181
UDK: 614.214(497.4Rogaška Slatina):351.755.2(497.4Sv. Križ)''1860/1909''
Zdravilišče Rogaška Slatina 
v krstnih matičnih knjigah 
župnije Sv. Križ (1860–1909)
The Rogaška Slatina health resort in the baptismal 
registers of the parish of Sv. Križ (1860-1909)
Špela Došler
182 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
IZVLEČEK
Rogaška Slatina je danes znana predvsem kot zdraviliško središče, na 
račun izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila 
tudi ime. Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz konca 16. stoletja, k 
njihovi prepoznavnosti pa naj bi v 17. stoletju ključno prispeval hrvaški ban 
Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih 
izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih 
stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbi-
rališče avstro-ogrske elite. Cerkveno-upravno spada pod okrilje župnije 
Rogaška Slatina, pred tem imenovane Sv. Križ pri Slatini. V prispevku so 
analizirane krstne matične knjige župnije Sv. Križ od leta 1860 do leta 1909 
in v njih pojavljanje dela župnije, ki je sodil pod zdraviliški del, ki se v matič-
nih knjigah označuje kot Sauerbrunn, tudi Slatina.
Ključne besede: Rogaška Slatina, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, župnija, 
matične knjige, krstni vpisi
ABSTRACT
Rogaška Slatina is today known mainly as a health resort, thanks to the 
mineral springs with healing properties that give it its name. Their com-
position was first mentioned in an analysis dating from the late 16th cen-
tury, and in the 17th century, the Croatian Ban Peter Zrinjski is said to have 
made a key contribution to their popularity, attributing his miraculous cure 
to them. They have been exploited more extensively since the beginning 
of the 19th century, when the thermal springs became the property of the 
Styrian Land Estates. By the middle of the 19th century, Rogaška Slatina 
had become a monden gathering place for the Austro-Hungarian elite. 
Church administration falls under the parish of Rogaška Slatina, formerly 
called Sv. Križ pri Slatini. The paper analyses the baptismal registers of the 
parish of Sv. Križ from 1860 to 1909 and the appearance in them of the part 
of the parish that belonged to the health resort, which is referred to in the 
registers as Sauerbrunn, also Slatina
Keywords: Rogaška Slatina, Sv. Križ near Rogaška Slatina, parish, civil 
registers, baptismal records
Razprave | 183
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA OD NASTANKA DO 
PRVE SVETOVNE VOJNE
Rogaška Slatina je mestno naselje v severovzhodnem delu 
Zgornjesotelskega gričevja in leži ob Ratanskem, Irskem in Imenskem 
potoku. K njemu spadajo zaselki Imence, Sv. Križ in Takalce. K mestu so bili 
priključeni prej samostojno naselje Ločendol ter dela samostojnih naselij 
Ratanske vasi in Tržišča. Po dolini tečeta skozenj železniška proga in stara 
glavna cesta Celje – Krapina. Razvoj naselja je tesno povezan z zdraviliškim 
turizmom in danes je Rogaška Slatina največji slovenski zdraviliški turistični 
kraj.1 Čeprav nimamo zanesljivih podatkov lahko sklepamo, da je bilo 
področje današnje Rogaške Slatine naseljeno že v predrimskem času. Me 
drugimi redkimi arheološkimi najdbami s tega širšega področja namreč 
izstopajo srebrni keltski novci. Tod je potekala razvejana mreža rimskih 
cest, tudi glavna Celje – Ptuj.2 Staro ime naj bi se vezalo na poimenovanje 
bližnjega Rogatca. Na vedutnem zemljevidu Štajerske Georga Matthäusa 
Vischerja iz leta 1678 je levo od Rogatca prikazan vodni izvir s curkom, nad 
krajem pa piše Rohitsche Saurbrunn. Ime bi lahko torej prevedli v Slatina 
oz. zdravilni vrelec pri Rogatcu.3 Ljudje so morali zdravilne učinke tamkaj-
šnjih vrelcev spoznati že zelo zgodaj, saj se že leta 1141 omenja studenec, 
obdan z marmorjem.4 Svetokriški župnik naj bi zdravilno vodo prvi začel 
razpošiljati v steklenicah.5 Leta 1572 so jo prvič analizirali,6 leta 1685 pa je 
o njej izšla prva knjiga z naslovom Roitschocrene (avtor Johann Benedict 
Gründe).7
1  Lipovšek, Igor in Stanko Pelc. »Rogaška Slatina«. V: Krajevni leksikon Slovenije (ur. Orožen Adamič, Milan, 
Perko, Drago in Drago Kladnik). Ljubljana, DZS, 1995, 330. 
2  Stopar, Ivan. Rogaška Slatina. Maribor, 1973, 3.
3  Vardjan, Franc. Rogaška Slatina : sprehod skozi čas (njene zgradbe in parki). Rogaška Slatina, 2004, 9.
4  Režek, Adolf. Rogaška Slatina : na starih slikah, fotografijah, zemljevidih, spomenikih in kozarcih. Rogaška 
Slatina: Zdraviliški svet, 1964, 49.
5  Granda, Stane. »Prispevek plemstva k razvoju turizma na Slovenskem«. V: Razvoj turizma v Sloveniji: 
zbornik referatov / 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Bled, 26. - 28. 9. 1996 (ur.  Rozman, Fran in 
Lazarević Žarko). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, 44-45.
6  Mlacović, Dušan. Prava rogaška: rogaške mineralne vode skozi čas. Rogaška Slatina: Rogaški vrelci, 
1995, 8.
7  Režek, Rogaška Slatina, 22.
184 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
Danes se je uveljavilo prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban grof 
Petar Zrinjski. Približno leta 1665 naj bi bil na lovu v okolici Rogaške Slatine, 
okoliški kmetje pa so mu priporočili pitje vode iz tamkajšnjega vrelca sredi 
gozda v bližini farne cerkve sv. Križa, ker je bolehal na jetrih. Ban je po pitju 
vode čudežno ozdravel in obenem poskrbel za njen sloves. Na dunajski 
dvor je namreč poslal več vzorcev tako imenovane svetokriške vode, ki jo 
je pri zdravljenju cesarice Leonore preizkusil in uporabil dr. Paul Sorbait, 
njen osebni zdravnik in profesor na dunajski zdraviliški fakulteti.8 Leta 1680 
je Sorbait v knjigi Praxis Medicae obširno opisal učinke mineralne vode in 
jo po bližnjem trgu imenoval Acidulae Roitschenses; to je rogaška kislica.9 
Prijubljena svetokriška voda je že ob koncu 17. stoletja postala prava pro-
dajna uspešnica. Podobno kot dvorni zdravnik so tudi mnogi drugi zdrav-
niki na Dunaju in drugod po cesarstvu začeli predpisovati svojim pacien-
tom različne pitne kure (terapije pitja mineralne vode). V graški bolnišnici so 
vodo preizkušali celo kot zdravilo.10 
Leta 1676 je bilo zgrajeno prvo zdraviliško poslopje za goste. Prvotni 
lastnik je bil Peter Courty, graščak na Strmolu.11 Ob vrelcu je leta 1676 zgra-
dil prvo gostišče za prenočevanje gostov in začel prodajati mineralno vodo. 
Za steklenico (okoli 2,5 1) je bilo treba v gostišču v Rogaški Slatini odšteti 
30 krajcarjev, na Dunaju pa je cena narasla kar za štirikrat. Steklenica je 
stala celo 1 goldinar in 15 krajcarjev. Pojavili so se tudi prevaranti, ki so 
kot rogaško vodo prodajali manj mineralizirano vodo.12 Takrat so k izviru 
mineralne vode začeli prihajali prvi obiskovalci, ki so se želeli zdraviti v bli-
žini čudežnega studenca. Prenočišče so si poiskali v Courtyjevi gostilni, ali 
pa so stanovali pri okoliških kmetih, pa tudi v Rogatcu, Poljčanah in celo 
na Ptuju.13 Courty je prodajal mineralno vodo le kratek čas, saj je cesar 
Leopold I. kmalu razglasil splošno pravico do uporabe vode, koncesijo za 
8  Horvat, Uroš. Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini. Ljubljana: Založba ZRC, 2000, 38.
9  Prav tam, 38.
10 Mlacović, Prava rogaška, 13.
11  Kresal, France. »Zdraviliški turizem«. V: Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov / 28. zborovanje 
slovenskih zgodovinarjev, Bled, 26. - 28. 9. 1996 (ur.  Rozman, Fran in Lazarević Žarko). Ljubljana: Zveza 
zgodovinskih društev Slovenije, 1996, 126-127.
12  Mlacović, Prava rogaška, 13
13  Kene, Martin. Zdravilišče Rogaška Slatina: iztrgati pozabi. Rogaška Slatina: Rogaška vas, 2010, 8.
Razprave | 185
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
razpošiljanje vode pa podelil dunajskemu gostilničarju Franku.14 Leta 1721 
je cesar Karel VI. z dekretom podelil pravico izkoriščanja mineralne vode 
Društvu dunajskih lekarnarjev. To je s pridobitvijo pravice obljubilo, da bo 
skrbelo za vrelce, kakovost vode ter povečalo trgovanje z njo. Koncesijo so 
ohranili vse do leta 1782, jo jim jo je cesar Jožef II. ukinil, ker naj bi vodo pre-
več dražili.15 Za dobrih 20 let so vrelci ponovno prišli v roke malih lokalnih 
posestnikov, ki pa so vodo izkoriščali  brez vzdrževanj in vlaganj.16 Takrat so 
razkropljene in neorganizirane kmetije spominjale na zaselek.17
Za njen veliki razvoj in sloves pa je najbolj pomemben začetek 19. stole-
tja. Leta 1803 je prišla v roke štajerskih deželnih stanov in bila do 1919 šta-
jerska deželna last. Leta 1811 je bilo zgrajeno večje kopališko poslopje. Nato 
so 1819 z marmornatimi visokimi stebri jonskega stila obdali najstarejši 
vrelec Tempel. Leta 1886 so zajeli nov vrelec, ki so ga imenovali Styria. 
Največji izvir Donat so odkrili leta 1908.18 V Rogaški Slatini so s posebnim 
uspehom zdravili: želodčne in črevesne bolezni, bolezni jeter in težave pre-
snove, bolezni krvnega obtoka, ledvic in mehurja ter obolenja perifernih 
živcev. Glavne zdravilne oblike v zdravilišču so bile: ogljikovokisle, solne in 
smrekove kopeli; zdravilni vrelci; posebna dietična kuhinja. V hidromeha-
nični in elektroterapiji so nudili gostom razne kombinacije vodnih, parnih in 
električno vročih zračnih kopeli in masaže. Rogaška Slatina pa ni slovela 
samo kot zdravilišče, temveč je imela odlično mesto tudi kot letovišče z lepo 
urejenimi nasadi in skrbno negovanimi privatnimi gozdovi bližnje okolice. 
Za razvedrilo so bile plesne zabave, koncertna glasba, razne igre in prire-
ditve, tenis in seveda pitje zdravilne mineralne vode v posebni dvorani. 
Število gostov je bilo v stalnem porastu.19 Leta 1860 je zdravilišče z ožjo 
okolico (zasebniki) ponujalo skupaj 450 sob za goste, leta 1910 pa 506 sob. 
V približno tem času je Rogaška Slatina imela 498 (leto 1860) oz. 517 (leto 
14  Horvat, Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini, 39.
15  Prav tam, 39.
16  Prav tam, 39
17  Vardjan, Rogaška Slatina, 13.
18  Kresal, »Zdraviliški turizem«, 126-127.
19  Prav tam, 126-127.
186 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1900)  prebivalcev.20 Tik pred 1. svetovno vojno je Rogaška Slatina ponujala 
skupno več kot 650 sob oziroma več kot 110 ležišč.21 Leta 1901 je bilo v zdra-
vilišču okrog 3.000 gostov,22 deset let kasneje pa že več, kot 5000.23
Slika 1:Zdravilišče Rogaška Slatina na razglednici iz konca 19. stoletja.
Vir: arhiv Robert Reich.
(NAD)ŽUPNIJA SV. KRIŽ.
Sveti Križ leži jugozahodno od središča Rogaške Slatine. Po njem so 
prvotno tudi določali geografsko lego zdravilnih vrelcev in poimenovali 
vodo kot »svetokriško«. Prvotna svetokriška župnijska cerkev (prvič ome-
njena leta 1304) je bila leta 1862 porušena, od njene opreme so se žal 
ohranile zgolj orgle in monštranca. V letih 1863–1866 je bila zgrajena nova, 
neoromanska cerkev, ki stoji še danes.24 Glede na to, da je kraj dobil ime 
po cerkvi, lahko upravičeno sklepamo, da na tem mestu pred tem ni bilo 
20  Orožen Adamič, Milan, Perko, Drago in Drago Kladnik (ur.). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, 1995. 
Str. 517.
21  Horvat, Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini, 44.
22  Kresal, »Zdraviliški turizem«, 126–127.
23  Horvat, Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini, 45.
24  Povzeto po: Režek, Rogaška Slatina.
Razprave | 187
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
neke strnjene naselbine.25 Prvotna pražupnija sv. Križ je pokrivala izredno 
prostran in precej hribovit svet. Proti vzhodu in jugu je mejo od nekdaj mejo 
tvorila reka Sotla. Od njenega izvira je meja potekala po vrhu Donačke gore, 
Plešivca in Boča, kjer je mejila na hočko in slivniško pražupnijo. Meja se je 
nadaljevala zahodno prek Gabernika, kjer je mejila na konjiško pražupnijo 
od tam pa po Poljčanskem grabnuo do cerkvice sv. Rozalije, po potoku, 
ki teče pod sladkogorsko podružnico sv. Benedikta, naprej po Mestinjščici, 
med Zibiko in cerkvijo sv. Jerneja ter v jugovzhodni smeri po vrhu Rudnice 
proti Sotli. Na zahodni in južni strani sta bili njeni sosedi pražupniji Ponikva 
in Pilštanj.26 Svetokrižka pražupnija je torej obsegala obširen in hribovit svet 
od vrhov Donačke gore in Boča vse do Podčetrtka. Na ozemlju prastare 
svetokrižke župnije so torej današnje župnije: Rogatec, Sv. Rok ob Sotli, Sv. 
Florijan pod Bočem, Kostrivnica, Sv. Ema, Sv. Peter na Kristan Vrhu (včasih 
Medvedovem selu) in Zibika (deloma).
Prvotne župnije so bile povsod na deželi zelo razsežne, ker so mnogi 
kraji bili zelo slabo obljudeni. Po razsežni župniji so pa prav zgodaj nastale 
podružne cerkve, kamor so prihajali duhovniki ob nedeljah in praznikih 
opravljat službe božje. Sčasoma se je pokazala potreba, da se pri teh 
cerkvah stalno naseli duhovnik, ki je pa ostal odvisen od župnika. Taki 
duhovniki so se imenovali vikarji, tj. namestniki župnikovi. Iz vikarijatov so 
se pa sčasoma razvile samostojne župnije. Nadžupnija Sv. Križa se že 
leta 1561. imenuje razdeljena ali razčlenjena župnija, tj. pri posameznih, 
prvotno podružnih cerkvah so že bili stalni dušni pastirji, skoraj z istimi pra-
vicami kakor župniki. Taki, od matice ločeni cerkvi sta takrat bili: Sveti Jernej 
v Rogatcu in Sv. Lenart v Kostrivnici.27 V času Jožefa II. pa sta se ločili še Sv. 
Hema in Sv. Peter na Kristan vrhu, del pa je dobila župnija Zibika.28
Ko so se v 18. stoletju odločili župnije razdeliti po dekanijah, so celotno 
rogaško okrožje razdelili na dve dekaniji:
25  Kovačič, Franc. Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini: zgodovinski podatki. Ljubljana, 1914, 13.
26  Kovačič, Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini, 15.
27  Prav tam, 16.
28  Cvelfar, Bojan et al. »Patronat in razvoj cerkvene organizacije«,. V: 700 letnica nadžupnije Sv. Križ. 
Rogaška Slatina: Nadžupnijski urad Sv. Križ, 2004, 10.
188 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
Rogatec, ki je obsegala župnije Rogatec, sv. Rok, sv. Florijan in Žetale
Sveti Križ z župnijami sv. Križ, Kostrivnica, Sv. Hema, Sv. Urban, Sv. Peter 
na Kristan Vrhu in Sv. Anton v Stopercah.
Zaradi lažje uprave pa je lavantinska škofija v soglasju z deželno vlado 
26. oktobra 1789 vse te župnije združila v eno dekanijo s sedežem v 
Rogatcu.29
Slika 2: Sv. Križ pri Rogaški Slatini
Vir: knjižnica Rogaška Slatina.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA V KRSTNIH 
MATIČNIH KNJIGAH ŽUPNIJE SV. KRIŽ 
Današnji osrednji del zdravilišča Rogaška Slatina (zdraviliški park z 
okoliškimi hotelskimi in gostilniškimi stavbami) je v 19. stoletju spadal pod 
župnijsko okrilje Sv. Križa. Tam so se vodili vpisi rojenih/krščenih, poročenih 
29  Cvelfar, »Patronat in razvoj cerkvene organizacije«, 10.
Razprave | 189
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
in umrlih v tem delu današnje Rogaške Slatine. Zdraviliški del, ki se v matič-
nih knjigah označuje kot Sauerbrunn, tudi Slatina30, je le del področja, ki ga 
je pokrivala župnija. Skupaj z župnijskimi podružnimi cerkvami – to so Sv. 
Marija Vnebovzeta v Tržišču, Sv. Mohor in sv. Fortunat na Malih Rodnah, Sv. 
Trojica na Perneku in Sv. Ana (zdraviliška kapela), je Sv. Križ pri Slatini (Hl. 
Kreuz bei Sauerbrunn) ob ožjem svetokriškem (Sv, Križ) in zdraviliškem delu 
pokrival še naslednje historično območje: Pristava (deloma), Sv. Peter na 
Medvedovem selu (Kristan vrh; deloma), Kostrivnica (deloma), Brestovec, 
Cerovec, Ceste, Dol, Gabrce, Gradiški dol, Irje, Janina, Jurg, Kamna gorca, 
Sv. Katarina, Sv. Mohor, Negonje, Nezbiše, Nimno, Pernek, Plat, Pristavca, 
Rajnkovec, Rjavica, Male Rodne, Velike Rodne, Stari Potok, Strmec, Zgornje 
Sečovo, Spodnje Sečovo, Škrabnik, Tekačevo, Temnik, Topole, Tržišče, 
Tuncovec, Vinec, Zagaj, Završe, Kačji dol, Sv. Vid.31
Danes imamo za rodoslovne in druge zgodovinske študije o župniji na 
voljo ohranjene svetokriške matične knjige od leta 1706 do leta 192132. Na 
spletu so dostopne do leta 1910, a ne vse. Krstne matične knjige so na raz-
polago od leta 1706 do leta 1909, poročne matične knjige od leta 1706 do 
leta 1910, mrliške matične knjige pa od do leta 1706 do leta 1888. V sklopu 
naše raziskave vpisov v matične knjige svetokriške župnije, kjer se v zapisih 
omenja zdravilišče (Sauerbrunn ali Slatina), smo pregledali krstne matične 
knjige od leta 1860 do leta 1909. Zanimala nas je pogostost krstnih vpisov 
za Sauerbrun/Slatina v okviru celotne župnije in tudi okvirna lokacijska 
informacija o starših v smeri izvora (domačini/tujci).
Leto Skupno število krstnih vpisov Krstni vpis za Sauerbrun/Slatino
1860 133 4
1861 161 5
1862 147 5
1863 152 0
30 V matičnih knjigah pogosto naletimo na dodatek Kurort (zdravilišče) pred zapisom Sauerbrunn.
31  https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/rogaska-slatina/ (dostop september 2021).
32 Leto 1921 glede na leto objave pričujočega članka, saj so cerkvene matične knjige dostopne 100 let po 
svojem nastanku.
190 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1864 168 5
1865 145 3
1866 136 5
1867 136 2
1868 172 6
1869 160 3
1870 157 3
1871 147 4
1872 173 2
1873 139 1
1874 166 1
1875 168 1
1876 166 3
1877 167 0
1878 126 2
1879 156 2
1880 152 3
1881 122 2
1882 146 1
1883 150 2
1884 149 1
1885 136 2
1886 163 4
1887 165 2
1888 158 1
1889 155 1
1890 121 2
1891 153 1
1892 142 0
1893 140 1
1894 153 4
1895 148 3
1896 156 3
Razprave | 191
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1897 138 4
1898 130 2
1899 114 1
1900 143 1
1901 138 8
1902 134 8
1903 133 4
1904 163 10
1905 134 8
1906 165 9
1907 145 12
1908 135 12
1909 153 6
Tabela: Število krstnih vpisov v župniji Sv. Križ in število vezano na del Sauerbrun/Slatino.33
Slika 3: Izsek zdravilišča iz franciscejskega katastra za Štajersko za k.o. Tržišče.34
33 Podatki pridobljeni iz krstnih matičnih knjig župnije Sv. Križ 1858-1871, 1872–1886 in 1887–1909.
34 Arhiv Republike Slovenije, SI AS 177 Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869. SI AS 177/C/F/C472 
Tržišče, k.o.
192 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
PREPIS KRSTNIH VPISOV PO LETIH OD LETA 1860 DO 
LETA 190935
1860
Anton se je rodil 3. januarja 1860 na naslovu Sauerbrunn 69, oče Mihael 
Wolf, mati Anna Krumpak.
Schenriette se je rodila 2. julija 1860 na naslovu Sauerbrunn 2, oče 
Johann Kaufman mati Anna Shedl.
Maria Anna se je rodila 6. septembra 1860 na naslovu 10, oče Friderich 
Hübler, mati Josefa Müller.
Maria se je rodila 21. novembra 1860 na naslovu Sauerbrunn 19, oče 
Simon Ivanoš, mati Magdalena Zebec.
1861
Maria se je rodila 23. januarja 1861 na naslovu Sauerbrunn 7, oče Mihael 
Maizen, mati Juliana Zehner. 
Wilchelmine se je rodila 7. maja 1861 na naslovu Sauerbrunn 52, oče 
neznan, Phillipine Kaufmann.
Johann Caspar se je rodil 4. junija 1861 na naslovu Sauerbrunn 9, oče 
Johan Marsch, mati Maria Weber.
Theresia se je rodila 27. junija 1861 na naslovu Sauerbrunn 4, oče Johann 
Kaufman, mati Anna Gross.
Ludmilla se je rodila 29. julija 1861 na naslovu Sauerbrunn 5, oče Johann 
Schmid, Cecilia Krumpak.
35 Krstne matične knjige župnije Sv. Križ 1858-1871, 1872-1886 in 1887-1909. Vpisi so pisani v nemški gotici.
Razprave | 193
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1862
Johanna Nep. se je rodila 18. aprila 1862 na naslovu Sauerbrunn 52, oče 
neznan, mati Anna Kaufman.
Emil se je rodil 24. julija 1862 na naslovu Sauerbrunn 4, oče Johann 
Kaufman, mati Anna Gross.
Francisca se je rodila 16. novembra 1862 na naslovu Sauerbrunn 19, oče 
Simon Ivanosh, mati Magdalena Zebec.
Adelheit se je rodila 12. decembra 1862 na naslovu Sauerbrunn 4, oče 
Johann Schmid, mati Cecilia Krumpak.
Johann Evang. se je rodil 20. decembra 1862 na naslovu Sauerbrunn 14, 
oče Josef Schmid, Phillipina Kaufmann.
1863
/
1864
Friedrich Ferdinand se je rodil 8. februarja 1864 na naslovu Sauerbrunn 
8, oče Franz Ferdinand Rosbacher, mati Cecilia Homina.
Ferdinand se je rodil 17. maja 1864 na naslovu Sauerbrunn 67, oče Rudolf 
Schmid, mati Anna Nežmah.
Julius Maria Jakob se je rodil 20. julija 1864 na naslovu Sauerbrunn 88, 
oče oče Johan Oarez(?), mati Theresia Kraud.
Agnes se je rodila 21. decembra 1864 na naslovu Sauerbrunn 66, oče 
Simon Ivanosch, mati Magdalena Zebec.
Anna se je rodila 25. decembra 1864 na naslovu Sauerbrunn 4, oče 
Johann Kaufmann, Anna Gross.
194 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1865
Maria Theresia se je rodila 27. januarja 1865 na naslovu Sauerbrunn 7, 
oče Johann Schmid, mati Cecilia Krumpak.
Mrtvorojeni deček se je rodil 8. marca 1865 na naslovu Sauerbrunn 8, 
oče Franz Ferdinand Rohsbacher, mati Emilia Horina.
Johan se je rodil 29. julija 1865 na naslovu Sauerbrunn 55, oče Simon 
Kepnik, mati Maria Rožencvet.
1866
Maria Josefa se je rodila 22. januarja 1866 na naslovu Sauerbrunn 10, 
Friderich Hübler, mati Katharina Vorauer.
Ferdinand Johann se je rodil 17. februarja 1866 na naslovu Sauerbrunn 
42, oče Franz Ferdinand Rohsbacher, mati Emilia Horina.
Maria in Franciska (dvojčici) sta se rodili 5. avgusta 1866 na naslovu 
Sauerbrunn /, oče neznan, mati Franciska Fatiga.
Maria se je rodila 16. avgusta na naslovu Sauerbrunn 58, oče Anton 
Ambos, mati Katharina Laufer.
1867
Johanna in Franz (dvojčka) sta se rodila 25. marca 1867 na naslovu 
Sauerbrunn 19, oče Simon Ivanoš, mati Magdalena Zebec.
Ana Schmid se je rodila 13. aprila 1867 na naslovu Sauerbrunn 69, oče 
Rudolf Schmid, mati Ana Nežmah.
1868
Josef Kregar se je rodil 25. februarja 1868 na naslovu Sauerbrunn 76, 
oče Josef Kregar, mati Theresia Jerič.
Razprave | 195
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
Frančiška se je rodila 1. marca 1868 na naslovu Sauerbrunn 14, oče 
Theodor Lausch, mati Maria Vorauer.
Herman Teodor se je rodil 22. marca 1868 na naslovu Sauerbrunn 10, 
oče Friderich Hübler, mati Katharina Vorauer. 
Karl se je rodil 17. oktobra 1868 na naslovu Sauerbrunn 9, oče Johan 
Marsch, mati Maria Weber. 
Carolina se je rodila 19. oktobra 1868 na naslovu Sauerbrunn 7, oče 
Rudolf Schmid, mati Ana Nežmah. 
Štefanie Johanna se je rodila 23. decembra 1868 na naslovu Sauerbrunn 
42, oče Ferdinand Rohsbacher, mati Emilia Horina.
1869
Wilhelm Josef se je rodil 1. aprila 1869 na naslovu Sauerbrunn 9, oče 
Martin Kreft, mati Agnes Rasser.
Maria se je rodila 2. aprila 1869 na naslovu Sauerbrunn /, oče Franz 
Pelko, mati Gertruda Lukanc.
Simon se je rodil 5. septembra 1869 na naslovu Sauerbrunn 13, oče 
Simon Ivanoš, mati Magdalena Zebec. 
1870
Anna se je rodila 12. junija 1870 na naslovu Sauerbrunn 37, oče Johan 
Junish, mati Mathilda Oblacher.
Johann se je rodil 16. septembra 1870 na naslovu Sauerbrunn 67, oče 
Simon Berghaus, mati Johana Uršič. 
Reinhard Leonhard se je rodil 19. decembra 1870 na naslovu Sauerbrunn 
58, oče Franc Wiedeman in (?) Terčič.
196 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1871
Mathilda Theresia se je rodila 12. februarja 1871 na naslovu Sauerbrunn 
42, oče Ferdinand Rohsbacher, mati Emilia Horina
V sili krščen deček se je rodil 9. junija 1871 na naslovu Sauerbrunn 67, 
oče Simon Berghaus, mati Johanna Uršič.
Bertha Anna se je rodila 26. junija 1871 na naslovu Sauerbrunn 66, oče 
Theodor Lausch, mati Maria Vorauer.
Mrtvorojeni deček se je rodil 4. julija 1871 na naslovu Sauerbrunn 5, oče 
Martin Josef, mati Maria Kužner
1872
Johann se je rodil 14. aprila 1872 na naslovu Sauerbrunn 67, oče Simon 
Berghaus, mati Johanna Uršič. 
Ernest Franz se je rodil 7. decembra 1872 na naslovu Sauerbrunn 8, oče 
Ferdinand Rohsbacher, mati Emilia Horina.
1873
Oskar Josef se je rodil 10. junija 1873 na naslovu Sauerbrunn 15, oče Josef 
Hoisel, mati Paulina Theresia Grünewald.
1874
Deklica se je rodila 6. oktobra 1874 na naslovu Sauerbrun 58, oče 
Hermann May, mati Augustine Vodopiuc.
Razprave | 197
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1875
Clara Agnes se je rodila 12. avgusta 1875 na naslovu Sauerbrunn 7, oče 
Jakob Kašpret, mati  G. H. (?).
1876
Stefanie Clara Sofie se je rodila 16. julija 1876 na naslovu Sauerbrunn 
88, oče Julius Glax, mati Hermina ? Geržabek.
Ana Rosalia se je rodila 25. julija 1876 na naslovu Sauerbrunn 95, oče 
Josef Zalnsiak (?), mati Amelia Kliner.  
Mrtvorojena deklica se je rodila 20. novembra 1876 na naslovu 
Sauerbrunn 58, oče Hermann May, mati Augustine Vodopiuc.
1877
/
1878
Mrtvorojena deklica se je rodila 19. julija 1878 na naslovu Sauerbrunn 
58, oče Hermann May, mati Augustine Vodopiuc.
Stefanie Maria se je rodila 8. avgusta 1878 na naslovu Sauerbrunn 6, 
oče Andreas Zettel, mati Antonia Schvana.
1879
Daniel Anton Leonhard se je rodil 16. septembra 1879 na naslovu 
Sauerbrunn 105, oče (?) Madile, mati Hedvig Ginßruf. 
Johann se je rodil oktobra 1879 na naslovu Sauerbrunn 67, oče neznan, 
mati Maria Ivanoš.
198 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1880
Emilie Antonie se je rodila 13. januarja 1880 na naslovu Sauerbrunn 8, 
oče Julius Glax, mati Hermina Geržabek. 
Josefa Antonia Anna se je rodila 12. julija 1880 na naslovu Sauerbrunn 6, 
oče Alois Harpf, mati Amallia Eger.
Franz Alois se je rodil 28. novembra 1880 na naslovu Sauerbrunn 105, 
oče (?) Madile, mati Hedvig Ginßruf.
1881
Gabriela se je rodila 24. junija 1881 na naslovu Sauerbrunn 58, oče 
Hermann May, mati Augustine Vodopiuc.
Alois Matthaus Johann se je rodil 18. decembra 1881 na naslovu 
Sauerbrunn 41, oče Alois Kauvozski, mati Franziska Maria Berner.
1882
Josef Ferdinand Florian se je rodil 18. decembra 1882 na naslovu 
Sauerbrunn 8, oče Mathias Strašek, mati Friderika Rögenn.
1883
Ermin se je rodil 1. marec 1883 na naslovu Sauerbrunn 58, oče Hermann 
May, mati Augustine Vodopiuc
Rosa Theresia Adelheid se je rodila 30. avgusta 1883 na naslovu 
Sauerbrunn 91, oče Chrisant Pirker, mati Adelheit Abner. 
1884
Hellena se je rodila 12. avgusta 1884 na naslovu Sauerbrunn 10, oče 
Augustin Pridonigg, mati Franziska Kropfitsch.
Razprave | 199
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1885
Alberich Viktor Konrad se je rodil 19. aprila 1885 na naslovu Sauerbrunn 
92, oče Konrad Vosou, mati Natalin Mohor.
Beno Victor Alois se je rodil 17. junija 1885 na naslovu Sauerbrunn 69, 
oče (?) Madile, mati Hedvig Ginßruf. 
1886
Camillus Wilhelm se je rodil 27. aprila 1886 na naslovu Sauerbrunn 8, 
oče Mathias Strašek, Friderika Rögenn.
Deklica se je rodila 19. junija 1886 na naslovu Sauerbrunn 6, oče Franz 
Pansy, mati Theres Frihsnig.
Hellena Maria se je rodila 16. avgusta 1886 na naslovu Sauerbrunn 26, 
oče Franz Kaderschaf, mati Hellena Martini.
Anton Franz Maksimilian se je rodil 11. september 1886 na naslovu 
Sauerbrunn 6, oče Anton Zejšek, mati Maria Schmidt.
1887
Rosina se je rodila 15. marca 1887 na naslovu Sauerbrunn 12, oče Franz 
Pansy, mati Theres Frissnigg.
Christina se je rodila 18. decembra 1887 na naslovu Sauerbrunn, oče 
Franz Kaderschaf, mati Hellena Martini.
1888
Barbara se je rodila 31 decembra 1888 na naslovu Sauerbrunn 28, oče 
Franz Kaderschaf, mati Hellena Martini.
200 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1889
Franz Karl se je rodil 2. novembra 1889 na naslovu Sauerbrunn 58, oče 
Franz Kaderschaf, mati Hellena Martini.
1890
Josepha Rosalia se je rodila 24. marec 1890 na naslovu Sauerbrunn 41, 
oče Franz Vistan, mati Josefa Puhar.
Olga se je rodila 14. avgusta 1890 na naslovu Sauerbrunn 12, oče Johan 
Kovatschitsch, mati Pauline Dookl.
1891
Ervin se je rodil 24. oktobra 1891 na naslovu Sauerbrunn 7, oče Johan 
Kovatschitsch, mati Pauline Dookl.
1892
/
1893
Johann se je rodil 15. julija 1893 na naslovu Sauerbrunn 7, oče Johan 
Kovatschitsch, mati Pauline Dookl.
1894
Katharina se je rodila 22. marca 1894 na naslovu Sauerbrunn 2, oče 
Johann Amlhofn, mati mati (?) Knett
Johann Anton se je rodil 14. maja 1894 na naslovu Sauerbrunn 60, oče 
Johann Anton Heele, mati Maria Franziska Josefa Fäfsler.
Josef se je rodil 6. novembra 1894 na naslovu Sauerbrunn 4, oče Ludovik 
Slanc, mati Rosalia Potočnik.
Razprave | 201
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
Margareth se je rodila 29. decembra 1894 na naslovu Sauerbrunn 12, 
oče Johan Kovatschitsch, mati Pauline Dookl.
1895
Franz Lenard se je rodil 18. marca 1895 na naslovu Sauerbrunn 12, oče 
Franz Pansy, mati Theres Frissnigg.
Josef se je rodil 13. septembra 1895 na naslovu Sauerbrunn 2, oče Johann 
Amlhofn, mati (?) Knett.
Elisabeth Josefina Maria se je rodila 18. septembra 1895 na naslovu 
Sauerbrunn 10, oče Bela d.i. Adrl. Gaman von Benezenez, mati Ida 
Girshik.
1896
Beatriz Anna  se je rodila 16. Junija 1896 na naslovu Sauerbrunn 82, oče 
neznan, mati Marin Maždžier.
Laurentie se je rodil 7. avgusta 1896 na naslovu Sauerbrunn 7, oče Johan 
Kovatschitsch, mati Pauline Dookl.
Rosa se je rodila 16. avgusta 1896 na naslovu Sauerbrunn 4, oče Ludovik 
Slanc, mati Rosalia Potočnik.
1897
Herbert Alois se je rodil 28. junija 1897 na naslovu Sauerbrunn 10, oče 
Josef Anders von Rozodim, mati Martha Franciska Josefa Klerr.
Christina se je rodila 22. julija 1897 na naslovu Sauerbrunn 2, oče Karl 
Konti, mati Johanna Hütter.
Leopold se je rodil 11. oktobra 1897 na naslovu Sauerbrunn 12, oče Johan 
Kovatschitsch, mati Pauline Dookl.
202 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
Maria se je rodila 15. novembra 1897 na naslovu Slatina 4, oče Ludovik 
Slanc, mati Roza Potočnik.
1898
Ana se je rodila 9. julija 1898 na naslovu Slatina 50, oče Ignac Plavčak, 
mati Tereza Srabotnjak. 
Ervin se je rodil 9. decembra 1898 na naslovu Slatina 7, oče Janez 
Kovačič, mati Pavla Dokl.
1899
Franc se je rodil 22. aprila 1899 na naslovu Slatina 4, oče Ludovik Slanc, 
mati Roza Drofenik.
1900
Maksimiljan se je rodil 21. septembra 1900 na naslovu Slatina VII, oče 
Janez Kovačič, mati Pavlina Dokl.
1901
Heribert Franc Klodvik se je rodil 22. marca 1901 na naslovu Slatina – 
zdravilišče 78, oče neznan, mati Klementina Hausenbüchel.
Anna se je rodila 10. avgusta 1901 na naslovu Slatina – zdravilišče 60, 
oče Anton Weilguni, mati Frančiška Sigl.
Stephania se je rodila 19. avgusta 1901 na naslovu Slatina – zdravilišče 
49, oče Jožef Schneider, mati Tereza Sternad.
Joseph se je rodil 23. oktobra 1901 na naslovu Slatina – zdravilišče 14, oče 
Jožef Drevljak, mati Liza Šket.
Velimir Felix se je rodil 18. novembra 1901 na naslovu Slatina 32, oče 
Martin Kuraj, mati Marija Korun.
Razprave | 203
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
Maria se je rodila 1. decembra 1901 na naslovu Slatina – zdravilišče 8, 
oče neznan, mati Marija Mecilovšek.
Franciscus se je rodil 9. decembra 1901 na naslovu Slatina – zdravilišče 
61, oče neznan, mati Marija Šket.
Martinus se je rodil 30. decembra 1901 na naslovu Slatina – zdravilišče 
49, oče Martin Plemenitaš, mati Karolina Makutz.
1902
Johannes se je rodil 30. januarja 1902 na naslovu Slatina – zdravilišče 
26, oče Ludovik Slanc, mati Rosalia Potočnik.
Sophia Maria se je rodila 27. marca 1902 na naslovu Slatina 89, oče 
Mathias Bele, mati Neža Škof.
Marija seje rodila 22. aprila 1902 na naslovu Slatina – zdravilišče 65, oče 
Jožef Unverdarben, mati Antonija Fišer.
Sophia se je rodila 24. aprila 1902 na naslovu Slatina – zdravilišče 6, oče 
Anton Pušnik, mati Marija Kobula.
Aloisius se je rodil 28. maja 1902 na naslovu Slatina – zdravilišče 5, oče 
Jožef Klajnšek, mati Rozalija Ogrizek.
V sili krščena deklica, rojena 17. julija 1902 na naslovu Slatina – zdravilišče 
6, oče neznan, mati Szerena Arvay.
Carolus se je rodil 12. septembra 1902 na naslovu Slatina 2, oče neznan, 
mati Eva Zebedin.
Joseph se je rodil 24. novembra 1902 na naslovu Slatina 49, oče Jožef 
Lulek, mati Maria Krumpak.
204 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1903
Viljem se je rodil 8. januarja 1903 na naslovu Slatina 50, oče Janez 
Kobula, mati Maria Fric.
Antonius se je rodil 22. marca 1903 na naslovu Slatina 60, oče Anton 
Weilguni, mati Franciska Sigl.
Franciscus Sal. Gottlieb se je rodil 25. julija 1903 na naslovu Slatina 10, 
oče Franz Fauland, mati Ana Roza Sorg.
Theresia se je rodila 30. septembra 1903 na naslovu Slatina 85, oče 
Jožef Pelko, mati Albertina Otorepec.
1904
Antonius se je rodil 17. januarja 1904 na naslovu Slatina 14, oče Jožef 
Drevljak, mati Liza Šket.
Joseph se je rodil 23. januarja 1904 na naslovu Slatina 51, oče Anton 
Berghaus, mati Tereza Berk.
Joseph se je rodil 3. marca 1904 na naslovu Slatina 49, oče Jožef Lulek, 
mati Maria Krumpak.
Heribert Siegfried Maria se je rodil 16. marca 1904 na naslovu Slatina 
78, oče neznan, mati Klementina Hausenbüchel.
Gabriela se je rodila 24. marca 1904 na naslovu Slatina 26, oče Ludovik 
Slanc, mati Roza Potočnik.
Manica se je rodila 4. maja 1904 na naslovu Slatina 86, oče Franc 
Kristan, mati Barbara Hrepevnik.
Teresia Rosalia Stephania se je rodila 25. septembra 1904 na naslovu 
Slatina 50, oče Jožef Kert, mati Jožefa Kobula.
Razprave | 205
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
Maximilianus Franciscus se je rodil 25. septembra 1904 na naslovu 
Slatina 15, oče Franc Dernjač, mati Maria Katz.
Josepha se je rodila 16. novembra 1904 na naslovu Slatina 90, oče Ignac 
Breg, mati Maria Stolekar.
Johannes se je rodil 23. novembra 1904 na naslovu Slatina – zdravilišče 
32, oče Martin Kuraj, mati Marija Korun.
1905
Angela se je rodila 2. februarja 1905 na naslovu Slatina 6, oče Anton 
Pušnik, mati Maria Kobula
Gustav Johannes Carolus se je rodil 20. maja 1905 na naslovu Slatina 
90, oče August Stoinscheg, mati Olga Ranzinger.
V sili krščena deklica s strani babice, rojena 7. junija 1905 na naslovu 
Slatina 31, oče Jožef Šimon, mati Ana Šulc.
Margaretha se je rodila 7. 9. 1905 na naslovu Slatina 56, oče ob rojstvu 
neznan, mati Amalia Toman. 
V sili krščen deček rojen 13. oktobra 1905 na naslovu Slatina 10, oče 
Hugo Achs, mati Juliana Schreyer.
Victoria se je rodila 20. novembra 1905 na naslovu Slatina – zdravilišče 
85, oče iz Celovac, mati Maria Stepančič.
Joannes se je rodil 6. decembra 1905 na naslovu Slatina 14, oče Jožef 
Drevljak, mati Liza Šket.
David se je rodil 11. decembra 1905 na naslovu Slatina 8, oče Jožef 
Mecilovšek, mati Ana Drover.
206 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
1906
Anna Maria se je rodila 24. marca 1906 na naslovu Slatina 10, oče Franc 
Fauland, mati Ana Roza Sorg.
Leopoldus se je rodil 20. junija 1906 na naslovu Slatina 52, oče Jurij 
Vehovar, mati Maria Ivanušec.
Amalia se je rodila 22. junija 1906 na naslovu Slatina 86, oče Franc 
Kristan, mati Barbara Hrepevnik.
Joannes Rudolf se je rodil 23. junija 1906 na naslovu Slatina 71, oče 
August Steinscheg , mati Olga Ranzinger.
Rozalija se je rodila 5. avgusta 1906 na naslovu Slatina 31, oče Franc 
Černeč, mati Antonija Šentlak.
Antonija Olga se je rodila 28. avgusta 1906 na naslovu Slatina 52, oče 
Vencel Hollas, mati Hedwig Nowakowsky.
Rudolf se je rodil 8. september 1906 na naslovu Slatina 77, oče Anton 
Cajzek, mati Franciska Pecigos.
Carolus Conradus se je rodil 19. oktobra 1906 na naslovu Slatina 45, oče 
Konrad Rist, mati Pia Rist.
Leopold se je rodil 7. novembra 1906 na naslovu Slatina 56, oče neznan, 
mati Rozalija Tramšek.
1907
Aloisius Ernst se je rodil 18. aprila 1907 na naslovu Slatina 15, oče Ernst 
Köllner, mati Barbara Kaderschafka.
Aloisius se je rodil 30 aprila 1907 na naslovu Slatina 58, oče Martin 
Kidrič, mati Rozalia Kobula.
Razprave | 207
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
Irmgart se je rodil 7. maja 1907 na naslovu Slatina 64, oče Karol Gassner, 
mati Frančiška Haselsteiner.
Vilhelm se je rodil 4. junija 1907 na naslovu Slatina 93, Franc Vrtovšek, 
mati Ana Pušnik
Martinus se je rodil 20. julija 1907 na naslovu Slatina 32, oče Martin 
Kuraj, mati Maria Korun.
Augustinus se je rodil 4. avgusta 1907 na naslovu Slatina 8, oče Jožef 
Mecilovšek, mati Ana Drovenik.
Augustinus se je rodil 4. avgusta 1907 na naslovu Slatina 102, oče August 
Teschl, mati Jožefa Pažon.
Josephus Antonius se je rodil 6. avgusta 1907 na naslovu Slatina 37, oče 
Johann Anton Heeb, mati Marie Francisca Josepha Fissler.
Elizabeta se je rodila 29. avgusta 1907 na naslovu Slatina 14, oče Jožef 
Drevljak, mati Liza Šket.
Franciscus se je rodil 30. septembra 1907 na naslovu Slatina 55, oče 
neznan, mati Jožefa Majžler.
Martinus se je rodil 4. novembra 1907 na naslovu Slatina 7, oče neznan, 
mati Zofija Kos.
V sili krščen deček s strani babice, rojen 29. decembra 1907 na naslovu 
Slatina 49, oče Jernej Valek, mati Ludmila Goriup.
1908
Joseph se je rodil 9. januarja 1908 na naslovu Slatina 55, oče Jožef 
Majžler, mati Neža Šeligo.
Konrad Emil se je rodil 27. januarja 1908 na naslovu Slatina 45, oče 
Konrad Rist, mati Pia Rist.
208 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
Franciscus se je rodil 10. marca 1908 na naslovu Slatina 47, oče Janez 
Vidgaj,mati Frančiščka Semič.
Vincentius se je rodil 5. aprila na naslovu Slatina 87, oče iz Rieke, mati 
Maria Čanžek.
Herman Joseph se je rodil 7. aprila 1908 na naslovu Slatina 50, oče Jožef 
Kert,  mati Jožefa Kobula. 
Johana se je rodila 6. maja 1908 na naslovu Slatina 51, oče neznan, mati 
Maria Mikolič.
V sili krščena deklica s strani babice, rojena 5. oktobra 1908 na naslovu 
Slatina 91, oče Emil Treo, mati Maria Rist.
Maria se je rodila 9. novembra 1908 na naslovu Slatina 64, oče Karol 
Gassner, mati Franciska Haselsteiner. 
Karol August se je rodil 10. avgusta 1908 na naslovu Slatina 26, oče 
Ludovik Slanc, mati Roza Potočnik.
Guido se je rodil 13. avgusta 1908 na naslovu Slatina 93, oče Franc 
Vertovšek, mati Ana Pušnik.
Martin se je rodil 20. septembra 1908 na naslovu Slatina 58, oče Martin 
Kidrič, mati Rozalija Kobula.
Stephanus se je rodil 26. decembra 1908 na naslovu Slatina 14, oče 
neznan, mati Maria Drevljak.
1909
Erich Emil se je rodil 1. marca 1909 na naslovu Slatina 45, oče Konrad 
Rist, mati Pia Rist.
Clara Sophia se je rodila 7. avgusta 1909 na naslovu Slatina 15, oče 
Janez Schmid, mati Klara Kert.
Razprave | 209
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
Erica Maria se je rodila 17. avgusta 1909 na naslovu Slatina 91, oče Emil 
Treo, mati Maria Rist.
Hermina se je rodila 22. septembra 1909 na naslovu Slatina 19, oče 
Janez Križan, mati Johana Maček.
Amalia se je rodila 19. novembra 1909 na naslovu Slatina 14, oče Jožef 
Drevljak, mati Liza Šket.
Stefania Paulina se je rodila 17. decembra 1909 na naslovu Slatina 49, 
oče Jernej Valek, mati Ludmila Goriup.
210 | Razprave
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ
VIRI
Arhiv Republike Slovenije
SI AS 177 Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869. SI AS 177/C/F/C472 Tržišče, k.o.
Nadškofijski arhiv Maribor
Krstne matične knjige za Rogaško Slatino (župnija Sv. Križ):
1858-1871
1872-1886
1887-1909
LITERATURA
Kene, Martin. Zdravilišče Rogaška Slatina: iztrgati pozabi. Rogaška Slatina : Rogaška vas, 
2010, 8.
Cvelfar, Bojan et al. »Patronat in razvoj cerkvene organizacije«,. V: 700 letnica nadžupnije 
Sv. Križ. Rogaška Slatina : Nadžupnijski urad Sv. Križ, 2004, 10.
Granda, Stane. »Prispevek plemstva k razvoju turizma na Slovenskem«. V: Razvoj turizma 
v Sloveniji: zbornik referatov / 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Bled, 26. - 28. 
9. 1996 (ur.  Rozman, Fran in Lazarević Žarko). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev 
Slovenije, 1996, 44-45.
Horvat, Uroš. Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini. Ljubljana: Založba ZRC, 2000, 38.
Kovačič, Franc. Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini: zgodovinski podatki. Ljubljana, 
1914, 13.
Kresal, France. »Zdraviliški turizem«. V: Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov / 28. 
zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Bled, 26. - 28. 9. 1996 (ur.  Rozman, Fran in Lazarević 
Žarko). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, 126-127.
Lipovšek, Igor in Stanko Pelc. »Rogaška Slatina«. V: Krajevni leksikon Slovenije (ur. Orožen 
Adamič, Milan, Perko, Drago in Drago Kladnik). Ljubljana, DZS, 1995, 330. 
Mlacović, Dušan. Prava rogaška : rogaške mineralne vode skozi čas. Rogaška Slatina: 
Rogaški vrelci,1995, 8.
Orožen Adamič, Milan, Perko, Drago in Drago Kladnik (ur.). Krajevni leksikon Slovenije. 
Ljubljana, 1995. Str. 517.