številka 15 / letnik 59 / Ljubljana, 13. april 2000 m® Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Na pogajanjih o plačni Politiki majhen napredek predlog obveljal, se bo najnižji regres regresa za letni dopust s 102.000 tolarjev povečal na 107.712. Naj večja višina regresa pa sta še naprej dve tretjini poprečne plače v Republiki Sloveniji. Sindikalni pogajalci so načeli tudi vprašanje uskladitve izhodiščnih plač za prve tri tarifne skupine z minimalno plačo. Partnerji so se strinjali, da se o tem čim prej začnejo pogajanja o spremembah kolektivnih pogodb dejavnosti. Do konca leta naj bi ta problem namreč rešili. Predstavniki sindikatov so predlagali, da bi te dogovore zapisali v aneks splo- Predsedniki vseh štirih sindikalnih central: N ezf svobodnih sindikatov Slovenije, KNSS-codvisnosti, Pergama in Konfederacije sin-p0 at°v ^ Slovenije, so to sredo nadaljevali Bajanja o spremembah dogovora o pol iti-sed v obdobju 1999-2000. Dogovorili so nj- „^se bodo pogajanja nadaljevala prihod- P0(|rt'1Cr"*' S° na^e*no soglašali o povišanja bibi", podnje meje regresa za letni dopust, ki naj sekt Cna*< za delavce v zasebnem in javnem skl t U 'n naJ bi se v prihodnje spreminjal adno z dogovorjeno eskalacijo. Če bo ta Dušan Semolič je posebej za naše glasilo dejal, da v sedanjih razmerah na pogajanjih ni mogoče pričakovati velikih skokov. Vsak tisočak večje za marsikoga boljša rešitev kot zavrnitev minimalnega povečanja plač, regresa ali česa drugega. šne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Ker vlada ni operativno sposobna, pogajanj o drugačni eskalaciji (usklajevanju plač z rastjo življenjskih stroškov) ni bilo. Pogajanja o tej točki se bodo nadaljevala takoj po rešitvi vladne krize. Predstavniki delodajalskih organizacij so zagotovili, da bodo do naslednjih pogajanj proučili vse predloge sindikatov. Pavle Vrhovec, izvršni sekretar ZSSS SKEl vabi na shod Ravne 2000 . °t je na tiskovni konferen-dm° Mre<*° Povedal Albert Vo-shnan Predsednik SKEl, so na nji Ravne 2000, ki bo prihod-pl v'rek> 18. aprila, ob 11 uri na Ha iz ad* Pre(i Namo na Ravnah d,.. .0r°škem, povabljeni tudi P' mdustrijski sindikati iz se- so industrijski sindikati med drugim skupaj zahtevali takojšnja pogajanja o povečanju plač. Prav tako so zahtevali industrijsko politiko, ki bo gospodarstvu omogočila konkurenčnost na trgih Evropske unije in širše. Vsaj SKEl bo na shodu na tr^SSS in tudi iz drugih cen-nan ^aenkrat je sodelovanje že snSVedala KNSS-Neodvi-lovai ’Zanesljivo pa bodo sode-ležg 'Se nckateri sindikati, ude-javJJ?' konference 19. januar-v,Uriboru. Na tej konferenci Ravnah zahteval tudi odpiranje novih delovnih mest in ustavitev odpuščanja delavcev. Osrednji razlog za shod je nepripravljenost predstavnikov delodajalcev, da se začnejo resno pogajati o povečanju plač kovi- narjev in delavcev elektroindustrije. Te bi morale biti tolikšne, da bi se po njih zgledovali tudi drugi delavci, da merilo za plače ne bi bile več plače poslancev, sodnikov in zdravnikov. Vodovnik je omenjal za 20 odstotkov večje izhodiščne plače, kar je SKEl zahteval že pred časom. Organizatorji pričakujejo, da se bo v torek na Ravnah zbralo več tisoč članov SKEl in drugih industrijskih sindikatov. F. K. Z Pred izidom Priročnik o pokojninski reformi Lučka Bohm, svetovalka predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je sestavila priročnik o pokojninski reformi. V njem bo tudi poglavje o izračunu datuma upokojitve in višine pokojnine. Preprosto in jasno bo v njem opisano vse, kar mora vedeti sindikalni zaupnik, da lahko odgovori na različna vprašanja članov, na primer o beneficirani delovni dobi. Sindikalni zaupniki bodo v priročniku našli tudi poglavje o tem, kako naj se z delodajalci pogajajo za sklenitev dodatnega prostovoljnega zavarovanja. Nekatere zavarovalnice bodo tudi predstavile svoje ponudbe dodatnih prostovoljnih zavarovanj in pokojninske načrte. Za sindikalne zaupnike bo pomembno tudi poglavje o varnosti in zdravju pri delu, pravicah delovnih invalidov a Predstavljena bo vloga ZSSS in drugih sindikatov pri pogajanjih o vsebini pokojninske reforme. Recenzenti priročnika so ugledni slovenski strokovnjaki s področja pokojninskega sistema. Priročnik bo izšel maja letos. Naročilnico zanj bomo objavili v prihodnji številki. Delavci Aerodroma Maribor opozarjajo na svoje probleme Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije in stavkovni odbor v podjetju Aerodrom Maribor sta to sredo pripravila tiskovno konferenco, na kateri so delavci opozorili na agonijo, ki jo preživljajo, saj so materialno in socialno ogroženi. Kakor sta povedala predsednik sindikata Božo Doberšek in predsednik sveta delavcev Tone Polutnik, podjetje delavcem dolguje plače za februar in marec, lanskoletni regres za letni dopust (dobili so samo 15.000 tolarjev) ter regrese za leta 1994,1997 in 1998,ki so sijih delavci iztožili na delovnem sodišču. Kakor j e na tiskovni konferenci povedal direktor podjetja Aleš VValland, ima Aerodrom Maribor resne težave zaradi tega, ker njegov status ni rešen. Čeprav je podjetje v 100-od-stotni lasti mestne občine Maribor, nima statusa javne gospodarske družbe. Tako mestna občina ne more iz proračuna pokriti starih obveznosti letališča, čeprav je pri njegovem upravljanju v preteklih letih odločilno sodelovala. Prav tako v zemljiški knjigi še niso rešena vsa lastninska vprašanja, zato podjetje še ne razpolaga z vsem dogovorjenim premoženjem. Zaradi vsega tega Aerodrom ne more najemati hipotekarnih kreditov, kijih nujno potrebuje za izplačevanje plač in poravnavanje drugih obveznosti v mesecev, ko je promet na letališču minimalen. Delavci Aerodroma Maribor zahtevajo, da pristojni organi uredijo status podjetja in letališču zagotovijo normalne pogoje dela, zaposlenim pa socialno varnost. V zvezi s tem je Tom Špehar opozoril, da se lahko zaradi sedanje agonije, ki vpliva tudi na psihosocialne razmere med delavci, začne postavljati vprašanje varnosti poletov z mariborskega letališča. To pa lahko ogrozi celo njegov obstoj. Delavci Aerodroma so doslej že velikokrat potrpeli in stisnili zobe, samo da bi letališču zagotovili obstoj in perspektivo. Kako strpno so se doslej lotevali reševanja problemov, pove tudi podatek, da za izplačilo regresov še niso vložili izvršbe, ker bi s tem ogrozili obstoj podjetja. Zdaj pa odločno terjajo ureditev svojega statusa, saj brez plač ne morejo več preživljati svojih družin. Upravičene zahteve delavcev je v celoti podprl tudi Jože Gaube, predstavnik Sindikata delavcev prometa iz zvez Slovenije. Dejal je, da imajo delavci in sindikat obljub že dovolj, zato morajo pristojni probleme nemudoma rešiti. Pomoč podjetju je zagotovil tudi župan občine Hoče - Slivnica Anton Obreht. Predstavnikov mestne občine Maribor, ki je ustanoviteljica in lastnica podjetja, pa na tiskovno konferenco kljub vabilu ni bilo, čeprav je ključ za rešitev problemov očitno v njihovih rokah. Božo Doberšek j e na koncu povedal, da delavci terjajo od pristojnih, naj začnejo reševati probleme, na katere opozarjajo delavci. Če vidnih premikov in pozitivnih rezultatov ne bo, bodo člani stavkovnega odbora naslednji teden razmislili o napovedi stavke do izpolnitve stavkovnih zahtev. T. K. Podjetje Univerzale brez vodstva Kot smo poročali, je sodišče pred dvema n’e secema za podjetje Univerzale Domžale zac lo postopek prisilne poravnave. To pomeni j nančno reorganizacijo, v okviru katere naj bj soglasju z upniki dosegli znižanje ali odlog do1 nikovih dolgov. Kljub težkim razmeram je med delavci v 1 četku prevladoval zmerni optimizem. Kmalu P jih je začelo vznemirjati negotovo in grobo o našanje direktorja. Posebno pa še njegove izj ve, daje uspešna prisilna poravnava odvisna)’ politike domžalske banke in domžalske politih _ V zvezi z navedenim in glede na to, da srno sindikatu ocenili, da zaradi izgube večjega s vila delovnih mest problematika presega okvir si dikalnega delovanja, je sekretarka Območne o ganizacije ZSSS Domžale županji občine Dom Žale predlagala pogovor o položaju in možnos sanacije podjetja Univerzale, s poudarkom na ol» nitvi čim večjega števila delovnih mest. Županja je 7. aprila sklicala sestanek, na K teregaje povabila predstavnike Banke DomZ le, člane nadzornega sveta, direktorja in vodst sindikata. Sindikalisti smo pričakovali, da bo b^ seda o dogovoru za reševanje nastalega poloZAF Predsednik nadzornega sveta pa nas je žal s znanil s sklepom nadzornega sveta, ki je tfl d j prej odstavil direktorja Gašperlina in imenu^ novega direktorja Baričiča, ki pa je dan po i novanju odstopil. . .y Zaradi teh dogodkov so razmere v podje‘J. Univerzale zelo negotove. Čeprav si močno pn zadevamo za rešitev, je ta še v zraku. Justi Am“s 30 lel okteta Med tistimi, ki so promovirali ime uspešne tovarne TOSAMA iz Vira pri Domžalah, so bili tudi njeni pevci, ki so pred tremi desetletji ustanovili Oktet TOSAMA. Vsa leta je bil Oktet TOSAMA nepogrešljiv na številnih tovarniških internih proslavah, je tudi “zaščitni znak” srečanj Tosami-nih upokojencev. V tem tovarniškem oktetu je pelo 24 pevcev, štirje: Avgust Potočnik, Franc Belcijan, Dano Juteršek in Anton Andrejka pa so oktetu ostali zvesti ves čas. Oktet bo ob svoji obletnici izvedel jubilejni koncert v domžalskem hramu kulture in izdal svojo novo audio kaseto. Prvič pa ga bo mogoče poslušati tudi na zgoščenki. Ob njihovem visokem jubileju jim iskreno čestitamo in želimo, da bi tako veselo peli tudi v novem desetletju. ,-JS CTffS rrrmmr ki j® bi,a ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS' IH P l FJ k v EH I vi 11 l1 M1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Toma« Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo TČR d “" Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 ;a enotnost SiSETLET SINDIKATA KNG SLOVENIJE št. 15 / 13. april 2000 i METE) F 3 Najboljšim plakete in priznanja indikat KNG Slovenije je ob de-,e etn'c> svojega delovanja in v po-astitev 1. maja podelil plakete in P^nanja najboljšim organizacijam ' Posameznikom. Slavnostni go-°rnik Janez Justin, predsednik ndikata KNG, je spregovoril ode-n-.y Pre,eklem obdobju in prihod-J' nalogah. Udeležence slovesno-I 'Je pozdravil tudi Dušan Semo-lc-Predsednik ZSSS. w_ros*avo je povezoval igralec r i a Marko Simčič, kije reciti-v dve pesmi, Zlatka Škrubeja sem za 1. maj in Vinka Modern-'rterja Ampak ampak. Igralec ;)(avko Cerjak pa je navdušil z Paf°mkorn 'z Kontrabasa, avtorja r|cka Siiskinda. . Predsednik KNG Janez Justin je Poden6 P'akete 'n Pr'znan.ia KNG nižje tarifne razrede izenačene z minimalno plačo. Samu Zupančiču, predsedniku Sindikata KNG v podjetju Swaty Maribor, ki je prvi predsednik tega sindikata v družbi, kije trdno zasidran med članstvom. Kolegi so mu zato že tretjič zaupali predsedniško funkcijo. Aktiven je tudi v območnem in republiškem odboru Sindikata KNG. Andreju Pirnarju, predsedniku sindikata v Savi Goodyear, ki posveča največ pozornosti varnosti in zdravju pri delu. Skrbi tudi za čim boljše pogoje za delo. Njegova posebna skrb je socialna varnost članstva. Njegovo vsestransko aktivnost kolegi zelo cenijo. Janezu Bogataju, predsedniku sindikata Terma Škofja Loka, ki že šest let opravlja to funkcijo. Proble- ^ostije Marko Simčič posebej pozdravil Dušana Se-1,6,3 Furlana, sekretarja ustreznih združenj GZS. ^'ndikatu družbe Prosan Kube |U lllrw reagiranje na spremem-kat aStn'Ške sestave družbe. Sindi-(ja .-*e tujemu delodajalcu dokazal, sr.Je sPoštovanja vreden pogajal-uVepartner' Zaposlenim je sindikat g()e, Jav'l pravice iz kolektivne po-tU(j. e dejavnosti in na tej podlagi varnPnmem0 matertalno in socialno dol vStl Plače tako presegajo raven, jav°^° s kolektivno pogodbo de-dj. 0st'- Svojemu članstvu je sin-n0 3f Za§°tovil tudi zdravo delov-()(l ,’Kolje, skrbi tudi za rekreacijo, ZaUpn'k USposab,jan-ie sindikalnih ^. j&dikatii družbe Aero Celje, kkf lzP°8ajal prvo podjetniško ko-nim'Vn° Pogodbo. Z njo je zaposle- ni v'išjo raven pravic, zla- lag^pU°,e dejavnosti je na njeni pod- strn''L'Jk’J dopust, večja povračila po*?- Po sPrejetju kolektivne , sodbe di gt)(j aadgradil tudi podjetniško poda (. “'.Sindikat Aera si prizadeva, 1 °ile izhodiščne plače za naj- me rešuje strpno, s pogajanji in argumenti. Znanje in velike izkušnje s področja varstva pri delu so mu pomagale, daje to področje v Ter-mu eno najbolje urejenih. Uspešno je preprečil tudi pritiske za znižanje realne vrednosti plač. Po njegovi zaslugi so plače še vedno nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti. v Marinu Žagarju, predsedniku sindikata Cinkarne Celje, ki je bil pri urejanju odnosov zaposlenih z upravo zelo inovativen. V času, ko opravlja predsedniško funkcijo, je bila podpisana podjetniška kolektivna pogodba, ki določa višjo raven pravic kot kolektivna pogodba dejavnosti. Uspešen je bil tudi pri zahtevi, da se premalo izplačane plače uveljavijo pri notranjem odkupu. Med njegovim mandatom je bil oblikovan tudi svet delavcev, Žagar je tudi član nadzornega sveta družbe. F. K. Janez Justin je v slavnostnem govoru med drugim dejal, da je Sindikat KNG že leto po podpisu prve splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo podpisal prvo kolektivno pogodbo za svojo dejavnost. Izpopolnjeno pogodbo je podpisal leta 1994, leta 1997 pa je najprej podpisal kolektivno pogodbo za kemično in gumarsko industrijo, leto kasneje pa še za nekovinsko industrijo. Vsa leta je bilo kar precej primerov kršenja kolektivne pogodbe, proti čemur se je KNG ves čas odločno boril. V kemični, gumarski in nekovinski industriji je sedaj kakšnih 27.000 zaposlenih, v KNG pa je včlanjenih več kot 15.000 delavcev. KNG je zato močan sindikat, ki zelo konkretno skrbi za zaščito interesov članstva - ima bogat stavkovni sklad. Za solidarnostno pomoč lahko vsako leto nameni kar 10 milijonov tolarjev. KNG bo moral doseči, da bosta obe kolektivni pogodbi veljali za daljši čas. Ureditev pa mora biti primerljiva z Evropo, kamor se želimo vključiti. Še izboljšati bo treba tudi notranjo organizacijo KNG in pridobiti nove člane. Sindikate družb, ki niso povezani v sindikate na nacionalni ravni, bo treba povabiti k sodelovanju. Sistem komuniciranja bo moral delovati navzdol in navzgor. Dušan Semolič: Postali ste močan in dobro organiziran sindikat, kije puščal sledi povsod, kjer so potekale bitke za pravice delavcev. Ena od nalog ZSSS v prihodnje je povečati solidarnost, saj bomo tako še močnejši. Naša moč temelji zlasti na zaupanju članstva. Pred nami so naloge v zvezi z zakonom o delovnih razmerjih, povečanjem najnižjih plač in zmanjšanjem brezposelnosti, ki nas morajo še bolj združiti. Za večjo solidarnost v ZSSS je vredno delati. f Poudarki iz pozdravnega nagovora) Prejemniki plaket in priznanj KNG (odsotna Janez Bogataj in Marin Žagar bosta priznanji prejela posebej) ;a enotnost 4 št. 15 / 13. april 2000 SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA ll\l TURIZtf Delavci Grand hotela Toplice odpovedali stavko Delavci Grand hotela Toplice Bled so, ker so že več mesecev brez plač, za 12. april napovedali stavko. Od lastnika, Slovenskega odškodninskega sklada, kije prejšnji teden prevzel lastništvo, so zahtevali, naj jim do 11. aprila zagotovi izplačilo vsaj zaostalih plač za december in januar. Stavkovni odbor, ki seje pogajal z direktorjem Slovenskega odškodninskega sklada, je dosegel njegovo pisno ponudbo, po kateri bodo minimalne plače za december izplačane do ponedeljka, plače za januar pa do konca aprila, vendar le, če se bo lastnik do takrat dogovoril tudi z upniki. O tej nudbe ne bodo sprejeli, sklad pač predlagal edino možno rešitev - stečaj. “Če sprejmete skladovo ponudbo, boste dobili decembrsko in januarsko plačo, česar ob morebitnem stečaju ne boste prejeli. Sklad sc je za to ponudbo odločil, ker vidi perspektivo podjetja. Direktor sklada je tudi povedal, da vas bodo skušali čim prej prodati. Kdor koli bo novi lastnik, bo moral izdelati sanacijski načrt,” je poročala Lebanova. Direktor Hotela Toplice Zvone Špec je najprej povedal, da bodo zaposlenim, čeprav bodo prejeli minimalne plače, obračunali polne plače, razli- Po vroči razpravi so delavci dvignili roke za odpoved napovedane stavke. ko pa zapisali kot terjatev do podjetja. Tako so ra' nali tudi lani in obveznost uresničili. Ta petek6” Sava dala ponudbo za odkup Hotela Toplice. V dve mesecih bo lastninsko vprašanje dokončno rei>6 no. Do takrat pa bo država (odškodninski skl*11 pomagala pri izplačilu plač. Na tej podlagi seje začela razprava, po kate naj bi se delavci odločili za stavko ali proti ■'J'-Nezadovoljstvo z doseženim dogovorom je iz* žal zlasti Peter Bizjak. Direktorju je tudi očital,* jih je že večkrat prevaral in da ni držal obljub, N di lagal daje. Direktor naj bi bil kriv tudi za sla"' poslovne rezultate in še kaj. Dolfe Potočnik, predsednik SGiT v podjetij je na vprašanje, kaj je sindikat naredil za uredi16’ razmer, odgovoril, daje lani izvedel anketo o ij6 zaupnici direktorju, ki pa jo je po ureditvi po$* vanja poleti dal v predal. Sekretarka območnega odbora SGiT za Gorenj sko Milena Sitar je delavcem razložila, da hi'1 rešitve ni. Tudi če bo stečaj, bo treba na denar p* čakati vsaj nekaj mesecev, poleg tega bodo zap* sleni dobili le tri zajamčene plače pri Jamstvene11 skladu, od stečajne mase pa le toliko, kot bo v njeJ denarja, lahko tudi nič. Karmen Leban je delavcem še povedala, da* rektorja postavlja lastnik, delavci pri tem ni ni V nobene besede. “Plače za lansko leto ste prejeli kij6 ■ velikim težavam. V Sloveniji so tudi gostinci,j se s tem ne morejo pohvaliti. Stavke so zato,6 delavci z njimi delajo lastniku škodo. Več denafl novi lastnik ni mogel zagotoviti. Če denarja v p* nedeljek ne bo, bo stavka popolnoma upravičena, je skušala vplivati na odločitev. , Po tej razpravi, v njej je bilo slišati tudi mis6’ da lahko še malo potrpijo, če so že bili tako dolg potrpežljivi, so udeleženci z veliko večino glas° sklenili odpovedati stavko. Če denarja v ponen Ijek ne bo, pa bodo v torek stavkali in po potr6 še zaostrili boj za zaslužene plače. Ker več delavcev nima denarja niti za prevoz6 delo, bo SGiT dvajsetim najbolj ogroženim dal d narno pomoč. V sindikalni blagajni podjetja pa d narja ni več. .i> Franček KaWl ponudbi so se odločali delavci na zboru ta torek in jo sprejeli. Na zboru delavcev je predsednik stavkovnega odbora Rajko Cmrekar poročal o rezultatih pogajanj takole: “Predlagam, da stavko, napovedano za jutri, odpovemo. Direktor Slovenskega odškodninskega sklada, s katerim smo se pogajali, nam je najprej dejal, da je Hotel Toplice v takšnem položaju, da bi moral v stečaj. Smo namreč kapitalsko neustrezno in nelikvidno podjetje. Kljub temu je pristal, da bodo decembrske plače izplačane najkasneje v ponedeljek, plače za januar pa do konca aprila. Zahtevali smo, naj to tudi pisno potrdi in danes smo prejeli taksirano zagotovilo. Če se stavki ne odpovemo, torej jutri stavkamo, nas bodo zelo verjetno poslali v stečaj. Čeprav se v stavkovnem odboru zavedamo stisk ljudi, smo se na pogajanjih zavezali, da bomo s sprejetjem te ponudbe delavce skušali odvrniti od stavke.” Karmen Leban, sekretarka Sindikata gostinstva in turizma Slovenije, je menila, da so delavci z opozorilno dveurno stavko prejšnji teden dosegli, da se je država (odškodninski sklad) odzvala zelo hitro. Poročala je o pogovoru z direktorjem Slovenskega odškodninskega sklada Antonom Končnikom. Taji je povedal, da bo, če delavci po- Predsednik stavkovnega odbora Rajko Cmrekar poroča o rezultatih pogaja$ sindikat delavcev gostinstva in turizma______________________________________si. 15 /13.april2000 uHEimmiim 5 Plače niso dovolj za zadovoljstvo Janez Časar, predsednik sindikata Grand hotela Union, o tem, zakaj aPosleni niso zadovoljni z odnosi, čeprav imajo dobre in redne plače vih ratlf* **°tel Union d. d. je bilo eno izmed pr-si J?®st'nskih pod jetij, v katerem so delodajalci in bo I) 11 P°dpisali podjetniško kolektivno pogod-štu' °?P'sana ,ie l>ila leta 1992 in vodstvo jo spoti) JM,ČCprav i" Je hotelo nekajkrat že razveljavi-d smo, da bomo lahko napisali zgodbo o Do i . n kooperativnih odnosih med upravo in za-Jan Cn'1?,'ter sindikatom. Ko pa smo te dni srečali te| CZa Časarja, predsednika sindikata v tem ho-* eoHK* na* namen podrl. Časarje menil, da ima )a 0 tem podjetju, kjer uprava izpolnjuje ko-'vno pogodbo, tudi drugo plat. Manj svetlo, let malerialnem pogledu vodstvo hotela, ki že vrsto stoU^i3e^no posluje, kolektivno pogodbo izpolnjuje v odstotno” nam je odvrnil. “Regres smo dobili že lek^CCt^U ^hruarja. Plače so po naši, podjetniški ko-gH(j'Vn' Pogodbi, nekaj višje od plač po panožni po-<>d i '■ tl|di redne, nikoli ne zamujajo in to je eden tjv cJavnikov, ki dobro vplivajo na vzdušje v kolek-„ , Materialno in tehnično je vse v redu, razen te-odn ar Se-ie Pojavilo v zadnjem mesecu. Toda za dobre °se so redne plače premalo.” tra' smo ušesa in začeli dregati v Časarja in ni Jalo prav dolgo, da se je odprl, lekt’ Zt*ušje v homogenem, več kot 160-članskem ko-tuk 'VU kvarijo na primer premeščanja delavcev kar ltlu ’ ' besedo, in če se kdo upre ali ima pripombe, je "adrejeni zagrozi z izročitvijo delovne knjižice,” pripovedovati. “Dolgoletnega kuharja spe-lial S,a S0 Pr' 52 letih starosti premestili v priprav-je i,0'00 *lrane- kjer za nižjo plačo trebi solato itd. Ko gov°r^lt>^n'ka direktorja vprašal čemu, mu je ta odda r' ’ da je tako možno po kolektivni pogodbi in ""na kaj vpraševati. ko] S/. jenje je povzročila tudi nedavna odločitev lien k' ■ direktorja o načinu izplačevanja lani opravah in neizkoriščenih nadur.” .,^akay natanko gre?" 2ad ■ *e®ij direktorja je izdal odločbo, s katero je pri-|jc e’lrn delavcem odvzel ali črtal polovico oprav-k |b nadur, drugo polovico pa naj bi ti delavci iz-hra J!1" kot proste ure do konca letošnjega septem-2Oi . °čboje nabil na oglasne deske, sindikata torej bin 1 n' neposredno obvestil, čeprav bi ga zaradi vse-^ ntoral. 'u n° natunenih podatkov o številu nadur v sindikalno- C, Pademo, zato lahko samo ocenjujem na pod-t].4 delnih dosegljivih podatkov, da seje nabralo nekaj ' c nadur.” ste v zvezi s tem kaj ukrenili?" še. Nameravam pa se najaviti direktorju, če b| 0 sprejel; je namreč zelo zaposlen človek. Rad ,.e Pogovoril, da bi videl, kakšna bo njegova rc-nj .Ja na naše pripombe. Ljudje se z odločbo ne stri-t0v. ?ln so ogorčeni. Prizadetim delavcem sem svetel ’ na-l vsak nadrejenim pisno sporoči, kdaj bi te dg Urc rad izkoristil, da bo septembra imel dokument, n;L.® Prosil za izkoriščenje teh nadur, vendar mu to raj , 0 omogočeno. Menim namreč, da teh nadur sko-ne ,a Zagotovo ne bo mogoče izkoristiti. Če delavci |e|j .do imeli v rokah dokumenta, da so nadure že-2a izkoristiti, bi vodje enot lahko trdili, da delavci hj ..koriščenje prostih nadur niso niti zaprosili, in črtali še drugo polovico.” ,-T8 Prav razumem, je takšno uro težko ^koristiti kot prosto že zato, ker nadure Ploh nastajajo. Zato ni prav, zahtevati od Pposlenih, naj te ure izkoristijo, če te Karmen Leban: To, da so v Grand hotelu Union že pred osmimi leti podpisali podjetniško kolektivno pogodbo, je takrat uredilo odnose v podjetju in vplivalo tudi na dolgoletno uspešnost tega hotela. Vendar so zdaj težave z odnosom vodstva do zaposlenih. Janez Časar: S plačami nikoli nismo imeli težav in so tudi višje kot drugod v gostinstvu. Razpoloženje delavcev pa greni stopnjevan nekorekten odnos vodstva. možnosti tako rekoč nimajo oziroma so minimalne." “V kratkem bomo odprli vrt in takrat bodo ljudje morali delati polni delovni čas in še več. Zato trdim, da nadur ne bo mogoče izkoristiti kot proste ure. Dodatno nelagodje med ljudmi povzroča tudi način, kako skuša vodstvo število nadur čim bolj zmanjšati: ljudem daje prosto na primer potem, ko postrežejo z zajtrkom. Ljudje bi raje delali normalen delovni čas, ker če morajo za tri ure priti na delo na primer iz Trbovelj, imajo cel dan pokvarjen oziroma ga za kaj drugega ne morejo izkoristiti." Ker smo se z Janezom Časarjem pogovarjali v prostorih republiškega odbora sindikata turizma in gostinstva, kamor je prišel na delovni obisk (med svojim prostim časom), seje imela priložnost vključiti v pogovor tudi sekretarka republiškega odbora Karmen Leban. “To je splošni problem gostinstva,” je dejala. “Ljudi je v gostinstvu premalo zaposlenih, slabo je tudi planiranje delovnega časa, sicer do nadur ne bi prihajalo. Naš sindikat je podjetjem priporočil, naj nadure evidentirajo vsake tri mesece in jih izkoristijo v naslednjem tromesečju. Vendar tega nikjer ne počno in nadure se tako kopičijo. Ljudem se zato v letu dni nabere po več sto nadur in to je podjetju težko plačati, delavci pa jih težko izkoristijo kot proste ure.” Janez Časar pa je nadaljeval: “Minuli teden so v hotelu v popoldanskem času, menda poizkusno, zaprli glavno kuhinjo in popoldne dela samo tako imenovani banket servis. Hotel pa je odprt noč in dan in s tem, ko je kuhinja popoldne zaprta, zaposleni v popoldanskem času nimajo malice. Če bi kateri od zaposlenih šel iz hotela kupit sendvič ali na malico in bi ga kdo iz uprave videl, bi moral v disciplinski postopek, ker imamo odredbo, da med delom delovnega mesta ne smemo zapuščati. Imamo še vrsto odredb, kaj smemo in česa ne.” “Kako pa so urejene te stvari drugje v gostinstvu," smo povprašali Časarja glede na to, da v sindikatu opravlja tudi funkcijo predsednika območnega sindikata gostinstva na ljubljanskem območju (pa še član predsedstva republiškega odbora sindikata gostinstva in turizma je). “Skorajda povsod imajo zaposleni v gostinskih obratih malico organizirano v obratu in tudi čas, da pojedo. V hotelu Union sicer večina delavcev tako kot uprava in administracija dela dopoldne, ko kuhinja deluje, vendar jih je precej zaposlenih tudi po- poldne in ponoči. In ti do malice tako kot dopoldanski delavci ne morejo. Ta pravica jim je kršena." “Kakšni so siceršnji odnosi uprave do sindikata? Ali uprava sindikatu omogoča delovanje?" "Sindikata pri delu uprava ne ovira. Mislim pa, da moje delo v sindikatu vendarle vpliva na naš medsebojni odnos, čeprav ne gre za odprt spopad. Imam občutek, da sem pod določenim pritiskom, bolj podrobno opazujejo moje delo, vendar pritisk ni grob. Čeprav je bilo pred letom dni moje delovno mesto ukinjeno. Pojavilo seje nekaj tehnoloških presežkov, ravno toliko ali tako malo, da ni bilo treba delati programa tehnoloških presežkov in njihovega reševanja. Mene so premestili na slabše plačano delovno mesto. Hkrati je uprava pri sekretarki ROS poizvedovala o mojih funkcijah v sindikatu (Karmen Leban je iz ozadja pritrjevala s kimanjem). Na odločitev sem se pritožil, vendar odgovora še nisem dobil, čeprav sem vmes dvakrat ustno urgiral. Edini odgovor je bil, da moja pritožba ni imela lastnosti pritožbe in zato ni kaj odgovarjati. No, to so mi dejali pred kratkim, lahko pa bi mi pritožbo, če res ni ustrezala vsebinskim normativom za pritožbe, takoj vrnili, da bi jo dopolnil. Na odgovor še čakam, čeprav si mislim, da ga ne bom dobil. Posrednih pritiskov torej ne manjka. Drugače pa delo sindikata ni ovirano, tudi kršenja pravic delavcev v materialnem pogledu, razen neplačevanja nadur, ni bilo.” Janez Časarje vseh 33 let delovne dobe nabral v hotelu Union, kjer je zaposlen od leta 1966. Ves čas je delal v gostinstvu. V sindikatu pa je aktiven od leta 1976. Zdaj mu teče četrti mandat predsednika sindikata. Ali to pomeni, da drugi delavci ne želijo te nehvaležne funkcije, da se je otepajo? “Tako nekako,” meni Časar. “Ljudje ne želijo delovati niti v izvršnem odboru sindikata in imam občutek, daje nekaterim, ki so svoj čas poprijeli za to delo, žal. Zlasti tistim, ki so medtem napredovali.” “Ali se da kaj ukreniti proti sklepu o črtanju polovice nadur?" “Moja obveza je stopiti k direktorju. Menim, da to dejanje ni zakonito. Če pa bi kateri od zaposlenih pristal na to, naj to podpiše sam. Toda praktično vsi prizadeti menijo, da je treba nadure plačati ali dati možnost zaposlenim, da jih izkoristijo kot prosti čas. Za drugi del nadur pa sem svetoval delavcem, naj pisno zaprosijo vodstvo za njihovo izrabo. Prepričan pa sem, da se bo čez poletje še nabralo novih nadur a S tem, ko ljudje, ki imajo lanske nadure, delajo na dan le nekaj ur, se fond nadur zmanjšuje, vendar to ne more iti v nedogled, sicer bi delo v podjetju močno trpelo.” Z enakim vprašanjem smo se obrnili na Karmen Leban: “Dvoje je tu narobe in na to bo sindikat opozoril vodstvo,” je odgovorila. “Prvič, nadure, ki so opravljene, mora uprava poplačati, bodisi z denarjem ali načinom izrabe prostih ur. Drugič, če kolegij hoče postaviti konec septembra kot rok za izkoristek prostih nadur, bi se moral o lem pogajati s sindikatom. Kolektivna pogodba Grand hotela Union določa februar za zadnji mesec, ko naj bi bile nadure iz preteklega leta 'počiščene’; panožna kolektivna pogodba za gostinstvo postavlja maj kot zadnji rok. Zato bi se uprava morala pogajati s sindikatom, če želi rok podaljšati do konca septembra. Če se uprava z nami ne bo hotela pogovoriti, bomo ubrali druge poti, ki jih ima sindikat tudi še na voljo.” Zaman so bile sanje o članku o podjetju, prijaznem do delavcev in kooperativnem do sindikata. e. R. 6 čt. 15 / 13. april 2000 f£=S SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVFNI.IE I JI Sandi Bartol o letni seji republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) in problematiki obratovalnega časa prodajaln Pohvale za uspešno delo v preteklem letu Republiški odbor SDTS je prejšnji teden obravnaval poročilo o delu v preteklem letu, finančno poročilo in naloge v letošnjem •etu. Kot nam je povedal sekretar Sandi Bartol, so bile ocene pozitivne, saj se je ta sindikat utrdil - tudi na finančnem področju. Ministrstvo za ekonomske odnose je pripravilo predlog sprememb pravilnika o obratovalnem času prodajaln, ki upošteva večino predlogov SDTS. Predstavniki delodajalcev spremembam žal nasprotujejo. Kaj ugotavljate v poročilu o delu v lanskem letu? Bartol: Bistveno dopolnjen statut in druge listine so sindikatu omogočile kakovostnejše delo in utrditev organizacije navzdol. Statut jasneje določa vlogo sindikalnih zaupnikov, zaradi česar imajo pri delu manj težav. Jasneje je določena tudi odgovornost sekretarjev območnih odborov za legitimno delovanje sindikatov podjetij. Zaradi tega je delo organov SDTS kakovostnejše in v družbi bolj prepoznavno. Skupaj s statutom je SDTS lani po dveh letih razprav sprejel tudi pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju. Ta pravilnik je začel veljati v drugem polletju lani in je SDTS omogočil čvrstejšo materialno podlago za delo. V kakšne namene ste razporedili povečano članarino? Bartol: Ves dodaten priliv denarja zaradi povečanja članarine z 0,6 odstotka na odstotek ni bil porabljen za financiranje redne dejavnosti in sprotnih stroškov, ampak je ves šel v tri različne sklade, ki so oblikovani pri republiškem odboru. Gre za socialni sklad, sklad nezgodnega zavarovanja in stavkovni sklad. Socialna pomoč se deli po posebnem pravilniku, ki določa kriterije in način delitve. Pravico do socialne pomoči ima vsak član v primeru, da dohodek na člana njegove družine ne dosega ravni zajamčene plače. Pravico do solidarnostne pomoči imajo tudi člani, ki jih doleti elementarna nesreča. Lani smo iz tega naslova izplačali 2,1 milijona tolarjev. Letos se bo za ta namen zbralo predvidoma 12 milijonov. Tisti, ki želi uveljaviti pravico do pomoči, mora izpolniti poseben obrazec in ga poslati na sedež SDTS. Če je vloga ustrezna, dobi ogroženi član pomoč že po treh dneh. Člani lahko na račun socialne pomoči prejmejo najmanj 20.000 tolarjev, v primeru elementarne nesreče pa do ene povprečne plače v Republiki Sloveniji. O večjih izplačilih odloča tričlanska komisija, o manjših pa kar sekretar SDTS. Lani je SDTS oblikoval tudi sklad nezgodnega zavarovanja. V njem zbran denarje vodstvu sindikata omogočil, daje konec leta z zavarovalno družbo Adriatic podpisalo pogodbo o nezgodnem zavarovanju vseh članov. Po polici za to pogodbo imajo pravico do premije vsi člani, ki izpolnjujejo dolžnosti člana SDTS (posebej je pomembno, da plačujejo članarino). Da bi član Sandi Bartol, sekretar SDTS SDTS lahko uveljavljal premijo nezgodnega zavarovanja, zadošča pisno potrdilo, ki ga podpiše sekretar SDTS. V primeru nezgodne smrti je premija 340.0(X) tolarjev, v primeru invalidnosti 680.000, od avgusta letos dalje bo za primer smrti zaradi bolezni veljala tudi premija 90.000 tolarjev. Sprejeta so tudi pravila stavkovnega sklada, iz. katerega bodo stavkajoči lahkoprejeli nadomestilo izgubljenega zaslužka. Če bi delavci stavkali ves mesec, lahko računajo na nadomestilo v višini ene zajamčene plače, kar je približno 40.000 tolarjev. V vse tri nove sklade je SDTS lani razporedil skoraj 22 milijonov tolarjev. Takšnega finančnega poročila republiški odbor verjetno ni kritiziral? Bartol: Poročilo o finančnem poslovanju v lanskem letuje bilo sprejeto brez pripomb in s pohvalami. Čeprav je SDTS drugi naj večji sindikat iz družine ZSSS, sva na republiškem odboru le dva zaposlena. Udeleženci v razpravi so menili, daje bilo za reprezentanco in draga službena potovanja v tujino potrošeno malo denarja. Kako pa ste skrbeli za javnost svojega dela? Bartol: Tudi lani smo delovali zelo javno, sjj so mediji objavili več kot 60 zapisov o naših akcijah. Prisotni smo bili tudi v informativnih oddajah na televiziji in radiu. V Novi Delavsfo enotnosti smo bili skoraj vsak teden. Kateri osrednji cilj želite doseči letos? Bartol: Glavni letošnji cilj SDTS je prenovitev kolektivne pogodbe dejavnosti, še posebej tarifne priloge. Izhodiščne plače za prvi tarifni razred naj bi dosegle raven minimalne pl* če, razmerja med tarifnimi skupinami pa naj ostala nespremenjena. V normativni del žel*' mo vgraditi obveznost delodajalca v zvezi z dc>" datnim prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem. Urediti želimo tudi pravico delavcev, da jim delodajalci omogočijo izkoristiti pravicod° dnevnega, tedenskega in letnega oddiha. Letos bomo prvič praznovali dan trgovce*1 Zaznamovali ga bomo s srečanjem, na katere1)1 bomo petim najboljšim aktivistom podelili poznanja za njihovo delo v SDTS. Na dnevnem redu ste imeli tudi akt o organiziranosti ZSSS. Kaj ste sklenili<. Bartol: Predlog novega akta o organizirano*11 ZSSS smo zaradi nedodelanosti, ker ne odpravi/ ugotovljenih slabosti pri financiranju in ker omogoča dvojno organiziranost, zavrnili. Hkrati srr*° priporočili nadaljevanje že začetih procese* združevanja, kot že tečejo na Dolenjskem i**v Beli krajini in so skladni z interesi članstva. Zavzeli smo se, da se hkrati z aktom o organiziranosti pripravi tudi pravilnik o finančnem poslovanju in sistemizacija delovnih mest v vseh organih in na vseh organizacijskih ravneh. Sprememba pravilnika o odpiralnem času prodajaln je cilj, h kateremu teži}6 že dalj časa. Se je v zadnjih dneh kaj premaknilo? Bartol: Ker smo pri tej nalogi res vztraja1' je bil prejšnji četrtek na ministrstvu za ekonomske odnose dolgo pričakovan sestanek komisij6' ki naj bi pripravila usklajen predlog spremen1.6 pravilnika o obratovalnem času prodajaln. N^1" nistrstvo je za sestanek pripravilo svoj predlo« sprememb pravilnika, o katerem naj bi vse udeležene strani dosegle soglasje. Razveseljivo je, da se po predlaganih spremembah delo ob nedeljah ne bo več štelo $ redno delo. Naše mnenje je zajeto tudi v predlogu, da so občine pri dajanju soglasij za de žurne trgovine dolžne upoštevati gostoto pfe bivalstva. Občine naj bi tudi skrbele, da bi,r govci z daljšim odpiralnim časom ne kršili delovnopravne zakonodaje. Na naši liniji je )u. di predlog glede obratovalnega časa v veti*6 trgovskih centrih, kjer bo o uvedbi obratov**'! nega časa ob nedeljah in praznikih lastnik mof* pridobiti soglasje trgovcev, ki najemajo njegove poslovne prostore. Čeprav je ves predlog blizu našim predlog0']’ in zahtevam, smo državnemu sekretarju nanj d**1 dve pripombi. Tako za sobote predlagamof6 dni delovni čas do 17. ure in ne do 21., kot P'] še v predlogu ministrstva. Menimo tudi, da n1" občine sprejmejo kriterije za izdajanja soglasij o dežurnih trgovinah. So sodelovali tudi delodajalci in predstavniki potrošnikov, so se strinjaI1 s predlaganimi spremembami? , Bartol: Predstavniki delodajalcev, ki so pri* na četrtkov sestanek, so predlogu sprememb p1”] vilnika nasprotovali. Namesto manj liberalnega pravilnika so zahtevali še bolj liberalne?"' .nj*hovi strani so bili tudi predstavniki or-ganiziranih potrošnikov, čeprav so mnenja tako različna, pričakuje-°. da bo ministrstvo sprejelo naše dodatne I edloge in ne poslabšalo že sprejetih sprememb Pravilnika. Pred časom je inšpekcija za delo začela s'stematično akcijo v trgovinah, s katero nal bi ugotovila kršitve delovnopravne zakonodaje. So njeni izsledki že znani? cj. artol: Za naš sindikat je dobro, daje inšpek-, Ja za delo na zahtevo odbora za delo pri dr-em zboru po tri mesece trajajočih inšpek- žavni djskih pregledih, pri katerih so obiskali 155 pro- dajaln, končno pripravila poročilo, ki potrjuje naše navedbe o kršenju delovnopravne zakonodaje. Najpogostejša kršitev je nevodenje evidenc o delovnem času zaposlenih. Tudi inšpektorji ugotavljajo, da podjetja vodijo eno knjigo za inšpekcijo, drugo pa o dejanskem delovnem času. Med obema je zelo velika razlika. V precej podjetjih so inšpektorji ugotovili, da delavcem ne plačujejo dodatkov za nadurno delo. Podobno velja za delo ob nedeljah in praznikih. Naleteli so celo na primere, ko trgovski delavci niso dobili plačanega niti dodatka za delovno dobo. Nove delavce prav vsi delodajalci zaposlujejo za določen čas in jim po več- krat podaljšujejo pogodbe. Inšpektorji so nepravilnosti ugotovili tudi pri varstvu pri delu, saj delodajalci še niso določili in usposobili oseb ali najeli strokovnjakov, ki naj bi posebej skrbeli za varno in zdravo delo. Delodajalci zanemarjajo tudi obveznost pošiljanja zaposlenih na periodične zdravstvene preglede. Po pregledih so inšpektorji izdali 79 ureditvenih odločb, enemu delodajalcu prepovedali opravljanje dejavnosti, izrekli tri mandatne kazni in za tri osebe predlagali postopek ped sodnikom za prekrške. Hvala za odgovore! Franček Kavčič PRAVNI § V E TOVALEC Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva ZSSS Prekratka delovna doba Vprašanje: Stara sem 53 let, imam 21 let delovne dobe in tri otroke. Mogoče bom postala delovna invalidka II. kategorije. Kdaj se lahko najprej upokojim? Odgovor; Dejstvo, da vam bo mor-,o mvahdska komisija priznala de-p n° 'nvvalidnost II. kategorije, ne bo tUmV 11'5 več vplivalo na možni da-ter hVa^e upokojitve. Razen v neka-ju , .Primerih v prehodnem obdob-UL. 1 Pa za vas ne veljajo, je namreč jitv '*e,1a m°žnost predčasne upoko-c z.a delovne invalide. Vsekakor bi |'hate Prekratko delovno dobo, da koi'» o ra^unai' na predčasno upo-|(q ltev- Upokojili se boste torej lah-skj50 P°gojih, ki veljajo za vse žen- me?Čitn°je, da ste se zaposlili raz-bjjj °ma Pozno. Najverjetneje, ko ste Ze stari 32 let. Morda ste vse tri svoje otroke rodili, preden ste se zaposlili? V tem primeru bi lahko na ta račun na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahtevali, da vam priznajo do tri leta posebne zavarovalne dobe. Kakšen je postopek za priznanje te dobe, ste si lahko v “Pravnem svetovalcu” prebrali v 14. številki NDE, ki je izšla 6. aprila letos. Nenadoma bi lahko brez plačila kakršnih koli prispevkov imeli namesto 21 let kar 24 let pokojninske dobe. Seveda le, če je med rojstvi posameznih otrok preteklo vsaj 12 mesecev in če v prvem letu njihovega življenja res niste bili zaposleni. In pod dodatnim pogojem, da so bili ob rojstvu vaši otroci slovenski državljani in stalno prebivali na ozemlju Republike Slovenije. Dodatna leta posebne zavarovalne dobe pa ne bodo vplivala na možni datum vaše upokojitve. Vendar bodo vplivala na precej višjo odmero pokojnine! To pa ni zanemarljivo! Žal niste navedli, kdaj natančno ste dopolnili 53 let. Zato vam seveda ni mogoče natančno odgovoriti. Za ženske, ki nimajo polne pokojninske dobe, imajo pa tako kot vi več kot 20 let pokojninske dobe, je do konca 1999. leta veljalo, da se lahko starostno upokojijo po 58. letu starosti. Toda zaradi novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kije začel veljati I. januarja letos, se ta starost od letos naprej vsako leto poviša za štiri mesece. Dejstvo je, da se vam bo na račun treh otrok ta minimalna možna upokojitvena starost lahko znižala kar za precej. Ker ne vem, kdaj točno je bil vaš 53. rojstni dan, vam je težko točno odgovoriti. Iz vašega pisma sklepam, da bi bil lahko tako leta 1999 kot letos. Upoštevajoč vaše otroke in dopolnjeno delovno dobo se boste lahko upokojili približno ob vašem 59. rojstnem dnevu. Na račun otrok torej kar precej več kot leto dni prej, kot če otrok ne bi imeli. NAJ SEVE... Delavci morajo imeti zagotovljene kopalnice in umivalnice, če to narekuje narava dela ali to zahtevajo zdravstveni razlogi. Kopalnice in umivalnice morajo biti zagotovljene posebej za moške in posebej za ženske. Biti morajo v posebnih ločenih prostorih v bližini garderob, vendar mora obstojati povezava z garderobami. Če delodajalec ni dolžan zagotoviti kopalnic s prhami, mora v bližini garderob urediti umivalnice s tekočo hladno in toplo vodo in sredstvi za umivanje in dezinfekcijo rok ter sušilec za roke. Če umivalnica zaradi narave dela ni obvezna, mora delodajalec delavcem zagotoviti možnost umivanja s tekočo hladno in toplo vodo v bližini delovnih mest. Vir: Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (velja od 19. 11. 1999), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti delovna mesta najkasneje do aprila 2001. Sindikat delavcev prometa in zvez ®°sPodarski zbornici Slovenije - Združenju a Promet in zveze, sekciji za javni prevoz °tnikov v linijskem in prostem cestnem dometu podpora zahtevi za vračilo ^ošarine ^hjHriikat delavcev prometa in zvez Slovenije v celoti podpira upravičene y°Ve Združenja za promet in zveze za spremembo zakona o trošarinah. s, s^ikatu ugotavljamo, da se pogoji gospodarjenja naših prevoznikov aV( ^aJ°’ zaradi česar so v konkurenčnem boju neenakopravni. Tak položaj Peli- iUsn'h prevoznikov povzroča zmanjševanje obsega poslovanja in bo pridno C*° nov*h odpuščanj delavcev, ponekod pa morajo zaposleni delati veža- Več za enake plače. Na ta način se slabša materialni in socialni položaj j s*enih, še bolj pa delavcev, ki ostajajo brez zaposlitve. ČaL !;,di vsega navedenega Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije pri-žar) -*e’ da bo Slovenija določila takšne pogoje gospodarjenja, da bodo tudi sleni v avtobusnem prometu lahko obdržali delo in zaposlitev. Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ Slovenije SKEI Program komisije za vprašanja žensk se uspešno izvaja Prejšnji teden je komisija za vprašanje žensk pri RO SKEI Slovenije v Kovinoplastiki Lož organizirala seminar z naslovom Slovenska ženska mora ohraniti samostojnost na delovnem mestu in v družbi. Seminarja, ki sta ga vodili Andrijana Golob in Polona Mline, so se udeležile predstavnice delavk iz vseh delov delovnega procesa v Kovinoplastiki. Voditeljici sta udeležence seznanili tudi z delom komisije in njenim programom. Komisija teži predvsem k osebnim stikom z delavkami v družbah. Po seminarju je bila še okrogla miza, na kateri je bil obravnavan položaj žensk v Kovinoplastiki. Udeleženke in udeleženci so obravnavali zlasti enake možnosti na delovnem mestu in možnosti nagrajevanja in napredovanja. Govorili so tudi o vzrokih visokega odstotka odsotnosti z dela zaradi bolezni. Rdeča nit razprave je bilo uveljavljanje in izvajanje določil zakonodaje iz varstva pri delu. O tej temi bo med delavkami izvedena anonimna anketa, ki bo pokazala, kje so odstopanja od dejanskega stanja največja. Ker sta bila seminar in okrogla miza dobro izpeljana, so udeleženci menili, da bi podobna srečanja v bodoče morala potekati pred javnostjo. To bomo poskusili pripraviti v jesenskem obdobju Andrijana Golob 8 uTarrc^ aenotnos čt. 15 / 13. april 2000 SINDIKALNI ZAUPNI! V podjetju Košaki TMI odprli novi liniji za klanje prašičev in govejih živali S prenovljeno klavnico v Evropo V podjetju Košaki Tovarna mesnih izdelkov (Košaki TMI) v Mariboru so konec minulega tedna odprli prenovljeno klavnico z novima linijama za klanje goveda in prašičev. Predsednik nadzornega sveta podjetja Franc Mencigar je ob otvoritvi poudaril, da prenovljena klavnica ustreza najvišjim evropskim standardom. Direktor podjetja Franc Šuman pa je povedal, da je obnova klavnice skupaj z nabavo najsodobnejše opreme stala okoli 250 milijonov tolarjev. Presežne delavce so že prerazporedili Zaradi modernizacije in prenove bo poslej v klavnici potrebnih okoli 30 delavcev manj kot doslej. Vodstvo podjetja je vse presežne delavce v klavnici že razporedilo na druga ustrezna delovna mesta v okviru podjetja. V prenovljeni klavnici bodo po Šumanovih besedah lahko na uro zaklali 25 govejih živali in 120 prašičev. Izjemno pomembno je tudi, da bodo lahko v prenovljeni klavnici živino klali na izjemno human in sodoben način, ki ga poznajo tudi v najbolj razvitih evropskih državah, saj bodo živali pred zakolom v posebnih komorah omamili s plinom. Kakor je dejal Šuman je prenovljena klavnica zdaj v celoti primerljiva s podobnimi klavnicami v državah Evropske unije, zato bo podjetje Košaki TMI, ki sodi tudi med največje proizvajalce mesnih izdelkov v Sloveniji, lahko konkurenčno nastopalo na evropskem tržišču. Svoje proizvode izvažajo zlasti v Italijo in Makedonijo ter v Bosno in Hercegovino. O visoki kakovosti njihovih proizvodov pričajo tudi številna priznanja, ki jih je tovarna dobila na mednarodnih sejmih, in znak varovalnega živila za srce in ožilje, s katerim se ponašajo nekateri izdelki podjetja. Sodobna klavnica bo posredno vplivala tudi na hitrejši razvoj primarne kmetijske proizvodnje v Podravju in nasploh v severovzhodni Sloveniji. V podjetju Košaki TMI posvečajo veliko pozornosti tudi ekološkim vprašanjem in zato načrtujejo izgradnjo nove čistilne naprave. Po besedah državnega sekretarja za prehrano in veterino Antona Svetlina bo prenovljena klavnica prispevala k primerljivosti naše mesnopredelovalne industrije s to dejavnostjo v Evropski uniji. V Sloveniji imamo 34 klavnic za govejo živino in prašiče, večina med njimi pa ima tudi lastno predelavo. Posledica razdrobljenosti so visoki stroški, zato postajata po Svetli nov ih besedah modernizacija in Tanja Bračič: Vodstvo podjetja spoštuje kolektivno pogodbo, poleg tega pa skrbi za razvoj. združevanje za našo živilskopredelo-valno industrijo nujnost. Kaj o novi investiciji menijo delavci, pa smo povprašali predsednico Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije v podjetju Košaki TMI Tanjo Bračič. “Delavci smo zelo zadovoljni, da je vodstvo podjetja poskrbelo za modernizacijo naše tovarne, saj to podjetju zagotavlja perspektivo, zaposlenim pa delo in socialno varnost. Vsi se zavedamo, da čakajo naše kmetijstvo, še zlasti pa živilskopredelovalno industrijo, po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo hudi časi, če se nanje ne bomo vsi skupaj ustrezno pripravili. Naše podjetje je z novo investicijo v veliki meri že pripravljeno za poslovanje na skupnem evropskem trgu,” pravi Bračičeva. “Delno je bila naša tovarna modernizirana že leta 1982, sedanja obnova pa nam zagotavlja popolnoma miren pogled v bodočnost. Naša klavnica je sedaj takšna, da se nam ni treba bati evropskih veterinarskih inšpektorjev.” “Za delavce je zelo pomembno tudi, da so v prenovljeni klavnici mnogo boljši pogoji za delo. Poklic mesarja, ki je že sam po sebi naporen, je še veliko težje opravljati, če mesarji nimajo primernih pogojev za delo. Zaradi nove investicije seje v klavnici zares zmanjšalo število delovnih mest, vendar je vodstvo podjetja za vse trajno presežne delavce našlo zaposlitev znotraj podjetja,” poudarja Bračičeva. “Zato zaradi modernizacije klavnice ni prizadet noben delavec.” Plače po kolektivni pogodbi Kako pa so zaposleni v podjetju Košaki TMI za svoje zahtevno delo plačani? “Plače imamo po kolektiv- Miloš Markoš: Presežne delavce so razporedili na druga dela v podjetju. Janez Ljubeč: Nova inV?t ticija prispeva k varnosti zdravju pri delu. Sindikalna lista April 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.869,00 - polovična dnevnica 1.933,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.347,00 2. Kilometrina (od 4.4. 2000 dalje) 43,80 43,80 3. Ločeno življenje' 74.258,00 56.473,00 Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predložene!" računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano (od 1.1.2000) - po SKPGD (na delovni dan) 572,00 572,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 55.846,00 - za 20 let 83.769,00 - za 30 let 111.692,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 371.294,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca 111.388,00 - ob smrti v ožji družini 55.694,00 4. Minimalna plača (od 1. 1.2000) 74.262,00 5. Zajamčena plača 40.941,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 - ali največ 125.092,00 (70 % povprečne slovenske plače) 47.476.00 71.213.00 94.951.0° 536.109,00 oziroma tri plače delavca' če je to zanj ugodneje 94.951,0° 74.262.00 40.941.00 107.712,0° 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakon11 (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč Pa kolektivna pogodba. Strokovna služba :a enotnost SINDIKALNI zaupnik št. 15 / 13. april 2000 9 Pogodbi, pomembno pa je tudi, da J prejemamo redno. Prav tako pod->6 sP°štuje kolektivno pogodbo, ko st6 -f re8res za malice, za povračilo „ roskov za prevoz na delo in za iz-nae'l° drugih prejemkov,” pojasnjuje °racičeva. K temu, da imajo delavci vse pra-ce po kolektivni pogodbi, prispejo tudl Sindikat kmetijstva in živil-kle mdustrije Slovenije v podjetju, Sl prizadeva za čim bolj ugoden sp ,nomski položaj delavcev. “V pred-djkstvu sindikata v podjetju so sin-„ , ?1 zaupniki iz vseh delovnih 0 • Na ta način je vodstvo sindikata i T° seznanjen° s problemi, s kater-^rečujejo delavci v posameznih n ^ sindikatu so prepričani, da bo v a 'nvesticija prispevala tudi k večji urnosti in zdravju pri delu. Sicer pa zdr -e^U ^sršaki TMI vprašanjem n avJa in varnosti pri delu nasploh vnr^° veliko pozornosti. “Za ta ni,asania pri nas skrbi bivši predsed-žiH "n s'ndikalne podružnice Bo-Se ,ar Potočnik, ki je še vedno v pred-, ustVu sindikata," pojasnjuje Bra-tem Va ^ovedati moram, da smo na ^^ročju dosegli zelo dobre re-ietiate’ Sa-Me delovnih nezgod v pod-VoJ rnalo in še te so lažje. Zagoto-Pa bo prenova klavnice prispeva- la k temu, da bo nezgod pri delu še manj. Z novo investicijo je k uveljav-ljavitvi novega zakona o zdravju in varnosti pri delu podjetje prispevalo več kot z desetinami ukrepov, ki bi bili samo na papirju. Kakor koli že, zapišite, da smo delavci podjetja Košaki TMI veseli in ponosni na novo investicijo, saj nam zagotavlja perspektivo tudi po tem. ko bo Slovenija postala članica Evropske unije.” Boljši pogoji za delo O tem, kaj pomeni nova klavnica za delavce, smo se pogovarjali tudi z vodjo proizvodnje Milošem Mar-košem in s skupinovodjo v klavnici Janezom Ljubcem. “Prenovljena klavnica bo veliko prispevala k temu, da bo naše delo manj naporno in zdravju škodljivo,” pravi Miloš Markoš, ki je že 30 let v podjetju. “Zaradi modernizacije seje število zaposlenih na liniji za klanje živali z 28 zmanjšalo na 7, na liniji za klanje goveje živine pa z 28 na 14. Presežne delavce so prerazporedili na druga dela znotraj podjetja.” “Sicer pa se razmere, v katerih delamo, ne dajo niti primerjati s tistimi, v katerih smo delali takrat, ko Prenovljena klavnica zagotavlja podjetju perspektivo na skupnem evropskem trgu, 265 delavcem pa socialno varnost. sem se zaposlil v podjetju. Pred 30 leti smo lahko denimo na dan zaklali toliko govejih živali, kolikor jih sedaj zakoljemo v eni uri. Tudi pogoji dela so bili mnogo težji. Včasih smo delali veliko ročno in z ročnimi dvigali, danes pa je že vse avtomatizirano. Pri novi investiciji je najbolj pomembno, da podjetju zagotavlja perspektivo tudi po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo.” “Delo v prenovljeni klavnici bo poslej še bolj varno, kot je bilo doslej,” pravi Janez Ljubeč. "Lahko rečem, da naše klavne linije v ničemer ne zaostajajo za tistimi, kijih imajo v klavnicah v sosednji Avstriji. Zdaj ko imamo prenovljeno klavnico, je naše podjetje pripravljeno za poslovanje na skupnem evropskem trgu." T. K. Po čem smo (pre)živeli? Ocenjeni življenjski stroški tri- in štiričlanske družine !l®.;icdrn Tričlar povprečna košarica iška delavska minimalna košarica družina mini. mes. košarica Štiričla povprečna košarica iška delavski minimalna košarica družina mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin lll.00/XI.99 Indeks cen življenjskih potrebščin lil.00/11.00 Indeks cen življenjskih potrebščin |||.00/XII 99 4-JJ'ana 2. piioA~ 62.560,20 47.234,68 47.234,68 77.287,31 57.676,81 57.676,81 103,5 100,0 102,8 8.778,38 3.328,32 3.328,32 8.819,13 3.345,78 3.345,78 99,9 100,1 100,1 ^■olla^f 7.568,54 4.091,10 4.091,10 7.568,54 4.091,10 4.091,10 104,9 100,0 104,9 c-Vpiacila 32.224,53 19.851,42 1.063,38 39.249,41 24.205,51 1.172,84 101,2 100,5 100,8 '■-Voutev 9.025,17 6.929,47 0,00 10.702,98 7.645,09 0,00 101,5 101,1 101,3 nova nje 27.186,00 19.518,21 15.827,81 33.182,20 23.492,01 19.024,69 103,3 100,3 103.2 razsvetljava 28.770,88 20.092,79 17.007,28 35.560,21 24.025,80 20.319,93 107,4 102,3 105,5 ---TtOsfjoainjska oprema 15.078,32 7.994,43 0,00 18.117,52 9.360,42 0,00 101,7 100,6 101,4 ■9 g § 1 1 19.873,23 16.822,37 10.692,36 22.035,00 18.454,00 12.304,31 101,8 100,6 101,1 - Kultura, razvedrilo 43.930,63 16.043,97 7.790,24 49.564,43 18.198,36 8.018,66 102,2 " 101,3 101,9 ^^tumetna sr. in storitve 49.348,91 16.441,05 7.496,38 61.033,76 21.645,27 8.335,05 105,8 102,1 103,6 'TT-R^šIlLPmcImeti in storitve 4.846,76 2.792,94 0,00 6.014,32 3.098,97 0,00 103,4 100,9 102,6 izdatki 50.508,42 12.773,98 11.412,95 54.007,98 13.162,73 11.412,95 103,4 100 9 102 6 L-SKUPAJ (v SIT) 359.699,97 193.914,63 125.924,48 423.142,78 228.392,84 145.702,11 Rj~EDja_rastiJaJe že telila! ” Darilo “Kaj naj dam svojemu dekletu. Jutri ima rojstni dan, zato bi rad, da bi doživela nepozabno noč." “Daj ji mojo telefonsko številko! ” Prijatelji in sovražniki “Vaša gostilna je tako zanič, da jo bom priporočil samo svojim sovražnikom! ” “Odlično! Potem bomo imeli veliko gostov, saj imate sovražnikov zagotovo več kot prijateljev! Rilec “Fantek, kaj pa me tako debelo gledaš? Ali je kaj narobe?" “Ah, nič, stric mesar. Mama me je prosila, naj pogledam, če imate svinjski rilec! ” Cirkus “Babica, ali si bila ti cirkuška artistka, preden si se upokojila?" “Ne! Zakaj?" “Ata pravi, da vedno narediš cirkus, ko prideš k nam.” “Sosed, kam gresta letos z ženo na zimski dopust? Slišim, da sta si premislila in ne bosta šla v zdravilišče ? ” “Seveda ne! Lani nisva šla na smučanje, letos pa zato ne greva v zdravilišče!" Razlika “Kakšna je razlika med ljubico in taščo?" “Ob ljubici si najbolj srečen na prvi poti, ob tašči pa na zadnji poti! " št. 15 / 13. april 2000 14 nflmnETmnTTTi IZOBRAŽEVANJE Območna organizacija SKEI za Podravje Seminar o vlogi sindikata v individualnih in kolektivnih delovnih sporih Območna organizacija SKEI za Podravje je ob pomoči izobraževalnega središča Miklošič iz Ljubljane konec minulega tedna v hotelu Bellevue na mariborskem Pohorju pripravila seminar Vloga sindikata v individualnih in kolektivnih delovnih sporih. Več kot 50 sindikalnih zaupnikov se je najprej seznanilo s položajem sindikata v tržnem gospodarstvu in svojimi nalogami. V nadaljevanju so udeleženci govorili o soupravljanju v podjetjih, še zlasti o nalogah in pristojnostih svetov delavcev in sindikalnih podružnic. Posebno pozornost so posvetili tudi vlogi sindikatov pri organiziranju stavke v podjetju ter pravicam in obveznostim sindikata po zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Veliko zanimanja so udeleženci pokazali tudi za temo o pravicah, obveznostih in odgovornosti sindikata v podjetju pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev, pri vodenju disciplinskih postopkov in pri varstvu pravic delavcev. Morda je bil ravno ta del seminarja najbolj konkreten in za udeležence tudi najbolj koristen, saj so strokovni sodelavci izobraževalnega središča Miklošič omenjena vprašanja predstavili zelo nazorno ter s pomočjo praktičnih primerov iz vsakodnevne prakse. Seminar so sklenili z razpravo o vlogi, ki naj bi jo sindikat dobil po predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Seminarje njegov organizator, sekretar območne organizacije SKEI za Podravje Edi Ozimic, ocenil takole: “Zavedamo se, da si interesi delodajalcev in delavcev pogosto nasprotujejo, zato je vloga sindikata pri uveljavljanju delavskih pravic še kako pomembna. Delo sindikalnih zaupnikov v sedanjih gospodarskih razmerah je težko in odgovorno. Če hočejo naši zaupniki učinkovito uresničevati svoje naloge, morajo biti za delo usposobljeni. Sindikalni zaupniki so namreč premalo usposobljeni za svoje zahtevno delo, kar ni nič nenavadnega, saj se naša delovnopravna zakonodaja še vedno spreminja in prilagaja pravnemu redu v Evropski uniji. Usposabljanje sindikalnih zaupnikov je zato nujnost. Udeleženci so bili s seminarjem zadovoljni. Ocenili so, daje bil dobro pripravljen tako po organizacijski kot po vsebinski plati, še zlasti pa so bili zadovoljni z izvajalci. Mnogi so povedali, da jih je seminar spodbudil tudi k temu, da se bodo naprej sami individualno usposabljali. Da brez znanja tudi v sindikatu ni mogoče več učinkovito delovati se vse bolj zavedajo tudi sindikalni zaupniki. Udeleženci želijo, da bi območna organizacija še organizirala takšne seminarje.” T. K. Edi Ozimic: Sindikalni zaupniki se lahko uspešno borijo za delavske pravice samo, če so ustrezno usposobljeni. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja Naučimo se pogajati Cilji seminarja so: - Dati udeležencem znanje in veščine, ki so temeljne za uspešno pogajanje z nasprotno stranjo. - Pogajamo se vsak dan, celo življenje. Vede ali nevede si vsak izoblikuje tudi svoj stil pogajanj. Raziskave v svetu so pokazale, da razlik v uspešnosti pogajalcev ne gre pripisovati predvsem njihovim prirojenim lastnostim. Uspešnost pogajanja je odvisna predvsem od znanja pogajalcev. Uspešnega pogajanja se lahko tudi naučimo. Seminar bo v četrtek, 11. maja, v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16/1. Pričetek ob 9. uri, zaključek ob 17. uri. I v-....-...—■ ................. PROGRAM SEMINARJA: Kaj je bistvo pogajanj Pogajalski proces: priprave ne začetek pogajanj, iskanje sporazu-ma ... Etika pogajanj. Sklenitev sporazuma in zaključek pogajanj, obvezne sestavine sp0' razuma. Pogajalci kot osebnosti Metode: predavanja, razprave, testi, simulacija pogajanj (igranje vlog)' Strokovni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza sv°_ bodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 22. o1® ca 2000. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Če bo prijav več, boi" preostale uvrstili na naslednji seminar. . Cena seminarja znaša 12.000 tolarjev za posameznega udeleženca ( ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za semit*” je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ZR Zvez svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod nam® nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 26”. , Odgovore na dodatna vprašanja dobite pri Vandi Rešeta, tel. 061/31 -4 238 in pri Jožici Anžel, tel. 061/13-41 -239, številka faksa: 061/13-34-2' ali 317-298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZS^ Opomba: Prosimo, da podatke v obeh naročilnicah izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun 0 plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje! Prijavnica za izobraževalni seminar NAUČIMO SE POGAJ. 11. maja 2000, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljublj9' Ime in priimek:.................................Datum rojstva: ... Zaposlitev, naziv in naslov družbe:................................. Delovno mesto:................. Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:....................... Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste:. Član sveta delavcev: DA Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:. Predsednik sindikata podjetja: DA NE Drugo (navedite):...................................... Funkcije na drugih ravneh sindikalne organiziranosti: - V sindikatu dejavnosti (navedite):......... - V območni organizaciji ZSSS (navedite):. Kraj....................... datum:.......... Žig in podpis odgovor0® aJaJ' h Pi ri le k< di ot in 8( Pl d l V tem obdobju ne presega povprečnega tore^l 3 *ont^a ur- V skladu s tem določilom Zarad' *3Vec v obdobju 6 mesecev ne sme kot Z.1 PrerazP°reditve opraviti povprečno več doh' Ur Iedensko. Če delodajalec v tem ob-t0viJU lz razlogov, ki jih določa zakon, ugodi o 2acasno prenehanje potreb po delu zara-^aka'erat'Vn^ razlogov in delavce napoti na vgt nje na delo, se čas začasnega čakanja ne delovrv ^es!mcse<-'no obdobje prerazporeditve odvi Okretnem primeru je rešitev zapleta ki n Sna °d dogovora delodajalca s sindikati, pn njem delujejo. 62 xi i^trieni" ~ (*ot*att‘k za delo v popoldanski čaPelaycem za delo v manj ugodnem delovnem ^ dodatki najmanj v odstotkih od po ac plače, kijih določa 62. člen kolektivne Piše r •' VPrvcm odstavku istega člena tudi Ko|’, faj se šteje za manj ugoden delovni čas. je dei lvna pogodba med drugim našteva, da de,ov°,v Popoldanskem času šteje za delo v zat() nem času, ki je za delavca manj ugoden, k o*. Pripada najmanj 10-odstotni dodatek k0 °.v'ti Plači oziroma urni postavki za čas, oelal v popoldanski izmeni. 62. xi, hkr.,5n,'podatek za delo v nedeljo, ki je p>() ] državni praznik njk ,, ?*ka z-a delo na nedeljo in državni praz-DSe i^jttčujeta. ka ali aycu’ ki dela na dan državnega prazni-Pri|v|r|