Štev. 14.
V Ljubljani, 2. aprila 1919.
Leto LIX.
i
Glasilo jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljali franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 12"— K pol leta .... 6'— ,, četrt leta .... 3-— „ posamezna številka po 30 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 50 vin. . , . dvakrat. . 40 „ . . . trikrat . . 30 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 20 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 40 vin. za \/sako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 30 K.	Telefon uredništva štev. 118.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s člananno tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
»Učiteljski Tovariš« bo izhajal odslej dalje vsako sredo popoldne.
E. UANGL:
Pastorka.
V Ljubljani zborujeta dve anketi: ena se bavi z reformo dosedanje ljudske in meščanske šole ter učiteljišč, druga razpravlja o preustroju srednjih šol. Prvi anketi, ki se razgovarja in sklepa na podlagi našega načrta, predseduje ravnatelj H. Schreiner; posvetovanja druge ankete pa vodi vladni svetnik dr. Fran Detela. Vsaka obeh anket ima več članov, ki jih je pozval v eno in drugo višji šolski svet, oziroma, ki so ijh tjakaj poslale pristojne organizacije. Delo je intenzivno, resno in stvarno. O rezultatih bo svojedobno obveščena tudi javnost, ki dobi na ta način priliko, da vidi in presodi uspehe.
Prva anketa je od vsega začetka poudarjala nujno potrebo, da se vsaj enkrat sestanemo s srednješolskimi profesorji ter ob tej priliki ugotovimo skupna načela, ki lahko na njih temelju gradimo dalje. Saj ne presnavljamo svojega šolstva za danes in jutri, ampak za dolgo prihodnjo dobo. In kakor reformiramo šolstvo, tako splošno in Specialno izobrazbo zagotovimo vsemu naraščaju kraljevine SHS. Ker se bavijo z reformo tudi na centralni vladi, prihaja od tamkaj pritisk: Delajte hitro in uspešno!
Pravi — Toda vzlic vsej dobri volji anketarjev (vsaj onih za prvo preosno-valno delo) je že nekolikokrat kazalo, da se razidemo brez uspehov. Tisti, ki so nas sklicali, niso namreč ničesar pripravili, na kar bi lahko zastavili svoje deloljubne moči. Govorili smo na dolgo in široko — naposled pa smo se le naslonili na Zavezin načrt in smo začeli s pozitivnim delom. Ko bi ne imeli tega načrta, kdo ve, kod bi še danes plavali! To je resnica, zato jo moramo povedati!
Centralizacija in podržavljenje šolstva — osemletna šolska obveznost, po-čenši z dovršenim 7. starostnim letom, brez olajšav in izjem — odprava krajnih šolskih svetov in enorazrednic — razdelitev šolskih let v nižjo in višjo skupino
(stopnjo) — itd. Sami koristni in potrebni sklepi. Upamo, da obveljajo in da bodo uzakonjeni.
A na vsaki naši seji se milo oglaša pastorka v našem dosedanjem šolstvu — uboga, uboga meščanska šola! V Sloveniji so . nanjo prezale slavne naše šolske oblasti kakor jastrebi, da smo si mogli Slovenci z naporom in žrtvami vzgojiti le dve nebogljenki: eno v Krškem (nemško), drugo v dostojni (sloveniiko). Ce bi ne rodil nemškutarski birokratizem krškega Ho-tschevarja, bi mesčanske šole v Krškem ne imeli, in če bi ne delovalo na njej slovensko učiteijstvo, bi bila ta šola volčje brezdno, in bi bilo bolje, da je nismo imeli. Toda krškega učiteljstva delo in duh, ki ju niso mogli pošvabiti i» pojaničariti nobeni paragrafi, ti lažnivi Kljukci, se že dolgo let kakor blagoslov razlivata po vstj dražestni okolici. In ko bi nam zavednost bistrih notranjskih glav ne ustanovila šole v Postojni, bi zevala še sra-motnejša praznota na polju naše narodne kulture. Tako imamo pa vsaj nekaj lepega in dobrega, kar je ustvarila požrtvovalnost in narodna zavednost. Za to drobtino se moramo zahvaliti le srečnemu slučaju.
Tretje tako zrno so izluščili iz plevela starega zakonika v Žalcu — potem smo pa menda pri kraju in koncu! Toda Slovenci nečemo le trojice zrn — nasejati hočemo zrno do zrna širom vsega svojega ozemlja, da, širom vse države —■ po domače povedano: Jugoslovani hočemo pogače!
Pa še z lepšo peko bi se radi ponašali Schreinerjevi anketarji!
Želeli smo si vsaj enotne spodnje srednje šole. Vsi nižji razredi realk, gimnazij in realnih gimnazij naj bi se postavili na enotno podlago in preustrojili po enotnih učnih načrtih, ki jim kaže pot, obseg, smer in smoter meščanska šola v Krškem. V enotno srednjo šolo bi sp izlila in vanjo pretopila sedanja meščanska šola — po našem načrtu naroana yišja šola ali — po sklepu naše ankete — osnovna strokovna šola, tako da bi iz teh četvero tipov dobili en sam tip: enotno spodnjo srednjo šolo. Teh ne bi ustanavljali le po mestih, ampak razvrstili bi jih širom domovine,
da bi bila vsa naša mladina deležna splošne, široke izobrazbe po načelu demokra-tizma in enakosti. Ta enotna spodnja srednja šola bi dajala spojim absolventom in absolventkam trden temelj splošne srčne in umstvene izobrazbe ter bi jih usposabljala za uspešen študij aa višjih srednjih šolah. Iz skupnega debla bi pognalo troje, četvero, petero samostojnih vej: humanistična, realna, pedagoška, kmetijska, trgovska, glasbeno-umetniška višja srednja šola. S15. letom dijak že po priliki ve, kam ga vleče njegova zmožnost in do katerega študija ga sili njegovo nagnenje. Te šole bi potemtakem ne vlačile s seboj ovirajo-čega balasta, ampak bi njih vzgojno in poučno delovanje dosegalo gotove in lepe uspehe. Iz teh višjih srednjih šol bi bil vsa-, komur svoboden vstop na visoke šole: na filozofsko in pedagoško fakulteto, na tehniko, umetnostno akademijo itd. Tako bi dobili na vsakem polju javnega kulturnega, gospodarskega, socialnega delovanja solidnih in temeljitih strokovnjakov, ki bi dvignili našo splošno narodno kulturo na nesluteno višino. Komur bi pa šibka nadarjenost zapirala pot do višje izobrazbe, njemu oo domača šola v osmih letih z obveznim dveletnim nadaljevalnim tečajem dala toliko temeljite splošne izobrazbe in toliko prvin strokovne usposobljenosti, da mu bo v samostojnem življenju lahko uveljavljati svojo osebnost in pravico ter bogastvo duše in zemlje. Vbodoče naj namreč pri šolstvu ničesar drugega ne odločuje nego nadarjenost» Gmotnim neprili-kam in stanovskim razlikam morajo stati nasproti socialne naprave pri šolstvu. Vsi smo otroci ene domovine, torej moramo biti v enaki meri deležni vseh njenih dobrin. S tega demokraškega stališča se moramo ogrevati za enotno spodnjo srednjo šolo — mi učitelji pa tudi še zaradi tega, ker hočemo imeti sposoben učiteljski naraščaj.
Ker ustvarjamo šolo bodočnosti svojega troimenskega naroda, se moramo predvsem otresti vsakterega nemškega vpliva, ki nas duši in davi že izza dobe Karla Velikega. Tako smo prepojeni in okuženi s tem vplivom, da nam je bil sveti nemški Birokracij najvzvišenejše božan-
stvo, ki se nam je kakor polip zapredel malone v vso našo duševnost. Zato se glasi ukaz bodočnosti: Z nemščino iz naših šoli Nasloniti se moramo temveč na za-padno kulturo, ki se naj kakor veletok razlije preko vse naše zemlje ter nam odpah-ne vrata v Orientl Jugoslavija se namreč razteza od Benečije do Carigrada 1 Tega dejstva ne izprevrže nobena mirovna konferenca. — In ponavljam še enkrat — šole ne relormiramo za danes in jutri, ampak za bodočnost.	(
S tako novo šolo v mislih smo šli na sestanek, ki ga je končno sklicala Dete-lova anketa na četrtek popoldne preteklega tedna, kamor smo bili povabljeni ia kjer smo bili pozdravljeni z opazko, da-mmamo glasovalne pravice, kar je sicer umevno samo ob sebi. A tam je bila naša enotna srednja šola tudi slovesno pokopana! Gospodje so bili po veliki večini mnenja, da brez latinščine in grščine srednja šola ne more živeti, pa tudi brez nemške kulture ne. Čeprav bi v meščansko šolo privzeli nekoliko latinščine (poleg francoščine, ki jo žt sedaj poučujejo), vendar je enotna spodnja srednja šola nemogoča, ker gospodje fiiologi grščine nikakor ne morejo žrtvovati. Kdo bi se spuščal v boj — brez upa zmage? Iz debate se je dalo posneti, da moramo sedaj računati s tremi tipi spodnje srednje šole, ki jih označimo s sedanjim poimenovanjem: gimnazija, realka (realna gimnazija) in kot tretji, nov tip: štirirazredna meščanska šola. Ko smo to konštatirali, je bilo naše delo opravljeno; pa smo šli, želeč Detelovi anketi obilo uspeha 1
In tudi naša pota so šla narazen: delali bomo vsak zase! In zunaj smo se ustavili in smo rekli skoro vsi obenem: Sedaj pa na delo in v boj za meščansko šolo — za šolo bodočnosti! Iz nje bo odprta pot v višje razrede srednjih šol realnega, pedagoškega, kmetijskega, trgovskega značaja, odtod se odpirajo vrata na visoke šole skladnih značajev, s teh visokih šol pa drži široka cesta v resnično življenje! Torej ne smemo biti nič žalostni ali pa celo milim Jeram enaki, saj ne moremo ničesar izgubiti, ampak samo vse pridobimo. In narod sam pokaže, katera šola
LISTEK.
„Zvonček".
»Zvonček«, list s podobami za slovensko mladino. Leto XX. — St. 1. hi 2.
—	Svečan 1919.
Ko sem prejel to dvojno številko našega prekrasnega mladinskega lista, sem se nehote spomnil onega dne, ko smo stali ob krstu tega lista. Bilo je nekega večera v stanovanju tovariša L. Jelenca na Rimski cesti. Bili smo štirje, ki smo pogumno podpisali ustanovno, obenem pa tudi nekako poroštveno pismo, kjer smo se zavezali, da plačamo solidarno morebitno izgubo enoletnega izhajanja »Zvončka«. Toda — naš up nas ni varal! »Zvonček« se je prvo leto tako priljubil naši mladini
—	a tudi odraslim — da danes lahko zre na svojo dvajsetletnico s ponosom in sa-•nozavestnostjo, da nima ne blizu in ne daleč pajdaša, ki bi stopal v tako krasni, naravnost svatovski obleki pred jugoslovansko mladino, kakor je stopil rav-
• no v tej prvi dvojnati številki naš ^-Zvonček«. — Dolga je doba 20 let, in »Zvonček« je vztrajal neustrašeno vso to tjplgo dobo, bodril in učil slovensko mladino ter jo vodil zvesto po začrtani poti do končnega smotra, ki ga vidimo danes v naši mladi državi Jugoslaviji.
V prvi številki I. letnika »Zvončka« pravita uredništvo in upravništvo v oklicu »Naročnikom in bralcem«: »Osnovali smo list, ki je posvečen dragi slovenski mladini, in danes ji pošiljamo njega prvo številko. Gojili smo dolgo časa srčno željo, da bi nam bilo omogočeno, podajati Slovencem in Slovenkam, ki jim še sije zlata mladost, dobrega beriva, ki naj jo uči in razveseljuje.«
In naš prvi in še sedanji urednik E. Gangl je v tej prvi številki zapel v »Pozdravu« :
Ah, zdaj si zapel! Mi se zbiramo in se veselo nate in vate oziramo!...«
Ob koncu leta pravita zopet uredništvo in upravništvo: »Z današnjo številko zaključujemo »Zvončkov« prvi letnik. Veseli nas, da ga zaključujemo z veselim srcem in z jasnim pogledom v bo-nočnost. Tekom leta smo čuli toliko pohvale od prijateljev slovenske mladine, a od nje same toliko odkritosrčnega veselja, ki ii ga je napravljal »Zvonček«, da nam ni žal ni truda, ni stroškov, ki nam ga je povzročalo vzdrževanje naši mladega lista«.
In kako lepo je število 19 letnikov »Zvončka«, ki danes krase marsikatero
zasebno knijžnico tega in onega sloves skega moža, ki je bil stalni naročnik od prve številke prvega letnika do današnje dvojne, lahko rečemo, jubilejske številke! Prvo je mogoče bral kot osemleten ali desetleten šolarček, a danes lahko že s ponosom kaže svojemu sinčku ali hčerki podobice, ki krase vse letnike našega »Zvončka«, ali pa celo posluša, s kako težavo že slovka njegov ljubljenec ljubko pesemco »Mladi Jugoslovan.«
Z iskreno pieteto sem pregledal in prelistal vseh 19 letnikov našega »Zvončka«. Koliko klenega zrnja, koliko zlatih naukov in koliko duševnega dela tiči premnogih sotrudnikov in sotrudnic, ki v teh 19 letnikih! A obšla me je obenem tudi srčna tesnoba, ko sem bral imena jih danes krije že črna zemlja in ki jim ni bilo dano, da gledajo jasno nebo, ki je razpeto nad našo lepo domovino, in ki ne uživajo svobodnega zraka svobodne domovine!
Pribiti moramo še nekaj! V prvem letniku »Zvončka« v zadnji številki je opisana stoletnica rojstva našega prvega pesnika Preščrna, a v prvi številki ju-bilejskega letnika pa stoletnica smrti prvega pravega »Jugoslovana« — Valentina Vodnika! — Dobro znamenje!
Jubilejska številka našega »Zvončka' nima tekmeca med vsemi sodobnimi mla-
dinskimi listi raznih narodov. Poznamo precej natančno razne mladinske liste, tako slovanske kakor tudi drugih narr dov, toda »Zvončku« mora dati vsak nepristranski ocenjevalec prvenstvo. »Zavezi« moramo čestitati, da je poverila vso opremo tega jubilejskega letnika tovarišu Dragotinu H u m k u. Boljšega mojstra ni mogla dobiti. — A tudi uredniku moram čestitati, ker je zbral tako srečno snov. Naš starina Janko Leban je z navdušenim mladostnim ognjem zapel »Jugoslaviji«, in prepričan sem, da bo ta češem dobila tak odmev v srcih mladih Jugoslovanov, da jo bo slehrni znal kmalu na pamet. In kako ljubka je pesemca »Mali Jugoslovan«, ki jo je spesnil Andrej Rapč! Nadaljnje vsebine ne navajam, ker sem prepričan, da kdor hoče naši mladini nakloniti res lep dar, ji naroči »Zvonček«.
K sklepu samo še to-le: Ko bi »Zaveza« ne storila v vsej življenjski dobi ničesar drugega, kakor da je izdajala »Zvonček,« ji mora biti zagotovljen tra-j e n spomin v slovenski kulturni zgodovini in je tudi vredna, da še nadalje živi!
»Zvončku« pa kličem: živi, cveti, rodi i	_ Ivan Sega.
odgovarja njegovim zahtevam In potrebam. In končno skliče vendarle narod anketo svoje volje, ki brez dvoma stopi na našo stran!
Od onega dne dalje več ne poznamo pastorke v svojem šolstvu! Gojili jo bomo poslej s posebno skrbjo in ljubeznijo, ker smo prepričani, da bo imel narod od nje največ koristi. Kakor kaže naš list, vztrajno dela učiteljstvo krške meščanske šole na učnih načrtih, ki jih predela tudi v po-d-obnostih. Vsi mu stojmo ob strani in razvijmo kar najresnejšo propagando, da pride naša dosedanja pastorka do pravice, imena in veljave!
Okrajni šolski sveti.
Z zadoščenjem mora slovensko učiteljstvo poudarjati, da je Načrt preustro-jitve šolstva in narodne vzgoje, ki ga je izdalo uredništvo »Učit. Tov.« in sestavil odsek za preustrojitev šolstva naše Zaveze, vzbudil v vsej slovenski javnosti mnogo pozornosti in da ga je slovenska javnost sprejela z vsestranskimi simpatijami.'»
Iz tega načrta jasno odseva vsestransko, temeljito poznavanje vsega šolstva, ki ga je in ga še goji zbrano učiteljstvo v Zavezi, in da se je ravno to učiteljstvo v vsej dolgi dobi obstanka svoje organizacije podrobno pečalo ravno s šolstvom. In to je najboljši dokaz, da je narod, ki ima tako učiteljstvo, lahko ponosen nanje i da ga mora bodočnost upoštevati in ga podpirati pri njegovem prizadevanju,
Z ozirom na to se pa hočemo dotakniti še jako pereče točke. Razpravljajmo iavno o njej, ker se nam zdi ravno ta točka življenjskega pomena za naše šolstvo, posebno za ono na ozemlju bivše Kranjske. — Zato upamo, da bodo mero-dajni faktorji upoštevali ta naš apel in mu tudi takoj ugodili. —
Zgodovinsko žalostno dejstvo je, da Je nekdanji nekronani kralj vojvodine Kranjske izročil šolstvo v drugi, a učiteljstvo v prvi vrsti raznim trinogom v oblast z izrecnim namenom, iztrebiti in pokončati slovensko napredno učiteljstvo na vsej črti. V ta namen se ni sramoval nobenega sredstva, zakaj njegova deviza je bila: namen posvečuje sredstva! Ne le, da se je posluževal znanega Luegerjevega sredstva, da je treba slovenskemu naprednemu učiteljstvu napraviti jasli kolikor mogoče visoko, ne le, da je kot protiutež vsaki organizaciji naprednega uči-teljstva postavil takoj nekako enako učiteljsko organizacijo, temveč izročil je tudi ves šolski ustroj, pričenši od deželnega šolskega sveta dol do zadnjega zakotnega krajnega šolskega sveta, v roke najhujših nasprotnikov dobrega šolstva in naprednega učiteljstva.
Nekdanjega slavnoznanega c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko žalostnega spomina ni več. Da so ostali šc nekateri člani te mesečne inštitucije pri življenju in delu, nas ne plaši; tudi to bomo preživeli, zakaj preživeli in preboleli smo še kaj hujšega in trpkejšega.
Kot druga korporacija, ki ima usodo narodnega šolstva in naprednega učiteljstva še kolikor toliko v roki in mu daje več ali manj za njegov razvitek potrebnih smernic, je pač(bivši c. kr.) okrajni šolski svet.
Ta korporacija nosi v vsej svoji upravi, v vsem svojem delovanju še vedno pečat Šusteršičevega nazadnjaštva in njegove mržnje napram pravemu razvoju šolstva in naprednjemu učiteljstvu. Razen iz zastopnikov učiteljstva sestoje ti (c. kr.) okrajni šolski sveti še vedno iz mož, najzvestejših privržencev nekdanje Šušteršičeve slave in pohlepnosti. —
Vsi okraj, šolski nadzorniki na bivšem Kranjskem so še vedno pripadniki nekdanjega c. kr. deželnega šolskega sveta, kjer je gospodarila trda pest viti.. Kalteneggerja, podprta vedno pri vsakem še tako velikem hudodelstvu z vso težo šušteršičeve tedanje veljave. In naj se trudijo ti junaki še tako, prilagoditi se sedanjim razmeram, pečat njihovega, nekdanjega delovanja se jim še vedno blešči na čelu.
Zastopniki bivšega deželnega odbora so istotako bili najhujši privrženci Šusteršičevega sistema, in na ta sistem so prisegli pri vsem dosedanjem delovanju — o čemer vedo zasicpn k? naprednega učiteljstva zapeti marsikatero žalostno pesem. — Izgovor, da so sedaj postali drugačni, je jalov; zakaj ako sedaj govore, da obsojajo delovanje nekdanjega boga Šusteršiča, so ali sedaj neodkrito-srčni, ali pa so bili prej.
In zastopniki občin? Imamo pač nekoliko izjem, Ki so možje, vredni splošne-
* Opozarjamo le na tozadevna članka v .SJav. Narodu" in „Domovini*. — .Slovencu" ni povolji pasua „temelj etične ali moralna kulture," Op. pis.
ga spoštovanja, ki pa niso bili poslani od občin, voljenih po volji Susteršičevih nazorov, v to korporacijo, temveč od občin, katere je želel imeti sistem imenovanega politika na dnu pekla. O — teh zastopnikih velja tudi ono, kar smo zapisali o zastopnikih deželnega odbora.
O zastopnikih cerkve v tej korpora-ciji ne govorimo. Prepričani smo, da bo merodajna cerkvena oblast, na čelu ji pre-modri naš primas, kaj kmalu pomedla z njimi tako temeljito, kakor temeljito je pomedla z njim v vseh kvojih korpora-cijah.
Naša iskrena prošnja, oziroma nujna zahteva na deželno vlado je, ki sedaj re-prezentuje bivši deželni odbor, naj takoj anulira mandate zastopnikov bivšega deželnega odbora in imenuje naj takoj nove zastopnike, in sicer tako, da dobi vsaka stranka — t. j. V. L. S., J. D. S. in pa J. S. D. S. -po enega zastopnika.
Izgovor, dadeželna vlada ne more tega storiti, ne drži, zakaj ako se je mogel deželni šolski svet tako temeljito in hitro preosnovati, tem lažje se da kaj takega storiti z vsemi okrajnimi šolskimi sveti.
KAREL DOBERŠEK:
Pogled nazaj in naprej.
iii.
Smeri svojega delovanja moramo obrniti na vse sloje prebivalstva, ki prihaja v poštev pri gradbi nove države, oziroma je njen glavni temelj. Upoštevati moramo posebno stališče kmetijstva, delavstva, trgovstva, obrtništva. Danes imamo tukaj vsaj na Koroškem, kjer smo se najbolj ponašali z našo šolo, še docela ledino. Ne samo po zaslugi nas samih, ampak po zaslugi bivših c. kr. oblastnij in vojne je nastala med temi vsemi stanovi v vsakem oziru grozovita razora-nost. Vse živi v nekakem diliriju, in vsak pričakuje, da bo država ravnb njega najbolj upoštevala in razmere po njegovem stanu uredila, da bo imel on kar najugodnejše stališče v državi. Razpaslo se je tudi mnenje, da je vsak poklican politiko-vati o republiki in monarhiji, kritikovati komaj nastajajoče prve in najpotrebnejše upravne organe, zaničevati vsako oblastno odreditev. Kar mu je bilo včeraj še ničla, to mu je v novi državi po polomu idealno; kar je bilo prej škodljivo, mu je danes koristno, kar nepotrebno, je danes vitalno, oziroma vse mu ne ugaja, in sicer samo sedaj, ko imamo lastno državo. Nemara bo to trajalo še vse leto. Zato je potrebno, da tudi učiteljstvo zavzame k temu odločno stališče in vpliva pomirjevalno na ljudstvo ob vsaki dani priliki po najboljšem načinu, saj tudi šola pod temi razmerami trpi. Sicer pridemo tako daleč, da bo naše javno življenje tako zastrupljeno, da ne bo moči zgraditi dobrih in pravih temeljev, ampak bo vse zidano na okornih podstavkih. Nikakor pa ne gre, da bi učiteljstvo samo se udeleževalo hujskanja in kritikovanja, ampak če ima pritožb, se naj obrne na našo organizacijo! Skrbeli bomo, da se vsaka utemeljena pritožba reši v zadovoljstvo člana, zakaj naše prvo pravilo bo, krivice, ki izvirajo iz birokratizma, temeljito odpraviti za vselej! O tem naj bo vsak naš član zagotovljen.
Zato si pa prizadevajmo, da se posebno kmetiško in delavsko ljudstvo or-ganizuje in v svojih organizacijah rešuje pritožbe. Tukaj naj bo ventil, ki pa bo mnogo bolj čistil zrak, kot ga more posameznik. Tukaj naj se mnenja ljudi krešejo, in prepričan sem, da bo ostalo dokaj kristalnega blaga, ki ga bomo mogli porabiti v prospeh našega napredka.
Pri nas so ljudje povečini še mnogo preveč prepričani o visokih svojih zmožnostih, o veliki svoji osebni duševni moči, kar otežkoča tudi organizatorično delo. Nekaj ljudi se pa vendar še dobi, ki mislijo drugače. Ce je organizacija še tako majhna, si ne smemo to zapisati na slab uspeh našega dela, ampak na račun konservativnega značaja prebivalcev samih. Toda ako organizacija trdno dela, premaga končno vse težkoče in potem gre delo samo naprej. Prepričani smo lahko, da se bo naše prihodnje življenje — tako gospodarsko kot vse drugo — vrtelo samo v strokovnih in politiških organizacijah in da utegnemo le potom teh mnogo doseči. Odkrijmo kmetu njemu neznano bodočnost! Primerjamo n. pr. našo državo z Dansko, ki se je po polomu tekom 40 let razvila v prvo agrarno državo v Evropi, da zalaga ves svet s svojimi kmetijskimi pridelki, kakor tudi majhna in malo bogata je zemlja v primeru z našo državo.
Da se je razvila na podlagi agrarnih produktov lastna industrija te državice v posebno moč, bo zanimalo delavstvo.
Agrarna de£ela nikakor ni obenem tudi tlačilka delavstva, ampak je njen steber, da se samo na podlagi dobrega agrarnega stanja" razvija močna industrija najpoprej agrarnih produktov in potem drugih izdelkov. Povejmo, da je slabo ime pri delavcih dobila Avstrija zaradi agrarnega stališča brez dobre agrarne podlage, da ni bila ta država ne agrarna in ne indu-strialna, ampak da so finančne moči obeh slonele na slabih nogah in bile samo v korist višje plasti 10 ih tisočev.
Politika je pač bila pri nas agrarna, prikrojena za veleposestva, a podlaga ni bila agrarna, ni bila gospodarsko dovolj močna. Jedli smo dansko sinovo maslo, pili dansko mleko, belili naše žgance v sili s srbsko slanino, v stiski naročali argentinsko meso. Ne mali kmet, ne delavec si nista opomogla, prvi je ostal zadolžen do srede ali konca vojne, drugi je bil siromašen ves čas.
iako delo nam bo torej več pomagalo kot kritikovauje obiike države, sicer Oi bili podobni peku, ki kritikuje peč, ker je spekel slabe zemlje. Samo s pozitivnim sodelovanjem dosežemo red in mir in zaradi tega razvoj in procvit. Ne bodimo otroci razmer, ampak bodočnosti, s tem bomo obvladali sedanje razmere, bomo pravočasno vkljub zaprekam dobili pravo, zdravo podlago za smoter, ki ga hočemo imeti pred očmi. Kdor bo imel smoter pred očmi, ni možno, da bi zašel na pota brezplodnega dela. Kdor se ozira samo na minulost in sedanjost in pretehtava korake po tein, ne pride naprej. Minulost naj nam služi samo kot izkušnja, sedanjost kot fakt, bodočnost pa kot smoter. Do dosege smotra pa ne drže samo velikopotezne črte, ampak podrobno delo, sistematično delo.
Zato je potrebno, da zaenkrat izdelamo do vseh podrobnosti načrte, ki se bomo po njih ravnali zunaj in znotraj našega delokroga. Za vse naše panoge v šolskem in javnem življenju moramo imeti direktive. Načrt naj obsega vse naše delo za trdno lastno strokovno organizacijo in za delo na zunaj. Nečem prejudicirati vašemu mnenju, zato pa prepustimo vse to debati, ki se je prosim udeležite. Na zunaj — le toliko naj omenim — se tiče načrt dela za vse sloje prebivalstva, torej za v prvi vrsti strokovne izobrazbe kmetiške in delavske mase, obrtnega in trgovskega stanu. Da moremo tak načrt sestaviti, je potrebno, da se vsak učitelj in vsaka učiteljica oglasi za tisti načrt posameznega sloja, za katerega ima največ zanimanja, največje simpatije, ker le tam, kjer so simpatije, se delo lag-lje vrši. Stopiti moramo pa tudi v stik s tistimi sloji prebivalstva, ki zanje izdelujemo načrte, da se poučimo o načinu dela. Kako se to zgodi, naj bo prepuščeno tudi debati. Mislim pa omeniti, da pridejo v giavnem v poštev prizadete strokovne organizacije. Do danes še nihče ni vprašal te organizacije, kako se naj naše delovanje v prid sloju, ki ga zastopajo, preobrazi, zato pa tudi nismo mogli zadostno zanimati prebivalstva zase in za našo šolo. S tem korakom, ki bo nov, se naj pričenja delo, ki bo zanimalo ljudstvo za nas in šolo, ki bo pa tudi nam nudilo zadostne trdne podlage nasproti vsem eventualnim neprilikam ali oblastnij ali posameznikov. Vsak od nas naj se pa tudi zanima in poučuje v eni ali v vseh teh panogah, da pridemo zrelejši prejkotslej do definitivnega značaja našega podrobnega dela. Izdelajmo tudi v to spadajoče Statistike lastnih službenih krajev, da dobimo vpogled v našo gospodarsko stanje, kar bo eminentne važnosti za bodočnost našega dela. Do jeseni letošnjega leta, upam, nam bo mogoče s pomočjo vseh tistih činiteljev, ki pridejo še poleg nas samih v poštev, izdelati vse potrebno za uspešno delo.
Postati moramo kulturni faktor, ki se bo moral upoštevati povsod! Do danes smo bili samo zastopniki šole, odslej hočemo postati živi temelji naroda. Postaviti mu hočemo dom na skalo, blažiti njegovo srce, da se bo v teh domovih dalo prijazno živeti!
O učnih načrtih
za štirirazredno meščansko šolo
kot tip narodne višje šole (spodnje srednje šole).
V.
UČNI NAČRT ZA POUK V MATEMATIKI.
Sestavila dr. T o m a ž Romih in Maks Hočevar.
Učni smoter.
A) Aritmetika.
Spretnost in zanesljivost v računanju s posebnimi in občnimi števili v obsegu štirih osnovnih računov.
Uporaba teh računov v razmerah dr.
žavljanjskega življenja.
B) Geometrija. (Glej geometrično risanje.
I.	razred.
(4 tedenske ure.)
A)	Aritmetika.
Desetni ali dekadični številni sestav. Rimske številke. Denar, mere in uteži kra. ljevine SHS.
Ponovitev štirih osnovnih računov s celimi in decimalnimi števili.
Skrajšano množenje in skrajšano deljenje. Deljivost števil, razstavljanje števil v prafaktorje, največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik.
Štirje osnovni računi z ulomki. Pretvorba decimalnih ulomkov v navadne ulomke in obratno.
Sklepni računi. Ednostavni procentni in obrestni računi.
B)	Geometrija. Glej geometrično risanje!)
II.	razred.
(4 tedenske ure.)
A)	Aritmetika.
Kvatiriranje. Drugi ali kvadratni koren. Razmerja in sorazmerja. Razreševanje regeldetrijskih nalog s pomočjo sorazmerij. Sestavljena razmerja in sorazmerja. Sestavljena regeldetrija.
Razreševanje sestavljenih regeldetrijskih nalog: a) po sklepnem računu, b) s pomočjo sestavljenih sorazmerij.
Procentni ali odstotni računi: a) od sto, b) nad sto, c) pod sto.
Uporaba procentnih računov v poslovnem prometu: a) bruto, tara, neto, b) rabat, diskont ali skonto, c) opravnina in mešetarina, d) nakupni in prodajni račun, e) dobiček in izguba, f) preračun (kalkulacija).
Obrestni račun. Diskontni račun. Po. prečni račun. Razdelni račun. Zmesni račun.
Obrtni in poljedelski računi
B)	Geometrija. (Glej geometrično ri sanje!)
III.	razred.
(5 tedenskih ur.)
A)	Aritmetika.
a)	Računanje s posebnimi števili. Ku-biranje. Tretji ali kubični koren. Mere in uteži tujih držav. Pretvarjanje mer in uteži.
Verižni račun. Zavarovalni računi. Obrestno obrestni račun. Menični račun.1 Novčni račun. Menični račun.
Računi o vrednostnih papirjih (efektih). Obrtni in poljedelski računi.
b)	Enostavno knjigovodstvo. Osnovni nauki enostavnega knjigovodstva in pri metodi uporabljene temeljne knjige (inven-tarna knjiga, blagajniška knjiga, dnevnih in glavna knjiga). Vknjiženje enomesečnega poslovanja kakega posameznega podjetja.
c)	Računanje z občnimi števili. Začetek občne aritmetike s ponavljanjem do-sed.aj priučenih računskih pravil na občnih številih.
Najnavadnejše pretvorbe številnih izrazov. Vaje v zamenjavanju (večkratni preizkusi za pravilnost občnih računov z zamenjavanjem občnih števil s posebnimi števili v nalogi in rezultatu.)
Negativna števila v ednostavnih upe rabah (toplomerska in višinska lestvica, številna vrsta).
Vsestranska medsebojna zveza aritmetičnega in geometričnega pouka.
Grafično poočitoyanje štirih osnovnih računov na daljicah in računskih izrazov za (a + b)2, (a — b)2, (a +- b) (a - bi. (a + b)3 itd. na kvadratih, pravokotnikili in kockah.
Ednostavne določilne enačbe.
B)	Geometrija. (Glej geometrično risanje !)
IV.	razred.
(5 tedenskih ur.)
A. Aritmetika.
1.)	Razlaga osnovnih računskih načinov in njih medsebojna zveza.
Pretvarjanje številnih izrazov in raz-reševanje enačb z njih preizkušanjem.
Vežbanje v funkcionalnem pojmovanju s tem, da se učenci opozarjajo, kako se izpreminja rezultat, če se izpreminjajo računski elementi.
Poglobitev v pojmovanju dekadične-ga številnega sestava in najenostavneje vaje v drugih številnih sestavih. Mert mnogokratniki; ulomki.
Enačbe prve stopnje z eno in več znankami; razmerja in sorazmerja; čist" kvadratične enačbe, v kolikor se rabijo planimetriji. Načrtavanje linearne funkcije in razred vanje enačb prve stopnje s pomočjo futik' cijskih črt.
2.)	Knjigovodstvo: Osnovni nau^ dvostavnega knjigovodstva.
B) Geometrija:
Planimetrija. Ponavljanje in poglobj tev prej obdelane učne tvarine po Evkl1'

dovem definujočem in dokazujočem načinu na karakterističnih zgledih. Razvrstitev ostale tvarine v obliki nalog. Razreševanje načrtovalnih nalog po raznih splošnej-Ših načinih (tudi z načrtavanjem algebraj-skih Izrazov). Računske naloge v naravni zvezi z drugo učno tvarino.
Pripombe.
Pismene naloge: V vseh razredih po tri šolske naloge v vsakem semestru, razen tega male domače vaje od ure do ure.
Na vseh stopnjah naj se intenzivno vadi računanje na pamet z uporabo računskih prikrajškov.
Snov za naloge naj se jemlje iz vsak danjega življenja.
DR. DRAGAN SANDA:
Zgradba slovenskega šolstva.
K članku v prejšnji številki »Učit. Tov.«
Zgradba slovenskega šolstva bi torej bila približno sledeča:
Vseučilišče, 3 leta. 1 letni stro-kovno-uvajalni tečaj s (strokovnim) izpitom koncem tečaja kot matura (naziv: kolegij, institut). — 2 r a z r. višjagim-n a z i j a , 2 leti, 18. in 19. leto st. (naziv: gimnazija). — 3 r a z r. e n o tn a srednja šola, končano 15. do 17. leto st. po mestih; (naziv: lice j i).
Tehn.ika in strokovne visoke šole. — Strokovne srednje šole. — 3 razredna spodnja srednja šola s konč. 12. do 14. let st. po centralnih trgih namesto sedanjih mešč. šol (naziv: norma 1 k e).
Višja stopnja ljudskih šol. — 4. razred ljudskih šol kot pripravnica (11. leto). — 3 razr. ljudska šola. — Vsaka teh 3 stopenj srednjih šol ima tako zaokroženo izobrazbo, da je mogoče iz njih nadaljevanje v višjo stopnjo in obenem prožen vstop v življenje trikrat tekom srednješolskih študij, in sicer s 14., 17. in 19. letom, dočim je sedanja delitev v spodnjo in višjo stopnjo v tem oziru občutno pomanjkljiva.
Temu ob strani:
1.	Poljudno-znanstvena vseuč. predavanja po m e s t i h.
2.	Poljudno-znanstvene in obrtno-izobraževalne nedeljske ali ve č e r -n e šole v vsakem večjem kraju; poučujejo učitelji.
3.	Večerne skrajšane srednje šole po mestih za odrasle, ki srednješolske izobrazbe in nje pravic nimajo.
4.	Večerne nadaljevalnice za odrasle po m e s t i h , ki so čez dan zaposleni, splošno izobraževalnega značaja brez srednješolskih pravic.
5.	Potujoči večmesečni stro-kovno-obrtni tečaji ali za gospodarske in zlasti gospodinjske stroke po d e ž e 1 i (v centralnih trgih).
Učni redi srednjih šol s pripravljalnim 4. ljudskošolskim razredom bi naj bili sledeči:
1.	Predmeti 4. ljudskošol-skega razreda kot pripravnice na normalko, na metodični višini sed. 1. razr. spodnjih srednjih šol.
Predmeti, kakor sedaj, le na znanstveni podlagi v primerni razdelbi ur. 10/11 leto st.
2.	N o r m a 1 k a, t. j. enotna nižja srednja šola po centralnih trgih namesto r. meščanskih šol in sp. gimn.
I. razr. II. razr. III. razr.
11/12 1. 12/13 1. 13/14
verstvo in mo-
ralka..... 1	1	1
slovenščina . . 4	4	4
srbohrvaščina „ —	—	1
nemščina .... 3	3	3
francoščina . . —	3	3
zemljepis ... 3	3	3
zgodovina ... 3	3	2
splošna kultura —	—	21)
zoologija (1. teč.) 3	—	—
botanika (2. teč.) 3	—
matematika . . 3	3	3
opisna geometrija 5	5	2
prostor, risanje —	—	2
fizika......—	3
kemija .....—	—	3
tehnologija . . —	—	1 elementi državo-
znanstva . . —	—	1 lepopisje .... 2	—	— telovadba s higieno .... 2	2	(l)2) knjigovodstvo —	—	(l)2) stenografija . . —	—	(2)2) glasba ..... 1	—	—
Skupaj oblig. ur 30 30 33
Opombe: 1) pregled razvoja člov. kulture, etnologija, elementi umetnosti in svet. literature; 2) fakultativno.
3. L i c e j i	(t. j. srednja stopnja sr.
šol.
I. razr. II. razr. III. razr. 14/15 1. 15/16 1. 16/17 1.
verstvo in mo-
ralka .....	2	2	2
slovenščina . .	4	4	3
latinščina ...	6	4	3
francoščina ...	3	d	3
nemščina ...	2	2	2 slovanski jeziki: češki in poljski
(po 1 teč.) ...	2	—	— ruski in bolg.
(po 1 teč.) . .	—	2	—
srbohrvatski .	—	—	2
zgodovina ...	3	3	3
zemljepis ....	—	—	3
matematika . .	3	3	3
kemija z min. .3	—	—
fizika..........—	3	3
zoologija in bot.	—	4	—
logika ..........—	—	2
higiena..........—	—	1
telovadba ...	2	2	2
risanje ....	2	(2)	(2)
32
32
Skupaj oblig. ur 32
4. G i m n a z i j e, t. j. zgornja stopnja sr. šol.
1. r. 17/181. II. r. 18/19 1. hum. realn. hum. realn.
verska filozofija		
in zgodovina . .	2	2
slovenščina . . .	4	4
angleščina l) .. .	3	3
nemščina ....	2	2
latinščina . . .	3 —	3
matematika . . .	3	3
opisna geom.	- 3	—
astronomija . . .	—	2
mineralogija . . .	3	—
geologija ....	—	2
filozofija ....	2	—
etika.......	—	2
umetnosti ....	3	—
svet. literatura .	2	2
slovan. zemljepis	2	—
nac. ekonomija .	—	2
pravno državo-		
znanstvo ....	—	2
telovadba . . . .	1	1
glasba ......	2	2
Skupaj oblig. ur	32	32
1) ali italijanščina.
Škofu Francetu v spomin.
Nenadna smrt licejskega ravnatelja Ivana Macherja mi je potisnila v roke pero za sledeče vrstice, ki naj bodo po-polnilo nekrologu pokoj, tovarišu Francetu Škofu, ki ga je objavil »Učit. Tovariš«.
Pokojni tovariš Škof Frajnce je namreč še kot dijak-učiteljiščnik napravil prav mnogo slik posebno iz živalstva .za Macherjeve učne knjige »Živalstvo«, »Pri-rodopis« itd. ter označil te slike s šh;< Š. F. 05, večkrat pa tudi s polnim podpisom Franc Škof 05. —
S pokojnim tovarišem sem se sezna nil 1. 1906 v takozvanem risarskem tečaju za obrtno nadaljevalne šole, kamor so nas poslale višje bivše avstrijske c. kr. šolske oblasti, in sicer iz vsakega šolskega okraja po enega. Takrat je bil Škof nastavljen kot provizoričen učitelj v St. Vidu nad Ljubljano.
Sklenila sva kaj kmalu prav tesno po-bratimstvo. In koliko lepih popoldanskih in večernih ur sva prešetala po Tivolskih drevoredih in izprehodih, kjer sem spoznal dodobra njegovo mehko, za prirodo tako vneto srce. In poudariti smem, da sva se v premnogih vprašanjih popolnoma zlagala, zakaj on je motril vso prirodc, s svojega estetičnega stališča — kot slikar, a jaz pa s svojega, bolj realnega kot prirodoslovec in lovec. —
In kolikokrat mi je tožil, zakaj mu ni življenjska usoda poklonila vsaj ta< bogatega strica, da bi se mogel na njega nasloniti, da bi mogel obesiti na klin vso »šolmaštrijo« in se popolnoma posvet; svojemu višjemu poklicu — slikarstvu.
Tolažil sem ga, naj počaka, da postane stalen in kot tak naj zaprosi višjo šolsko oblast, ki mu bo radevolje dala vsaj dvoleten študijski dopust — a poleg tega še primerno ustanovo, ker bo ta velikodušnost le njej v prid. —
Tovariš je verjel mojemu upanju — toda bolje bi bil storil, da ni. —
Zaprosil je v istini za dvoletni študijski dopust in ga tudi dobil, toda — citiram doslovno — »unter der Massgabe, dass die Supplierungskosten von ihm aus seinen Dienstbezügen bestritten werden.« (Dekret c. kr. dež. šol. sveta z dne 24. jul. 1911, št. 4962.)'
In njegova plača je znašala takrat bil je nastavljen kot definitivni učitelj — voditelj pri sv. Križu nad Jesenicami — 1000 K in doklada 60 K.
Kako je pokojnik mogel živeti s to sijajno plačo — kar mu je namreč ostalo
—	v Pragi, ve ie on sam in pa tisti gospodje na bivšem c. kr. uežei. šol. svetu, ki so mu izstavili ta dekret, ki je pač vreden, da se ga uene v naš šolski muzej v večen spomin na nekdanje lepe * »kranjske« šolske razmere.
Dostavljam i;e to-le: Pokojnik je bil rojen 9. sept. l«Sb v Ljubljani, kjer je tudi dovršil 1. 1905 tamošnje učiteljišče.
Usposobljenostni izpit je napravil v Gorici tO. maja 1910.
Službovat pa je od sept. 1905 kot pro-vizoricni učitelj v St. Viau nad Ljubljano, potem od oktobra 1909 v llrusici primorsko), prišel je na to kot provizoricni učitelj-voditelj v Kranjsko goro s lo. sept. 1910 1., a 1. 1911 meseca maja je oouu službo definitivnega ucitelja-voditelj pi> Sv. Križu nad Jesenicami.
Svetovni metež ga je potegnil v svoj vrtinec, iz njega se m mogel rešiti do 14. aprila 1918 vkijub mnogemu prizadevanj,
—	kakor mi je pisal — prišel je k Sv. Križu, kjer je poučeval do konca šolskega leta, — a 14. sept. 1918 je dal slovo prijaznemu Sv. Križu, da prevzame tako težko priborjeno službo prof. suplenta za risanje na gimnaziji v Visoki Labi na Češkem.
Lahka Ti žemljica v bratski državi!
Ivan Sega.
V spomin tov. Ivanki Končinovi.
(t 24. X. 1918.)
Uvelo, orumenelo listje je zašumelo in zaječalo v jesenskem vetru. — To je bilo tedaj, ko si umirala . . .
Planila sem k oknu in nema zrla v črno, viharno noč. — Dozdevalo se mi je, da me temna drevesa kličejo; saj je v njih vrheh tulil in šumel oni trdi, neizprosni krik smrti. Zbežala sem pod prosto nebo, hoteč si olajšati kruto bol, ki je tiščala z neko krčevitostjo moje prsi. Grom je bobnel med oblaki, bliski so švigali na nebu. In duša moja je kričala po tolažbi. Zaplakala bi s temno nočjo najtežje solze, a suho mi je bilo oko. Srce, bičano in te-peno, podeče se z neugasnim hrepenenjem za lepoto in ideali — je pozabilo solz V neusmiljenem boju življenja je bilo prisiljeno okameneti — in noče več poznati mehkobe.
Mlada, triindvajsetletna mladenka! Je li kdaj gorel žarek čiste sreče na tvojem obličju. Ali ti neštetokrat srce ne drhti v trpki bolesti, ali ti duša ne trpi v razočaranju? In ti molčiš! Molčiš, ker si ponosna! Bog ti daj tolažbe in bodrila!
Pomlad prihaja v svate. A pred menoj je oni jesenski dan, ko smo Te pokopavali. Pred seboj gledam sobo, posejano s poznim cvetjem. In tam med belimi in rdečimi rožami — leži bela mladenka. In na njenih črnih kodrih trepeta soj molčečih sveč! Kako so krasni ti cvetovi, kako si ljubka, bleda tovarišica!
Zakaj nisem umetnica, da bi upodobila to kipečo, ugaslo mladost, te bujne, smrt proslavljajoče cvetove!
Vidim Te, Ivanka, da si srečna v tem jesenskem okrasu. Dražesten usmev na Tvojem mrtvem licu mi to pripoveduje. »Kako daleč so od mene zmote in prevare, kako daleč vaše gorje!« to hočejo zašepetati Tvoja nema usta . . .
Turobno in zamolklo plove čez plan glas zvona. In deca drobna čaka tam ob vrtu, kdaj Te prinesejo iz hiše. Kaj' pretresa v tem trenutku ta srca otroška? Ali ne odseva iz teh velikih, vedno vprašujo-čih oči tiha bolest, ali ne bereš na teh vsak dan razposajenih ličecih resnične žalosti? Nedolžnost pač ne pozna hinavstva.
In tam nižje doli čakajo dekleta, mladeniči. Tudi oni so danes podobni onim plahim otrokom. Zavedajo se, da si iztrgana svetu na veke. Živeje se Te bodo spominjali nekdaj kot nas. »Pri nas je umrla, tam-le za cerkvijo je pokopana!« Tako bodo nekdaj govorile te devojke-majčice, ti momci-sivi otci!
Ali si imela v svoji samoti še katera druga bitja nego ta, da so Ti lajšala ure v Tvoji samoti? Ali Te ni največkrat preprosto kmetiško dekle s svojimi dovtipi in zvonkim smehom pripravilo do veselja? In ali Ti ni hrepeneča fantovska pesem, doneča sem s poljan v tihih, čarobnih nočeh, napolnila s čistim žarom mladosti zlate Tvoje duše?
Zabobneli so udarci kladiva v belo
rakev--in skrita si bila našim zem-
skim očem.
Bog s Teboj, mlada devojka! Svet nam bo spomin na Tebe! Saj si bila tako bliskoma iztrgana iz naše srede, da nas Tvoja izguba dela neutolažne.
Cuj, dragica! Pomlad pozvanja po dolih in gričih. Gotovo se bo ustavila tudi gori na Rakiški planoti ... O, povej, ti
cvetka zala, ki vzkllješ na njenem grobu, da jo pozdravlja tovarišica iz daljine. Da se je tako živo spominja v teh solnčnih dnevih, ko diha priroda v prvem času pomladi, ko prihajajo iz njenih grudi koprneči kliki po rožah in vstajenju! Potoči, prvi nežni cvet, ki boš poniknil iz še hlad-nih tal, potoči solzico, ki jo rosi za njo moja duša. Povej ji, travica zelena, ki boš kot nevestin venec pognala okolo njenega nizkega griča, naj spava sladko, presladko! In ti, ptičica drobna, ki letiš sem od juga — ustavi se na oni visoki planjavi, poišči ono samotno selo, kjer je živela, počivaj za hipec na okencu njenega domovja! In še nekaj te prosim, pev-čica krilata: Poleti še tja na one zapuščene dvore, kjer vlada mir in tihota, zleti na njen križ in zažgoli ji ono pesemeo, ki sva jo pred letom dni prepevali in ki si jo morda tudi ti poslušala v onem senčnem gozdu: »Pomlad že prišla bo . . .«
Zorka.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Kozjansko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 30. sušca t. 1., ob 2. uri popoldne v šoli v Kozjem po sledečem vzporedu:
.1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Razgovor o načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje. (Blagovolite načrt vsi proučiti.) 4. Sklepanje o zvišanju članarine v smislu Fleretovega predloga. 5. Poročilo blagajničarke. 6. Volitev delegatov za Zvezino delegacijsko zborovanje. 7. Slučajnosti. — K prav obilni udeležbi vabi za odbor — Grmovšek, t. č. preds.
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj
je na svojem zborovanju dne 9. sušca sklenilo soglasno, da plača vsak član 5 K '.a rezervni sklad Zaveze. Sklepu so se odzvale vse šole, razen one na Dobrni, in sicer sledeče: Blagovna 10 K; deška okol. lj. šola v Celju 29 K; mestna deška lj. šola Olga Sirca, Kodela iienr. in Roza Knezova (M. Wudler plačal v Laškem) 25 K; Mestna dekl. ljud. šola v Celju: Fanči Pri-stovškova, Vera Levstikova, Ema Lileko-va, Mira Pučeva in Beti Zupanekova 25 K; Dramlje 15 K; Frankolovo: Štukelj Iv. 5 K, Štrigl Ant. in Josip 10 K; Galicija 10 K; Gotovlje: Brinar Franc in Tilka 10 K; Griže 25 K; Št. Jur ob J. žel. deška šola 20 K; Št. Jur J. ž. dekliška 30 K; Kalobje 10 K; Liboje 10 K; Ljubečna 20 K; Št. Lovrenc pod Prož. 15 K; Šmartno v Rož. d. 15 K; Nova cerkev 15 K; 'Št. Pavel: Schmidt 5 K, Pečar 5.20 K, Marija Pečarjeva 2 K; Št. Peter: Požar 5 K, Senica 5 K = Petrovče 20 K; Pireši-ca 10 K; Zgor. Ponikva 10 K; Svetina 5 K; Vojnik 30 K; Žalec 25 K; Polzela 32 K 50 v. Skupaj 494 K 50 v. Ta znesek je odposlala blagajničarka tovarišicn Wud-lerjeva Zavezi jugoslov. učiteljst dne 19. sušca 1919.
+ Učiteljsko društvo za Trst In okolico je imelo dne 16. februarja redni občni zbor. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo v 1918. letu 159 članov. Tudi blagajniško poročilo je nadvse razveseljivo. V odboru so sami vrli tržaški tovariši in tovarišice, ki visoko dvigajo pravor stanovske zavednosti! Izvun društva je bilo le 7 tovarišev, ki pa so vsi — razen enega — pristopili letos. Ta edi-nec je voditelj škedenjske šole, italijanski klerikalec Križan —Crociatto. — Lanski račun pri Zavezi je ves poravnan. Zbran je tudi prostovoljni organizačni prispevek za rezervni sklad Zaveze, na osebo po 10 K. Nabiranje je krasno uspelo — brez godrnjanja in brez očitanja kakega »nadlegovanja.« V četrtek po Veliki noči bo pomladansko zborovanje — kamor smo vsi povabljeni! V Trstu pravijo: Mi smo kakor vrli ljubljanski škof: »Mi pa ostanemo, kakor smo b'li!« — Ali veste, tovariši in tovarišice v svobodi, česa nas uči to poročilo?
Kronika.
= Dr. Korošec o ureditvi šolstva.
Jugoslovanski dopisni urad poroča iz Bel-grada z dne 26. t. m.: »Epoha« priobčuje razgovor z ministrskim podpredsednikom dr. Korošcem o ureditvi našega šolstva. Dr. Korošec je zagovarjal demokraške zahteve po temeljiti reformi našega šolstva. Nova generacija ne sme več poznati analfabetov. Na kmetih nameravajo za dečke uvesti pouk v poljedelstvu, za deklice v gospodinjstvu. Vsak otrok se mora seznaniti z osnovnimi pojmi higiene Pouk v šolah se mora izpopolniti. Uvesti se mora francoščina in angleščina, da se bomo mogli naslanjati na zapad kulturno in gospodarsko, kakor se sedaj že no~ litiško. Tudi z Rusijo bomo morali iskati novih zvez. Dr. Korošec je poudarjaj da je treba tudi na polju učiteljstva temelji-
lih reform. Osnovati je treba čim večje število učiteljišč in strokovnih šol, zlasti za poljedelstvo, obrt in trgovino. Nujno potrebno je, da se podržavijo vse šole. — K temu poročilu pripominjamo, da od dr. Korošca napovedane reforme že vsebuje naš načrt, ki smo ga izdali v znani brošuri. Ako tudi drugi politiki soglašajo z nami, potem pridejo našemu šolstvu kmalu boljši časi. Omenjamo še, da smo Zavezin načrt novega šolskega zakona takoj ob izidu poslali v Belgrad Državnemu veču.
= Rudarska šola za izobrazbo paznikov. Deželna vlada je sedež rudarske šole za izobrazbo paznikov premestila iz Ljubljane v Celje.
= Hrvatska duhovščina v Zvezi javnih nameščencev. Zagrebški »Obzor« poroča, da so se hrvatski župniki in kaplani obrnili na Zvezo javnih nameščencev s prošnjo, da jih sprejme kot člane. Svoj korak utemeljujejo s tem, da bodo ob agrarni reformi izgubili posestva in bodo poslej plačevani kakor vsi drugi javni nameščenci.
= Dijaki za tehniko v Zagrebu. Zagrebški vseučiliščniki so začeli veliko akcijo za otvoritev tehnike v Zagrebu. Osnovali so odbor za tehniko. Ta nabira podpise dijakov in častnikov, ki se žele vpisati na tehniko. Stanje naših slušateljev na tehnikah v Pragi, na Dunaju in v Gradcu — kolikor so jih sploh sprejeli — je zaradi draginje obupno. Mnogo tehnikov sploh ne more nadaljevati že začetih študij.
= Celibat učiteljic na Češkem. Češka vlada pripravlja zakonski načrt za odpravo celibata učiteljic, ker so vsi me-rodajni faktorji za odpravo. Rešiti je treba le še vprašanje o pravicah otrok po umrlih poročenih učiteljicah, kakor sploh vprašanje o pravnem stališču omoženih učiteljic, posebno tudi vprašanje o substituciji v dobi materinstva.
= Ernest Denis češkemu vseučilišču. Znani francoski znanstvenik v?eučiliški profesor Ernest Denis je poslal praški univerzi pismo, ki v njem izraža željo, da bi se med Francozi in Čehi vzpostavili čim najtesnejši stiki, zlasti na znanstvenem polju. V to svrho predlaga, da bi se vseučiliški profesorji med Prago in Parizom zamenjavali in da bi izdajali znanstvene mesečnike in druge publikacije.
—	Olomuc in Brno. Občinski svet v Olomucu je ugovarjal proti temu, da naj Brno dobi pet visokih šol, dočim so Olomuc popolnoma prezrli. Olomuc naglaša, da se najodločnejše zavaruje proti takemu kulturnemu centralizmu.
= »Medjimurske Novine« v Čakav-cu. »Medjimurske Novine« imajo sedaj 2000 naročnikov, kar je lep uspeh za list. ki je začel izhajati na bivšem madžarskem teritoriju. Uredništvo je prevzel dr. Ca,i kovec, ravnatelj učiteljišča v Čakovcu, upravo pa Pavel Lesjak, sedaj gimnazijski ravnatelj v Zagrebu.
= Delo madžarskih komunistov. Ljubljanski dopisni urad poroča iz Budimpešte z dne 30. marca: Ljudsko poverje-ništvo za pouk je pričelo z velikopotezno propagando potom ljudskega izobraževanja. Ustanovili bodo posebne šole. kjer bodo vzgajali komunistične agitatorje. Vse vseučiliške dijake so pozvali, naj po vseh svojih močeh podpirajo to propagando, ako se le morejo temu delu posvetiti z notranjim prepričanjem. — Republika svetov smatra pouk kot naravno nalogo države in prevzame temu primerno vse ue državne vzgojevalne zavode v upravo republike svetov.
= Na Ogrskem so odpravili iz šol veronauk. Iz Budimpešte poročajo z dne 27. marca: Komisar za javni pouk v glavnem mestu je izdal danes naredbo, da se mora ustaviti na vseh šolah veronauk. Namesto veronauka naj se razlagajo današnje družabne razmere in predmeti splošnega znanja.
—	Za pobijanje analfabetizma v Bosni-Hercegovini priporoča mostarska »Narodna Sloboda«, naj se v to svrho izšolajo invalidi, ki naj potem po vaseh vodijo tečaje za analfabete. Podrejeni naj bi bili ti ljudski učitelji učitelju na najbližji ljudski šoli.
= Boljševlki širijo kulturo. Dne 20
marca se je sestala v Moskvi splošna konferenca ruskih organizacij za razširjanje kulture med proletarijafom. Konferenca se deli na oddelke za gledališče, glasbo, upodabljajočo umetnost, literaturo in za ustanavljanje klubov.
= Italijani zapirajo v Dalmaciji šole. Admiral Millo je ukazal v Šibeniku zapreti realno gimnazijo in dekliško meščansko šolo, to pa zato, ker je tamošnje učiteljstvo odklonilo nadzorstvo nekega italijanskega profesorja, ki nima za nad-zorniško službo nobenega naslova.
= Organizacija pravoslavne duhovščine. Društvo pravoslavnih duhovnikov v Srbiji je razširilo svoj delokrog tudi na ostale pokrajine kraljevine SHS in pri-
vzelo v glavni odbor zastopnike iz Vojvodine, Črne gore ter Bosne-Hercegovine. Na seji dne 25. marca je glavni odbor sklenil, naj vlada in episkopat ne rešita nobenega duhovniškega ali cerkvenega vprašanja,- ne da bi prej zaslišala duhovščine, zastopane v glavnem odboru svečeniške-ga društva.
Polemika.
Srbohrvaščina.
V 11. štev. objavlja »Učit. Tov.« članek o uvedbi srbohrvaščine v naših nar. šolah in obravnava tri točke.
Mislim, da ni nikogar, ki bi imel pomisleke zaradi prvega vprašanja, namreč: Ali sodi srbohrvaščina v ljudsko šolo? Tukaj ponavljam tozadevno trditev: srb.-hrv. sodi v vsako šolo, bodisi eno-razrednieo ali šestrazrednico! — Sploh se ne morem dovolj načuditi ozkosrčni odredbi našega viš.. šol. sveta, ki uvaja srb.- hrv. šele v najvišjem razredu na šestrazrednicah. In še tu naj otroke le nekoliko seznanjamo s srb.- hrv. Če pomislimo, da je naša »ljuba« Avstrija zahtevala nemški pouk na 4razrednicah in več-razrednicah že od 3. šolskega leta dalje, se nehote vprašujemo, odkod ta skopost pri odmeri učnih ur za srb.- hrv.? No, opravičujmo jo z razmerami, ki so prišle tako hitro — in upajmo, da poboljšanje kmalu pride.
Pri 2. točki — kaj je učni smoter pouka v srb.-hrv. v slovenskih narodnih šolah? — se omejuje tovariš člankar na či-tanje in razumevanje srbohrvatske pisane knjige v latinici in na višje organiziranih šolah • eventualno na pisanje in či-tanje pisane cirilice. Govorjenje srb.- hrv. pa bodi prepuščeno višjim narodnim in srednji šolam, dočim se mi zadovoliujmo z razumevanjem.
Naj podam k temu zadnjemu stavku nekaj misli.
Ako pogledamo moderne učne me-rode za priučitev tujih jezikov, vidimo, da prično takoj, ali vsaj prav kmalu z govorjenjem. Toda pojdimo zopet malo nazaj k blagopokojni nemščini, ki smo jo še nedavno poučevali takorekoč en gros. Ali smo se smeli pri tem pouku zadovoljevati z znanjem v čitanju, pisanju in razumevanju? Načelo je bilo — govoriti in govoriti! Le tako, da urimo vzporedno uho in jezik, nam je pričakovati resničnih uspehov. Treba je besedni zaklad, ki smo si ga prisvojili pri čitanju in pisanju, tudi praktično uporabiti, in to je govorjenje. Če tega ne storimo, smo zopet pri onem suhoparnem in dolgočasnem čitanju in prevajanju, ki je brez vsake prave vrednosti in kar tudi otrok pri svojem izvrstnem spominu kaj rad pozabi. Govorjenje je živ jezik, je zveza misli z organom. Toda pri vsem tem sem mislil na pouk v nemščini, ki je nam popolnoma tuj jezik. No, in sr-bo-hrvaščina? Ali se bomo tu kretali res v skromnih mejah čitanja, pisanja in razumevanja? Ne smemo in tudi ni treb> Razlika med slovenščino in srbohrvaščino vendar ni tako velika. Da se uho le malo privadi naglasu besed — ovire in težave govorjenja bodo kmolu prekoračene.
Kaj bodi torej učni smoter pouka v srb.- hrv.? Težko je to izreči že danes, ko nimamo še nikake šolske prakse v tem oziru. Mislim pa, da ni preveč, ako bo učenec usposobljen v čitanju z razumevanjem v pisanju in v govorjenju najnujnejših, vsakdanjih pogovorov.
Kaj naj obsegajo te govorne vaje?
Predvsem stvari, ki se tičejo učenca samega, potem pride na vrsto šola, dom, domače življenje, selo, trg, mesto in še marsikaj, kar je s tem v zvezi. To je obris v splošnem; ne vemo pa tudi, kako bo urejena učna knjiga. Ali je potrebno, da bodo te urejene po zgledu nemških vadnic? Ne! — Urejene naj bodo po vzoru naših čitank s kratkim slovniškim dodatkom. Mogoče zahtevam preveč. Neprevidno bi bilo, če bi takoj v začetku preveč zahtevali in pričakovali, toda imejmo vedno pred očmi, da je srb.-hrv. takorekoč naš jezik. Upanje imam, da bodo uspehi lepi in dobri.
Vprašanje je, bo-li učiteljstvo- kos tej zadači brez primerne izobrazbe? Mogoče. Menim pa, da učitelju ne bo škodoval tečaj v srb.-hrv, posebno ako ni imel prilike občevati v tem jeziku in še manj onemu, ki dosedaj še ni imel v roki niti ene hrvatske knjige.
Končno naj še pripomnim, da se mi zdi premalo, ako pričnemo s tem poukom šele v 6. šol. letu, in mislim, da bi šlo tudi že od 4. šol. leta dalje.	—k.
Iz Jugoslavije.
— Kaj je z meščanskimi šolami v Ljubljani? Mestni šolski svet in občinski svet ljubljanski sta že pred dobrim mese cem sklenila, da se ustanovita v Ljubljani, oziroma v Spodnji Šiški po dve meščanski
šoli: ena za dečke in ena za deklice v mestu, ena za dečke in ena za deklice v Spodnji Šiški. O teh sklepih smo svoječasno obširno poročali. Kolikor vemo, je vse prebivalstvo z radostjo in zadoščenjem pozdravilo ta dva sklepa, posebno Šišenci so veseli te silno važne in nujno potrebne kulturne pridobitve. Brez ozira na splošno korist in potrebo naroda, ki ne-odložno rabi takih šol bodočnosti, je v resnici že skrajni čas, da se iznebi Ljubljana kulturnega madeža, da je še danes edino glavno mesto v vsej kulturni Evropi, ki je brez javne meščanske šole. Ze pokojni nadzornik Leveč se je na vso moč trudil, da bi ustanovil v Ljubljani take šole. Kolikor pa niso njegovega plemenitega prizadevanja ubijale umazane politiške prilike žalostne preteklosti, toliko so zavirajoč stali ob tem nerešenem vprašanju nasled-n;ki Levčevi, ki so s prekrižanimi rokami malomarno, brezbrižno in pustolovsko zijali, kako se Ljubljana potaplja v kulturno sramoto in kako sami sebi podpisujejo izpričevalo duševne ulpožnosti in zaplotni-kega kulturnega obzorja. Seveda: dile-tantizem, garniran s politiškim priganja-tvom, s puhlim gizdalinstvom in z neod-pustno brezvestnostjo, razčeperjen na vodilnih mestih, ni bil, ni in ne bo nikoli nič prida! Zdi se nam, da tak diletantizem tudi sedaj cepi dlako ali pa nastavlja keblico ptičjemu vimenu, prešerno čepeč na imenovanih sklepih! Teh sklepov ni od nikoder na beli dan! Kolikor vemo, jih na poverjeništvu težko čakajo, da vsaj dobe učno osobje, ki se mora vendar nemudoma poprijeti dela, ako hočemo s šolami jeseni začeti. Sicer se začetek zopet odmakne za eno leto, in meščanske šole ljubljanske ostanejo lepo — na papirju! Prosimo gospoda župana dr. T a v č a r j a, naj se z vso resnostjo in strogostjo zavzame za izvršitev sklepov! Ker je smoter postavljen, je treba hitro delati, da pridemo do njega!
—	Kaj se godi na ljubljanskem učiteljišču? Profesor Adolf Robida ima svoje službeno mesto na realni gimnaziji v Ljubljani. Ker pa je zapleten v grdo d e -nuncian tsko afero, so rekli njegovi tovariši, da s takim možem nečejo sedeti za isto mizo. Kam torej z Robido? Kam neki? Na učiteljišče! In res! Prof. Robida poučuje sedaj na ljubljanskem učiteljišču! Robida naj vzgaja značaje! Robida naj vzgaja bodoče učitelje in učiteljice našega naroda — on, ki so o njem govorili na zadnji seji višjega šolskega sveta, da je denunciral svojega stanovskega tovariša prof. dr. Lokarja — on, ki je zaradi te de-nunciacije v disciplinarni preiskavi! Ali ni škandal, da pride mož, ki ga drugod ne marajo, na ljubljansko učiteljišče? Kakšen ugled pa naj ima tak pedagog pri kandidatih učiteljskega stanu? Ali je učiteljski zbor ljubljanskega učiteljišča — pribežališče grešnikov? Čudimo se, da mlad izgleda in posluša takega moža; čudimo se, da ima tak mož mesto med vse časti vrednimi stanovskimi tovariši! Vprašamo g. ravnatelja Doklerja in g. poverjenika dr. Verstovška, ali si na ta način predstavljata — reformo učiteljišča? Napravite red! Nikakor ne moremo trpeti, da bi naši bodoči tovariši izšli iz takih rok! Javno in najodločnejše proti temu protestu-jemo! Še enkrat: napravite red! Sicer bomo primorani, da naša organizacija stori vse korake, ki naj preprečijo nadaljnje oskrunjevanje ljubljanskega učiteljišča!
—	Darila za Učiteljski konvikt. Tov. Anton Gnus iz Dola pri Hrastniku 10 K. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani 100 K. Hvala!
—	Botaniški vrt v Ljubljani. Deželna vlada je uporabo in upravo botaniškega vrta, ki je prešel v državno last, izročila poverjeništvu za uk in bogočastje.
—	Kolportaža. Načeloma je deželna vlada sklenila, da se mladostnih oseb pred dovršenim 14. letom ne sme uporab ljati pri razpečavanju tiskovnih proizvodov na javnih prostorih (izvajanje proste kolportaže), ker je to delo zdravju škodljivo in brani izpolnjevanje zakonite šolske obveznosti. Obrtniki, ki bi zanemarjali določila te odredbe, se bodo kaznovali po obrtnem redu. Tozadevna odredba deželne vlade izide v najkrajšem času.
—	Osebne vesti. Višji šolski svet je imenoval Franca Ramšaka, začasnega učitelja na deški petrazrednici v ptujski okolici, za stalnega učitelja istotam. ■ Višji šolski svet je dodelil Marijo Torelli-jevo začasno na dekliško šolo v Velikovcu v službovanje. — Višji šolski svet je imenoval za stalno učiteljico v Cirkovcah Ljudmilo Bračičevo, učiteljico v Št. Vidu pri Planini. — Višji šolski svet je odpusti iz službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Avgusto Remschnigg, učiteljico ročnih de
' na dekliški meščanski šoli v Celju, j — Slovenska trgovska šola v Ljubljani. Profesor na trgovski šoli v Plznu Rudolf Andrejčič se prevzame v državno službo v provizorični lastnosti v IX. či-
novnem razredu in dodeli slovenski trgovski šoli v Ljubljani. — Franc Fabinc, namestni učitelj na tej šoli, je imenovan za vadniškega učitelja na vadnici moškega učiteljišča v Ljubljani.
—	O celjskem meščanskem in ljudskem šolstvu razpravlja v sobotnem »Slovenskem Narodu« Ivan Prekovšek, ki pravi, da je temeljnih razredov slovenske deške šole pet, število učencev znaša 264, pet dekliških slovenskih razredov obiskuje danes 292 deklic: torej skupno 556 otrok slovenske narodnosti. — Nemške vzpo-
ednice (4 deški in 4 dekliški razredi) obiskuje 159 dečkov in 123 deklic: skupno 282 otrok nemške narodnosti ali — pravilneje izraženo — otrok, katerih starši so zares Nemci ali pa so nemškega mišljenja ter so svoje otroke tudi temu dosledno že od najmlajših let vzgajali. Na povsem enak način se je izvršil preustroj meščanskih šol v čelju. Imamo temeljne slovenske razrede, po tri deške in tri dekliške z nemškimi deškimi in dekliškimi vzporednicami. Slovenske razrede obiskuje 70 učencev, dekliške razrede 94 učenk: torej skupno 164, nemške paralelke pa štejejo 49 učencev in 87 učenk: skupno 136 otrok. Ravnateljstvu obeh meščanskih šol in vodstvu obeh ljudskih šol kakor vsemu učnemu osobju gre vse priznanje za stvarno in redno razvrstitev otrok in za odgovorno in ne lahko delo, ki ga mora vršiti v razredih s takim materialom. — Iz navedenih števil je razvidno,, da so v celjskih šolah kvarili 720 slovenskih otrok. Velike šolske palače, ki jih je postavilo ponem-čurjeno Celje, da bi v njih ubijalo slovenski zarod, so prešle s preobratom v našo last, niso prazne in mrtve, danes služijo svojemu pravemu namenu, narodni vzgoji mladine. Brez odloga bo treba v šolskem vprašanju iti dalje. Danes primanjkuje še najpotrebnejšega, učnih knjig, učil, modernih knjižnic, ki si brez njih pravega uspe-vanja šole niti misliti ne moremo. Važno je tudi vprašanje združitve ali kooperacije okoliške in mestne šolske občine. Želeti bi bilo, da v tem pogledu izgine ona premišljena počasnost, s katero se je pol generacije v Celju in v okolici iz naše strani delala šolska politika. Tudi danes nam treba v šolstvu napredovanja, ne \i strahu pred ponemčevanjem, ampak iz globoke zavesti kulturnega naroda, da je dolžan svoji mladini vse.
—	Sadite za spomin lipo — drevo svobode! V »Slovenskem Narodu« beremo: Lipa je bila od pradavnih časov nam Slovanom sveto drevo. Prepričan sem, da je tudi našemu občinstvu to krasno drevo nad vse ljubo, zato pravim: Sadite lipe povsod, kjer je za nje ugodna zemlja! Podajam tukaj nekaj praktičnih nasvetov. V prvi vrsti je treba v-edeti, da more to drevo, ki naj bo še poznim rodovom priča našega osvobojenja, svoj namen izpolniti samo, ako so podani vsi za uspeh potrebni pogoji. Ti pogoji so: Zdravo šolano drevesce, ugodna zemlja in popolnoma prosto stališče; samo tako doseže lipa veliko starost. Vsi vemo, da se nahaja po naši deželi dosti častivrednih lip-gigantov. Vzra-sle so v mogočna drevesa, ker so imele dovolj za rast potrebnega prostora. Pripraven prostor za nje so veliki vrtovi, prostorna dvorišča itd. In kjer ni doma nobenega prostora za mlado lipo, skrbimo zato, da se lipe vsade po trgih, pri cerkvah, šolah, na razpotjih, gričkih, na najvišjem kraju v okolici, pri studencih itd. V mestih in trgih naj se nasade celi lipovi drevoredi. Najbolj hvaležna je maloperes-na lipa (Tilia parvifolia), ker je bolj kompaktna, trdna in prej in rajša cvete. Kako nam lipa koristi, ni treba navajati, saj je to vsakomur znano. Uspeva povsod, samo ne v preveč suhi zemlji, v skalovju, ali tudi ne na premokrem svetu. Njene korenine segajo globoko in na široko in jo delajo tako proti vetrovom in nevihtam jako odporno. Kako jo vsadimo? Tudi tega ni treba razkladati. Kol, ki ga ji damo v prvih letih za oporo, popleskajmo s slovans! <> trobojnico. Poleg drevesa postavimo skalo in vklešimo vanjo: »Lipa svobode 1918«. In te letos vsajene mlade lipe bodo še poznim potomcem pričale o prvi pomladi v naši svobodni domovini. Nadejam se, da moje besede ne bodo padle na peščena t : — V. H.
—	Imenovanje. Josip Okorn, absolvent ljubljanskega učiteljišča, je imenovan za strokovnega praktikanta za čebelarstvo pri oddelku za kmetijstvo. Za načelnika tega odseka je imenovan prelat Andrej Kalan.
—	Meščansko šolo žele dobiti v Tržiču na Gorenjskem.
—	Nasilje. Lahi so internirali tov. P-Plesničarja, učitelja v Ajdovščini. Nasproti našim dekletom se vedejo strašno nasilno. V Dornbergu samem, v službenem kraju našega Načeta Križmana, je 21 nosečih deklet. Kakšna bodi naša osveta?
—	Mešana pripravnica za slovensko učiteljišče v Tolminu. Civilni komisaria! za tolminski politiški okraj razglaša: ^
prvi polovici meseca aprila t. 1. se otvori v Tolminu mešana pripravnica za slovensko učiteljišče. Sprejmejo se deklice in dečki, ki so dopolndi 14. leto in z uspehom dovršili ljudsko šolo. Ta mešana pripravnica bo seveda italijanska in »slovensko učiteljišče« seveda tudi italijan-sko
V začasni mestni šolski svet celjski, ki ga je izvolil še »Narodni svet« v Celju, je mestno učiteljstvo izvolilo kot svojega zastopnika tovariša ravnatelja c( ške meščanske šole tovariša Bena Seraj-
nikaL_ Izpremembe šolstva v mariborskem okraju. Višji šolski svet je odredil naslednjo izpremeinbo šolstva v mariborskem okraju: 1.) Zasebna nemška ljudska Šola v Ceršaku se razpusti; otroci se naj vpišejo v pristojni ljudski šoli, ki sta Št. Ilj v Slov. goricah in Sladki vrh. — 2.> Nemška trirazrednica v Št. Ilju v Slov. goricah se razpusti. Učenci te šole se vpišejo v pristojne ljudske šole, predvsem v slovensko petrazrednico v Št. Ilju. Za otroke pristne nemške narodnosti se priklopi šentiljski petrazrednicl nemška vzporednica. — 3.) Nemška petrazrednica z 1 vzporednico v Krčevini — Leitersbergu se razpusti. Iz nemške petrazrednice in slovenske štirirazrednice se ustanovi po /redlogu krajnega šolskega sveta mešana slovenska šestrazrednica, kamor se všo-lajo vsi slovenski otroci. Za otroke pristne nemške narodnosti se priklopita slovenski šestrazrednici dve mešanf nemški vzporednici. — 4.) Nemška dvorazrednica v Pekrah se razpusti. Otroci se prepišejo. v pristojno ljudsko šolo v Limbušu. Trirazrednica v Limbušu se razširi začasno v štirirazrednico. — 5.) Nemška deška :n nemška dekliška štirirazrednica v Pobrež-ju ostaneta, a se poslovenita. — 6.) Nemška deška in nemška dekliška štirirazrednica v Radvanju se preuredi v slovensko petrazrednico. — 7.) Nemška dvorazrednica v Razvanju se posloveni, toda izgubi vzporednico. — 8.) Nemška trirazrednica v Sladkem vrhu se izpremeni v slovensko trirazrednico, za nemške otroke se prikloni šoli nemška vzporednica. 9.) Obe nem ški petrazrednici v Studencih se preuredita v slovenski šoli, za nemške otroke se priklopita deški petrazrednici za prehodno dobo dve mešani nemški vzporednici. — 10.) Nemška trirazrednica v Tez-nu se posloveni. — 11.) Poslovenijo se do-zdaj dvojezične ljudske šole v Zgornji Kungoti, Svečini, v Sv. Jurju ob Pesnic), pri Sv. Lovrencu, v Hočah, v Kamnici, v Selnici ob Dravi, v Ribnici in v Breznu.
—	Italijani v Postojni. Iz Postojne poročajo: V nedeljo, dne 23. marca, so Italijani vabili Postojnce, da se razgovore zaradi šolstva. Italijani hočejo uvesti italijanski pouk. Udeležil se shoda ni noben domačin. Popoldne so priredili Italijani veliko in sijajno veselico s plesom v Grand-hotelu in so vabili vse meščane na ples. Tudi ta veselica jim je popolnoma izpodletela, ker na veselico ni prišel nihče od domačih ljudi.
—	Brezvestna propaganda. Pred kratkim so italijanski oficirji pri razdeljevanju hrane prisilili vaške otroke v Trnju pri Sv. Petru, da so pokleknili in z dvignjenimi rokami prosili kruha. Nato so jih tako fotografirali in slike poslali v italijanske ilustrirane časopise, ki naj razširjajo in izpričujejo plemenito delovanje Italijanov v «odrešenem« ozemlja. Te slike pa so Italijanom pravzaprav le v sramoto!
—	Smrtna osuda učitelja Iva Popo-viča. Pod tem naslovom poroča »Po-kret«: Bilo je to u novembru godine 1914. za doba austrijske strahovlade u Boci. Bili smo obojica u četvrtom zugu. druge satnije 37. pukovnije u Krivošija-ma. — Zapovjednikom bijaše neki Pra-cher, Njemac, prije rata blagajnik sarajevske pivovare, inače pošten čovjek; a bataljunom zapovijedaše major Krainz, koji je proganjao naše ljude, kao kakav Neron. — Popovič je vršio kao prosti vojnik sve moguče ratne tegobe, na gla-sovitom Golom vrhu, kao nočnu stražu i ost., a ja sam onda još bio u kancelariji u Grkovcu. Sretali smo se obično nedlje-ljom po podne, onako potajice, i tješili se nadom trpečih duša. — Medjutim sam ja bio prognan iz pisarnice, i dospio razbi-venom glavom u bolnicu Risansku. — Jednog dana vidjeh jadnoga Popoviča, kako ga vezana, a gologlava vodi vojni-čka patrula na torpedaču z Ercegnovi, i doznah, da je optužen radi pokušanog bjegunstva i da ga vode pred ratni sud. Naši su pričali, da su ga prošle noči neki Magjari zatekli kod žične ograde, a uvje-ravali su, da je, došao sa straže primrz-nut i na se je nehotice bio opio rumom i [akijom. Prekosutradan vračen je na Gr-£ovac istom pratnjom razdrpan. nečist, Kao kakav razbojnik. Popoldne 'zašao je fKegimentkomandobefehl«, u kojem se 1 • u smrtna osuda, kojom se »radi sum-
bjegunstva, a za strah i primjer družna, osumjuje učitelj Popovič na smrt
streljanjem«. — Osuda je izrečena na naročiti zahtjev majora Krainza. — Isko-paše mu živu grob na Ledenicama, dove-doše pred rupu, gdje ga jedan odred ma-gjarskog konceda srazi crnom zemljom. — Ostavio je za sobom više sirota i jadnu udovu...
—	Novi okrajni šolski svet v Celju.
Sosvet celjskega okrajnega zastopa je izvolil sledeče člane v okrajni šolski svet: dr. Vrečko (Celje), E. J are (Šmartno), Vinko Kukovec (Lava), Fr. Goričan (Vi-šnjavas). in Edvard Kekec (Žalec).
—	Učiteljsko društvo za kotar Bije-ljlnu (Bosna). Prema zaključku skupšti-ne držane 1. III. o. g. u Bijeljini, obrača se društvo na svo učiteljstvo nar. škola B. i H. šaljuči im ovaj poziv. Slobodna i ujedinjena naša domovina uredjuje se u svim granama, pa uskoro očekujemo i uredjenje nar. škola, koje u sada oslobo-djenim pokrajinama trebaju temeljnu pro-mjenu, da mogu kao faktori vršiti svoj za-datak kod izgradnje jedinstva naroda. Očekujemo, da su naše nar. škole unese duh i ideali, kakvi rukovode najnaprednije rodoljube cijeloga troimenoga naroda iza ujedinjenja, stvorenog sjajnim pobjedama i silnim žrtvama Srbije, koja je jedina od nas i imala nar. škole, u kojima se pore kulture dostojno i nacionalna svijest njego-vala. čast toj nar. školi i hvala na svjes-nom radu drugovima i drugaricama u Srbiji! Velika kulturna raznolikost i silni pol. obziri traže, da kod novog uredjenja nar. škola sudjeluju nastavnici tih škola iz svi-ju pokrajina. Najpodesnije če to biti u velikim učit. skupštinama, a za to su nužne organizacije, koje če izradjivati načrte i sa Ministarstvom prosvjete zajednički su-radjivati kod izdavanja naredaba v na-stavničkim radu u školi i izvan škole, čega če biti obilno u novim prilikama. — Oslo-bodjenje je donijelo i nama nastavnicima gradjansku i političku slobodu, što pozdravljamo kao spas staleža, jer smo dobili mogučnost, da izvojujemo sebi pra-vedniji položaj i bolje stanje. Što nam ni-jesu mogle dati molbe niti težnje za či-novničkim rangovima kot predjašnjeg bi-rokratskog režima, pouzdano se nadamo, da čemo dobiti u demokratskoj slobodo-umno uredjenoj državi od vlastitog nam naroda. Ali i to je mogtjče postiči samo ja-kom organizacijom. — U državi je preko 20.000 nastavnika (ca) nar. škole svjesnih, u osobito povoljnom odnošaju sa narodom, a svima su interesi isti. — Ako su čvrsto organizovani, valjano prevodjeni, biče va-žan društveni i polit, faktor, te če svoje pravedne zahtjeve u najkračem vremenu ostvariti. Stupimo što prije u udruženja izgradimo ova u jednu jedinstvenu Orga-nizaciju za čitavu državu! — Organizacija če biti u dodiru sa polit, strankama. One stranke, koje prema njihovom prošvjetnom programu i odnostu prema staležu bude Organizacija pomagala, imale bi uzimati u svoje upravne odbore i kandidacione liste za poslanike i izvjestan broj nastavnika. Sabor, koji ima više zastupnika seljaka, radenika itd. mora imati mjesta I za nar. učitelje! Tek tada čemo moči postiči svoj cilj, kada budemo imali dovoljno mandata. A boričemo se za njih svim zakonitim sredstvima, jer to jednako traži od nas interes i škole i staleža, pa ako treba, pod-nosičemo pošljedni put oskudicu i legobe, ali pošljedni put. Da se Organizacija olak-ša, pozivamo drugove (ce) pojedinih ko-tara, da se što prije sastanu i stvore za-ključak glede predstoječeg zajedničkog rada. — Postoječa učiteljska udruženja pozivamo, da što prije stvore zaključak: Jesti li za Organizaciju, koja bi obuhvatila nar. škole i njihove nastavnike cijele države; jesu li za to, da Organizacija več slijedačeg škol. raspusta bude provedena i da načrte za preustrojstvo škola i po-boljšanje našega stanja več tada uzme u pretres? — Molimo postoječa učit. udruženja. kao i pojedine učit. zborove, da o svojim zaključcima medjusobno, pa i nas ,preko javnosti ili neposredno obavijeste, jer nijesmo član Saveza učit. društva u Sarajevu, dok se Saveza pravila i Odbor prema novim prilikam ne promjeni. — Cim prije bude moguče, dogovorno če se odrediti vrijeme i mjesto sastanka, na koje če se pozvati i drugarska udruženja ostalih pokrajina, da se počnu predradnje za Organizaciju. —' Interesi i nar. škola učit. staleža traže, da se što prije prijedje na rad. — Pojedine zaključke hitno očekujemo.
Srednješolske tresti.
Osebne vesti. Prof. Josip Mazi, začasni vodja državne realke v Ljubljani, je imenovan za ravnatelja tega zavoda. Profesor dr. Martin Gorjanec v Novem mestu se pomakne v VIII. činovni razred. Sup-lent dr. Andrej Snoj na realki v Idriji se imenuje za stalnega učitelja verouka isto-tam. Prof. dr. Rihard Zupančič je sprejet
v državno službo in dodeljen poverjeni-štvu za uk in bogočastje.
Suplenti na srednjih šolah. Deželna vlada za Slovenijo je sklenila, da imenuje vse suplente, ki imajo popolne izpite, za zečasne učitelje v IX. činovnem razredu.
Konec nemških vzporednic na gim-naziji v Celju. Deželna vlada za Slovenijo je razpustila zaradi nezadostnega števila učencev z drugim tečajem šolskega leta 1918/19 nemške vzporednice na državni gimnaziji v Celju ter zato tudi ni sprejela prijavljenih učiteljev v službo.
Dijaški zbori. Hrvatska deželna vlada je srednješolcem dovolila, da se organizirajo. Dijaki so se na svojih zborih izjavili za odpravo veronauka iz šol.
Italijanska vlada daje podpore laškim dijakom v zasedenem ozemlju. »Corriere della Sera« poroča iz Rima, da je minister Fradeletto določil vsakemu italijanskemu dijaku v zasedenm ozemlju mesečno podporo 150 lir od 1. mraca do 31. julija 1919 z ozirom na sedanje gospodarske težkoče njihovih rodovin.
in
umetnost.
Popotnik. Letnik 40., štev. 2. Vsebina: Članki: 1. Samo nekaj o nalogah. (Urednik.) — 2. Fr. \ajda: Prispevek k šolskemu programu. — 3. Dr. Franc Der-ganc: William James. — 4. Zalčanov: Reforma narodnega šolstva in poljedelski pouk. — 5. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov »Orbis pietus«. — 6. Iz šolskega dela: P. Bavdkova: Belokranjsko vezenje v šoli po zbirki prof. Siča. — Razgled: 7. Slovstvo: Pavel Flerè: Slovenski učitelj. — Matija Pogačar: Dr. Brezigar: Osnutek slovenskega narodnega gospo darstva. — 8. Časopisni vpogled. — 9. To in ono: Usoda avstr. vladnega zakonskega načrta o reformi učit. izobrazbe. (Frančev.) — Za vzgojni zakon. — Vprašanje šolske dobe. (F.-Kranjc.) — Centra lizacija ali decentralizacija šolstva. (F. Kranjc.) — Primer šolskega oblastva v demokratskem smislu. — Ljudsko vseučilišče. — Nagradne knjige »Hrv. ped. knjiž. zbora«. — Rdeče vrstice. (P.)
Narodna ornamentalna umetnost. Profesor Albert S i č v Ljubljani je izdal štiridelno zbirko »Narodne vezenine na Kranjskem«; zbirki »Kranjski pirhi«' in »Kožuhi na Kranjskem« sta v skicah gotovi in za tisk pripravljeni. Profesor Sič namerava izdati še razne druge zbirke te panoge, da bo narodna ornamentalna umetnost zbrana v celoti. Ker bo v to svrho prepotoval še velik del Kranjske, mu je deželna vlada dovolila primerno podporo.
Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani priredi svoj prvi letoš-jnji redni koncert dne 4. aprila t. 1. v veliki dvorani »Uniona«. Kot solist sodeluje odlični prvi tenorist zagrebške opere g. Josip R i j a v e c, na klavirju ga spremlja kapelnik Narodnega gledišča g. Janko Ravnik. Na vzporedu so moderni so-lospevi ter najlepši moški in mešani zbori iz novejše zborovske literature.
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Spisal M a t i j a P i r c, profesor v Mariboru. Cena 1 K., po pošti K 1 :50. Samozaložba. Učitelji, učiteljice ter šolska mladina so jako pogrešali doslej kratke zgodovine SHS. Zdaj si jo lahko nabavijo. Knjižica podaja na 94 straneh plastičen pregled zgodovine Jugoslovanov od najstarejših časov pa do današnjega dne, je tiskana na dobrem papirju in ima lično obliko. P. t. tovarišem in tovarišicam prav toplo priporočamo, da si jo naroče zase in za otroke. Dobi se jo v vseh knjigarnah in pri samozaložniku. Samozaložnik dâ pri naročbi nad 50 iztisov učiteljem in učiteljicam 10 % popusta. Naslov : Matija Pire, profesor v Mariboru.
Objava. Uredništvo prvega jugoslovanskega filatelističnega lista »B a 1 k a n«, ki izhaja že drugo leto v Zagrebu, je ravno zaradi moje iniciative priredilo v to potrebna pravila, da se ustanovi »J u g o -slavenski f i 1 a te 1 i stički savez« s sedežem v Zagrebu. — Ker vem, da je tudi med slovenskim učiteljstvom nekaj filatelistov, jih tem potom poživljam, da se priglase kot člani temu društvu z vpisnino 2 K. Morebitne prijave sprejema uprava »Balkana«, Zagreb I. — Več o tem glej 2. in 3. štev. »Balkana«, letnik 1919. — I v a n Š e g a.
Propaganda. Izšla sta brošuri: 1. Revolucionarni pokret jugoslavenskih mor-nara u Šibeniku god. 1917/1918. Pobilježio hronološkim redom jedan bivši revolucio-narac. — Split, u veljači 1919. — Cena 1 K. — 2. Spomenica istarskih Jugosla-vena za mirovni kongres u Parizu. — Sestavljeno na pobudu Povjerjeništva za Istru u Zagrebu. Uredio VI. Nazor. — Cijena 2 K. — To spomenico, prevedeno na francoski jezik, so ponesli s seboj istrski Jugoslovani, ki so bili poslani v Pariz.
Elen Key: O vaspitanju djeteta kod kuče. Mala biblioteka 197-8. lzdanje 1. Gj. Gjurgjeviča, Beograd-Sarajevo 1919. Cijena K l:t>0. (S eirilico.) — Preveo dr. U. Kruij. — Podjetni založnik i. Uj. Gjurgjevič v Beogradu izdaja svojo »Maio biblioteko«. Izšel je že 197'8 zvezek, kjer seznanja svoje čitateije z raznimi svetovnimi proizvodi. V imenovanem dvojnem zvezku 197'8 obelodanja dr. U. Kruij aktualno vprašanje iz peresa znane švedske pisateljice Lien Keyeve: O vaspitanju djeteta kod kuče. — Razprava je v mnogem oziru prav zanimiva, in priporočali bi jo premnogim našim tovarišem in tovarišicam v resno študiranje in premišljevanje. Pisateljica govori v tem svojem delu, da je treba vsakemu pravemu odgojitelju — če hoče deco odgajati v pravem pomenu — dodobra spoznati otroško dušo, otroška nagnjenja, njegov milje, v katerem raste itd., sploh je treba otroka poznati. In na podlagi takega opazovanja naj šolnik-odgojitelj prične ziuati svoje delo. Pisateljica obsoja na dno pekla tisto barbarsko brezvestno odgojo, s katero se hočejo ponašati mnogi psevdo-pedagogi, ki menijo, da je višek pedagoške modrosti palica, zapor, sploh telesna kazen. S to modrostjo ni mogoče doseči pravega uspeha niti doma, niti v šoh. Viden, hiter uspeh se da doseči, toda to ni uspeh trajne veljave, temveč uspeh trenutka. Tak učitelj-pedagog ostane v otroškem srcu, v otroški duši v trajnem spominu, toda ta spomin je grenak, ker ga vedno spominja obenem tudi tistih telesnih muk, ki jih je moral pretrpeti pod tem trinogom. Ljubezni do takega mučilca otrok ne pozna. — Uspeh je viden, toda kakor hitro mine pritisk na otroško osebnost takega psevdopedagoga, zroji otrok v vsej svoji razposajenosti. Tak pedagog ubije s palico, s telesno kaznijo vsako otroško individualnost. — Lanovci, pridite se semkaj učiti — Ivan Šega.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec. 1918.)
XV. izkaz.
Po 462 K: Učiteljsko društvo za celjski okraj. Po 32 K: Učiteljstvo ljudske šele na Polzeli. Po 6 K: Lucija Mencingerjeva — Mohliče na bivšem Koroškem. Ži vela vrla Korotankal — Današnji izkaz 500 K. Prej izkazanih 4255 K. Skupaj 4755 kron.
Ivan Petrič,
Ljubljana-Sp. Šiška.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učitelj stva14. Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
JAVNO VPRAŠANJE
bivšemu okrajnemu šol. nadzorniku gosp.
Josipu Supaneku.
Iz Vašega okraja sta se zglasila dva prosilca za izpraznjeno mesto. Oba sta imela od Novega leta sem bolezenski dopust, eden 14 dni, drugi 6 tednov. Tozadevna dva akta sta šla skzi Vaše roke. Zdaj pa razložite, zakaj ste pri prvemu prosilcu dobo dopusta v razpredelnico zapisali, pri drugem pa niste tega le čisto zamolčali, ampak celo dostavili, da je zdrav. Pripominjam, da je prvi že dolgo zopet v službi, drugi je pa še danes na dopustu. Prosim torej odgovora, recimo, v dveh tednih! Prizadeti.
Razpis
učnih mest v šolskem okraju Sv. Lenart v Slov. gor.
1.	Sv. Bendikt v .Slov. gor., petraz-
redna ljudska šola, tri učna mesta, stalno ali začasno.
2.	Sv. Jurij v Slov. gor., petrazredna
ljudska šola, kat. verouk, nadučitelj-sko mesto, stalno.
3.	Sv. R u p e r t v Slov. gor., petrazredna
ljudska šola, tri učna mesta, stalno ali začasno.
4.	Sladki vrh, pošta Trnovo, triraz-
redna ljudska šola, katoliški verouk, nadučiteljsko mesto, stalno. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne 15. malega travna 1919 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet Sv. Lenart v Slov. gor. Maribor, dne 1. sušca 1919. Predsednik: Dr. Lajnšic s. r.
Zadnje vesti.
ŠOLSKO IN UČITELJSKO VPRAŠANJE V BELGRADU.
V Belgradu se je sestala anketa šolskih strokovnjakov iz Sarajeva, Ljubljane, Splita, Zagreba in Novega Sada, ki se je posvetovala o tem, kako naj bo urejena nova šola. Sklepi se vglase: bole bodo državne in zasebne. Šolska uprava bo neodvisna od državne uprave ter bo obstojala iz šolske občine, okraja, okrožja in pokrajine. Slalni učitelji se bodo nastavljali na temelju razpisa po dveletnem začasnem službovanju. Učitelj bo stalen, da ga niti minister ne bo mogel premestiti. V prvem času bo nekaj izprememb v interesu službe, toda vsako premeščenje bo moral skleniti višji šolski svet, odobriti državni šolski svet, in šele potem bo mogel minister izvršiti tak sklep. Učiteljstvo dobi posebno pragmatiko in svoj disciplinarni senat, ki bodo v njem sami učitelji. Plačani bodo učitelji kakor drugi državni uradniki z isto kvalifikacijo. Plače bodo
urejene, ko se uredi valuta. Za dijake otvorijo v vseh večjih mestih dijaške mize, za kar je kredit že dovoljen. Za učiteljske kandidate, ki so zaradi vojne pre kinili pouk, se otvorijo tečaji. — V posebni spomenici na ministra prosvete zahteva učiteljstvo izboljšanje težkega materialnega položaja. Dalje zahteva spomenica napredovanje učiteljstva, rodovinske doklade po 800 K, nabavne prispevke, mesečne" prispevke za januar, februar in marec po 300 K ter končno hitro pomoč po 600 K. — Kakor vidimo, se ta reforma bistveno krijejo z načrtom preustrojitve šolstva naše Zaveze. Ta načrt so v Belgradu temeljito proučili.
+ Občni zbor Društva slovenskih učiteljic se vrši dne 17. aprila ob 2. uri popoldne v Ljubljani v dekliški šoli pri sv. Jakobu.• Dnevni red: 1. Poročilo vodstva. — 2. Razgovor o načrtu za pre ustrojitev šolstva. — 3. Razgovor o raz pustu društva. — 4. Slučajnosti. —• K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno —
odbor.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica In posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 28. februarja 1919 K 35.238*14.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»>. do >/*6. ure popoldne.
DaaaaaaaDaaaaaa a □□□□□□□□□aaaaaa
□ □ □
a □
a a a
a □
D
a □
□
a o a
a □
D □
a
kitajte I
Ravnokar je izšla knjižica
Dr. B. Derč :
Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in krepke otroke, morajo citati to knjižico. Pisatelj — zdravnik strokovnjak z» otroške bolezni — podaja praktične nasvete, kako je ravnati z dojenčki. Knjižica se naroča pri Tiskovni zxdrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Cena K 3, s poštnino K 3'30. Denar je poslati naprej, ali pa se pošlje knjižica po povzetju.
a □
□ a
D
a
□
a a a
a a a
D
□
a □
□ □
□
a □
□
a a
□□□□□□□□□□□□can □ aaaaaaaaaaDaaao
Naročajte in širite naš list.
Naročajte in širite brošuro:
Načrt preustrojitve šolstva EE in narodne vzgoje =
Sestavil odsek Zaveze jugoslovanskega :: učiteljstva za preustrojitev šolstva ::
- Cena 2 K.	1
Naročila sprejema: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Prva jugoslovanska izde-- - - lovalnica godal - - -
Vaclav Schramm
Celje — Graška cesta — Celje
priporoča p. t. učiteljstvu svojo veliko zalogo godal, pihal, muzikalij, harmonik, strun in drugih godbenih potrebščin. Popravila se izvrše najna-tančneje. — Postrežba točna in cena.
Izšel je četrti zvezek
VSEBINA: 1. Fantje od fare. — 2. Z doma.
—	3. Bolnica. — 4. Generalček. — 5. Čestitka. — 6. Zadnja pot. — 7. Najboljše
-	- zdravilo. — 8. Stric iz Amerike. - -
Cena vezanemu in ilustrir. zvezku (100 str.) po 4 50 K.
Naročila sprejema
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica 6.
Izšla je brošura:
Novi prejemki aktivnega in upokojenega učiteljstva, vdov in sirot.
Naredba celokupne deželne vlade za SLOVENIJO z dne 14. februarja 1919.
sprejema Učiteljska tiskarn a v Ljubljani, SfST? ......................-....... Cena 1 K. ..........—.................

Vsakega državljana kraljevine SHS dolžnost je, da se zanima za javna vprašanja. Demokraško glasilo za kulturo, politiko, gospodarstvo in socialna vprašanja je polmesečnik
RAZMAH
Ta revija začne izhajati v februarju in bo prinašala prispevke najboljših sil mlade jugoslovanske demokraške generacije.
Zaradi draginje papirja in visokih tiskarskih stroškov bomo tiskali le toliko izvodov .RAZMAHA", kolikor bo priglašenih naročnikov. Zato prosimo, da se naročniki brez odloga oglasijo. Kot polmesečnik bo stal „RAZMAH" do konca tekočega leta 25 K.
sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani,
Sodna ulica štev. 6.

"^Ar1
Najpripravnejša in na lepša darila za otroke
so
MLADINSKI SPISI,
ki jih je izdalo in založilo
,Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani".
Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le 3 K 30 vin.
„ZVONČEK".
List s podobami za slovensko mladino.
:-: :-: Letniki od XVII. do XIX. :-: :-:
V navadni vezbi 10 K, elegantno vezan 13 K.
----
Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici.
Vse potrebne samoslovenske
tiskovine ^^^^^
za srednje šoie
MII PQ odobrenih vzorcih f a m II so izžle v naši zalogi.*
Prijave na naročila sprejema
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
===== Frančiškanska ulica št. 6* =
m

Učiteljska tiskarna ¥ Ljubljani
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstva v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za Sol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol stroko spadajočih tiskovin, «r V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO*4.
j
fj
0