Politični ogled. Avstrijske dežele. Nj. veličanstvo, svitli cesar ima imenitnega gosta iz Anglije, prestolonaalednika princa Waleskega. Princ pojde 8 svitlim ceaarjem k vojaškim vajam v Belovar in od ondot na cea. graščino Godollo. — Na gorenjem Českem, v Georgswalde so imeli velik katoliški shod o zadnjih praznikih in je prišlo tje tudi nekaj imenitnih mož iz Nemčije. — V ponedeljek, dne 10. septembra, ao se sešli vai oatali dež. zbori. Iz dež. zbora v Prag[ so izostali tudi sedaj nemški poslanci. — Staj. dež. zbor je imel v ponedeljek svojo 9. sejo, pri njej je prišlo zopet jezikovno vprašauje na vrato, gled6 vinorejske šole v Mariboru. Dv. Radaj, cea. avetnik Jerman in dr. Schutz so, čndo! morali zagovarjati pouk, kakor je sedaj na tej šoli. — Pri sv. Steianu na Zili je imela podružnica šnlvereina avoj zbor. Pri njem je nek ,,slov. poaestnik" govoril, ter se vsled njegovib besedi ,,Deutscbe Wacht" kar prekopicava veselja. Bilo je torej že lepo njegovo žlobudranje! — Slovesnost ,,Sokola'* v Ljubljani je bila velika in je prišlo obilo českih Sokolcev, posebno pa je bilo veselje, ko ao se jim pridružili koroški odpoalanci. — Iz Ljubljane je izvabil nek tujec že tri male dečke ter jih je odpeljal v Trst in ondot so jih Bog zna, kam poalali. Na aled mu še niso prišli. — Goriški Slovenci tožijo, da raznaša celo liat, ki ga izdaja c. kr. vlada, krive veati o njih. — Po Iatri pribaja občina za obeino v prave roke, t. j. v njih zaatopih so Hrvatje v večini, doslej pa ao bili iredentovci ali lahoni. — V Pulji je bila te dni ceaaričinja Štefanija, potem pa je odšla k ,,Plitviškim jezerom". Ondi oatane dalje ča8a. — Iz Pazina se seli c. kr. višja gimnazija v Pulj, letoa še ostane v Pazinu nižja gimnazija, drugo leto pa izgine tudi ona iz tega meata. Škoda ne bode niala za mesto valed tega. — ,,Hrvataka", ki je giasilo stranke prava v Zagrebu, ima veliko pravdo. Madjarska vlada ji šteje v greh, da je par rnskih vrstic pre8tavi)a v svoje predale. Obsodba ji je gotova in da bode oatra, za to že skrbi madjarska pravica. Ogerski miniater Tisza se še ni vrnil iz Ožtende in za to še tudi ni novega ministra za uk in bogočastje. Tacih, ki bi radi postali, se ve, da ne manjka, ali to ministerstvo je blizu, da najimenitniše tndi kje pri Madjarih. Vunanje države. Sv. Oče v Rimu skleno v malem času novo pogodbo z ruskim carom. Ako je na tem kaj resnice, potem se začn6 lepši dnovi za katol. cerkev v Rusiji. — V Turinu je bila poroka vojvode Aoste. Vsa rodbina italijanskega kralja in tudi vsi miniatri so bili v pričo te slovesnoati. — Okoli Verone je bila velika povodenj, sedaj pa ni več nevarnoati. — Francoski ministri ao te dni skorej vai ,,na poti"; vaa je podoba, da jih je atrab, ali nič prav ne znajo, kaj jim ga dela. General Bonlanger se odpravlja na pot v Rusijo, Mož hoče na vsak način pridobiti Ruse za svoje rojake. — Ciganov se khati tudi po Nemčiji veliko ali tara jim pridejo že do živega. Brž ko ne jih potianejo prek avojih mej, ne vprašujoe, kaj bode iz njih. — Na Ruakem je čedalje več pritožeb, da pojema trgovina. Trgovci menijo, da jim car pomaga, ako odpravi tnje trgovce iz dežele. — Ruski minister za znnanje zadeve pa knez Bismark se bojda snideta še te jeseni; ako pride do tega, potem bode kmalu konec strahii, da ae vname med tema državama vojska. Ali pojde tje tudi naš minister, grof Kalnoky? Glaa gre, da pojde. To bi bilo pa vsekako dobro. — V Bolgariji še niso ugnali ,,roparjev" pozaprli pa takih že veliko. Svet dvomi, da ao roparji, brž so pač le prekucubi. — God srbske kraljice, Natalije, je srečno prešel, ne da bi se bilo posebnib neredov godilo. Ki aljica biva aedaj na svojih poaeatvih v Besarabiji. — Turška vlada si je navskriž z Bolgarijo za voljo uove železnice Belova-Vakarel. Bolgarija je noče izpustiti iz svojib rok in menimo, da je pravica na njeni strani. — Grški kralj obhaja dne 31. oktobra 25-letnico avojega vladanja. Ni dvoma, da bode tedaj velicih aloveanosti in tedaj pride v Atene ruski preatolonaslednik. — V Masavi atoji ae vse, kakor v zadnjem tednu, samo vročina še je brž večja. — V Novem Yorku so Italijani si naredili prvo katoliško župnijo, šteje pa blizu 15.000 samib italijanakih prebivalcev. Bila je torej že potreba za-njo.