kilogramov 13- 2. drugače navadno ali fino obdelane 23-- b) s členki debelimi 2 do 6 mm: 1. sirove, tudi otrte ali pokotranjene 22- — 2. drugače navadno ali fino obdelane 36- — c) s členki debelimi manj nego 2 mm: 1. sirove, tudi otrte ali pokotranjene 36-- 2. drugače navadno ali fino obdelane 40-— 465. Členkovite verige, izvzemši k št. 552 gpadajoče verige za kolesa 42- — 466. Žičevina, ne posebej imenovana: a) sirova ali navadno obdelana: 1. iz žice debele 15 mm ali več 22- — 2. iz žice debele manje nego l-5 mm 38-- b) fino namazana, pokositrena, pocinkana 40-— Opomnja. Vrvi iz žice št. 466 a 2 in b 36- — c) drugače fino obdelana, tudi polirana ali ponifcljana; s prejnimi nitimi opredena žica 60-- 467. Mikala vsake vrste; tkalski grebeni in zobje tkalskih grebenov, tudi v zvezkih ali obročih; tkalski prameni iz žice, meloni 90-- 468. Igle, kolikor ne spadajo pod št. 469; pisalna peresa in tulci za peresa; jekleni biseri, tudi pozlačeni ali posrebreni; trnki, kopčice, zapone, gumbi, naprstniki in enaki majhni rabni predmeti 120' — Opomnja. Takozvana stebla igel je obravnavati za žičevino, ne posebej imenovano št. 466. 469. Šivanke (vštevši igle priponke, igle za vezenje in krpanje), tudi s pozlačenim ušescem; igle za stroje za šivanje, pletenje, vezenje in tkanje 240-- 470. Jeklo za vzmeti (trakasto ploščeno jeklo v zvezkih ali obročih, s kaljenjem vzmetno) tudi polirano, debelo: a) 0-5 mm ali več 36-- b) pod 0-5 mm ' 84- — 471. Vzmeti: a) listovne in spiralne vzmeti za železničua vozila in za vozove cestne železnice 15-50 b) druge vzmeti za vozove 21* — Carina v kronah za 100 kilogramov c) vzmeti za pohištvo in druge grobe vzmeti: 1. sirove, tudi otrte ali grobo namazane 3C- — 2. drugače navadno ali fino obdelane 60-— d) vzmeti, ne posebej imenovane, tudi polirane ali v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami • . . 120- — 472. Vezi (šarnire, zapahi, tečaji za okna in vrata, gumbi in deli tečajev, okovi za vrata, okna, pohištvo in vozove); ostrogarsko blago; vse to, izvzemši to, kar spada med umetne ključavničarske izdelke, tudi v zvezi z navadnimi kovinami: a) sirovi, tudi otrti, vrtani ali grobo namazani 24- — h) brušeni, fino namazani, pokoščeni, posvinčeni, pocinkani, pokositreni ali drugače navadno obdelani (tudi iz bele pločevine) 40-— c) drugače fino obdelani 50 — 473. Ključavnice, ključi in druge ključavniške sestavine: a) ključavnice, navadne, izvzemši varnostne ključavnice in k umetnim ključavničarskim izdelkom spadajoče, težke po kosu: 1. več nego 300 g 38— 2. 300 g ali manj 50-— b) varnostne ključavnice, tudi z umetnim ključavničarskim delom .... 05 — Opomnja. S ključavnicami hkratu prihajajoči, k njim spadajoči ključi se ocarinjujejo skupaj s ključavnicami; ob ovedbi teže po kosu pa jih ni jemati v poštev. c) navadno ali fino obdelani ključi in ključavniške sestavine, izvzemši ključavniške vzmeti 50-— Opomnja. Neobdelane ključe in ključavniške sestavine je ocarinjevati po kakovosti. 1 474. Umetna ključavničarska dela s kovanimi, stiskanimi ali bitimi okraski, tudi v zvezi z navadnimi kovinami 05‘ — 475. Železne blagajnice in varnostne kasete: < a) ne izgotovljene, samo iz železa v ploščaji ali palicah 24-- b) izgotovljene (tudi enaki tresorski vstavki), tudi v zvezi z umetnimi ključavničarskimi izdelki : 1. z osamujočimi tvarinami napolnjene 30-— 2. brez osainujočih tvarin 70-- Carina v kronah / 47G. Železno pohištvo, izvzemši k umetnim ključavničarskim izdelkom spadajoče; telovadno orodje: za 100 kilogramov a) sirovo, ali grobo namazano, tudi v zvezi s lesom 20-- b) drugače navadno ali fino obdelano, tudi v zvezi z drugimi tvarinami . . . GO- — 477. Ostroge vsake vrste 120- — 478. Orožje in sestavine orožja: a) orožje za udare in bodljaje, ter sestavine takega orožja b) strelno orožje: 75- — 1. topovi in deli topov 60-- 2. puške za izbe in puščice, tudi razložene 72-- 3. gotovo ročno strelno orožje, drugo, tudi nafinejše obdelano 150- — c) sestavine ročnega strelnega orožja: 1. cevke, tudi izgotovljene G0- — 2. druge sirove, ne kaljene, ne vstavljene, ne potemnele sestavine ročnega strelnega orožja 75-- 3. druge izgotovljene sestavine ročnega strelnega orožja, tudi najfinejše obdelane 150- — 479. Nožarsko blago in sestavine k temu blagu: a) sestavine k nožarskemu blagu, bte, stiskane ali kovane, sirove, tudi z odtisnjenim grebenom, ne dalje obdelane . 45'-*+ Opomnji. 1. Dalje obdelane sestavine za nožarsko blago (vrtane, piljene, kaljene, brušene itd.) je ocarinjevati kakor izgotovljeno nožarsko blago. 2. Iz pločevine stiskane vilice za pokositrovanje za fabrikacijo vilic in nožev iz kositrovega jekla na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma . . . . . • • • i 3G- — b) grobi noži in škarje za obrtniško ali kmetijsko rabo 55- — c) škarje (izvzemši grobe za obrtniško ali kmetijsko rabo), tudi najfinejše obdelane • 175- — d) žepni noži in pipci vsake vrste, tudi najfinejše obdelani 150' — e) vse drugo nožarsko blago, tudi najfinejše obdelano 175- — Carina v kronah za 100 kilogramov 480. Galanterijsko blago (nipes, toaletni in nakitni predmeti): igrače; tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 120- — Opomnja. Sirove sestavine za blago te številke (samo lite, stiskane itd.) je ocarinjevati po kakovosti. • 481. Blago iz ne kovne litine, ne posebej imenovano, tudi z zveznimi kosi iz kovnega železa ali v zvezi z lesom: a) sirovo ali samo otrto, v kosu težko: 1. več nego 100 kg 6- — 2. več nego 40 kg do 100 kg 7-50 3. več nego 5 kg do 40 kg 8-50 4. 5 kg ali manj 10-50 b) drugače navadno obdelano, v kosu težko: 1. več nego 100 kg 14-— 2. več nego 40 kg do 100 kg 16- — 3. več nego 5 kg do 40 kg 18- — 4. 5 kg ali manj 22- — c) fino obdelano, v kosu težko: 1. več nego 100 % 20-— 2. več nego 40 kg do 100 kg 25- — 3. več nego 5 kg do 40 kg 30- 4. 5 kg ali manj 36- 482. Umetna litina in druga fina ne kovna litina, tudi z zveznimi kosi iz kovnega železa ali v zvezi z lesom: a) sirova ali samo otrta 30-— b) drugače navadno ali fino obdelana, tudi v zvezi z drugimi navadnimi tvarinami 50-- 483. Blago iz kovnega železa, ne posebej imenovano, tudi v zvezi z ne kovno litino ali lesom: a) sirovo ali otrto ali grobo namazano, v kosu težko : 1. več nego 25 kg 10-— 2. več nego 3 kg do 25 kg 12- — 3 več nego 0-5 kg do 3 kg 14-- 4. 05 kg ali manj 1 ()• — Carina v kronah za 100 kilogramov b) drugače navadno obdelano, v kosu težko: 1. več nego 25 kg 2. več nego 3 kg do 25 kg 3. več nego 05 kg do 3 kg 4. 05 kg ali manj 20 — 22- — 24- — 28-- c) fino obdelano, v kosu težko: 1. več nego 25 kg 2. Več nego 3 kg do 25 kg 3. več nego 05 kg do 3 kg 4. 0-5 kg ali manj 30- 32- — 36 — 40-- 484. Železnine v zvezi z navadnimi tvarinami 40-— 485. Železnine v zvezi s finimi tvarinami 120— 486. Železnine, pozlačene ali posrebrene, ali v zvez; z najfinejšimi tvarinami . . • Opomnja. Z imeni navedene pozlačene ali posrebrene železnine, potem vsi posebej imenovani predmeti, ki bi zaradi svoje zveze spadali v eno izmed treh prejšnjih številk, pa so tarifovani s postavki najmanj 40.— K, oziroma 120.-T- ali 240.— K, se obravnavajo po svojih posebnih številkah. 240 — 1 487. Blago tega razreda z montacijami iz dragih kovin: a) iz zlata 850’ — b) iz srebra 600-- Siplošne opomnje k razredu XXXVIII. 1. V zmislu carinske tarife je v kovnem Železu obseženo tudi jeklo, mehka in jeklena litina. 2. Gledé obdelovanja, v nasprotstvu k sirovim, se razlikujejo vrste obdelovanja, ki se nahajajo pri železninah, v tri stopnje. Temu razlikovanju primerno se štejejo, ako pri posebnih številkah tega raz-rfeda posamezne vrste obdelovanja niso imenoma navedene ali ako so ustanovljene drugačne izjeme: Carina v kronah a) za navadno obdelane: vse otrte, luknjane, vrtane ali z vrezanimi navoji opremljene, ter vse povsem ali deloma opiljene, debelo okrožene, odvite, osmirkane, postružene, brušene ali grobo namazane; potem vse zakovane, zavite ali slično dodatno sestavljene železne dele, kolikor zaradi nadaljnjega obdelovanja ne spadajo pod b in c. Odstranjevanje šivov litja in stiskanja (robov) z dletom, piljenjem ali butanjem, ravnanje prelomnih ploskev, odbijanje glavic litja, potem pri jekleni litini okroževanje, da se preskusi, ali so brez pogreškov, pa se ne šteje za obdelovanje. b) za fino obdelane: vse povsem ali deloma pokositrene, pocinkane, po-svinčene, pobakrene, pomedene, oksidovane, fino namazane, pokoščene, lakirane, poslikane, bronane ali posteklene železnine; končno c) za najfinejše obdelane: vse polirane, vrezane, ponikljanc, z bakrom, bakrenimi zlitinami ali aluminijem popločene železnine. Kolikor v tarifi niso ukrenjena posebna določila, je najfinejše obdelano blago zavezano 50#/# pribitka k carini za dotično blago. Ako so pri dotičnem blagu omenjeni posebni carinski postavki za navadno ali fino obdelavo, je dati preračunu 50°/0nega pribitka v podstavo carinski postavek za fino obdelavo. za 100 kilogramov XXXIX. Navadne kovine in blago iz njih. Sirove kovine in polfabrikati: 4-88. Navadne kovine, sirove, stare, zlomljene ali v odpadkih: a) svinec, tudi zlit z antimonom, arzenom, kositrom ali cinkom 4-80 b) kositer, tudi zlit z antimonom, svincem ali cinkom; brintanska kovina . . c) cinek, tudi zlit s svincem ali kositrom prosto 2-40 d) baker (tudi čiščen), elektrolitni, rozetni in cementni baker e) nikelj f) aluminij, magnezij, ter zlitine teh kovin med seboj g) ne posebej imenovane h) zlitine iz navadnih kovin, ne posebej imenovane prosto prosto prosto prosto prosto 489. Žagane ploče (planše), t. j. iz klad sirovih kovin ali kovinskih zlitin z žaganjem dobljene ploče za neposrednje podelovanje z valjanjem ali vlečenjem 7-20 490. Nikljeve anode 14-50 Carina v kronah za 100 kilogramov 491. Pločevine in ploče (valjane, stegnjene) ne dalje obdelane: a) iz svinca 12- — b) iz kositra ali britanske kovine 9-50 c) iz cinka 7-20 d) iz bakra, niklja, aluminija in drugih ne posebej imenovanih navadnih kovin in kovinskih zlitin, debele: 1. nad 05 mm 19- — 2. 05 mm ali manj 24- — 492. Pločevine in ploče, poglobljene ali luknjane: a) iz svinca 12- — b) iz kositra ali britanske kovine 9-50 c) iz cinka 12- — d) iz bakra, niklja, aluminija in drugih ne posebej imenovanih navadnih kovin in kovinskih zlitin 25 - 493. Pločevine in ploče vseh vrst, brušene, polirane, pokoščene, lakirane, po-nikljane, pomedene, pobakrene ali z drugimi navadnimi kovinami prevlečene, desinirane (barvne ali stiskane) 29- — 494. Pločevine in ploče, pozlačene ali posrebrene, tudi z zlatom ali srebrom po-pločene 60- — 495. V tenke palčice izvedena kovina in biti loti za izdelovanje listnate kovine . . 24-- 496. Drogi, palice in žice (valjane, raztegnjene ali vlečene): a) iz svinca 12-- b) iz kositra ali britanske kovine c) iz cinka: 9-50 1. drogi in palice 7-20 2. žice 12-- d) iz bakra, niklja, aluminija in drugjh navadnih kovin in kovinskih zlitin, debele: 1. nad 05 mm 19- — Opomnja. Valjani drogi, valjana žica, ter iz planš i. d. rezane prame iz navadnih kovin in kovinskih zlitin, imenovanih pod d, za žičarnice na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 12- — 2. nad 025 do 05 mm 24- — 3. 025 mm ali manj 28-- 19 (Slovenisch.j 497. Drogi, palice in žice, polirane, pokoščene, lakirane, ponikljane, pomedene, pobakrene ali z drugimi navadnimi kovinami prevlečene, desinirano stiskane: a) iz svinca, kositra, britanske kovine ali cinka Carina v kronah za 100 kilogramov 29- - b) iz bakra, niklja, aluminija in drugih navadnih kovin in kovinskih zlitin, debele: 1. nad 025 mm 29- — 2. 025 mm ali manj 36- — 498. Bakrena žica, cementovana; žice iz navadnih kovin ali kovinskih zlitin, posrebrene ali s srebrom popločene; vse te tudi sploščene, toda ne dalje obdelane 72-- 499. Žice iz navadnih kovin ali kovinskih zlitin, pozlačene ali z zlatom popločene, tudi sploščene, toda ne dalje obdelane, debele: a) nad 0-5 mm „ 72-- b) 05 mm ali manj . . . 300 - Kovinsko blago: 500. Cevi in valjarji, ne dalje obdelani: a) iz svinca 12- b) iz kositra ali britanske kovine 9-50 c) iz cinka: 1. vlečeni, liti ali valjani 12 — 2. iz cinkove pločevine 28- — d) iz drugih navadnih kovin ali kovinskih zlitin, na tekoči meter težki: 1. 1 kg in več 28-- 2. manje nego 1 kg 48- — Opomnja. Dalje obdelane, potem vrezane, desinirane, fasonirane, ponikljane ali z drugimi navadnimi kovinami prevlečene, toda ne pozlačene ali posrebrene cevi in valjarji so zavezane po gorenjih carinskih postavkih pribitku 7- — 501. Vlitki, grobi ne dalje obdelani, ne ornamentirani, tudi v zvezi z lesom ali grobo delanimi sestavinami iz železa: a) iz svinca 12- — b) iz drugih navadnih kovin in kovinskih zlitin (izvzemši aluminij in nikelj), kos težek več nego 10 kg 20-- 502. Kotli in kotlarsko blago, grobo, ne dalje obdelano (izvzemši k razredu XL. spadajoče izdelke); a) kotli iz svinca 12' — Carina v kronah za 100 kilogramov b) kotli iz drugih navadnih kovin in kovinskih zlitin (izvzemši aluminij in nikelj) ; samo vglobljene skodele ; kovana ali valjana dna in pušice za ogenj ; vse to v kosu težko nad 10 kg 24'- Opomnja k št. 501 in 502. Drugi vlitki, kotli in kotlarsko blago, tudi blago iz niklja ali aluminija, se ocarinjujejo kakor kovinsko blago po kakovosti. 503. Mehki lot; kroglje in zrna iz svinca 12- — 504. Trdi lot 24- — 505. Svinčene in kositrne folije (stanijol), svetle, vzorčane, pobarvane ali lakirane; kapice za steklenice, tube in slično blago iz kositra, pokositrenega svinca ali svinčenih zlitin 48- — 506. Tiskarske črke (tudi take črte, obrobki in okraski); a) iz kovine za črke 28- — b) iz medi ali drugih navadnih kovin 50-— 507. Vrvi iz žice iz navadnih kovin ali kovinskih zlitin 48- — 508. Dna za sita, kovinska tkanina ah drugačne žičaste tkanine; n) z manje nego 20 enovitimi žicami na 1 cm v kvadratu 55- b) druge 125- — Opomnja. Kakor z drugimi žičastimi tkaninami je treba ravnati tudi s široko pletenimi žičevinami. 509. Kovinski biseri, tudi pozlačeni ali posrebreni; otroške igrače; igle, babice, gumbi, zapone, kopče, naprstniki in drugi mali rabni predmeti; peresa in tulci za peresa iz navadnih kovin in kovinskih zlitin ; vse to kolikor ne spada k št. 520 120 — 510. Lišp za gospode in gospe, niti pozlačen, niti posrebren, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami; kolikor ne spada k št. 520 120- — 511. Galanterijsko blago (nipes in toaletni predmeti), niti pozlačeno, niti posrebreno, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami, kolikor ne spada k št. 520 b . 140- — 512. Listnata kovina (nepristno listnato zlato in nepristno listnato srebro) . . . 130- — 513. Bronov prah in bronove barve 130 — 514. Blago, ne posebej imenovano, iz svinca, kositra in zlitin teh kovin med seboj, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami: a) navadno obdelano 48-- b) fino obdelano 85- — k. Carina v kronah za 100 kilogramov 515. Blago, ne posebej imenovano, iz cinka in cinkovih zlitin, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami: a) navadno obdelano b) fino obdelano 60-— 95' — 516. Litine iz bakra in drugih ne drugje imenovanih navadnih kovin ah kovinskih zlitin, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami, izvzemši k št. 501 spadajoče grobe vlitke : a) sirove, tudi piljene, ne ornamentirane b) dalje obdelane ali ornamentirane: 48-- 1. majhne litine v kosu težke manje nego 50 g, potem vse ornamentirane litine 2. druge litine, navadno obdelane Opomnja. S takimi litinami, fino obdelanimi, se ravna po št. 517 b. 120 — 52- — 517. Blago, ne posebej imenovano, iz bakra in drugih ne drugje imenovanih navadnih kovin ali kovinskih zlitin, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami: a) navadno obdelano b) fino obdelano 55- — 120- 518. Blago, ne posebej imenovano, iz niklja, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 120- — 519. Blago, ne posebej imenovano, iz britanske kovine, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami 120- — 520. Blago vsake vrste iz aluminija in aluminiju sličnih zlitin, tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami: a) za tehniške namene b) drugo 120- 150-- 521. Blago iz navadnih kovin ah kovinskih zlitin v zvezi s finimi tvarinami . . . 120- — 522. Blago iz navadnih kovin ali kovinskih zlitin, povsem ali deloma pozlačeno ah posrebreno, z zlatom ali srebrom popločeno, ah v zvezi z najfinejšimi tvarinami Opomnja. Z imenpma navedenim, pozlačenim ah posrebrenim kovinskim blagom, potem z vsemi posebej imenovanimi predmeti, ki bi zaradi svoje zveze spadali v eno izmed obeh prejšnjih številk, pa so tarifovani s postavki, z vsaj 120.— K, oziroma 240.— K ali več, se ravna po njihovih posebnih številkah. 240-- Carina v kronah za 100 kilogramov 523. Buljoni, bleščica (tudi folijska bleščica) in preje iz navadnih kovin ali kovinskih zlitin: a) ne posrebreni, ne pozlačeni b) posrebreni ali srebrno popločeni c) pozlačeni ali z zlatom popločeni 145- — 240-— 480-- 524. Leonsko blago (borte, pozamenti itd.) iz navadnih kovin ali kovinskih zlitin: a) iz nepozlačenih in neposrebrenih žic, buljonov, bleščice in kovinskih prej b) iz pozlačenih ali posrebrenih žic, buljonov, bleščice in kovinskih prej : 260-— 1. v zvezi s svilo, tudi z montacijami iz zlata ali srebra 2. drugo, tudi z montacijami iz srebra 850-- 700-— 525. Blago tega razreda, ako ne spada pod št. 524 b, z montacijami iz dragih kovin: a) iz zlata b) iz srebra Splošne opomnje k razredu XXXIX. 1. Odstranjevanje šivov (robov) litja in stiskanja z dolbenjem, piljenjem ali butanjem, ter ravnanje prelomnih ploskev se ne šteje za obdelovanje. 2. Za fino obdelano je šteti vse poslikano, bronano, lakirano, patinirano, vernirano, pomedeno, pobakreno, ponikljano, postekleno, vse fino polirano ali drugače slično fino obdelano kovinsko blago. Vse drugače obdelano kovinsko blago (luknjano, vrtano ali z vrezanimi navoji opremljeno, povsem ali deloma piljeno, odvito, struženo, brušeno ali navadno polirano, pokositreno, pocinkano, posvinčeno itd.) pa naj velja za navadno obdelano. 850-- 600-- XL. Stroji, aparati in lijih sestavine iz lesa, železa ali navadnih kovin, izvzeinši tiste, ki spadajo v razreda XLI in XLII. 526. Parni kotli; prekapalni, hladilni in kuhalni aparati; 'cisterne in tanki; vsi ti izgotovljeni, tudi z armaturo, spadajočo k njim in pritrjeno na njih: a) iz železa 26- — b) iz železa, s sestavinami iz navadnih kovin 32-- c) iz navadnih kovin 40;- 527. Lokomotive in tenderji; lokomobili.......................................... 528. Parni stroji in drugi ne posebej imenovani motorji (izvzemši k razredoma XLI in XLII spadajoče motorje); delovni stroji, v neločljivi zvezi s parnimi motorji (parni trebilniki, parni žrjavi, parna kladiva, parne sesalke, parne brizgalnice in druge); kos težak: a) 2 g ali manj............................................................. b) več nego 2 g do 25 q..................................................... c) več nego 25 g do 100 g................................................... d) več nego 100 q do 1000 q................................................. e) nad 1000 q............................................................... 529. Orodijski stroji............................................................ 530. Kmetijski stroji in aparati ne posebej imenovani: a) parni plugi.............................................................. b) mlatilnice............................................................... c) drugi: 1. iz lesa (t. j. s 75% ali več lesa).................................... 2. iz železa............................................................. 531. Stroji za prirejanje in podelovanje lanu, konoplje, jute in drugih k raz- redu XXIII. spadajočih prediv, mikane volne in svile; potem vsi za predenje in sukanje teh prediv spadajoči stroji; rulö-stroji za tiskanje prtenine; vezilni stroji; mikalniški stroji.................................................... 532. Stroji za prirejanje in podelovanje bombaža s stroji vred, ki spadajo za predenje in sukanje, kolikor ne spadajo pod naslednjo številko........................ 533. Stroji za prirejanje in podelovanje, predilni stroji in stroji za sukanec, vsi ti za predenje odpadkov ali mikane preje iz bombaža in volne.................... 534. Statve in stanovi, potem pomožni stroji za tkanje in pletenje na stanovih . . 535. Šivalni stroji in pletilni stroji: a) stojala, tudi razložena.................................................. b) glave, dodelane sestavine glav (izvzemši igle)........................... c) sestavine za glave, nedodelane, tudi iz sirove litine ; šivalni in pletilni stroji s stojalom .................................................................. Carina v kronah za 100 kilogramov 29' — 40 — 32- — 26- — 22- — 20-— 24- — 10- — 18- — 17- — 24- — 7- — 15- 15 — 15 — 20- — 78- — 50- — 536. Stroji in aparati, ne posebej imenovani, iz lesa (t. j. s 75% ali več lesa)......................................................................... Carina v kronah za 100 kilogramov 537. Stroji in aparati, ne posebej imenovani, iz navadnih kovin (t. j. z več nego 50°/o navadnih kovin) 40- - 538. Stroji in aparati, ne posebej imenovani, drugi, ako je kos težek: a) 2 q ali manj b) več nego 2 ç do 10 g c) nad 10 g 30- 28- — 24- — Opomnje. 1. Bakreni in medeni valjarji in ploče, gravirani ali ne, za domače tkaninske tiskarnice in apreturne zavode na posebno dovolilo 2. Ob tarifovanju strojev, aparatov ali njih sestavin se ne upoštevajo zveze z drugimi tvarinami. 3. Za dele strojev ali aparatov naj se ocarinjujejo taki ne imenoma tarifovani predmeti, ki niso za nikako drugo rabo, nego za sestavo strojev, oziroma aparâtov. Posamez uvažane sestavine strojev, oziroma aparatov je treba ocarinjevati kakor dotične stroje (aparate). V spredaj stoječih številkah nastavljene carine se uporabljajo za take sestavine tedaj, ako prinese stranka ob uvoznem ocarinjevanju dokaze, ki so potrebni za presojo dotičnega stroja (oziroma aparata) po tarifi. Ako ni takih dokazov, se ocarinjujejo sestavine strojev in aparatov (izvzemši sestavine šivalnih in pletilnih strojev) tako-le : sestavine iz lesa samega ali s 75°/0 ali več lesa po št. 536; sestavine iz navadnih kovin samih ali z več nego 50#/0 navadnih kovin po št. 537; vse ostale sestavine, ako je kos težek: več nego 2 g po št. 528 &; 2 g ali manj po št. 528 a. 4. okove mikal (strgulj) je treba ocarinjevati vedno posebej po št. 467. 5. Ne posebej imenovani deli strojev ali aparatov, ki spadajo po svoji kakovosti pod št. 481 rt, oziroma št. 483 a, naj se ocarinjujejo po teh številkah, ako niso obdelani. Stroji ali aparati, ki se uvažajo razloženi, so izvzeti od te ugodnosti. prosto XLI. Električni stroji in aparati in elektrotehniške potrebščine. 539. Dinamo-stroji in elektromotorji (izvzemši avtomobilne motorje), tudi v neločljivi zvezi z mehaničnimi pripravami ali aparati; transformatorji (vrteči se ali počivajoči transformatorji); teža kosa: a) 25 kg ali manj.......................................................... b) več nego 25 kg do 5 g................................................... c) več nego 5 q do 30 q.................................................... d) več nego 30 q do 80 q................................................... e) nad 80 q ............................................................... 540. Telegrafski, zvonilni, znamenilni in železniški zavarovalni aparati, električni; telefoni in mikrofoni; priprave v obrambo zoper strelo (izvzemši strelovode); merski in števni aparati, električni; teža kosa: a) 5 kg ali več............................................................ b) po 5 kg................................................................. 541. Pretikalne in kontaktne priprave, montirana zavarovala in enake reči, električni vodilni aparati; vsi ti v okovih (dozah in enako) teža kosa do 250g . . . . 542. Svetilke, električne (obločnice, žarnice in enake svetilke), montirani okovi za električne svetilke; montirane steklovine za električne luči................ 543. Aparati, električni in elektrotehniške priprave (regulatorji, oporniki, pogoni in drugi), ne posebej imenovani................................................ Opomnja. Kadar se uvažajo posebej sestavine k dinamo-strojem, elektromotorjem itd., imenovanim v št. 539, naj se odpravljajo tisti izgotovljeni deli, ki se dajo po svoji konstrukciji brezdvomno spoznati za sestavine takih strojev, po tej številki in sicer po lit. b do e tedaj, če dokaže stranka, kar je potrebno za presojo pripadnosti teh delov k stroju, ki se odpravi po b do e. Ako ni takih dokazev, se ocarinijo po ht. a. Z drugimi sestavinami za take stroje itd., ki se ocarinijo posebej, je treba ravnati, če so sestavine strojev, kakor s posebej uvažanimi sestavinami strojev razreda XL, z vsemi ostalimi pa po kakovosti tvarine. Sestavine drugih, v ta razred spadajočih aparatov in elektrotehniških potrebščin, kolikor niso imenoma navedene, se ocarinijo, kakor dotični aparati itd. tedaj, kadar so po svoji konstrukciji izgotovljeni deli takih aparatov itd.; druge sestavine je treba ocarinjevati po njihovi drugačni kakovosti. Ne posebej imenovane električne aparate in elektrotehniške priprave s težo kosa pod 5 kg s pritrjenimi električnimi merskimi in števnimi aparati, je ocarinjevati po št. 540 b. Carina v kronah za 100 kilogramov 72- — 50- — 43- — 36 — 24- — 120' — 240-— 180- — 200-— 120 — Carina v kronah za 100 kilogramov 544. Rabelj in osamljene žice za električne vode : a) s kovinsko opremo b) brez kovinske opreme, z izolacijo: 48-- 1. iz papirja, azbesta in drugih snovi (izvzemši kavčuk, gutaperčo in prejne niti) 60-- 2. iz kavčuka ali gutaperče 95- — 3. iz prejnih niti, tudi v zvezi z azbestom, papirjem in enakim, s kavčukom, gutaperčo ali njih nadomestilnimi snovmi 145* — 545. Akumulatorji s svinčenimi pločami, ter svinčene ploče za nje 36- — 546. Električno oglje: a) svetilno oglje (sveče iz oglja) težko 1 kq in manj za tekoči meter .... 48-- b) drugo 24-- XLII. Tožila. Cestna vozila: 547. Vozovi in sani za bremena 548. Vozovi za ljudi brez usnjene robe in blazin 15' — za kos 60- 549. Vozovi za ljudi z usnjeno robo in blazinami Opomnja. Za sani je treba plačati pri št. 548 polovico, pri št. 549 dve tretjini carine. 180- — 550. Kolesa (biciklji), popolna, tudi razložena; izgotovljeni obodi koles, tudi v zvezi z drugimi deli koles; garniture za kolesa 60' — 551. Kolesa za biciklje (napeta kolesa), posamezna, dodelana, posebej uvažana: a) brez obročev iz pnevmatike b) z obroči iz pnevmatike 20'— 24- — 552. Sestavine koles (cevni zvezni kosi, vile, vodilni drogi, podpore sedla, kolesa na verižice, stopala, zaklopnice, zavorni deli, pesta in pogoni [tudi razloženi], verižice za kolesa, stopalne kljuke, špice z navoji, postne svorke, vrtana pla- za 100 kilogramov tišča itd.), obdelane Opomnja. Sirovo stiskane ali kovane, potem sirovo lite sestavine koles (tudi oproščene šivov litja) je treba ocarinjevati po kakovosti materijala. 190’ — (Slovenlach.) 20 Carina v kronah za 100 kilogramov 553. Avtomobili, tudi razloženi (tudi okvirna stojala, chassis, vštevši pritrjene motorje), teža kosa: a) do 4 q 150' — b) več nego 4 g do 18 g 120- — c) več nego 18 q do 32 q 100- — d) nad 32 q 60’ — 554. Motorji za avtomobile (posebej uvažani) teža kosa: a) do 50 kg 150- b) več nego 50 kg do 2 q 120- — c) več nego 2 q do 4 q ' 100 — .d) nad 4 q 60 — Opomnja. Kadar se uvažajo posebej sestavine za avtomobilne motorje itd., naj se odpravljajo tisti izgotovljeni deli, ki se dajo po svoji konstrukciji brez-dvomno spoznati za sestavine takih motorjev, po tej številki in sicer po lit. b do d tedaj, če dokaže stranka, kar je potrebno za presojo pripadnosti teh delov k motorju, ki se odpravi po b do d. Ako ni takih dokazov, se ocarinijo po ht. a. Z drugimi sestavinami za take motorje, ki se ocarinijo posebej, je treba ravnati, če so sestavine strojev, kakor s posebej uvažanimi deli strojev po razredu XL, z vsemi ostalimi pa po kakovosti tvarine. Vozila za železnice in cestne železnice: 555. Vozovi za blago in podstavki: a) iz železa 24- — b) iz železa in lesa 19’ — 556. Neoblazinjeni vozovi za ljudi, nadalje poštni, sprevodniški in drugi službeni vozovi za železnice 26-- 557. Oblazinjeni vozovi za ljudi za železnice; vozovi za ljudi za cestne železnice, oblazinjeni ali neoblazinjeni 32-- Opomnja. Vozovi za električne železnice se morejo ocarinjevati, kakor želi stranka, po enem izmed naslednjih načinov: a) Ako se motor odmontirara in ločeno ocarini, naj se ocarini po št. 539, voz sam pa po tisti številki, pod katero spada po svoji drugačni kakovosti; b) ako se motor ne odmontira, temveč ocarini skupaj z vozom, se pobere tisti carinski postavek. pod katerega spada voz po svoji drugačni kakovosti, in razen tega za vsakih 100 kg skupne teže voza in motorja pribitek .... 8-- Ladje: 558. Ladje, lesene (tudi okovane z železom ali bakrom) 559. Ladje iz železa ali iz drugih navadnih kovin; parniki...................... Opomnja. Potrebščine za plovstveni obrat (n. pr. jadra in jadrenice ali rajne, sidra in verige za nje, vrvi za ladje, čolni), kolikor njih število ne presega navadne potrebe, se ne ocarinjujejo posebej. Druge inventarske reči. ter pri parnikih parni stroji, so zavezani posebni carini po tarifi. XLIII. Drage kovine, dragi in poldragi kamni in blago iz njih; kovani novci. 560. Zlato, srebro, platina in druge drage kovine, ne posebej imenovane, sirove, tudi stare, zlomljene in v odpadkih........................................ 561. Kovani novci : a) iz dragih kovin........................................................... b) iz navadnih kovin......................................................... Opomnja. Kolajne, svetinje in spominski novci brez ušesca so ob uvozu v posameznih kosih carine prosti ; kadar se pa hkratu uvaža več kosov istega kova (kakor trgovinsko .blago), ter vse kolajne itd. z ušescem. naj se ocarinjujejo po kakovosti tvarine. 562. Ploče, pločevine, drogi in žice iz dragih kovin: a) iz zlata ali platine...................................................... b) iz srebra, tudi pozlačene ali z zlatom popločene (izvzemši k št. 564 spadajoče žice).................................................................. 563. Pristno listasto zlato in listasto srebro: a) fužinsko srebro (takozvani loti)............................................ b) izdelano listasto srebro.................................................. c) listasto zlato............................................................ 564. Žice iz finega srebra ali iz finega srebra z dušo iz navadnih kovin, tudi pozlačene ali z zlatom popločene, z 2 mm premera ali manj........................... 565. Bulijoni, bleščice in preje iz dragih kovin; tkanine, pletenine, pozamenti in drugi izdelki iz takih žic, bleščic in prej................................. 566. Polblago iz dragih kovin, ne zakovano, n. pr. galerije, chatoni, stiskala, kroglje, šine za prstane, tudi desinirane pločevine : a) iz zlata in platine....................................................... b) iz srebra................................................................. Carina v kronah za bečev nosilnosti 1 — za 100 kilogramov kovinske teže 14-50 za 100 kilogramov prosto prosto prosto za kilogram 5- 50 2-40 — •60 1-50 G--* 6- — 12 — 11- 7- — • Carina v kronah za kilogram 567. Zlati izdelki in drugo ne posebej imenovano blago, povsem ali deloma iz zlata ali platine, tudi v zvezi s pravimi ali ponarejenimi biseri ali koralami, dragimi ali poldragimi kamni in ponarejenimi dragimi kamni 30 — 568. Srebrni izdelki in drugo ne posebej imenovano blago, povsem ali deloma iz srebra, tudi pozlačeno ali v zvezi s pravimi ali ponarejenimi biseri ali koralami, dragimi ali poldragimi kamni, ali ponarejenimi dragimi kamni: a) vilice in noži in žlice, tudi ročaji za nje, teža kosa nad 10 jr 12- — b) vilice in noži in žlice, tudi ročaji za nje, teža kosa 10 jr ali manj .... c) v srebro vkovani, pravi diamantni ali biserni lišp 15’ — 30- — d) drugi izdelki, nadalje z zlatom popločeni srebrni izdelki (dublé blago) . . 30 — 569. Platinasto blago za znanstveno ali obrtno rabo 6-- 570. Ne posebej imenovani izdelki povsem ali deloma iz pravih ali ponarejenih koral, ponarejenih biserov (izvzemši tiste, ki spadajo k št. 567 in 568); granatno blago 7-- 571. Kamni, pravi (dragi in poldragi kamni), korale (prave in ponarejene), obdelane (brušene, rezane), neokovane; pravi biseri, neokovani za 100 kilogramov 60-- 572. Blago iz poldragih kamnov (izvzemši k št. 567 in 568 spadajoče blago) . . 240-— XLIV. Instrumenti in ure. Instrumenti (izvzemši k razredu XLI spadajoče in godbene instrumente): 573. Instrumenti, kirurgijski in drugi medicinski instrumenti: a) iz stekla za kilogram 1-20 b) iz drugih tvarin 1-70 574. Instrumenti, matematični in fizikalni 1-70 575. Instrumenti, optični: a) ščipalniki, očali, lornjete in drugi naočniki: 1. v okovih, izvzemši okove iz dragih kovin 5-50 2. v okovih iz srebra 7-50 3. v okovih iz zlata ali platine 11- — b) kukala, daljnogledi in drugi optični instrumenti: 1. v okovih, izvzemši okove iz dragih kovin ali aluminija................ 2. v okovih iz srebra ah aluminija........................................ 3. v okovih iz zlata ali platine.......................................... c) okovi in okrovi za ščipalnike, očali in enake naočnike, potem za druge optične instrumente: 1. iz navadnih kovin, biserne matice, žčlvovine, slonove kosti (prave ali ponarejene) ................................................................ 2. iz drugih tvarin, izvzemši drage kovine................................ Opomnja. Z okovi iz dragih kovin je treba ravnati po razredu XLIII. 576. Instrumenti, ne posebej imenovani.......................................... 577. Mersko orodje za obrtno rabo (merila, Členkovita merila, kotomerna, šlatniki in šestila obočna, žicomeri in enako): a) metrska merila in členkovita merila iz lesa............................... b) druga..................................................................... 578. Tehtnice in sestavine tehtnic, izvzemši k št. 574 spadajoče precizijske tehtnice : a) decimalne tehtnice in tehtnice mostovnice................................. b) druge..................................................................... Godbeni instrumenti: 579. Klavirji, pijanini, harmoniji in enaki instrumenti s tipkami (izvzemši orgije) . 580. Cerkvene in druge orgije s piščalkami...................................... 581. Harmonike na usta in na meh................................................ 582. Godbeni instrumenti, ne posebej imenovani.................................. 583. Mehanike za klavirje in pijanine; glasovi in glasovne ploče za harmonije . . Opomnja. Z drugimi sestavinami za godbene instrumente (izvzemši strune, navadna resonančna dna in kovinske okvire za klavirje in pijanine) je treba ravnati kakor z dotičnimi instrumenti. Resonančna dna in kovinski okyiri naj se ocarinjujejo po kakovosti. 584. Strune:, a) strune iz medi in drugih navadnih kovin .................................. b) jeklene strune............................................................ c) strune iz črev............................................................ d) opredene strune........................................................... e) svilene strune............................................................ Carina v kronah za kilogram 4-80 CH- IO- S'-2-40 1-70 za 100 kilogramov 80 — 110- — 36- — 72- — 110- — 30- — 00- — 24--4S- — 24- — 38'-120 — 120 — 500- - Ure: 585. Žepne ure: a) z zlatimi ali pozlačenimi okrovci....................................... b) s srebrnimi ali posrebrenimi okrovci.................................... c) z drugimi okrovci....................................................... 586. Okrovci za žepne ure: a) zlati ali pozlačeni..................................................... b) srebrni ali posrebreni.................................................. c) drugi................................................................... Opomnja. Srednje kose okrovcev ur (takozvane carrures), je treba oca-rinjevati kakor popolne okrovce, tudi če se uvažajo brez pokrova. 587. Kolesja za žepne ure, tudi platine kolesij in sirova kolesja (ébauchés) . . . 588. Furniture za žepne ure: a) niti posrebrene niti pozlačene.......................................... b) posrebrene ali pozlačene................................................. 589. Ure in kolesja, ne posebej imenovana; stojala za ure; gonila z vstavljenimi jezički in prikovanimi kolesci............................................ 590. Furniture vsake vrste za ure k št. 589 .................................. 591. Ure za zvonike in sestavine takih ur...................................... XLY. Kuhinjska sol. 592. Kuhinjska sol, tako nepomešana (kamenena, varjena in morska sol), kakor tudi pomešana z drugimi snovmi (živinska sol, solni lug, slanice), kolikor take smesi niso uvrščene v kako drugo številko............................ O pom nji. 1. Poleg carine je treba plačati za težo, ki je dana carini v podstavo, 20'— K dopustnine za q. 2. Finančno ministrstvo sme dovoliti carine in dopustnine prosti uvoz inozemske soli za obrtne, fabriške in druge industrijske namene, za katere je po dotičnih predpisih dopustna dohava tuzemske fabriške soli, s pogoji in kontrolami, ki se ustanové ukazoma. 593. Kuhinjska sol, kemijsko čista (Chlornatrium chemice purum), potem trdni, kuhinjsko sol vsebujoči studcnčni produkti, za zdravilne in znanstvene namene s pogoji in kontrolami, ki se ustanové ukazoma....................... 594. Slanice in kuhinjsko sol vsebujoči matični lugi za zdravilne namene, s pogoji in kontrolami, ki se ustanové ukazoma..................................... 595. Morska voda v prirodnem stanju (t. j. nenasičena)......................... Carina v kronah za kos 2-40 1-20 — •70 1-70 -•50 -•25 -•70 za 100 kilogramov 120- — 240' — 275' — 155 — 40’ — 2- — le na posebno dovolilo 22- — 5-80 prosto XLYI. Kemijske pomožne snovi in kemijski produkti. 59G. Prvine (elementi), posebej imenovane: a) žveplo (v kosih in drogih), tudi zmleto in žvepleni cvet; fosfor; antimon, kovinski (antimon-regulus, raztok-regulus) ; živo srebro....................... b) arzen, kovinski (mišnica)................................................ 597. Oksidi in osnove, posebej imenovane: a) jedki kalij (kavstični kalij, kalijev hidroksid), jedki natron (kavstična soda, natrijev hidroksid), trdi...................................................... b) jedkega kalija in jedkega natrija lug (vodene raztopine jedkega kalija in jedkega natrona)................................................................ c) barijev hidroksid (jedki barit, kavstični barit) ; magnezija, žgana (magnezijev oksid, kemijsko nečist)................................................... d) barijev superoksid....................................................... e) glina, umetna (glineni hidrat, aluminijev hidrooksid).................... f) arzenasta kislina (arzenov trioksid)..................................... g) cinkova belina (beli cinkov oksid); cinkova sivina (sivi cinkov oksid) . . . h) kositarjev oksid, umeten ( kositarjev pepel)............................. i) svinčeni pepel........................................................... k) svinčeni glaj v luskinah in kosih (srebrni in zlati glaj)................ l) svinčeni glaj, zmlet, v prah zdrobljen; masikot in surik................. m) ogljikova kislina, tekoča............................................... n) amonijakova voda (plinova voda), zbogaČena.............................. o) salmijakovec in jelenovec............................................... p) amonijak, tekoč (tekoč amonijakov plin)................................. q) vodikov superoksid...................................................... 598. Kisline, posebej imenovane: a) fosforova kislina, tekoča................................................ b) solna kislina, solitrna kislina (kraljeva voda); lesni ocet, sirov....... c) žveplena kislina (žveplene kisline hidrat): 1. ne kadeča se.......................................................... 2. kadeča se............................................................. d) borova kislina: 1. sirova................................................................. 2. čiščena.......................................................* . . e) oksalna kislina (cukrova kislina, kislina iz zajčje deteljice)........... f) jedavčeva kislina (fluorovodikova kislina)............................... Carina v kronah za 100 kilogramov prosto 1-20 9-60 4-80 1-20 12- — 9-60 1-20 9-60 14-50 3- 60 4- 80 9-60 7-20 1-20 3-60 14-50 24-- prosto 1-20 2--3- — prosto 7-20 12- — 24- — Carina v kronah za 100 kilogramov Soli in druge spojine, posebej imenovane: 599. Kalijeve, natrijeve in amonijeve soli, posebej imenovane: a) gnojilne soli (kalijeve sirove soli v svoji naravni sestavi, takozvane otrebine in odpadki soli, ter gnojila, umetna, iz solnih zmesi); klorov kalij (solno-kisli kalij); chilski soliter (natronov soliter); borač, sirov; vinski kamen, sirov; vinsko droži, suhe; pepelik prosto Opomnja. Gnojilne soli se smejo odpravljati samo po predpisih ustanovljenih ukazoma. b) glavberjeva sol (natrijev sulfat, žvepleno-kisli natron) -•50 c) kalij, žveplenokisli (duplikatna sol, kalijev sulfat); kalij in natron, dvojnato žveplenokisli (kalijev in natrijev hidrosulfat); preparati iz vinskega kamna; pepelika (ogljikovokisli kalij, kalijev karbonat) imajoča v sebi do 85 °/0 oglji-kovokislega kalija 1-90 d) soda (ogljikovokisli natrij, natrijev karbonat) sirova ali kristalovana .... 1-50 e) pepelika, imajoča v sebi več nego 85 °/0 ogljikovokislega kalija; vodotopno steklo, trdno 3-60 f) soda, kalcinovana; vodotopno steklo, tekoče 2-40 g) žveplenokisli in solnokisli amonijak (amonijev sulfat, amonijev klorid, salmijak) 3-60 h) kalijev soliter (kalijev nitrat) . 4-80 i) dvojnato ogljikovokisli kalij in natron (kalijev in natrijev bikarbonat, soda bikarbonata); borač, čiščen; natrijev sulßt, trden (žveplenokisli natron); natrijev bisulfit, trden (dvojnato žveplenokisli natron); natrijev hiposulfit, trden (podžveplastokisli natron) 7-20 k) natrijev nitrit; sirov manganokisli in nadmanganokisli kalij in natron (kalijev in natrijev manganat in hipermanganat) ; oksalnokisli kalij (kislina iz zajčje deteljice) ; vinski kamen, čiščen ; ogljikovokisli amonijak 9-00 1) dvojnato žveplastokisli natron v vodeni raztopini (bisulfitov lug) 3-GO m) kromovokisli kalij in natron (kalijev in natrijev kromat, rumen, in kalijev in natrijev bikromat, rdeč): amonijak, ocetnokisli (amonijev acetat); kalijev acetat (ocetnokisli in lesno ocetnokisli kalij); natrijev acetat (ocetnokisli in lesnokisli natron) 14-50 n) ferro- in ferridcijanov kalij, natrij (rumena in rdeča krvolužna sol); ferro-cijanov kalcij . . 20-- o) kalijev in natronov sulfid (žvepleni kalij in natrij), tudi žveplena jetra; amonijev sulfid (žvepleni amonij) ; klorovokisli kalij in natron (kalijev in natrijev klorat); fosforovokisli natrij (natrijev fosfat) 24'- Carina v kronah za 100 kilogramov 600. Kalcijeve, stroncijeve, barijeve in magnezijeve soli, posebno imenovane: a) citronskokislo in vinskokislo apno; klorov magnezij prosto b) stroncijev karbonat, umeten; stroncijev hidroksid (jedki stroncijan) .... — •50 c) klorov kalcij, nečist; analini (umetno žveplenokislo apno); žvepleni barij, sirov; umetni ogljikovokisli barit (barijev karbonat) 1-20 d) spodij (koščeno oglje) 2-40 e) klorovo apno 3-60 D plinovo apno 3-60 g) sijajna belina, baritova belina (umetno žveplenokisli barit); magnezijev sulfat (žveplenokisla magnezija, grenka sol) 7-20 h) žveplastokislo, dvojnato žveplastokislo in podžveplastokislo apno (kalcijev sulfil, bisulfit in hiposulfit), trdno 9-60 i) žveplastokislo, dvojnato žveplastokislo in podžveplastokislo apno v vodeni raztopini ' 3-60 k) lesnoocetnokislo apno 14-50 1) ogljikovokislo apno (kalcijev karbonat), umetno; fosforovokislo apno (kalcijev fosfat), umetno; kalcijev, karbid; soliternokisli stroncijan (stroncijev nitrat); klorov barij (barijev klorid); soliternokisli barij (barijev nitrat) . . 24- — 601. Aluminijeve, železne, kromove, nikljeve in kobaltove spojine, posebej imenovane: a) železne strojnice vsake vrste; železna galica; cafra, smalti ali loši, stolčeno steklo 1-20 b) galuni; žveplenokisle in solnokisle gline (aluminijev sulfat, klorov aluminij, aluminijev klorid) 3-60 c) ocetnokisla in lesno ocetnokisla glina 14-50 d) žvepleno železo (železni sulfit), umetno; železni klorid (železni seskviklorid), trden; nikljev sulfat (žveplenokisli nikljev oksidul), tudi nikljev amonijev sulfat (žveplenokisli nikljev amonijak) 24- — 602. Bakrove, svinčeve, cinkove in kositrove spojine, posebej ime- novane: a) bakreni vitrijol; admontski vitrijol (mešani železni in bakreni vitrijol) . . . b) cinkov vitrijol c) zeleni volk (zelenica) d) svinčena belina . . ■ e) lesno ocetnokisli svinec; kositrna sol (kositrni klorir) in drugi kositrni pre- parati; žveplenokisli svinčeni oksid (svinčeni sulfat), tudi svinčena gošča; svinčeni cuker, svinčeni ocet f) solitrovokisli bâkreni oksid (bakreni nitrat); solitrovokisli svinčeni oksid (svinčeni nitra)); cinkov klorid (klorov cinek); žvepleni cinek, bel; litoponi, grifitova belina 3-60 3-60 7-20 9-60 14-50 24-- (SloTftnlach.) 21 603. Žveplene, selenove, antimonove in arzenove spojine, posebej imenovane: a) raztok; žvepleni ogljik .......... . ........ . b) žvepleni arzen (arzenično žveplo, operment, realgar).................. c) selenov glen . .............................................. . . . . d) klorovo žveplo.................................................. 004. Organične spojine, posebej imenovane: a) glicerin, sirov....................................................... b) glicerin, čiščen, t. j. vodenosvetel ali drugobarven, brez pepela..... c) anilinovo olje; nitrobencol, antracen, sirov; naftalin, sirov; karbolova kislina, sirova................................................................. . d) piridinove osnove..................................................... e) krezol (krezolova kislina, matični lug od kristalovane čiste karbolove kisline) f) kreolin, lizol in slični preparati.............................. j Druge kemijske pomožne snovi in produkti: 005. Saje, prah od oglja in zmleta črnila (izvzemši k št. 600 d) spadajoče zrnato oglje od kosti)......................................... 606. Bister iz saj........................................................... 607. Prirejena črnila........................................................ 608. Voščilo za čevlje: a) črno, ne tekoče....................................................... b) drugo, tudi takozvana krema ža usnje , . 609. Lepi.................................................................... 610. Želatina (čiščena, posušena, živalska in rastlinska hladetina ali zdris), tudi zdrobljena v prah in blago iz nje....................................... 611. Klej vsake vrste, tudi vizji klej ...................................... 612. Albumin (beljakovina) in albuminoidi; kazein, kazeogomi................. 613. Škrob (tudi škrobna moka)............................................... 614. Škrobna guma (dekstrin, leiogomi, gomeline) in druga ne posebej imenovana nadomestila gume; lepivo, tkalski lep in slične skrolmate lepilne in apre-turne tvarine............................................................. 615. Stiskane droži.......................................................... Opomnja. Ta carinski postavek obsega v sebi pribitek k žganjarini za izdelovanje teh stiskanih droži, ki je v zvezi s kuhanjem žganja. Carina v kronah za 100 kilogramov prosto 1-20 3-60 24-- 3 — ■ OVolI ■ >, ; 12-- 3-60 34 — 9-60 34— 4' — 6 — • 15- - 12- — 60' — 30-- 14-50. 14-50 16- 18-- 55-- Carina v kronah za 100 kilogramov 616. Droži, druge, izvzemši vinske droži in stiskane droži 24'- 0 pom n j a. Semenske droži (matične droži) za pivovarne s pogoji in kontrolami, ki se določijo ukazoma prosto 617. Fosfati, s kislinami razloženi (superfosfati) prosto 618. Nadomestila mil, ne odišavljena; polpnent; snažilne pasle, ne vsebujoče mila; škrobni sijaj 24-- 619. Kolodij, kloroform, metilalkohol (lesni cvet), aceton, ocetna kislina, koncentrirana t 60 — 620. Hlip: a) etilov hlip (žvepleni hlip) b) drugi enoviti, ter vsi sestavljeni, tudi enantovi hlipi: 145- — 1. v sodih 2. v drugih ovojih 200 — 300-— 621. Tekoči plini, ne posebej imenovani 622 Kemijske pomožne snovi in produkli, ne posebej imenovani 15- — od vrednosti 15% Opomnja. Če se pokaže, uporabljaje ta carinski postavek od vrednosti, carinska obremenitev, ki presega 120- — K za lOOi#, je pobrati carino po tem postavku s 120-— K. XL V11. Pokosti ali Arneži, barrilno, zdravilno in vonjavno blago. Pokosti: 623. Olne pokosti (brez primešanih smol, terpentina ali rudninskega olja): za 100 kilogramov a) v sodih 12-— b) v pločevinastih karnistrih, steklenicah in enakih posodah 24- — 624. Lakove pokosti (s primešanimi smolami, terpentinom, rudninskim oljem ali alkoholom) 60-- Barve: od vrednosti | 625. Kotranove barvilne snovi 15 /o Opomnja. 1. Ako se pokaže, uporabljaje ta carinski postavek od vrednosti, carinska obremenitev, ki presega 120-— K za 100 kg, je pobrati carino po tem postavku s 120'— K. 2. Derivati suhega prekapanja premogovega kotrana, za nadaljnje podelo- vanje v fabrikaciji kotranovih barv na dovolilnice, s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma za 100 kilogramov prosto 626. Barve, ne posebej imenovane 24- — 627. Vse barve v koščkih, vrečicah, pastah, tubah, mehurjih, skodelicah, v steklu, školkah in skrinjicah 65-- Carina v kronah za 100 kilogramov 628. Tinte, prašek za tinto, pečatni vosek 24-- 629. Svinčniki, barvni črtniki, risalna kreda, vdelana ali nevdelana; risalno oglje, tuši, tekoči in trdi 60- — Zdravilno in vonjavno blago: 630. Zdravilno blago, pripravljeno, ter vse snovi, ki se po svojih napisih, etiketah, ovojkih in drugih razodevajo, da so zdravila, tudi zdravila za živali; za zdravilne namene prirejene vate in obvezila Opomnja. Zdravilno blago, pripravljeno z več nego 15 prostorninskimi odstotki alkoholovitosti, je treba obravnavati za pomešane žgane opojne tekočine. 631. Octi, masti in olja, parfumirani: 57-- a) v ovitkih s 5 kg ali več b) v ovitkih pod 5 kg . . . . 24.- 180- — 632. Alkoholne aromatične esence 300-— 633. Vonjavno blago (ter vse dišeče tvarine ali zmesi, ki se s priredbo, etiketami, navodili o rabi in drugimi rečmi razodevajo za dišavno blago); kozmetični pripomočki : a) ne alkoholoviti (lepotila, parfumiran puder, olja za lase, pomade, paste za zobe, lepo dišeče [kadilne] svečice) 180-- b) alkoholoviti 300 — X1YIII. Sveče, mila in voščeno blago. 634. Smolne baklje 3-60 635. Lojene sveče 14 — 636. Sveče in masteni fabrikati, ne posebej imenovani, iz stearina, kitove masti, palmitina, parafina in drugih mastnih snovi 28-- 637. Mila: a) navadna 12- b) fina, t. j. parfumirana ali v tablicah, oblicah, pušicah, lončkih 36- 638. Voščene sveče, voščene baklje, voščeni svitki, ponočne luči, netilne svečice . 60-- 639. Blago iz bosiranega voska 120' — XLIX. Netilno blago. \ 640. Netilno blago, navadno, in to: žveplene niti, vžigalice, drgalni fidibusi; ne-tilna goba, prirodna, ustrojena; netilna goba, umetna; trod (priroden in umeten); netilni papir 17-- Carina v kronah za 100 kilogramov 641. Ognjarske reči 72- — 642. Prižigalnice (vžigalne in raznesilne vrvice) 60-- 643. Patronski tulci, strelni klobučki in strelne kapice, prazne, ne napolnjene . . 100 — 644. Patrone, strelni klobučki in strelne kapice z vžigalno maso, tudi docela prirejene (nabite) 145' — 645. Streliva, druga (za streljanje iz strelnega orožja); raznesila iz smodnikovih sestavin (solitra, žvepla in oglja) 646. Vsa v prejšni tarifni številki ne obsežena raznesila in razpočne snovi . . . le na posebno dovolilo 145- le na posebno dovolilo 60'- le na posebno dovolilo L. Slovstveni in umetnostni predmeti. 647. Knjige, tiskovine, tudi koledarji s slovstvenimi prilogami, časniki, zemljevidi (znanstveni), muzikalije, papir, popisan, akti in rokopisi prosto 648. Bakrorezi in jeklorezi, kamnotiski, lesorezi, umetnotiski v barvah in drugi; vse to izvzemši k št. 299 spadajoče izdelke v masah manufakture za tiskanje podob; fotografije prosto 649. Slike na lesu ali navadnih kovinah, na platnu ali na kamnu; izvirne slike in risbe na papirju prosto 650. Ploče za tiskanje podob iz navadnih kovin, kamna ali lesa prosto 651. Kipi (tudi doprsni ce in živalske podobe), ter bareliefi in horeliefi iz kamenja, v kosih, nad 5 kg težkih ; prav tako kipi, doprsnice ali živalske podobe iz kovine ali lesa, toda najmanj v naravni velikosti prosto Opomnji. 1. Z broširanimi ali v lepenko ali papir vezanimi knjigami, zbirkami podob itd. ah z zemljevidi in podobami, napetimi na platno ali lepenko, je ravnati po številkah 647 in 648. Knjige, koledarje, podobe, godbene note itd. vezane, povsem ali deloma s tkaninami, knjigovezniškim platnom, voščenim platnom, usnjem, celuloidom itd. prevlečene ali ž njimi opremljene, je ocarinjevati po kakovosti platnic. S platnicami, mapami, kartoni in drugimi rečmi, v katere so vložene ali vrinjene knjige, podobe itd. se ravna posebej po kakovosti tvarine, iz katere so. 2. S podobami v okvirjih in z risbami na papirju (št. 648 in 649) je treba ravnati po kakovosti tvarine, iz katere so okvirji. Pri slikah (št. 649) v okvirjih se ocarinjujejo okvirji posebej po svoji kakovosti; ako se slika in okvir ne moreta ločiti, je treba polovico vse teže ocariniti po kakovosti okvirja. Carina v kronah za 100 kilogramov LI. Odpadki. 652. Gnoji, živalski in drugi, tudi umetna gnojila (ne iz solnih zmesi) izvzemši k št. 617 spadajoče superfosfate; lesni in premogov pepel; kosti; pepel od kosti; koščena moka; mrtvo koščeno oglje, uporabno samo za gnoj; Tomaževa žlindra in druge žlindre; opilki rogov in parkljev; kri tekoča in vsušena; živalske kite; mesni odpadki za gnojilne namene; ostanki od fabrikacije krvolužne soli; amonijakova voda (plinova voda), ne zbogačena prosto 653. Otrobi (tudi mandelnovi otrobi); riževi odpadki; sladovne cime; pleve; ostanki, trdi, od fabrikacije mastnih olj, tudi zmleti; žlempa, pomije; repni obrezki, izluženi prosto 654. Tropine in patoka: a) vinske tropine in vinska patoka 15- Opomnja. Iste za kuhanje žganja na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma prosto b) druge prosto 655. Vinske droži, testaste 5-- Opomnji. « 1. Vinske droži za kuhanje žganja na dovolilnice s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma prosto 2. Tekoče vinske droži naj se ocarinjujejo kakor vino. 656. Odpadki od steklarstva, tudi ognjišnica, steklene in lončene črepinje; odpadki od umivalnih in konjskih gob; usnjeni odrezki za klej prosto 657. Cunje (cape) in drugi odpadki za fabrikaeijo papirja, t. j. lanene, bombaževe, svilene in volnene cunje, papirnati odrezki, makulatura (popisana ali tiskana), stare mreže, stare vrvi in stari konopci; šarpija (pukano platno); odrezki klobukov prosto Opomnja. Z odpadki, ki v tarifi niso nalašč navedeni ter niso za nikako drugo rabo, se ravna kakor s sirovinami, iz katerih so. Obča opomnja k uvozni carinski tarifi. Za carinski tarifi ustrezajočo presojo blaga v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor naj te zveze v zmislu izvršitvenega predpisa k carinski tarifi pridejo v poštev, ali kolikor niso v carinski tarifi sami o zvezi ukrenjena posebna določila, se združujejo za zvezo uporabljane tvarine v tri skupine in se oznamenjajo v tarifi za najfinejše, fine in navadne tvarine. Po tej uvrstitvi je treba šteti: a) za naj finejše tvarine: slonovo kost, želvovino, biserno matico, jantar, gagat (pravi ali ponarejeni); svilenine, čipke, vezenine na tkaninah, umetne cvetlice in listje k št. 2G1 in 262;. prirejena lepotilna peresa, lasuljarske izdelke in druge izdelke iz človeških las ; poldrage kamne, pristno pozlačene ali posrebrene navadne kovine (tudi tako železo ali jeklo), pristno pozlačene ali posrebrene leonske žice ali preje in izdelke iz njih, ter izdelke iz ponarejenih leonskih žic in prej; b) za fine tvarine: kavčuk, usnje, ne posebej imenovano voščeno platno, voščeni muselin, voščeni tafet, knjigovezniško platno; kost ali rog, umetne rezbarske snovi (izvzemši ponarejke k a spadajočih snovi); omamen tiran o, ponikljano železo ali jeklo, fino delane (ornamentirane, zanikljane) navadne kovine, nikelj, aluminij ; morsko peno in njene ponarejke, lavo, ponarejene • leonske žice in preje, druge tkanine (izvzemši pod a imenovano in k navadnim tvarinam spadajoče vrvarsko blago in grobe tkanine številk 207 a 1, 216 a 1 in 217 a); zveze z izdelki iz bosiranega voska ; vezenine (ne s svilo) na drugih snoveh nego tkaninah; c) za navadne tvarine vse tiste, ki niso posebej imenovane pod a in b. Z dragimi kovinami montirane predmete je treba odpravljati po posebnih določilih v tarifi, ako nimajo značaja blaga razreda XLIII. Drugi del. Izvoz. 658. Cunje (cape) in drugi odpadki za fabrikacijo papirja, t. j. lanene, bombaževe, svilene in volnene cunje, tudi razmakane (polovična papirščina, trda ali tekoča papirna masa), papirni odrezki, makulatura (popisana ali tiskana), stare mreže, stare vrvi in stari konopci...................... Vse drugo, tukaj ne navedeno blago je carine prosto. Carina v kronah za 100 kilogramov 9-60 Sl. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 21. februarja 1906. L, da stopi v moč zakon o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. (drž. zak. št. 20). Na podstavi člena XXII zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) se v porazumu s kraljevo ogrsko vlado s tem ukazuje, da naj dobi ta zakon in k njemu spadajoča tarifa moč 1. dne marca 1906. 1. Kosel s. r. Buquoy s. r. Auersperg s. r. *8. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 21. februarja 1906. L, s katerim se izdaja izvršitveni predpis k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. (drž. zak. št. 20). V porazumu s kraljevo ogrsko vlado se izdaja v izvršitev določil zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) naslednji izvršitveni predpis, ki naj dobi moč 1. dne marca 1906. 1. Kosel s. r. Buquoy s. r. Auersperg s. r. Izvršitveni predpis k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. (drž. zak. št. 20). § l. (K členu II.) Obča uporaba carinske tarife. V carinski tarifi navedeni carinski postavki se pobirajo od vsega blaga, ki nima po določilih zakona v carinski tarifi, po državnih pogodbah ali na podstavi zakona z dne 23. junija 1891.1. (drž. zak. št. 76*) pravice do ravnanja s carinskimi ugodnostmi. *) V zmislu § 4 zakona z dne 23. junija 1891. 1. (drž. zak. št. 76) ima blago razreda carinske tarife III (Južno ovočje), tarifnih številk 23 do 29 (Žita), VII (Sadje, zelenjava, rastline in rastlinski deli), tarifne številke 75 (Ribe, sveže itd.), carinskega tarifnega razreda XII (Olja, mastna), carinskega tarifnega razreda XVII (Rudnine), tarifne številke 151 (Sok iz sladkega korena), carinskega tarifnega razreda XIX (Barvilne in strojilne snovi), XX (Gume in smolci), tarifne številke 428 (Sirovo železo ; železo in jeklo, staro zlomljeno in v odpadkih za topljenje in varjenje) in v tarifni Številki 637 a tarifovano navadno milo, dokler in kolikor uživa ob uvozu iz dežel, uživajočih največjo ugodnost, pogodbeno, ne za mejno ugodnost oznamenjeno znižano carino ali oprostitev carine, brez ozira na provenijenco pravico do tega carinskega ravnanja ob uvozu po morju čez Trst in Reko, enako ali se uvaža naravnost v carinsko ozemlje ali potem, ko je bilo vloženo v carinskem izjemnem ozemlju. Od te ugodnosti je izvzeto iz takih dežel prihajajoče blago dotične vrste, čigar provenience so ob uvozu v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje na podstavi členalV zakona o carinski tarifi zavezane višjemu nego dotičnemu občemu carinskemu postavku. Pogodbene carinske ugodnosti za zemeljske pridelke in industrijske (obrtne) izdelke kake pogodbene države se morejo uporabljati na blago, nacionalizirano v teh državah z ocarinjenjem dotlej, dokler za dokaz izvira ni treba prinesti posebnih izkaznic. Do carinskih ugodnosti za uvoz po morju, navedenih v carinski tarifi, ima pravico vse tisto blago, ki se uvaža čez avstrijsko in ogrsko morsko mejo, enako ali se ocarini na kakem pomorskem carinskem uradu ali na kakem carinskem uradu notri v deželi, kateri se je nakazalo. § 2. (K členu II.) Promet na dovolilnice. Uporaba posebnih carinskih ugodnosti, omenjenih v carinski tarifi za nekatero blago ob dobavi na dovolilnice, je odvisna od nastopnih pogojev in kontrol: 1. Podeljevati predpisane dovolilnice so pristojna finančna deželna oblastva, v kojih upravnem okolišu je dotični zavod. 2. Dovolilnice se podeljujejo samo takim osebam ali podjetjem, ki so v dohodarstvenem oziru (Sloveniscb.) 22 nekaznovana in se izrečno pokoré tukaj določenim občim ter tudi posebnim kontrolnim naredbam, ki se morda določijo od primera do primera. 3. Stranke, ki hočejo postati deležne takega dovolila, naj vložijo svojo prošnjo po trgovinski in obrtni zbornici okraja, v katerem je dotični zavod. V prošnji je treba povedati kraj in obseg njihovega obrata, prilično letno potrebščino dotič-nega predmeta, inozemski vir njega dobave in carinski urad, na katerem se naj ocarinjuje ob uvozu. Trgovinske zbornice naj preskusijo te prošnje gledé pravilnosti napovedi in jih združene s svojim mnenjem, ki se naj izreče zlasti tudi o vzrokih dobave dotičnega predmeta iz inozemstva, pošljejo finančnemu oblastvu I. stopnje, ki predloži razpravo s poročilom finančnemu deželnemu oblastvu. 4. Dovolilo se glasi na določeno količino in se podeli na dobo treh let največ po dodanem obrazcu.*) Dovolilo je vsakčas preklicno in se takoj odtegne zlasti tedaj, kadar se je poistinila zloraba — neodvisno od dohodarstveno-kazenskopravnih nasledkov. Finančna deželna oblastva morejo dovoliti, da kdo odstopi na dovolilnico dobljeno blago drugim osebam, ki imajo enako dovolilnico. V ostalem imajo odstopi s carinsko ugodnostjo dobljenih predmetov drugim osebam ter uporaba teh predmetov za druge namene nego za priglašeni obrtni postopek brez prejšnjega priglasila na uradu in doplačila polne davščine, ne kraté eventualnega dohodarstveno-kazenskopravnega preganjanja, posledico, da se dovolilo odvzame. Dovolilo odtegne finančno deželno oblastvo in stranki je pripuščena pritožba na finančno mini- strstvo, v tem primeru ter v primeru, če se dovolilo sploh odbije. O podeljenih dovolilih je treba finančnemu ministrstvu po preteku koledarskega leta poslati naznanilo in poročati o tem, kar se je opazilo pri tem. Carinskemu uradu, kateremu je poverjeno odpravljanje teh predmetov ob uvozu, ter finančnim organom, katerim je poverjeno dohodarstveno nadzorovanje prometa na dovolilnice, je treba poslati prepis dovolilnice. 5. Obrat, za katerega se je podelilo tako dovolilo, je v dobi dovolila postavljen pod dohodarstveno nadzorstvo, in finančnim organom, katerim je naročeno nadzorovanje, je treba dovoliti pristop v vse obratne prostore in skladišča v ta namen, da morejo ovedeti zaloge sirovega in izgotovljenega blaga in ga primerjati z zapisom, omenjenim v naslednjem odstavku. Imetniki dovolilnic morajo o dobavi in porabi predmetov, dobivanih na podstavi dovolila, posebej pisati knjigo. Finančnim organom je treba dovoliti vpogled v te knjige, potem nadzorovanje in kontrolo uporabe s carinsko ugodnostjo dobivanih predmetov. 6. Uvozni odpravljalni urad naj nakazuje iz inozemstva na podstavi tega dovolila dobivane po-šiljatve dotlej, da je dosežena v dovolilu navedena množina, določujč čisto težo in proti plačilu in dokončnemu obračunu za dotični predmet pripadajoče ugodnostne carine, praviloma brez nadaljnjega zagotovila, na naslovnem listu napovednice na kraj podjetja pod uradno zaporo ali z uradnim spremstvom in naj o tem obvešča finančni organ, ki je določen za nadzorovanje podjetja. Čista teža blaga, *) Dovolilnica. Na podstavi številke, opomnje k številki (razredu) . . carinske tarife z dne .... se dovoljuje s tem .... fabrikantu 1.1. v I. do...................................................................................190...............kilogramov .........................................za 1>"<1<,lova°'e y.............fabriki, ki jo obratuje, uvažati s carinsko ugodnostjo uporabo iz inozemstva. Posamezne pošiljatve naj odpravlja...........carinski urad .... Nadzorovanje toga carinsko ugodnost uživajočega prometa se poverja C. kr. finančno deželno ravnateljstvo i. i. © dne ravnateljstvo ki se ocarini s kosmato težo, se more na zahtevanje stranke ustanoviti tudi šele na kraju podjetja o priliki, kadar ga prevzame nadzorovalni organ. Na potu pošiljatve od uvoznega odpravljalnega urada do kraja podjetja je treba ravnati po predpisih o prevozu neocarinjenega uvoznega blaga. Prihod vsake take pošiljatve v podjetje mora podjetje v 24 urah naznaniti finančnemu organu, kateremu je poverjeno nadzorovanje. Ta organ naj sname morda nadeto uradno zaporo in naj potrdi na napovednici in na obvestilnici, da je podjetje prevzelo pošiljatev, sklicujé se na številko, pod katero se je pošiljatev vpisala v zapis (št. 5), in naj pošlje obvestilnico uvoznemu odpravljalnemu uradu nazaj. Obvestilnico je priložiti dotični številki pre-jemnega vpisnika. Ako so posebne okolnosti, lahko nadzorujoči finančni organ izjemoma po prihodu naznanila, da je resnično dospela pošiljatev,’ podjetje pooblasti, da samo sname uradno zaporo. V tem primeru je na-povednico z napovedjo številke, pod katero se je vpisala pošiljatev v zapis (št. 5), v 24 urah vposlati nadzorujočemu finančnemu organu, da izda potrdilo na napovednici 1er na obvestilnici. Taka naznanila mora nadzorujoči finančni organ zabeležiti in je treba pravilno vknjižbo v zapisih podjetja poistiniti o priliki nadaljnjih kontrol (št. 7). 7. Nadaljnjo kontrolo o porabi s carinsko ugodnostjo dobljenih predmetov je vršiti tako, da se v zadevna podjetja od časa do časa nepričakovano pogleda, pregleda in vpogleda v zapise (št. 5), v katere je treba takoj vpisati vsako dobljeno ali podelano številko po njeni teži. Ta uradna dejanja naj opravlja kak carinski uradnik ali uradnik finančne straže, in ako sta zadržana, respicijent finančne straže s kakim drugim nameščencem finančne straže. 8. Stroške uradne kontrole mora plačati dotični podjetnik. 9. Na podstavi že enkrat podeljenih dovolil za promet na dovolilnice so tudi po preteku predpisanega roka dopustne nadaljnje dobave po isti stranki z dosedanjimi dobavnimi pogoji tedaj, ako se more stranka nasproti carinskemu uradu izkazati z uradno potrjenim razpredelkom o tem, da je še pred pretekom prejšnjega dovolila prosila za njega podaljšanje in da ni utemeljenega pomisleka zoper nadaljnjo pripustitev prometa z ugodnostmi. Take začasne dobave pa se morejo goditi le s pogojem, da se dodatno izterjajo eventualne carinske razlike za že efektuirane dobave, ako bi se ne dovolilo zaprošeno podaljšanje; to je treba stranki od primera do primera izrečno naznaniti s primerno opazko na carinski listini. 10. V posebnem je treba za nastopno ozna-menjene promete na dovolilnice paziti še na naslednja določila: K t. št. 4 do 8, 34, 46, 51 in 52. Pri dišavah za proizvajanje hlipnih olj in esenc, rižu za poliranje oziroma za fa-brikacijo škroba*), semenju za proizvajanje hlipnih olj in pri makovem semenu za proizvajanje makovega olja je treba, preden se podeli dovolilnica, carinsko uradno poistiniti razmerje izdelka za dotični opravilni obrat in ga poočititi na dovolilnici sami. Finančno-uradna kontrola, ki jo je opraviti po št. 5 in 7, naj se razteza tudi na vzdrževanje tega razmerja izdelka. Pri opravilnih obratih, ki proizvajajo hlipna olja in esence iz dišav, dobivanih s carinsko ugodnostjo, je treba razen tega ostale ostanke uničiti po meri množine, ki se pokaže iz razmerja izdelka, uradno, in sicer v navzočnosti carinskega uradnika ali v točki 7 omenjenih organov finančne straže. V fabrikah, v katerih se nareja poleg riževega škroba tudi pšenični in krompirjev škrob, morajo biti prostori za fabrikacijo in vkladanje riževega škroba ločeni od ostalih fabriških prostorov. Ako sta v kakem podjetju združena mlin za riž in fabrika za rižev škrob, je treba pisati za vsako teh strok fabrikacije ter o domačem rižu, ki se podelava, ločene skladovne knjige. K t. št. 10. Pred carinsko ugodnost uživajočo dobavo posušenih vinskih jagod, grozdja in korint za fabrikacijo octa se mora vedno vršiti denaturovanje. Vršiti se mora z 1-25 kilograma 80odstotne ocetne kisline ali z 2-5 kilograma 40 odstotne *) Ker je carina za luščeni riž, nasproti pogodbenim državam, za dobo trgovinske pogodbe z Italijo ustanovljena na 3 K 60 h, znaša polovica obstoječega najnižjega carinskega postavka za luščeni riž tačas 1 K 80 h in četrtinka 90 h za 100 kilogramov kosmate teže (brez razlike provenijence). ocetne kisline na 100 kilogramov vinskih jagod. Vinske jagode se morajo z octovo kislino dobro pomešati in v tem stanju ostati 24 ur z njo v dotiki. Denaturovati se mora ali v uradnih prostorih ali z dovolilom finančnega deželnega oblastva v obrtnih prostorih upravičnega prejemnika pod kontrolo in proti povračilu kakih stroškov nadzorovanja. Octovo kislino pripravi urad na stroške stranke ; stranka dostavi tudi potrebne priprave in plača potrebna dela. K t. št. 82 in 219 a, 225. Sirove gobe, kokosova in enaka vlakna zvita v pasma za izdelovanje odej in grebenane preje za fabrikacijo pasarskih reči*) se morejo podelovati tudi izven zaprtih zavodov. Toda ako bi se to zgodilo, mora dotični podjetnik (faktor itd.) to okolnost izrečno priglasiti in mora vedno podjetnik (faktor itd.) sam dobivati blago in tudi pisati knjige. K t. št. 52. Prošenj za izdajo dovolilnic za carine prosto dobavo semenja cukrove pese za sejanje**) ni vlagati po trgovinski in obrtni zbornici (št. 3 občih določil), temveč po kaki domači kmetijski združbi. K t. št. 175. Carinske ugodnosti po opomnji k t. št. 17 5 | smejo biti deležna samo taka specifično te‘žka rudninska olja, ki so v res sirovem stanju in brez prejšnjega prekapanja niso uporabna za razsvetilne namene. Te okolnosti morajo stranke potrditi ter pokazati izpričevalo izvirka krajnega oblastva dobivališča, ki spremlja pošiljatev ; pri tem pa mora, ako ima v dobivališču ali v pošiljalnem kraju kak avstrijsko-ogrski konzul svoj sedež, spričevalo izvirka izdati ta konzul. Čistilnice, ki želč dobivati sirovo težko rudninsko olje po ugodnostni carini, naj pošljejo svoje zadevne prošnje finančnim oblastvom prve stopnje ; pri tem prošenj ni treba vložiti po pristojnih trgovinskih in obrtnih zbornicah, kakor je omenjeno v točki 3 *) V pogodbenem prometu tudi svilene tenïice (gazi) za vezenje (št. 248). **) V pogodbenem prometu tudi mavca za gnojilne namene (št. 145 b). občih določil. Finančno oblastvo prve stopnje naj pošlje prošnje s primernim predlogom predstojnemu finančnemu deželnemu oblastvu, ki jih naj zopet zbrane nemudoma predloži c. kr. finančnemu ministrstvu, da porazdeli letni kontingent; po odločbi ministrstva naj izda potem finančno deželno oblastvo dovolilnice, v katerih je povedati letno maksimalno množino in uvozni, oziroma odpravljalni urad. Leto je računih vedno od 1. dne januarja do konca decembra; prošnje za izdajo dovolilnic je izročiti za prvo leto najdalje do 31. dne marca 1906. 1. Ker veljajo dovolilnice samo za eno letno dobo, se morajo za dosego dovolilnic za nadalnje letne dobe izročiti prošnje najdalje do konca oktobra koledarskega leta na finančnem oblastvu prve stopnje. Zakasnelo izročene prošnje se bodo mogle upoštevati samo po količini v letni maksimalni množini, ki je še na razpolaganje za dotično dobo. Na podstavi dovolilnic carinskouradno odpravljene množine je treba nakazati organom, nadzirajočim čistilnico, ki naj opravijo tudi odpis na dovolilnici. Množine rudninskega olja, ki se niso vzele, dokler velja dovolilnica, se ne prenesejo na nadaljnjo dobo; odstopiti s carinsko ugodnostjo dobljene množine v nepodelanem stanju drugim čistilnicam ali osebam je dopustno samo z dovolilom finančnega ministrstva. K t. št. 329. Stranke, ki zélé carinsko ugodnost uživajočo dobavo gredašnjega usnja na dovolilnice, naj v dotičnih prošnjah izrečno povedo, ali izdelujejo poleg fabrikacije mikal tudi gonilne jermene in ali trgujejo z njimi. Ako to potrdé, je treba ob vsakokratnem uvozu ugotoviti carino za usnje gonilnih jermenov in povrniti razliko le tedaj, ako so organi, katerim je poverjena fmančnouradna kontrola zavoda, kontrolirali istinito porabo za izdelovanje mikal in potrdilo o tem naznanili carinskemu uradu. K t. št. 335. Usnje za rokavice, ki se izvaža za barvanje, je napovedati po številu kosov; ob zopetnem uvozu se sme ravnati z njim po carinski ugodnosti le tedaj, kadar se je usnje ob izvozu carinsko uradno identi-fikovalo ali kadar se more kakovost in velikost kož s pomočjo vzorcev, položenih ob izvozu sirovih kož, verojetno poistiniti. K t. št. 625. V prošnjah za izdajo dovolilnic za carinsko ugodnost uživajočo dobavo derivatov suhega prekapanja premogovega kot ran a za nadaljnje podelovanje v fabrikaciji kotranovih barv je treba imenovati posamezne predmete in je treba z njimi hkratu prinesti izkaznico c. kr. kmetijsko-kemijske poskusne postaje na Dunaju, v kateri se potrjuje, da so vzorci, ki jih je prinesla stranka, da se razdelé tistim carinskim uradom, čez katere naj se uvaža, in kijih je ta postaja uradno oznamenila, res derivati suhega prekapanja premogovega kotrana. Carinski uradi naj pridržč od vsake na dovolilnico odpravljene pošiljatve uradno in po stranki identifikovani vzorec za eventualno dodatno kontrolo in naj ga hranijo eno leto. § 3. (K členu II.) Carinske priklade. Po odstavku 3 člena II je treba sedaj pobirati za predmete, oznamenjene nastopno v tabelah A in B, in sicer: a) za predmete, pomešane ali pripravljene s cu-krom, 16 K za 100 kilogramov čiste teže porabljenega cukra; b) za predmete, pomešane ali pripravljene z alkoholom, 1 K 10h za hektoliter in stopnjo porabljenega alkohola, oziroma ako carini zavezana stranka ne zahteva izrečno odmere priklade po resnični vsebini cukra ali alkohola ob napovedi blaga, v naslednji tabeli oznamenjene stalne carinske priklade: Ta- rifna št. Predmeti, ki so zavezani prikladi Višina priklade Podstava odmere Tara za notranje ovoje A. C u k e r. 1081» S cukrom pomešane žgane opojne tekočine (likerji, punčeve esence itd.) 4 K 80 h 100 litrov — 114 127 Pecivo, cukrovito (s cukrom pripravljeni biskviti, kakes, pogače, medeni kolači, medenjaki, popernjaki, oblati, paštete, torte, prepečenec itd.) 3 K 20 h 100 kilogramov čiste teže za pločevinske pušice 14 odstotkov, za kartone 10 odstotkov čokolada in drugi cukroviti kakaovi fabrikati .... 8 K 80 h 100 kilogramov čiste teže za majhne zabojčke 15 odstotkov Čokoladni cukrčki 13 K 60 h 100 kilogramov čiste teže za pločevinske pušice 14 odstotkov, za kartone 10 odstotkov 130 in 131 Kandirano sadje (pomerančevi olupki, citronat itd.) . . 9 K 60 h 100 kilogramov čiste teže za majhne lesene zabojčke 12 odstotkov za kartone 7 odstotkov S cukrom vkuhane marmelade, paste, gelees, kompoti, kutni siri, zdrizi itd 8 K 100 kilogramov čiste teže za kupice, steklenice, lonce 25 odstotkov, za pločevinske pušice 10 odstotkov Ta- rifna št. Predmeti, ki so zavezani prikladi Višina priklade Podstava odmere Tara za notranje ovoje 130 131 132 S cukrom pomešani sokovi iz sadja in jagod (sokovi iz sadov, Škofja esenca itd.) ter umetno pripravljene, oslajene, ne alkoholske pijače (limonade, mandeljevo mleko itd.) 7 K 20 h 100 litrov Gukrčki (bomboni, karamele, dragees, desertni bomboni, fondanti, poprove mete, pralinés, rafinadni cukrčki, roks-drops, penasto blago [španski veter], marcipan, ječmenov cuker, limonadni prašek in pastile itd.) . 13 K 60 h 100 kilogramov čiste teže za pločevinske pušice 14 odstotkov, za kartone 10 odstotkov 131 in 132 Zgoščeno mleko, otroške moke, mlečne moke za otroke, kostanjeva moka s cukrom pomešana 4 K 80 h 100 kilogramov čiste teže za pločevinske pušice 10 odstotkov Turški med, cukrov konfekt, tragantno blago .... 3 K 20 h 100 kilogramov čiste teže za pločevinske pušice 14 odstotkov za kartone 10 odstotkov B. Alkohol. 109 Z alkoholom pomešana desertna vina (Cypro, kapsko vino, madeira, malaga, malvasia, maršala, muškat, port-vino, sherry, xeres itd.): z več nego 15 in ne več nego 22Med v satovju itd., vosek itd... Ocarinje-vati se more na P. I. P. 1. P. II. P. I. *) P. 1. *) P. II. P. II. *) posebno looblaščer carinski uradi P. II. P. I. P. II. P. I. P. II. P. I. P. II. P. II. P. II. P. II. P. II. G. 11. P. II. Tarif. štev. Blago Ocarinje-vati se more na 82 Gobe P. I. 83 do 87 Kože z dlako, kože, dlake, perje, mehurji, čreva itd... . P. II. 88 in 89 Prirodno maslo, svinjska mast itd P. I. *) 90 Umetno maslo itd G. H. *) 91 do 101 Masti G. II. *) 102 do 106 Olja, mastna P. I. *) 107 do 111 Pijače P. I. 112,113 Vode rudnice itd., kruh, na- vaden, itd P. II. 114 Pecivo P. I. 115,116 Sago itd., testenine P. 1. 117 Meso P. II. 118 do 122 Mesene klobase, sir, arniki, ribe, ne posebej imenovano, itd P. 1. 123,124 Kavijar itd., kavini nadomestki P. I. 125 Kakaovo maslo P. I. 126 do 132 Kakao zmlet, kakaova masa itd., konserve z ribami itd. . P. I. 133 do 135 Les, oglje in šota P. II. 136 do 141 Strugarsko in rezbarsko blago P. 11. 142 do 145 Kamenje itd P. II. 146 a, 147 a, 148«, (Bela kreda, smirek, barvilne j prsti itd P. 11. 146 6, 147 6, >Bela kreda, zmleta itd G. 11. *) 1486 in c f • K št. 19 in 20. Cukrove raztopine na P. c. u. le po posebnem pooblastilu. K št. 22. Tobak itd. le s posebnim dovolilom. K št. 38 in 39. Posušeno, z barvami pomazano sadje le na G. c. u. z dovolilom. K št. 88 do 90, opomnja 2. Jedilna mast, denaturovana, le s posebnim pooblastilom. K št. 91 do 101 na P. c. u. le do 100 kilogramov ali, če vzorce poprej preišče pooblaščen urad v zmislu § 23 izv. pred. K št. 103 in 104, opomnja 1. Oljično olje, arahidno olje in žirovo olje, denaturovano, le na posebno pooblaščenih glavnih carinskih uradih. K št. 146 6, 147 6, 1486, c na P. c. u. le do 100 kilogramov ali če vzorce poprej preišče kak pooblaščen urad v zmislu § 23 izv. predp. Tarif. štev. Blago Ocarinje-vati se more na Druge prsti p. n. Zdravilne in vonjavne tvarino p. i. Barvilni les itd p. n. Katešu itd p. i. Orselj itd., strojilni in barvilni izlečki, ne posebej imenovani, kotran itd G. II. *) Smola, navadna itd p. i. Rudninska olja, sirova, itd.... G. II. *) Rudninska olja itd P. I. Rudninska olja itd G. II. *) Bombaž, sirov, itd P. II. Bombaževa vata itd P. I. Predpreja itd G. II. Bombaževe preje G. II. *) Bombaževe preje, beljene itd. kakor 183 do 186. Preja, prirejena za prodajo na drobno P. I. Bombaževo blago itd G. II. *) Lan itd P. II. Vate, preje itd P. I. Tkanine iz lanenih prej itd.... G. II. *) Vrvarsko blago itd. .. ; P. I. Volna, sirova itd P. 11. Vate iz volne in dlak itd P. I. Preje iz debelih živalskih dlak itd G. II. *) Tarif. štev. B 1 ago Ocarinje-vati se more na 119,150 151 do 155 156 do 159 160 in 161 162 do 164 165 do 174 175 176 do 177 178 do 179 180 181 182 183 do 186 187 188 189 do 201 202 203 do 206 207 do 218 219 220 221 222 223—224 Moherova, alpakova itd. preja 225 in 226 227 228 do 239 240 241 242 a 242 6 in c 243« 243 b 1 in 2 244« 2445 1 in 2 245, 246 247 do 249 250« 2506 do 254 255 256« Grebenane preje itd......... Preje prirejene za prodajo na drobno...................... Koci itd., volnene tkanine itd. Svilne galete itd........... Svilna vata itd............. Svila, odmotana ali filirana, itd. sirova................. Svila, ubeljena, barvana itd. . Floretna svila itd., tudi sukana, sirova ali beljena .. ^Floretna svila, barvana itd.. Umetna svila, tudi sukana, sirova, bela, ne barvana... ^Umetna svila, barvana itd. . Preja in svila itd......... Gelosvilenina itd.......... Celosvilenina, gladka, itd. . posebno pooblaščeni carinski uradi G. II. *) P. I. G. II. *) P. I. P. I. P. I. *) P. I. P. I. *) P. I. P. I. *) P. I. P. I. G. II. posebno pooblaščeni carinski uradi G. II. G. II. posebno pooblaščeni carinski uradi K št. 162 do 164. Na P. c. u. le do 100 kilogramov ali če vzorce poprej preišče kak pooblaščen urad v zmislu § 23 izv. predp. K št. 175, tudi opomnja, št. 178, tudi opomnja in 179. Na P. c. u. le po posebnem pooblastilu. K št. 183 do 186 na P. c. u. le po posebnem pooblastilu ali v mejah občih oblasti (§ 23 izv. p.) po najvišjem carinskem postavku, ki pride v poštev v dotični tarifni številki. K št. 189 do 191. Na P. c. u. le s posebnim pooblastilom ali v mejah občih oblasti (§ 23 izv. p.) po carinskih postavkih tarifne številke 192. Obča opomnja. S preparati, ki imajo v sebi arzen, barvane ali potiskane tkanine le na P. c. u. z do-volilom. K št. 207, 208. Take tkanine s 120 nitimi ali več na 2 centimetra v kvadratu na P. c. u. le po posebnem pooblastilu ali v mejah občih oblasti (§ 23 izv. p.) po carinskem postavku tarifne številke 210. (Obča opomnja kakor po št. 189 do 191.) K št. 222 do 226. Na P. c. u. le po posebnem pooblastilu. Grebenane preje št. 225 na P. c. u. v mejah občih oblasti t§ 23 izv. p.) po carinskih postavkih, ustanovljenih pod « do d za preje o št. 45. K št. 229« in 6 in 2396. Na P. c. u. le po posebnem pooblastilu. (Obča opomnja kakor po št. 189 do 191.) K št. 242« 243«, 244«. Na P. c. u. le do 150 kilogramov. Celosvilenina, fasonirana itd. Polusvilenina itd............ Polusvilenina, gladka........ Ocarinje-vati se more na Tarif. štev. Blago Ocarinje-vati se more na G. II. *) 287« Ovojni papir itd., nebarvan . .. P. I. *) G. II. *) 6 288« Ovojni papir, v masi ban an .. Pilni papir, navadni, ne P. I. G. II. 28S6, c banan Pilni papir, fini itd., papir za P. I. *) G. U. G. II. do 294 risanje itd., pester papir itd., pergamentni papir, fotografski in kemijski papirji, zlati in srebrni papir itd. .. P. I. G. II. G. II. 295 296 do 298 Tapete Papir, ne posebej imenovan G. 11. *) G. I. itd., tiskovine, naznanila.. . P. I. 299-301 Papeterija za luksus, ne po- G. II. sebej imenovana itd G. II. *) G. I. G. I. P. I. G. I. P. I. 302 Kvarte Dunaj, Praga, Toplice, Insbruk, Trst, Budim- pešta, Debrecin, Temešvar, Zagreb, Reka, Sarajevo. G. II. 303 Blago razreda XXIX z mon- P. 11. tacijami iz dragih kovin.... G. I. P. I. 304 Kavčuk itd P. II. P. II. 305—307 Kavčukove raztopine itd P. I. 308—315 Ploče, ne vulkanizirane itd.... G. II. G. II. P. II. 316-318 319 Elastične tkanine itd Kavčukovo blago z montacijami iz dragih kovin G. II. G. I. P. I. 320 Tehniški predmeti G. II. 321—326 Voščeno platno itd G. II. G. I. 327 Blago razreda XXXI z mon- P. II. tacijami iz dragih kovin.... G. I. P. I. *) 328—337 338«, 6 Goveje in konjsko usnje itd. .. Sedlarsko in jermenarsko blago itd P. I. G. II. P. I. C Sedlarsko in jermenarsko blago, s srebrnimi itd. okovi G. I. P. I. 339-342 Torbarsko blago iz usnja itd... G. II. Tarif. štev. B I ago 2566 do 261,262 in opomn. 263 264, 265 266 267-270 271 a do c d 1 do 2 272o 6 273, 274 275, 276 a do c 276 d 277 278 279 280 281« 2816 do d 282 a 2826, c 283 284 285« 6, c 286 Polusvilenine, fasonirane itd. . ^.Umetne cvetlice, gotove itd. .. Okrasna peresa, prirejena itd. Umetna kožuhovina iz peres itd.......................... Klobučne štule iz klobučine... Klobuki za gospode in dame itd......................... Pahljače vsake vrste itd..... Pahljače z montacijami iz dragih kovin................. Dežniki in solnčniki itd..... Dežniki in solnčniki z montacijami iz dragih kovin....... Obrobni predmeti itd., oblačila itd..................... ^Sčetarsko blago itd.......... Ščetarsko blago z montacijami iz dragih kovin.............. Lesena sita, gotova itd...... Sitarsko blago, ne posebej imenovano.................... Stolarsko trstje itd......... Groba pogrinjala itd......... Pletenine, ne posebej imenovane, navadne ............. Pletenine ne posebej imenovane itd................... Košarsko blago, navadno...... Košarsko blago, fino in najfinejše ..................... Blago tega razreda z montacijami iz dragih kovin....... Papirščina itd............... Lepenke, navadne itd......... Treske za stiskanje, skriljna lepenka, leskeča lepenka, fini kartoni itd............. Kotranova in kamenasta lepenka........................ K št. 2566 opomnja in opomnja 1 po št. 260. Na P. c. u. le po posebnem pooblastilu. (Obča opomnja kakor po št. 189 do 191.) K št. 261, 262, tudi opomnja in 263. S preparati, ki imajo v sebi arzen, barvano umetne cvetlice in sestavine cvetlic ter okrasna peresa le na G. c. u. z dovolilom. K št. 285 a. Na P. c. u. II. Ie do 100 kilogramov. K št. 287 «, 288 a. Na P. c. u. II. le do 100 kilogramov. K št. 295. S preparati, ki imajo v sebi arzen, barvane ali potiskane tapete le na G. c. u. z dovolilom. K št. 299. Pomnoženi izdelki manufakture za tiskanje slik na P. c. u. II. le do 50 kilogramov. Ocarinje-vati se more na Tarif. štev. Blago Ocarinje-vati se more na 487 Blago razreda XXXVIII z mon- G. I. tacijami iz dragih kovin .... G. I. G. II. 488 Navadne kovine, sirove, stare, G. II. zlomljene itd P. n. 489 do 492 Žagane ploče itd P. I. P. II. 493 do 495 Pločevine in ploče itd G. II. P. I. 496 Drogi, palice in žice itd P. I. 497 do 502 Drogi, polirani, pokoščeni P. I. itd G. II. 503, 504 Odskočilni lot, kroglje in zrna P. II. iz svinca, lotalo P. I. 505 Svinčene in kositrne solije G. II. itd G. II. P. I. 506 Tiskarske črke P. I. 507 do 523 Vrvi iz žice iz navadnih kovin itd G. II. (jr. 1. 524 Leonsko blago itd G. I. P. I. 525 Blago razreda XXXIX z mon- tacijami iz dragih kovin.... G. I. (j. II. 526 do 530 Parni kotli itd G. II. G. I. 531 do 534 Stroji za pripravljanje itd G. I. 535 do 538 Šivalni stroji in pletilni stroji P. I. in opomn. 1 itd G. II. 539 do 546 Dinamostroji itd G. II. P. 11. 547 do 551 Vozovi za bremena, itd., vo- P. 1. zovi za osebe, kolesa itd.... P. I. P. I. 552 do 559 Sestavine koles itd G. II. G 11 560 do 561 Zlato, srebro, platina itd., novci P. II. G I 562 do 569 Ploje, pločevine, drogi in žice iz dragih kovin, listasto zlato, listasto srebro itd., p. n. zlati in srebrni izdelki G. I. p. i. 570 do 572 Ne posebej imenovani izdelki, docela ali deloma iz pravih p. n. ali nepravih koral itd G. II. p. i. 573 do 574 Instrumenti, kirurgijski itd.... G. II. P II 575o 1 Instrumenti, optični: ščipal- niki itd G. 11. p. i. 575 a 2, 3 Instrumenti, optični: ščipal- niki v okovih iz srebra, zlata itd G. I p. i. 5755, c Kukala, dalnjegledi itd G. II. 576 do 584 Instrumenti, ne posebej ime- G. 1. novani itd G. 11. 585 do 586 Žepne ure itd G. I. P. 1. 587 do 591 Kolesja za žepne ure itd G. II. G. II. 592 Kuhinjska sol itd G. II. *) Tarif. štev. Blago 343 344 345—346 347—349 350—353 354 in 355 356 357-362 363 do 366 Opomn. 2 367 368 do 385 386 do 389 390 391 do 401 402 do 403 404 do 406 407 408 do 409 410 411 do 412 413 414 in 415 416 do 421 422 422, Opomn. 423 do 426 428 do 436 437 do 486 Blago razreda XXXII z mon-tacijami iz dragih kovin Tehniški predmeti............ Kožuhovina itd............... Delovni les in žagano blago itd.......................... Frizi, jermeni, palice itd... Palice iz lesa ali trstja itd., lesene igrače itd.............. Blago, ne posebej imenovano iz navadnega lesa itd........ Blago, ne posebej imenovano, iz finih vrst lesa........... ^Plutovo pšeno itd........... Blago razreda XXXIV z mon-tacijami iz dragih kovin.... Steklena masa itd............ Nepravi dragi kamni, nevko-vani......................... Blago razreda XXXV z mon-tacijami iz dragih kovin.. .. Kamni, na več nego treh straneh žagani................... Mlinski kamni itd., naravni brusi in osle itd............ Umetni brusi in osle itd..... Brusilni prt itd............. Kameneno blago, fino itd..... Blago razreda XXXVI z mon-tacijami iz dragih kovin Opeke, ne nepregorne, nepo-steklene itd................. Opeke, nepregorne itd........ Opeke (klinkerji) itd., glinaste cevi itd..................... Cevi iz navadne kamenine itd. Navadna lončarska posoda itd. }............................ Izolacijske in montacijske sestavine itd., porcelan, glinasto blago itd.............. Blago razreda XXXVII z mon-tacijami iz dragih kovin .. .. Sirovo železo itd., pločevine, ploče, žica, jekleni pesek ... Železnina.................... Tarif. štev. Blago Ocarinje-vati se more na Tarif. štev. Blago Ocarinje-vati se more na G. II. P. n. 627 do 629 Barve v koščkih itd P. I. 630 631 do 632 Zdravilno blago itd Octi, masti in olja, parfumi- G. II. *) G. II. *) tani itd G. II. P. I. 633 Vonjavno blago itd G. II. *} G. II. *) 634 do 638 Smolne baklje itd P. I. P. I. 639 Blago iz bosiranega voska.... G. II. G. II. *) 640 do 643 Netilno blago, navadno itd.. . P. I. 644 do 646 Patrone itd P. I. *) *) 647 do 648 Knjige, tiskovine itd P. I. G. II. 649 do 651 Slike na lesu itd G. II. *) 652 Gnoj, živalski itd P. 11. *) 653 do 657 Otrobi itd P. II. g. n. *) 658 Cunje itd P. I. 593, 594 595 596 do 604 605 do 612 613,614 615 do 618 ■619 do 621 622 623 do 624 625 626 Kuhinjska sol, kemijsko Cista, soline itd. ................. Morska voda itd............. Kemijske pomožne tvarine in kemijski produkti............ Saje itd.................... Škrob itd................... Stiskane droži itd.......... Kolodij itd................. Kemijske pomožne tvarine in produkti, ne posebej imenovani ...................... Oljne pokosti, lakove po-kosti itd.................... Kotranove barvilne snovi itd. Barve, ne posebej imenovane itd.......................... K št. 592. Kuhinjska sol le s posebnim dovolilom. K št. 596 do 604. Žveplo (št. 596), železna galica (št. 601 a) in bakrena galica (št. 602«) P. c. u. II. neomejeno, vse drugo blago na P. c. u. v množinah nad 100 kilogramov le s posebnim pooblastilom ali na P. c. u. I., če vzorce poprej preskusi kak pooblaščen urad v zmislu § 23 izv. p. K št. 613, 614. Na P. c. u. v množinah nad 100 kilogramov le s posebnim pooblastilom ali na P. c. u. L, če vzorce poprej preskusi kak pooblaščen urad v zmislu § 23 izv. p. K št. 619 do 621. Na P. c. u. v množinah nad 100 kilogramov le s posebnim pooblastilom ali na P. c. u. I., če vzorce poprej preskusi kak pooblaščen urad v zmislu § 23 izv. p. K št. 622 in 625. Uporaba efektivnih vrednostnih carin omejena na G. c. u. L, ocarinjevanje po poprečnih trgovinskih vrednostih, naznanjenih carinskim uradom po § 8 izv. p., omejeno na G. c. u. II., uporaba v carinski tarifi omenjenih maksimalnih postavkov tudi na P. c. u. 1.; na P. c. u. II. v množinah nad 100 kilogramov le s posebnim pooblastilom. K št. 626. Na P. c. u. le do 100 kilogramov ali če vzorce poprej preskusi kak pooblaščen urad v zmislu § 23 izv. p. K št. 630. Prim. § 18 izv. p. K št. 633«. Belo lepotilo le na G. c. u. z dovolilom. K št. 644 do 646. Patrone le s posebnim dovolilom. K št. 652. Umetna gnojila na P. c. u. le po posebnem pooblastilu. Koščeni pepel, koščena moka, mrtvo koščeno oglje, ostanki od fabrikacije krvolužne soli le na G. c. u. ali posebno pooblaščenih P. c. u. Priloga C (k § 18 izvršitvenega predpisa). Seznamek tistih predmetov, kojili uvoz, oziroma prevoz je prepovedan ali kojili promet je omejen. Kolikor ni opomnjenega nič druzega, so ob uvozu prepovedani: a) Iz zdravstvenih ozirov : I. Strupi.*) V kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, smejo brez dovolila iz inozemstva dobivati spodaj navedene strupe le obrtniki, ki imajo pravico prodajati strupe (in kojih imena se v vsako leto izhajajočih seznamkih razglašajo), znanstveni zavodi ali javna učilišča. Druge stranke pa smejo dobivati strupe le, če pokažejo dovolilo za dobavo strupa, ki ga izda politično oblastvo I. stopnje, v čigar uradnem okraju stanuje prosilec dobave, na njihovo ime in ki obsega ime dotičnega strupa; na dotičnem dobavnem dovolilu naj carinski urad po-očiti datum in množino dobljenega strupa. Ta dobavna dovolila se izdajajo ali 1. za vsak posamezni primer z izdajo preje-malnice, v kateri je navedena tudi množina strupa, ki se prejme, ali 2. zâ trajno dobivanje takim osebam, ki redno rabijo strup za obratovanje svojega obrta ali svojega opravila, v obliki dobavne dovolilnice, ki se glasi k večjemu na tri leta. Za dežele ogrske krone, ali za Bosno-Herce-govino določene pošiljatve strupov naj se nakazujejo *) Glej tudi ministrstveni ukaz z duc 21. aprila 1876. 1. (drž. zak. št. 60) o prometu s strupi itd. v carinskouradno ravnanje pristojnemu kraljevemu ogrskemu, ozir. bosensko-hercegovinskenru carinskemu uradu. Za strupe je šteti naslednje predmete: 1. Arzen, arzenik (mišnico), siv (samoroden arzenik, mišnico, črepinjast kobalt), arzenasto kislino (bel arzenik, arzenikovo moko, strupeno moko, arzenikov prah, strup za podgane). Arzenikovo steklo, belo (arzenasto kislino), rumeno (žvepleni arzenik, auripigment, pravo zlatilo, operment, šumeče zlato), rdeče (realgar, rubinovo žveplo, sandrak, rdeče žveplo). Arzenite (arzenastokisle soli, na primer kalij, natron, kobalt, bakreni oksid, arzenastokisli) ; arze-nove kisline ; arzenikove kisline. 2. Antimonove preparate (izvzemši zlatasto žveplo), antimonov oksid (razstokov pepel). Antimonovo steklo (vitrum antimonu, antimonov oksid), antimonasto kislino (addum gtibiosum). Razstokovo maslo (antimonov klorir, klorov antimonij), antimonov sreš (bluvalno sol, tartani* emeticus), antimonov klorid, antimonovo zlatilo, anti-monovokisli svinčeni oksid, antimonovo belilo. 3. Preparate živega srebra in soli, oksid živega srebra (rumeni, rdeči précipitât), oksid živega srebra, žveplenokisli, oksidul živega srebra (črni), klorid živega srebra (sublimât), klorir živega srebra (ka-lomel), amonijev klorid živega srebra (beli précipitât), jodovo živo srebro, rumeno, rdeče (jodov cinober). (Slovenluch.) 28 4. Fosfor navadni (kristalast), tudi fosforove paste in vse druge izdelke, narejene z navadnim fosforjem za zatiranje podgan in miši, tudi fosforovo latvergo. 5. Brom. 6. Gijankali (beli, kalij pruske kisline), hidro-cijanovo kislino (prusko kislino, Acidum hydrocia-nicum). 7. Alkaloide in alkaloidne soli, na primer atropin, brucin, koncin, digitalin, morfin, nikotin, strihnin, tudi strihninov oves (mišje strupe), veratin itd. II. Umetne sladice. * Ob uvozu so prepovedane umetne sladice, to je vsi sintetično narejeni, po svoji kemijski sestavi ne k skupini ogljikovih hidratov spadajoči preparati, ki imajo večjo sladkobo nego čisti trstni cuker. Toda lekarničarji in trgovci z drogerijami in materijalnim blagom na debelo smejo z do volilom političnega deželnega oblastva po veljajočih posebnih pogojih dobivati sladice, ki jih ministrstvo za notranje stvari vsakčas proglasi za dopustne. Te umetne sladice so sedaj za „saharin“ oznamenjeni benzoekislinski sulfinid (ortosulfamin-benzoekislinskianhidrid ali ortobenzoekislinskisul-finid) in njegove kemijske spojine, nadalje s temi preparati po svoji kemijski sestavi identični preparati, ki se nahajajo v trgovinskem prometu z imenom „kristaloza“ in „cukerin“. Dovolilo političnega deželnega oblastva naj obsega napoved pošiljačevega imena in bivališča, število, ime in sporkotežo tovorov, ter čisto težo saharina, napoved oblike, v kateri se uvaža, oznamenilo carinskega urada, končno prejemnikovo ime, bivališče in opravilo. III. Živali in živalski produkti. Domače živali, ki so podvržene nalezljivim boleznim, zavezanim dolžnosti naznanila, naj se pripuščajo v uvoz le, če se pokažejo živinski potni listi, v katerih je potrjeno nesumno stanje živali ob odhodu iz stalnega bivališča. Živinski potni listi morajo biti uradno izdani, morajo obsegati število živali, njihovo natančnejše oznamenilo in eventualna posebna znamenja živali, potem potrdilo, da so bile živali ob odhodu zdrave in da prihajajo iz kraja, v katerem in v čigar okolici ob času odhoda živali ne razsaja nobena na to vrsto živali prenosna bolezen.*) Ne gledé na to obče določilo veljajo za provenience iz posameznih inozemskih držav dotična določila dogovorov, sklenjenih morda s temi državami. Svinje, svinjsko meso vsake vrste, slanina in klobase vsake vrste iz Združenih držav severnoameriških se smejo uvažati le s pogojem, da se za nje prinesejo predpisom imenovanih držav ustrezajoča uradna potrdila o kakovosti, izkazani s preiskavo po predpisu in zdravstveno popolnoma ne-sumni. Izkaznice, ki ne obsegajo potrdila o mikroskopski preiskavi imenovanih živalskih produktov, ne zadoščajo za ta namen. Razen tukaj omenjenih predpisov so merodajne za presojo pripustnosti uvoza in prevoza živali in živalskih sirovin vsakčas obstoječe stalne ali začasne prepovedi ali omejitve, ki se naznanijo cari-niščem. IY. Rastlinje. Prometne omejitve na podstavi mednarodnega dogovora z dne 3. novembra 1881. 1. o predmetih, ki pridejo v poštev gledé trtne uši, in o ravnanju ž njimi ob uvozu in prevozu. Ta določila veljajo vobče le za pošiljatve iz takih držav, ki so pristopile k mednarodnemu dogovoru, namreč: Nemška država, Francosko, Portugalsko, Švica, Nizozemsko, Belgijsko, Luksemburško, Srbsko, Italija, Špansko in Rumunsko. S pošiljatvami iz drugih držav naj se ravna po teh določilih le dotlej in v toliko, dokler in kolikor se ne izdajo razlikujoče se odredbe. Ta določila je treba uporabljati tudi za pošiljatve po pošti in za odpravljanje vobče, ako tudi jih ni smatrati za pošiljatve v ožjem pomenu na primer, kadar jih pošilja lastnik sam. Za mejni promet že izdane odredbe ostanejo v moči. Na podstavi dogovora o trtni uši veljajoča določila so združena v nastopni tabeli. *) § 4 občega zakona o živalskih kužnih boleznih z dne 29. februarja 1880. 1. (drž. zak. št. 35) in izvršitveni ukaz k njemu z dne 12. aprila 1880. 1. (drž. zak. št. 36). Tekoča štev. Predmeti Ravnanje 1 a) Trte (vinske trte, reznice s koreninami ali brez korenin) ; b) trstni les (suh in svež, v celih kosih ali odlomkih) in trtni listi; c) kompost; d) brajde in trtni koli, rabljeni ; e) trtne uši, žive in njih jajca; f) pošiljatve vsake vrste, ako jim je pridejano listje vinske trte ali trsni les. • Od uvoza in prevoza izključeno.1) 2 Rastline, grmičevje in drugo bilje iz sadišč, vrtov in rastlinjakov (zgodnjih gred, oranžerij i. d.) izvzemši trto. Za uvoz in prevoz pripuščene samo čez carinske urade1) a), posebej pooblaščene zato, in le z naslednjimi pogoji: 1. Ti predmeti morajo biti skrbno in hkratu tako zamotani, da se morejo opravljati potrebne preiskave. 2. Spremljati jih mora pošiljačeva izjava, ki a) potrjuje, da prihaja vsa vsebina pošiljatve iz njegovega zavoda; b) pove dokončno namenišče s prejemnikovim naslovom ;* c) potrjuje, da pošiljatev ne obsega trt; d) pové, ali so v pošiljatvi rastline z grudami ; e) nosi pošiljačev podpis. • / 3. Predmeti morajo biti nadalje opremljeni s potrdilom oblastva izvirne dežele, ki sloni na izjavi uradnega izvedenca in priča: a) da so iz zemljišča (odprtega ali ograjenega nasada), ki je od vsake vinske trte ločeno po vmesnem prostoru vsaj 20 metrov ali vsaj od njenih korenin z oviro, ki jo je pristojno oblastvo priznalo za zadostno ; Tekoča štev. Predmeti Ravnanje * b) da na tem zemljišču samem ni nobene vinske trte; c) da se na njem ne odkladajo vinske trte ; d) da so bile vinske trte, če se jih je na zemljišču lotila trtna uš, povsem uničene, da se je nadalje zemljišče ponovno razkužilo in da so se vršile tri leta preiskave, ki jamčijo, da so mrčesi in korenine popolnoma uničeni. V prometu med državami, ki so pristopile k dogovoru o trtni uši, za pošiljatve iz zavodov, ki so pod stalnim oblastvenim nadzorstvom, so napovedani zahtevam dogovora primerno in objavljeni v posebnih seznam-kih, ni treba prinesti oblastvenega potrdila (ukaz z dne 24. januarja 1890. 1. [drž. zak. št. 17; uk. št. 5]). Dovoljeno je natisniti pošiljačevo napoved in oblastveno potrdilo na hrbtu inozemskih voznih listov; ob carinskouradni odpravi naj se vozni listi ne odvzamejo, temveč naj se vpogled v predpisana izpričevala potrdi v oglednem izvidu in vozni list opremi z uradnim pečatom in vpisnikovimi podatki. Ob odpravi na prevozu naj se pošiljačeva napoved in oblastveno potrdilo ne odvzame, temveč pusti pri voznih papirjih. Ako je kak poseben vzrok za dvome o čistosti pošiljatve ali o posebnih naročilih, naj v to poučen organ carinskega urada ah uradno zato označen izvedenec ukrene preiskavo takih pošiljatev, ali so v njih trtne uši, oziroma ako organov za to ni na razpolaganje, naj izprosi potrebno naročilo brzojavno od poljedelskega ministrstva. Ako se najde, da je pošiljatev čista, naj se odpravi; drugače naj se predmeti takoj na licu mesta z njih omotom vred zažgo, o tem sestavi zapisnik in brez odloga predloži c. kr. poljedelskemu ministrstvu. 3 a) Namizno grozdje; b) grozdje za trgatev; c) tropine. Za uvoz in prevoz čez vsak carinski (uvozni) urad, pooblaščen za carinsko odpravo dotičnega predmeta, pri-puščcno po naslednjih določilih: a) Namizno grozdje sme biti zamotano le v škatljah, zabojih, košarah ali sodih, ki so dobro zavarovani in se vendar dadö lahko preiskati, brez ozira na njih velikost, v njih pa ne sme biti niti vinskih trt niti trsnega listja; Tekoča štev. Predmet Ravnanje • b) Grozdje za trgatev (grozdje za pripravljanje vina) se sme le natlačeno v takih dobro zaprtih sodih spraviti v promet, ki imajo vsaj pet hektolitrov prostornine in so tako osnaženi, da nimajo na sebi delcev prsti ali trt. Grozdje za trgatev drugače zamotano je izključeno od uvoza in prevoza. c) Tropine se smejo spravljati v promet le v dobro zaprtih zabojih ali bečvah. 4 a) Cvetlice, odrezane; b) semena (vštevši čebule rastlin, tudi okoreninjene, prsti osnažene); c) zrna od grozdja; d) vino; e) sadovi vsake vrste, iz-vzemši grozdje ; f) zelenjava. Za uvoz in prevoz čez vsak carinski (uvozni) urad, pooblaščen za carinsko odpravo dotičnega predmeta, brezpogojno pripuščeni. 5 Ročna prtljaga popotnikov. Ako so v ročni prtljagi grozdje ali pod številko 4 oznamenjeni predmeti ali cvetlice v loncih ali druge rastline — toda vedno izvzemši po točki 1 ne pripuščene trte, trtni les in trtno listje — naj se pripuščajo brez nadaljnjega pogoja v uvoz čez vsak carinski (uvozni) urad. Ako je kak poseben vzrok za dvome o snažnosti takih v ročni prtljagi se nahajajočih rastlin v loncih ali drugih rastlin, je treba ravnati slično kakor pri točki 2. ') i) Uvoz predmetov številke 1 vobče, predmetov številke 2 čez carinske urade, ne pooblaščene za uvozno ravnanje, ter predmetov, ki imajo trtne uši, kakor ročne prtljage (številka 5) naj kaznuje politično okrajno oblastvo, ne kraté eventualne uporabe dohodarstvenega kazenskega zakona. Carinski uradi in mejni nadzorni organi naj naznanjajo zadevne prestopke, za katere zvedo, političnim okrajnim oblastvom. *) Ti v seznamku uradov, ozir. v ukazniku c. kr. finančnega ministrstva objavljeni carinski uradi morajo sami odpravljati rastlinske pošiljatve številke 2, tudi če pridejo po pošti, to se pravi teh pošiljatev ne smejo nakazovati v odpravo kakemu drugemu carinskemu uradu (mejnemu ali notranjemu uradu). Na Ogrsko določene, po pošti prihajajoče rastlinske pošiljatve naj se nakazujejo vedno pristojnemu ogrskemu carinskemu uradu, ki je namenišču najbližji. Inozemske rastlinske pošiljatve, ki nimajo predpisanih napovedi, od kod so, naj so vračajo inozemskim mejnim uradom, da ukrenejo primemo. V vseh primerih, v katerih se zavrnejo predmeti, ki pridejo v poštev gledé trtne uši, naj se v navzočnosti stranko ali njenega zastopnika sestavi poistinilni zapisnik o kakovosti zavrnjenega predmeta in o vzrokih zavrnitve. (Ukaz z dne 15. julija 1882. 1. [drž. zak. št. 107, uk. št. 34] j z dne 24. januarja 1890.1. [drž. zak. št. 17, uk. št. 5]; z dne 27. oktobra 1896. 1. [drž. zak. št. 203, uk. št. 176]; z dne iö. julija 1882. I. [drž. zak. št. 107, uk. št. 34] in z dne 27. oktobra 1896.1. [drž. zak. št. 203, uk. št. 170.]) Ob uvozu in prevozu pa so nadalje prepovedane: Žive rastline, cepiči, sadike in sveži rastlinski odpadki vsake vrste, nadalje sodi, zaboji in drugi predmeti, ki so služili za omot takega blaga ali odpadkov, iz Amerike, nadalje sveže sadje in sveži odpadki sadja ter k njim spadajoče obalke iz Amerike, ako se je s preiskavo na blagu ali na obalki, ki se opravi na uvoznem mestu, poistinila San José-košeniljka. *) Uvozna odprava teh predmetov je omejena na glavne carinske urade Podmokly-Dečin, Trst in Reka. Krompir iz Združenih držav ameriških, ter olupki in drugi odpadki takega krompirja, nadalje vreče, zaboji, listje ali drugi predmeti, ki so služili za omot ali obrano takega krompirja ali krompirjevih odpadkov.**) V. Živila in použituine. 1. Zelenjave in konserve s sadjem, n. pr. kapri, mixed pikles i. dr. z nepripustno bakreno vsebino. Take konserve, pri katerih se upravičeno domneva, da so se preparirale z bakrom, se smejo odpravljati, ne gledé na poštne pošiljatve za zasebnike, le ko se je poprej poistinila ujih zdravstveno-policijska nesumnost. ***) 2. Jestvine, v katere so vdevani neužitni predmeti na primer kovina ali deli lesa ali ž njimi tako združeni ali pomešani, da bi se mogli ti predmeti nagloma z jestvinami vred použiti.f) 3. Japonski zvezdasti janež.ft) (Gledé razlikovanja od pravega zvezdastega janeža [badian] glej pojasnila k št. 62.) 4. Použitne reči, konfilure, cukrovo pecivo, kavini nadomestki itd., ki so zavite neposrednje v barvni, ne v snovi barvani papir.fff) 5. Takozvane ojačevalne esence za žgane opojne pijače, ki obsegajo močno razdražljive, zlasti iz ostrih dišav in rastlinja n. pr. popra, paprike, morske čebule i. d. dobljene tvarine ali narkotične snovi ali amilalkohol (patoka) in so določene za to, *) Glej ministrstveni ukaz z dne 20. aprila 1898.1. (drž. zak. št. 54, uk. št. 61). **) Glej ministrstveni ukaz z dne 29. aprila 1875.1. (drž. zak. št. 711, uk. št. 12). ***) Glej drž. zak. št. 235 iz 1. 1897.; 246 iz 1. 1899. in 113 iz 1. 1902. t) Glej drž. zak. št. 36 iz 1. 1901. tt) Glej drž. zak. št. 239 iz 1. 1897. tft) Glej drž. zak. št. 43 iz 1. 1897. in št. 234 iz 1. 1897. da žganim opojnim pijačam primešane povišajo njih dražilni ali opojni vpliv. Alkoholičnih priprav, ki so zdravila in dijete-tični pripomočki, ne zadeva ta prepoved. 6. Vina, barvana s kotranovimi barvilnimi snovmi. *) Uvoz vin, barvanih s kotranovimi barvilnimi snovmi, v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje je prepovedan. Carinski uradi naj torej, če imajo kak sum, preiščejo pošiljatve rdečin, ali niso morda barvane s kotranovimi barvilnimi snovmi. Ta preiskava naj se vrši po metodi, obseženi v pojasnilih k carinski tarifi pri št. 109. VI. Naslednji predmeti. Aparati, galvanski, za zdravilne in zdravstvene namene kakor takozvani galvanski križi, verižice, pasovi, ure, podplatni vložki itd., ki naj se nosijo na golem človeškem telesu.**) Cvetlice, umetne in naravne, pomočene v arze-novito barvilno omako, ako ni s firneževim pre-vlečkom popolnoma zabranjeno, da se strupene barvilne snovi ne odprašijo. ***) Dr. Karl Schiffmannov prašek zoper naduho, Brandtove švicarske krogljice vsake vrste, Podobe za prilepljanje, potrošene s steklenim prahom, spravljene v trgovino za igrače, od katerih se dâ stekleni prah lahko oddrgniti, Elektrohomeopatična zdravila grofa Matteija. Cigare z ognjarstvom, to so cigare z uvitimi razpočnimi tvarinami in Slepilne (veksir) cigare, to so v obliki cigar s tobakom oviti fabrikati za čarovniške igre itd. ; Voda za meso, nemška (pripomočki za obrano mesa), Konopne cigarete ali takozvane indijske cigarete firme Grimault & Cie. v Parizu; Pokalni preparati in blago v zvezi s pokalnimi preparati, n. pr. pokalni tulci z bomboni ali brez bombonov, šaljivi papirji z netilno maso, otroške petarde, pokalno papirnato blago, pokalni fidibusi, papirnati traki z netilno maso za otroške pištole, pokalne krogljice (pokalni grahki) i. dr. *) Glej ministrstveni ukaz z dne 10. avgusta 1892.1. (drž. zak. št. 134, uk. št. 38) in z dne 25. avgusta 1895.1. (drž. zak. št. 136, uk. št. 163). **) Glej ministrstveni ukaz z dne 3. decembra 1899.1. (drž. zak. št. 257, uk. št. 251). ***) Glej drž. zak. št. 54 iz 1. 1866. in št. 234 iz' 1. 1897. Budilci življenja, skarifikacijski instrument; Mrliči. Vsak mrlič, ki naj se prepelja iz inozemstva na Avstrijsko-Ogrsko ali skozi ozemlje avstrijsko-ogrske monarhije, mora biti za neoviran prevoz izkazan z mrliško prehodnico, ki jo izda do-tični c. in kr. konzulski urad, ozir. za to pooblaščeno inozemsko oblastvo.*) meči-palice, ter vsa skrita, za zavratne napade pripravna orožja vsake vrste, kanoni. Glej tudi opomnje k št. 478 carinske tarife. Strelivo in raznesila, potem razpočite tvarine. Oleum Baumscheidii. Oklusiv-pesar izvzemši dobavo po trgovcih, ki imajo pravico prodajati jih. „Oksidonor Viktory“, „Panaksora“ in „Animator“ firme Kukin & Albrecht v Lipskem spravljen v trgovino kakor universalno zdravilo zoper vse bolezni. Dr. Williamove „Pinkpille“. Weißmannova voda zoper kap. Tutelol (aparat v zabrambo spočetja). Tapete z arzenovitimi barvami, ako te tapete ali njihove tako poslikane partije niso prevlečene s pokostjo. **) b) Iz varnostnih ozirov. Orožja in sestavine orožij. Orožja in sestavine orožij mora ob uvozu, izvozu ali prevozu spremljati orožna spremnica c. kr. policijskih oblastev ali političnih oblastev I. stopnje. Ob uvozu so prepovedani: Bodala, stileti, tro-rezni meči, tromboni, tercerole pod 18 centimetri (ne pa tudi samokresi), puške vetrenjače, ročne in steklene granate (izvzemši lakozvane ognjegasne granate), petarde, požarne rakete, puške-palice, *) Glej ministrstveni ukaz z dne 4. aprila 1888.1. o pooblastitvi c. in kr. konzulskih uradov v Italiji izdajati mrliške prehodnice, uk. št. 10, potem ministrstveni ukaz z dne 28. marca 1890.1. (drž. zak. št. 46, uk. št. 17) o dogovoru med avstrijsko-ogrsko monarhijo in Nemško državo zaradi vzajemnega pripoznavanja mrliških prehodnic in v dodatku k njemu izdane zaukaze, potem ministrstveni pkaz z dne 25. septembra 1893. 1. (uk. št. 45) o pooblastitvi vseh c. in kr. poslaništev, izvzemši poslaništva v Nemčiji, nadalje c. in kr. generalnih konzulatov in konzulatov v Evropi, izvzemši konzulate v Nemški državi, nadalje efektivnih konzulskih uradov v izvenevropskih deželah ter v izvenevropskih ozemljih obstoječih honorarnih generalnih konzulatov izdajati mrliške prehodnice v zmislu ministrstvenega ukaza z dno 3. maja 1874. 1. (drž. zak. št. 56). **) Glej drž. zak. št. 235 iz 1. 1897. Smodnik in na njegovo mesto stopajoče tvarine, ter vsi predmeti, ki obsegajo take preparate (n. pr. črni smodnik, malodimni smodnik, strelni bombaž, izgotovljene patrone za strelno orožje, votla streliva za strelno orožje itd.) so podvržena določilom o monopolu smodnika in za njih uvoz, izvoz in prevoz je treba od primera do primera dovolila monopohiega oblastva (to je c. in kr. državno vojno ministrstvo) in vrhu tega spremnice za strelivo, ki jo izda c. in kr. policijsko oblastvo, ozir. c. kr. politično oblastvo I. stopnje. Raznesila, ki so iz sestavin smodnika (solitra, žvepla, oglja) ali ki so določena ali pripravna za streljanje iz kakršnega koli strelnega orožja, so tudi zavezana monopolu smodnika. Raznesila in razpočne tvarine in enaki preparati, ki niso predmet smodnikovega monopola, potrebujejo za uvoz, izvoz in prevoz skozi kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, dovolila, čigar izdajo je treba zaprositi v c. kr. ministrstvu za notranje stvari.*) Glej tudi opomnje k tarifnemu razredu XLIX. Rudninsko olje. Gledé prometnih omejitev za rudninska olja, ki se vnamejo ob nižji temperaturi, glej ministrstveni ukaz z dne 23. januarja 1901. 1. (drž. zak. št. 12, uk. št. 97). c) Iz drugih javnih ozirov. Tiskani spisi, prepovedani ali izključeni od postnega dobita. Ako imajo carinski uradi, kadar opravljajo za ocarinjevanje predpisano preiskavo, priliko, da opa- *) Glej ministrstveni ukaz z dne 2. junija 1877. 1. (drž. zak. št. 68) in z dne 22. septembra 1883. 1. (drž. zak. št. 156) o narejanju raznesil in o prometu ž njimi, nadalje zakon z dne 27. maja 1885.1. (drž. zak. št. 134) in ministrstveni ukaz z dne 4. avgusta 1885. 1. (drž. zak. št. 135). zijo kako prepovedi nasprotno tiskovino ali sploh kak prestopek tiskovnega zakona, je njihova dolžnost, brez zaplene predmeta to takoj naznaniti državnemu pravdništvu ali varnostnemu oblastvu svojega stojališča ali okraja, da ukrene nadaljnje odredbe. Inozemske časopise, katerim se je odtegnil poštni debit za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, ali ki jih je zadela sodna prepoved, je treba izročiti naravnost poštnim uradom, da jih vrnejo v inozemstvo. Ako prihajajo tiskovine, katerim se je odtegnil poštni debit za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, z železnico ali s parnikom in ako se take tiskovine poistinijo šele ob carinskouradni reviziji, jih je treba izročiti dotič-nemu prevoznemu zavodu, da ravna ž njimi dalje. V nobenem primeru se ne smejo inozemske, zapečatene poštne pošiljatve odpreti brez privolila adresatovega in, če bi preskušnja carinske napovedi vsebine pri takih poštnih pošiljatvah, ki jih poštni zavod izroči carinskim uradom v uvozno ocarinitev brez posredovanja prejemnikov, pokazala, da obsegajo pošiljatve spise, je treba posredujoče poštne organe opozoriti na to dejanstvo v ta namen, da se more prejemnik obvestiti o prihodu pošiljatve, da pride osebno k carinski odpravi ali da naznani svoje zadevno razpolaganje. Inozemski žrebi, prepovedani.*) V kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, so dovoljeni le naslednji inozemski zrebi : 1. Badenski šliriodstotni državni zajem s premijami iz leta 1867., nominale 100 tolarjev. 2. Bavarski štiriodstotni državni zajem s premijami iz leta 1866., nominale 100 tolarjev. 3. Braunschvveiški državni železniški zajem iz 1. 1866., nominale 20 tolarjev. 4. Hamburški triodstotni državni zajem iz 1. I860., nominale 50 tolarjev. 5. Italijanski žrebi rdečega križa iz 1. 1885., nominale 25 lir. 6. Lfibeški triinpolodstotni državni zajem s premijami iz 1. 1863., nominale 50 tolarjev. 7. Oldenburški triodstotni železniški zajem iz 1. 1871., nominale 40 tolarjev. *) Glej § 438, št. 1, in 439 dohodarstvenega kazen skega zakona. 8. Ruski prvi petodstotni državni zajem s premijami iz 1. 1864. 1., nominale 100 rubljev S. 9. Ruski drugi petodstotni državni zajem s premijami iz 1. 1866., nominale 100 rubljev S. 10. Ruski finski zajem iz 1. 1868., nominale 10 tolarjev. 11. Saksonsko-Meiningenski državni železniški zajem iz leta 1870., nominale 7 goldinarjev. 12. Srbski dvaodstotni zajem s premijami iz leta 1881., nominale 100 frankov. 13. Srbski zajem s premijami (tobačni žrebi) iz leta 1888., nominale 10 frankov. 14. Turški otomanski zajem s premijami (turški žrebi) iz leta 1870., nominale 400 frankov. Ako so se našli prepovedani žrebi, vložnice i. dr., je treba sprožiti pomislek, ako se je mogel ustanoviti kaznivi učin poskušene igre v inozemskih loterijah. Kazen naj se odmeri s peterno do deseterno vrednostjo žreba itd. ali narejene ali na-merjane stavke; vendar se lahko ob olajšujočih okol-nostih zniža do dvojnega zneska dotične stavke ali vrednosti. Razen tega zapadejo žrebi, vložnice, pro-mese in sploh za dokaz pravice do udeležbe igre določene listine inozemskih (eventualno ogrskih) prepovedanih loterij z dobitki vred, do katerih imajo pravico. Po končanem kazenskem postopku naj se zaplenjeni žrebi itd. in sicer žrebi inozemskih in ogrskih razrednih loterij preluknjajo in hranijo na finančnih oblastvih I. stopnje; vsi drugi inozemski žrebi, ki imajo prometno vrednost, pa naj se izročč c. kr. loterijskemu ravnateljstvu na Dunaju. Zlatnine in srebrnine (tudi zlata in srebrna žica in blago iz nje), ki nimajo najmanjše čistine, ustanovljene z zakonoma z dne 26. maja 1866. 1. (drž. zak. št. 75) in z dne 23. maja 1875. 1. (drž. zak. št. 80), ali so bile narejene tako, da to nasprotuje določilom teh zakonov.*) Novcem slične znamke za igro, to so znamke za igro, ki so po velikosti in barvi in po emblemih podobne kakemu novcu avstrijskega ali ogrskega kova, nadalje *) Glej pojasnila k razredu XL IH'. vsi novcem slični predmeti, s katerimi se posnemajo kovani novci avstrijskega ali ogrskega kova, potem veljavni inozemski kovani novci, če tudi le deloma, brez ozira na porabo teh predmetov, na primer za igralne znamke, nakit i. dr. in sicer tudi tedaj, kadar imajo ušesca ali kaj takega. Uvoz drugih posnemkov novcev ni prepovedan, pač pa je treba upoštevati, ali se z njih izdelovanjem ali razširjanjem nasprotuje določilom občega kazenskega zakona (§ 118 in 325); v tem primeru je treba naznanili pristojnemu oblastvu, da nadalje uradno posluje. Carinski uradi in finančna oblastva nimajo pravice odločevati o pripustnosti uvoza drugih posnemkov novcev. Zadevne odločbe je treba izprositi potom c. kr. državnih pravdništev. Papirnate tase s posnemki veljavnega tuzemskega in inozemskega papirnatega denarja. ■d v" v (Slovenlaeh.) 29 «3. Ukaz finančnega ministrstva z dne 21. februarja 1906.1. o oznamenilu tistega blaga, na katero se naj uporablja cesarski ukaz z dne 18. januarja 1852. I. (drž. zak. št. 21) o odmeri dohodarstvenih kazni po vrednosti blaga. V cesarskem ukazu z dne 18. januarja 1852.1. (drž. zak. št. 21) obseženo določilo, po katerem naj se v primerih, v katerih se je storilo ali poskusilo z določenim blagom tihotapstvo ali eden izmed težkih dohodarstvenih prestopkov, oznamenjenih v kazenskem zakonu o dohodarstvenih prestopkih z dne 11. julija 1835. 1. (I. del, 10., 13. in 14. poglavje), denarna kazen odmerja po vrednosti predmeta prestopka, naj se z ozirom na novo razdelitev blaga v carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) uporablja na bombaževo blago t. št. 195 (tulji itd.), 196 (bobineti itd.), 197 (čipke itd.), 198 (vezenine itd.); volneno blago t. št. 234 (šali in šalaste tkanine, čipke in čipkaste rute, tulji itd.), t. št 235 in 236 (vezenine itd.); celosvilenino itd. t. št. 247 do 254, polusvilenino, vezeno itd. t. št 255 ter vse tkanine v zvezi s kovinskimi nitimi (točka 3 obč. opomn. k t. razr. XXII do XXVI), nadalje t. št. 261 (umetne cvetlice), t. št. 263 (okrasna peresa itd.), 267 do 270 (klobuki itd.), t. št. 272 in 273a (dežniki, svileni obrobni predmeti), nadalje tisto blago t. št. 274 (oblačila itd.), čigar sestavina, ki se dâ ocarinitvi v podstavo, je iz prej imenovanih tkanin, vštevši lanene čipke itd. in vezenine t. št. 211 in 212, ter polusvilenino t. št 256 do 260; zlate in srebrne izdelke t. št. 562 do 568 in zlate in srebrne ure t. št. 585 a in b, končno vse blago z montacijami iz srebra ali zlata. Kose! s. r.