cena 170 dinarjev številka 18 (973)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 7. maja 1987
Krvodajalstvo
Znova dobra udeležba
Skrb za sočloveka je danes že prava redkost. V bitki s časom in hlastanju za dobrinami je človekoljubje skorajda zadnja stvar na seznamu dobrih del. Le občasne zbiralne in nekatere druge akcije, ki jih organizirajo aktivisti Rdečega križa nas spomnijo na to lepo lastnost.
Edina svetla izjema v naši občini je krvodajalstvo, kjer že leta in leta beležimo nadvse spodbudne rezultate. Kot kaže, bo tudi letos tako.
Vsaj tako zaenkrat kažejo podatki. Od letošnjega januarja do konca aprila je namreč darovalo kri že več kot 2050 občanov, kar je skorajda toliko kot lani. Tako se je štiridnevne krvodajalske akcije za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane udeležilo 1556 delovnih ljudi in občanov, na redne odvzeme v slovenjegraško bolnišnico se je v tem obdobju vozilo 196 krvodajalcev (ti so bili predvsem iz krajevnih organizacij Rdečega križa), samostojni krvodajalski akciji za potrebe celjske bolnišnice pa sta pripravili človekoljubni organizaciji v Šmartnem ob Paki in Topolšici.
Na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje so seveda teh nadvse spodbudnih rezultatov veseli, sploh če vemo, da so v drugih občinah v Sloveniji lani zabeležili tudi do 40 odstotkov manj odvzemov kot so jih načrtovali.
Morda so besede zahvale povsem odveč. Pa kljub temu se občinska organizacija Rdečega križa Velenje zahvaljuje vsem za izkazano humanost, Rekovi družbeni prehrani za prostore. Tako kot na organizaciji smo tudi mi prepričani, da bodo tudi na ostalih krvodajalskih akcijah naši občani pokazali svojo pripravljenost pomagati sočloveku, in da bomo ob koncu leta spet lahko pisali o spodbudnih rezultatih na tem področju.
Naša praznika
V počastitev dneva OF in 1. maja se je zvrstilo v občini Velenje veliko kulturnih, športnih in družabnih prireditev. Toplo pomladansko sonce je zvabilo ljudi na prosto, na različna množična srečanja, trim pohode. Utrinke praznovanja smo strnili na 6. in 7. stran.
Super model
Titovo Velenje
PROSLAVA OB DNEVU VARNOSTI
V domu kulture v Titovem Velenju bo jutri s pričetkom ob 12. uri osrednja regijska proslava ob dnevu varnosti. V kulturnem programu bodo sodelovali dekliški pevski zbor Centra srednjih šol in člani rudarske godbe. Pred tem ob 10.30 bodo v Titovem Velenju slovesno izročili namenu nov objekt postaje milice.
Titu
ko leto znova obstanemo ob zvokih siren, vsdko leto znova se zavemo praznine in ob tem spet sklenemo, da bomo zvesti poti, ki nam jo je začrtal Tito.
V spomin na Tita je položila delegacija naše družbeno politične skupnosti venec pred njegov spomenik.
Nabor za bodoče vojake
Gostovanje SNG Maribor
Drevi ob 20. uri bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo Slovensko narodno gledališče Maribor z opero Gioacchina Rossinija SE-VILJSKI BRIVEC.
Dirigiral bo Boris Švara. Pojejo: Jurij Reja, Emil Ba-ronik, Franc Javornik, Cecilija Car, Majda Švagan, Ste-van Stojanovič in drugi.
Vstopnice lahko kupite po 2000 dinarjev, šolska mladina ima popust, 1000 dinar-
jev. Predstava je namenjena abonentom koncertnega abonmaja in za izven.
ŠKALE — Krajani Škal so praznovali svoj krajevni praznik v dneh pred prvim majem. Na svečani seji, ki sojo pripravili, so ocenili opravljeno delo ter spregovorili o trenutnih nalogah. Na slovesnosti pa so podelili tudi bronasta priznanja O F. Za uspešno delo v organih krajevne skupnosti ter še posebej v gasilskem društvu sta ju prejela Slavko Jan in Edo Hudournik, za uspešno delo v krajevni skupnosti ter še posebej v delegaciji za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje so priznanje podelili Darku Tepeju. Društvo prijateljev mladine, ki sodi med najaktivnejša tovrstna društva v občini Velenje pa je prejelo omenjeno priznanje za uspešno razvijanje dela z otroki.
PAKA— Krajevna skupnost Paka in krajevna konferenca socialistične zveze Paka sta tudi za letošnji krajevni praznik, ki ga prebivalci praznujejo vsako leto v spomin na padlo partizansko kurirko, domačinko Angelo Avberšek, pripravili pester program prireditev. Pričele so se 24. aprila s srečanjem starejših krajanov, sledila je svečana seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so med drugim štirim najprizadev-nejšim krajanom podelili priznanja. V teh dneh bodo mladi tamkajšnje osnovne organizacije zveze socialistične mladine pripravili tradicionalno orientacijsko tekmovanje in nanj povabili tudi mlade iz sosednjih krajevnih skupnosti. V času praznovanja, ki ga bodo sklenili 17. maja z otvoritvijo balinarskega igrišča na Trebeliškem, kjer bo tudi športno srečanje, so v krajevni skupnosti Paka izdali peto številko glasila Pačan.	B. Mugerle
TOPOLŠICA — 9. maj — dan zmage je tudi praznik krajevne skupnosti Topolšica. Praznični dnevi, ki so jih pripravili, so se pričeli že v ponedeljek s predstavo Gledališča pod kozolcem Veseli večer, včeraj popoldan pa je bil v prostorih krajevne skupnosti šahovski turnir.
Praznične dneve nadaljujejo danes. Ob 15. uri in 30 minut se bo v telovadnici osnovne šole pričel turnir v namiznem tenisu, ob 19.30 pa bo v hotelu Vesna nastopila folklorna skupina in zbor Kulturno umetniškega društva iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu.
Jutri, v petek bo pri Mladiki prireditev za otroke Veseli maj, v soboto ob 15. uri pa bodo na igrišču v Lajšah pričeli turnir v malem nogometu. Ob 20. uri bo v prostorih krajevne skupnosti Lajše svečana seja sveta krajevne skupnosti, ob 21. uri bodo na Ocepku prižgali kres, praznovanje pa bodo zaključili v nedeljo, najprej ob 15. uri z otvoritvijo krajevnih cest, v kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Topolšica, za tem pa bodo pripravili še piknik.
Šmartno ob Paki
Za praznik pomembna pridobitev
ŠMARTNO OB PAKI — GORENJE - V noči iz 8. na 9. maj leta 1942 so Nemci aretirali in odpeljali v celjske zapore 90 krajanov Šmartnega ob Paki in njegove okolice. Od teh se jih je po končani vojni vrnilo na svoje domove zelo malo. Po nekaterih podatkih le trije. Zato ni naključje, da so krajani Šmartnega ob Paki in Gorenja pred leti izbrali ta dan za dan krajevnih skupnosti.
Letošnje praznovanje bodo proslavili delovno, in sicer v soboto, 16. maja v Slatinah oziroma na Gorenjskem klancu. Gotovo se bodo letošnjega praznovanja najdlje spominjali krajani Slatin, saj bodo po večletnih prizadevanjih končno dobili zdravo pitno vodo. Ob tej priložnosti bodo namreč predali svojemu namenu vodovod, ki so ga naredili skupaj s krajani Gneča v mozirski občini. Krajši kulturni program bodo pripravili kulturniki obeh krajevnih skupnosti.
Natanko pet minut po 15. uri so se v ponedeljek oglasile sirene po vsej Jugoslaviji. V spomin na 4. maj pred sedmimi leti, ko smo Jugoslovani oinemeli ob novici, da smo izgubili našega dragega predsednika Tita, ki nas je vodil v boju za osvoboditev ter pri gradnji naše samoupravne socialistične Jugoslavije. Vsa-
zacij občine Velenje, je ugotavljala sposobnost služenja vojaškega roka ter ocenjevala, kateri rod in specialnost bo ta ali oni služil.
Čez manj kot mesec dni bo okoli 300 bodočih vojakov po krajevnih skupnostih na običajen način svečano prejelo vojaške knjižice, v katerih bo zapisano kje in kdaj bodo služili vojaški rok.
(b.m.)
CDd 22. do 24. marca je bil v pprostorih doma borcev in mlaadine v Titovem Velenju nabbor za bodoče vojake, le-tnikke 1969.
SStrokovna vojaška komisija, katere predsednik je bil majijor Miodrag Stojkečič iz uprrave vojaškega okrožja Ljuubljana, sestavljali pa so jo kappetan dr. Stojan Kralj, preedstavniki občinskega or-za ljudsko obrambo in
*1inM4fcfcno-političnih organi-.»* j
-
V spomin
Rdeči križ namenja mladini in mladim članom tovrstnih organizacij že vsa leta precej pozornosti tako na zdravstvenem, socialnem kot tudi humanitarnem področju. Prav slednjim pa je namenjen tudi letošnji teden Rdečega križa, od 8. do 15. maja, saj poteka pod geslom »Za še lepše življenje otrok!«
V tem tednu ali kar bolje v celem mesecu maju bo občinska organizacija Rdečega križa Velenje pripravila vrsto aktivnosti. Poleg sprejema pionirjev med mlade člane in mladince med člane teh človekoljubnih organizacij, se bodo ti dogovarjali in seveda tudi še prizadevneje izvajali sosedsko pomoč, zbirali razne prispevke za svoje ogrožene sovrstnike po svetu, spregovorili bodo med drugim še o pomenu raznih solidarnostnih akcij, prisluhnili pa bodo lahko tudi vrsti zdravstvenih predavanj.
Seveda tudi aktivisti v krajevnih organizacijah Rdečega križa v tem tednu ne bodo ostali brez dela. Poleg prido-
3A BOfbil MHBOT AETETA ZA BOLJI ŽIVOT DJETETA ZA ŠE LEPŠE ŽIVLJENJE OTROK 3A nOMOBAP MHBOT HA JJETETO
'.KSKHMAI/
bivanja novih članov bodo vso pozornost v tem času namenili ustanavljanju postaj
Rdečega križa in zbiralni akciji rabljenih oblačil, obutve in posteljnine.
%
2. stran * nSS CSS
'DOGOVARJAMO SEf ODLOČAMO
titovo velenje *
7. maja 1987
Zbor združenega dela
Rudarstvo in energetiko še vedno bremenijo izgube
Tudi zadnja seja zbora zruženega dela v mesecu aprilu je bila zelo obsežna. Na dnevnem redu so imeli številne pomembne zadeve, še posebej veliko pozornosti pa so delegati tega zbora namenili poročilu o izvajanju stališč in sklepov občinske skupščine o preble-matiki uresničevanja zdravstvenega varstva ter na področju energetike, pripravam na gradnjo sedme osnovne šole v Titovem Velenju in poročilu o izvajanju davčne politike v občini Velenje v lanskem letu.
SKLEPI ŠE VSE PREMALO UČINKOVITI
Že dve leti je minilo, kar je velenjska občinska skupščina, na kateri so kot četrti zbor prisostvovali tudi delegati občinske zdravstvene skupnosti, obravnavala problematiko zdravstvenega varstva v občini Velenje ter sprejela tudi vrsto sklepov, ki naj bi stanje na tem področju izboljšali. Na zadnjem zasedanju so to problematiko ponovno uvrstili na dnevni red in ugotovili, da se marsikaj takrat izpostavljenega ni spremenilo. Tako na primer ugotavljamo, da smo beležili leta 1985 5,9 odstotno odsotnost z dela zaradi bolniške (kar je veliko, zato smo tudi sprejeli sklepe oziroma ukrepe, kako jo zmanjšati), danes pa znaša odsotnost 6,4 odstotka. Ali drugače povedano. V občini Velenje manjka na delovnih mestih zaradi boleznin vsak delovni dan okoli 1900 delavcev kar pa je že velik kolektiv.
Pa še nad enim podatkom iz omenjenega gradiva se je treba zamisliti. Oba naša največja sozda (Gorenje in REK) beležita vsak dan po enega invalida več, kar vsekakor dokazuje, da smo na področju humanizacije delovnih mest naredili še vse premalo.
Predstavniki Zdravstvenega centra in občinske zdravstvene skupnosti so izpostavili tudi izredno slabe prostorske pogoje zdravstvenega centra ter seznanili delegate s pripravami na gradnjo prizidica. Z deli naj bi pričeli še v tem letu, republiška komisija pa jim je dovolila v prvi fazi izgradnjo prizidka v katerem bo 5400 kvadratnih metrov uporabnih površin (po podatkih Zdravstvenega centra bi jih potrebovali vsaj okoli 11 tisoč) predračunska investicijska vrednost pa znaša 1,45 milijard dinarjev. Predvi-
deno gradnjo so delegati zbora združenega dela podprli.
Izpostavili so še številne druge pomanjkljivosti, ki so se nanašale predvsem na predloženo gradivo, ki pa je bilo v uvodni razlagi dopolnjeno.
Med drugim so zahtevali enakopravnejšo vlogo obeh zborov občinske zdravstvene skupnosti (zbora naj bi v bodoče zasedala ločeno) ter zahtevali izdelavo konkretnih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje bolniškega staleža v občini. To bo seveda mogoče doseči le z zares dobrim sodelovanjem Zdravstvenega centra in organizacij združenega dela. Zdravstvenemu centru so določili, da mesečno obvešča delovna okolja o gibanju bolniškega staleža. Seveda pa morajo več narediti tudi v organizacijah združenega dela. Predvsem morajo povsod tam, kjer nimajo rednega tedenskega-odmora, proučiti, kako vpliva to na zdravje njihovih delavcev. Podana pa je bila še ena (sicer že stara) konkretna pobuda: V samskih domovih morajo zagotoviti boljšim delavcem domačo oskrbo.
Seveda so na skupščini govorili predvsem o pomanjkljivostih, povedati pa je treba, da je bilo na področju zdravstvenega varstva v zadnjem času tudi marsikaj narejenega. Tu velja še posebej poudariti boljšo opremljenost in pa dogovor (kmalu naj bi bil podpisan tudi samoupravni sporazum) o delitvi dela med bolnišnicami Slovenj Gradec, Celje in Topolšica.
ŠE VEDNO NEUSKLAJENI DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI
Poročilo o uresničevanju sklepov občinske skupščine na področju energetike, je bila druga točka, ki so ji namenili delegati zbora združenega dela prav tako vso pozornost. Tokrat so se omejili izključno na družbeno ekonomski del, saj poteka v tem času v občini Velenje javna razprava o ekologiji in bodo delegati o teh vprašanjih razpravljali, na eni prihodnjih sej. Ta mesec bodo o še vedno neusklajenih družbeno ekonomskih odnosih rudarstva in energetike, ki še vedno izkazujeta visoko izgubo, razpravljali delegati republiške skupščine. V to razpravo se morajo seveda vključiti
tudi predstavniki naše družbeno politične skupnosti, saj nam povzročajo omenjeni problemi veliko težav in to kljub temu, da kažejo velenjski rudnik in šoštanjske termoelektrarne dobre rezultate, dosegajo rekordno proizvodnjo in so na področju produktivnosti med najuspešnejšimi. Poslovne rezultate pa morajo kljub temu iz leta v leto zapisovati z rdečimi številkami.
To neskladje pa seveda negativno vpliva tudi na našo družbeno politično skupnost. Zato so delegati zbora združenega dela zadolžili komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter komite za družbene dejavnosti, da pripravita analizo o tem, kolikšen je bil izpad na teh področjih, ker rudarstvo in energetika nista v celoti poravnala svojih obveznosti.
POSPEŠIMO AKTIVNOSTI ZA GRADNJO NOVE ŠOLE
Na dnevnem redu zbora združenega dela je bilo tudi poročilo o gradnji nove sedme osnovne šole, ki jo delegati tega zbora sicer podpirajo, vendar so morali na zadnji seji žel ugotoviti, daje zbranega še mnogo premalo denarja, da bi z deli lahko pričeli, saj je svoje obveznosti iz samoupravnih sporazumov poravnalo doslej le nekaj organizacij združenega dela. Ker pa bi gradnjo nove šole morali začeti takoj, so delegati ponovno sprejeli pobudo, da pospešijo aktivnosti za zbiranje denarja.
PREMIKI NA PODROČJU DROBNEGA GOSPODARSTVA
Poročilo o izvajanju davčne politike v občini Velenje v letu 1986 ter prikaz odmerjene višine davkov v primerjavi z letom 1985 je bila naslednja točka, ki so ji namenili delegati zbora združenega dela veliko pozornosti. Iz poročila občinske uprave za družbene prihodke je videti, da se stanje na področju davčne politike v občini Velenje izboljšuje in da izkazuje drobno gospodarstvo boljše rezultate. Na to je vsekakor vplivala stimulativnejša davčna politika, pa seveda tudi davčna inšpekcija. Po novem davčnem zakonu imajo zavezanci možnost, da kar od 25 do 45 odstotkov ostanka či-
stega dohodka preusmerijo v razširjeno reprodukcijo, to pa seveda pomeni velik interes po čim višjem ostanku čistega dohodka. V občini smo imeli lani kar 33 davčnih zavezancev, ki so prikazali od 5 do 40 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka. Seveda pa s tem še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj imamo na področju drobnega gospodarstva še ogromno možnosti neizkoriščenih. Na upravi za družbene prihodke poudarjajo, da bodo morali za razvojdrobnega gospodarstva še več narediti obrtno združenje, gospodarska zbornica in družbenopolitična skupnost. Predvsem je potrebno zagotoviti lokacijske možnosti za prostorsko postavitev oziroma širitev obrtnih dejavnosti. Obrtnikom bi morali nuditi svetovalno službo, omejiti pa tudi rok delovanja popoldanskih obrtnih dejavnosti na dve oziroma največ na tri leta.
VELIKO POMEMBNIH ZADEV
Delegati zbora združenega dela so na zadnji seji potrdili odlok o stavbnih zemljiščih v občini Velenje ter sprejeli sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Velenje (0,030 din mesečno)
O predlogu sklepa o sklenitvi aneksa k najemni pogodbi za lokal Disko Fleck niso glasovali, saj delegati niso dobili odgovorov na zastavljena vprašanja, izglasovali pa tudi niso spremembe osnovne zamisli dejavnosti kioskov za točenje alkoholnih pijač. Večina delegatov se je sicer strinjala, da lahko v kioskih (kjer za to izpolnjujejo pogoje) točijo tudi pivo, vendar pa jih je nekaj glasovalo proti, bili pa so že na robu sklepčnosti, zato bodo morali to glasovanje ponoviti.
Delegati zbora združenega dela so na zadnji seji potrdili še družbeni dogovor o zagotavljanju materialnih, finančnih in kadrovskih pogojev za izdajo časopisa Naš čas in oddajanje radijskega programa radia Velenje s sporazumom za financiranje v letošnjem letu sprejeli so sklep o soglasju za razdelitev sredstev solidarnosti SRS za lansko leto, poročilo o delu skupin delagatov za skupščino SR Slovenije ter predlog odloka o zazidalnem načrtu Topolšica center.
Mira Zakošek
Zbor krajevnih skupnosti
Skromna udeležba, pestra in kritična razprava
Kadar gre za tako pomembni področji kot sta zdravstveno varstvo in energetika delegati zbora krajevnih skupnosti ne molčijo. Med 17 točkami dnevnega reda sta zato tudi tokrat vzbudili največ zanimanja poročili o izvajanju stališč in sklepov občinske skupščine o problematiki uresničevanja zdravstvenega varstva in o uresničevanju sklepov občinske skupščine na področju energetike.
Pri obravnavi prvega nikakor niso mogli mimo dveh podatkov, ki veliko povesta — naraščanje števila koristnikov zdravstvenega varstva in bolniški stalež. »Podpiramo razvojne usmeritve na tem področju,« so dejali v razpravi, »nikakor pa nismo za zmanjševanje uslug za bolne ljudi«. Izostanke z dela zaradi bolezni je treba odpraviti v samem jedru, ne pa da si zatiskamo oči pred novimi, dokaj zahtevnimi nalogami. Preveč je, po njihovem mnenju, v poročilu posplošenih ugotovitev, premalo pa navedenih konkretnih akcij. Nerazumljivo je sodelovanje zdravstva z organizacijami združenega dela v občini pri izvajanju zdravstvenega varstva, ki vsa ta leta še ni doseglo kakovostnejšega napredka. Kje so sindikat in ostale družbenopolitične organizacije, ki bi morali »bolniškim« na svojih sejah nameniti precej več pozornosti kot pa ji. Morda bi se dalo kaj več narediti tudi znotraj
zdravstva. Pri tem so mislili predvsem na boljšo razporeditev dela. Razpravo o uresničevanju zdravstvenega varstva so delegati zbora krajevnih skupnosti sklenili: stvari je treba rešiti s skupnimi močmi čimprej, predlagatelj pa mora poročilu priložiti še analizo obolelosti.
Pri večletnem spremljanju razvoja in drugih vplivov energetskega dela gospodarstva občine Velenje ni nič novega. Še vedno je družbenoekonomski položaj delavcev v energetiki v naši družbi neurejen, splet takšnih odnosov pa se se odraža samo v vsakoletnih izgubah elektrogospodarstva in premogovništva, ampak še kako vpliva na odnose v dolini. Očitno bomo morali biti precej bolj vztrajni, sitni vsi v občini, ne le delavci Reka ter s skupnim nastopanjem navzven vendarle stvari premakniti z mrtve točke. Delegati tega zbora so v celoti podprli prizadevanja delavcev Rudnika in šoštanjskih termoelektrarn, hkrati pa vprašali, kaj pomeni projekt energetike za Šaleško dolino. Po njihovem mnenju slabo uslugo za naše energetsko gospodarstvo. Nič namreč ta ne »pove«, kako bomo preživeli s takšno produktivnostjo oziroma ali bomo lahko vsaj obdržali takšno stanje. Z notranjim obtoževanjem, valjenjem krivde na rudnik ali elektrarno, češ da premalo naredita, ne bomo ničesar dosegli. Še vedno velja pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. V tem primeru so to veliki uporabniki
energetskih virov, ki zanjo ne plačujejo dejanske cene. Če v ceno tone premoga in kilovatne ure nismo mogli vključiti stroškov sanacije, potem morajo sedanje naložbe na tem področju zagotavljati dovolj denarja za sanacijo sedanjega stanja ter za naložbe v prihodnje. Naš skupen cilj pa seveda mora biti proizvodnja brez izgub, in takšna ki bo zagotavljala ekološko čisto okolje. Tudi to poročilo, ki so ga delegati zbora krajevnih skupnosti ocenili kot dobro, mora predlagatelj še dopolniti.
Za ostale točke dnevnega reda pa zapišimo: najpogosteje izrečena beseda pri obravnavi poročila o pripravah na gradnjo VII. osnovne šole je bila odgovornost, odgovornost; Tudi v prihodnje naj bo davčna politika stimulativna in kolikortoliko »stalna«; pri osnutku odloka o stavbnih zemljiščih občine Velenje je bil za delegate tega zbora sporen 13 člen, ki vključuje preveč socialnih in premalo kadrovskih zadev; brez pripomb so sprejeli predlog sklepa o 100 odstotnem povečanju točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Velenje; pri obravnavi predloga sklepa o sklenitvi Aneksa št. 2 k najemni pogodbi za lokal Disco Fleck so bili ostri: zaradi neupoštevanja ukrepov je treba lokal takoj zapreti. Inšpekcijske službe morajo v takih primerih pogosteje ukrepati. Sicer pa je treba dosledno upoštevati zakonitosti in si pridobiti dovoljenje za kakr-
šenkoli poseg v prostor prej in ne po končanih delih. Podhod na Šaleški je bil vendarle zgrajen iz sredstev samoprispevka. Protihrupna zaščita lokala in izgradnja požarnovarnostnega izhoda pa sta bili po mnenju nekaterih delegatov, le izgovor. Omenjeni aneks so vendar sprejeli, saj jim je predlagatelj, predstavnik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, zagotovil, da z njim dajejo v najem le še 40 kvadratnih metrov podhoda; razprava o zahtevi za spremembo osnovne zamisli dejavnosti kioskov za točenje alkoholnih pijač v mestu Titovem Velenju je menda prišla na dnevni red zasedanja predvsem zaradi pridobitev soglasij lastnice kioska ob Prešernovi cesti. Žal, ji ta tudi tokrat niso pomagala, saj so delegati soglasno zavrnili omenjeno zahtevo in podprli stališča izvršnega sveta ter koordinacijskega odbora za boj proti odvisnostim pri občinski konferenci SZDL Velenje. Brez razprave so nato sprejeli še družbeni dogovor o zagotavljanju materialnih, finančnih in kadrovskih pogojev za izdajo časopisa Naš čas in oddajanje radijskega programa Radia Velenje, samoupravni sporazum o izhajanju našega tednika in o oddajanju programa na Radiu Velenje ter o sofinanciranju z Aneksom za letos, sklep o soglasju za razdelitev sredstev solidarnosti v SRS za preteklo leto, poročilo o delu skupine delegatov za skupščino SR Slovenije ter. predloge imenovanj, (tap)
Družbenopolitični zbor
Kritični tudi do
gradiva
Kot je bilo pričakovati so največ pozornosti delegati družbenopolitičnega zbora namenili poročilu o izvajanju stališč in sklepov občinske skupščine o problematiki uresničevanja zdravstvenega varstva in poročilu o uresničevanju sklepov občinske skupščine s področja energetike.
ENERGETIKA: Stališče družbenopolitičnega zbora ob obravnavi energetike je bilo, da je treba strogo ločiti razvojna vprašanja Jame Šoštanj in bloka TEŠ V ter vprašanja tekočega gospodarjenja od vprašanj uresničevanja sklepov občinske skupščine. Menili so namreč, da predloženo gradivo delegatom ne daje odgovora na to, kateri sklepi so bili uresničeni in kateri ne, čeprav je bilo o tem veliko več povedanega v ustni obrazložitvi in je res škoda, da gradivo tega ni celovito zajelo. Najodločneje pa so zavrnili sklepno ugotovitev iz gradiva, namreč to, da najpomembnejši instrumenti za razreševanje problematike energetske dejavnosti niso v rokah delavcev REK-a, ki naj bi bili, tako je zapisano, v večini primerov samo izvajalci že definirane politike in okvirov razvoja in se v takšnih pogojih trudijo doseči maksimalne ekonomske in družbene rezultate. Menijo namreč, da ni dovolj tako reči, ampak je treba narediti vse na tistih področjih, kjer možnosti so.
Ob obravnavi te točke so se razgovorih tudi o izpadu finančnih sredstev na področju komunalne infrastrukture zaradi položaja v katerem je REK. Vendar je treba tudi ta problem obdelati celovito, zato so naložili Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, da do 15. maja pripravi analizo izpadlih sredstev (celovito, ker je do izpada prišlo najbrž še kje drugje ne samo v REK-u), Komiteju za družbene dejavnosti pa analizo negativnih vplivov na možnost razvoja družbenih dejavnosti zaradi izgube in pritoka manj sredstev. Tudi ti podatki bodo lahko prišli prav delegatom, ko bodo 20. maja v republiški skupščini znova obravnavali družbeno ekonomski položaj energetike.
ZDRAVSTVENO VARSTVO:
Iz razprave je bilo razvidno, da je zdravstvena problematika izredno pereča, vendar pa so izva-
jalci samo eden od segmentov zdravstva v občini Velenje. Gradivo za razpravo je bilo slabo pripravljeno, iz njega so se videli samo problemi izvajalcev, ne tudi uporabnikov, premalo pa so bili v njem izpostavljeni poleg prostorskih tudi drugi problemi — recimo invalidnost, izostanki z dela . .. Res so dobili delegati dodatna pojasnila že v uvodni predstavitvi problematike in še potem ob razpravi, kljub temu pa so menili, da bi bilo treba dati ta problem na dnevni red skupščine še enkrat, morda v jeseni, kjer naj bi se Občinska zdravstvena skupnost pojavila tudi kot 4. zbor.
VII. OSNOVNA ŠOLA: Podprli so pristop k fazni izgradnji, vendar pa je treba zagotoviti pogoje, da bo šola ob koncu takšna, kot mora biti. Ob vsej podpori pa delegati družbenopolitičnega zbora le niso mogli mimo pripombe, da gradimo šolo brez dinarja Občinske izobraževalne skupnosti. Glede škalske šole pa so menili, da mora Rudnik lignita Velenje nadomestiti njeno funkcionalnost, to možnost pa mora zagotoviti tudi SDK.
TOČENJE ALKOHOLNIH PIJAČ V KIOSKIH: Ne, so rekli delegati tega zbora in dodali, naj se dosledno izvaja prvotna zamisel o postavitvi kioskov, kar pomeni, da se v njih ne sme točiti niti piva.
NAS ČAS IN RADIO VELENJE: Sprejeli so Družbeni dogovor o zagotavljanju materialnih, finančnih in kadrovskih pogojev za izdajo glasila Naš čas in oddajanje radia Velenje tet-Samoupravni sporazum in aneks k njemu, ki določa, da Skupščina občine Velenje kot podpisnica Samoupravnega sporazuma letos zagotovi za to dejavnost sredstva v višini 3 milijone in pol dinarjev.
SKUPINE DELEGATOV ZA ZBOR OBČIN IN ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE: Družbenopolitični zbor je sprejel poročilo, ob tem pa ugotavljal, da bo morala biti natančneje izdelana tehnika povezovanja, kar pa nikakor ne more biti zreducirano zgolj na pošiljanje vabil.
M. Krtič-Planine
Šola še vedno aktualna
Za pričetek 1. faze gradnje VIL osnovne šole v Titovem Velenju bi moralo biti sedaj vse pripravljeno. Tako smo lahko slišali na zadnjem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine. Ta faza pomeni zaenkrat samo učilnice, kabinete in večnamenski prostor z zakloniščem, v katerem bodo tudi garderobe. Šola bo v tej fazi brez kuhinje, telovadnice, knjižnice in vsega tistega, kar k takšnemu objektu sodi.
Investicijska vrednost prve faze znaša po cenah iz začetka februarja 1,45 milijarde dinarjev.
Začnemo jo lahko graditi, še vedno pa obstaja težava — sredstva: 370 milijonov dinarjev zbranih s samoprispevkom, 311 milijonov po samoupravnem sporazumu iz gospodarstva, 60 milijonov po sporazumu iz nego-
spodarstva, pomoč kredita Ve-grada v višini 200 milijonov dinarjev in pod temi pogoji tudi generacija Ljubljanske banke Te-i meljne banke Velenje v višini 508 milijonov manjkajočih sredstev. Takšna je finančna zgradba na podlagi katere lahko pridobimo gradbeno dovoljenje.
Denar pa še vedno priteka prepočasi. Gospodarstvo je do 24. aprila nakazalo samo 60 milijonov dinarjev in negospodarstvo 8 milijonov.
Informacija o pričetku gradnje VII. osnovne šole vedno bolj dobiva stalno mesto v dnevnih redih zasedanj skupščine in tako komaj čakamo, da se vsebina vsaj malo spremeni, morda v točko: šolo smo končno pričeli graditi.
(mkp)
Kaj bo s škalsko šolo?
O problematiki Škalske šole smo v Našem času že veliko pisali, o tem pa so delegate informirali tudi predstavniki rudnika, ki so povedali, da imajo z nadomestno gradnjo veliko težav zaradi omejitev negospodarskih investicij. Pri SDK namreč niso dobili odobritev predlaganega projekta, ki je v skladu s sedanjimi šolskimi predpisi. Seveda si bodo prizadevali, da nadomestno šolsko poslopje čim prej zgradijo.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita.10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 584-761, 855-450. Brzojavni na-
slov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 170 dinarjev. Mesečna naročnina 640 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 3.840 dinarjev, za tujino 6.500 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 <5d 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
7. rmaja 1987
* titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas*suan3
Tozd za PTT promet Titovo Velenje
M PO D PRHO M
Trnova pot do novih telefonskih priključkov
Največja težava s katero se na področju ptt dejavnosti otepajo tako občani v občinah Mozirje in Velenje, kakor tudi delavci za ptt promet velenjskega tozda, ki pokriva ti dve območji, je veliko pomanjkanje telefonskih priključkov. Medtem, ko razvite dežele skokoviti razvijajo informacijske sisteme, pa mi še na področju telefonije capljamo daleč za njimi. V Združenih državah Amerike je bilo že 1974 leta 654 telefonov na tisoč prebivalcev, mi pa načrtujemo, da bo Slovenija imela leta 2000 400 naročnikov na tisoč prebivalcev. Kje pa so ob tem ostale pridobitve informacijske dobe; optični kabli, telefaks, teleteks ... Pomanjkanje sredstev, pa pogosto tudi nerazumevanje velikih sprememb v sodobnem svetu, so ene od osnovnih značilnosti našega gospodarskega zaostajanja. In medtem, ko v razvitem svetu s pomočjo sodobnih pripomočkov resnično iz delovnega časa kujejo zlato, se v našo miselnost le
stežka prebija takšna potreba. Gotovo pa je razvoj telefonskega omrežja nekaj kar bi morali močno podpirati.
V Titovem Velenju smo v letu 1984 predali namenu novo pošto ter novo telefonsko centralo v kateri je bilo 3000 novih telefonskih priključkov. Po dveh letih in pol, ko smo uspeli razširiti še lokalno omrežje, je bila centrala že povsem zasedena. Kot kaže povpraševanje bi že sedaj potrebovali vsaj 1500 dodatnih priključkov, seveda pa bi se povpraševanje še bistveno povečalo, ko bi bila centrala dograjena. Potrebovali bi skratka vsaj še 3000 telefonskih priključkov, da bi zadostili potrebam tega srednjeročnega obdobja. Seveda pa pomanjkanje telefonskih priključkov ni prisotno le v Titovem Velenju ampak tudi v drugih krajih v občini (posebno še v Šmartnem ob Paki) ter skoraj v večjih krajih v občini Mozirje.
Ker podjetje za ptt promet Celje nima potrebnega denarja za
takšne naložbe saj naprimer tozd za ptt Velenje že drugo leto posluje brez sredstev za razširjeno reprodukcijo. Zaostajanje cen ptt storitev pač povzroča precejšnje motnje v sodelovanju. Ker se akumulativna sposobnost velenjskega tozda gotovo ne bo kmalu bistveno povečala je ptt Celje ponudil program združevanja sredstev za najnujnejše razširitve telekomunikacijskih kapacitet.
Tako pripravljen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razširitev ptt zmogljivosti je bil ponujen občinama Velenje in Mozirje.
Po samoupravnem sporazumu bi v Titovem Velenju povečali telefonsko centralo za 3000 telefonskih številk, zgradili bi novo telefonsko centralo v Šmartnem ob Paki za 576 telefonskih priključkov, novo telefonsko centralo v Zavodnjah za 200 priključkov ter razširili telefonsko centralo v Topolšici za 100 priključkov.
Tudi v občini Mozirje so po-
trebe zelo velike. Iz dela referendumskih sredstev gradijo v tej občini, v Mozirju, stavbo v kateri bo vozelna avtomatska telefonska centrala. Seveda pa bo za razširitev centrale za 600 telefonskih priključkov sredstva potrebno zbrati s samoupravnega sporazuma. Iz tega sklada naj bi zgradili tudi centrali v Ljubnem in Lučah, vsako z zmogljivostjo 384 telefonskih priključkov, povečali centralo v Šmartnem ob Dreti od 60 na 200 priključkov in centralo v Solčavi za 100 priključkov.
Čeprav se večina zaveda pomena teh naložb, pa vendar podpisovanje samoupravnih sporazumov (v občini Velenje so ti že v združenem delu) ne poteka tako, kot bi si želeli. Gospodarsko stisko pač čutimo povsod, predolga dogovarjanja o tem kam usmeriti okleščena sredstva, pa nam največkrat zmanjšujejo že tako skromno pogačo.
B. Zakošek
Gorenje
Program izboljšanja kakovosti in storitev
V	sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje so pripravili za letošnje leto podroben »Program izboljšanja kakovosti izdelkov in storitev«. V ospredju je nadaljnje izboljšanje oblike in zanesljivosti izdelkov, zmanjšanje porabe energije ter izboljšanje kakovosti izdelkov. Izboljšati pa želijo tudi kakovost servisiranja izdelkov v uporabi in oskrbo z rezervnimi deli.
V	delovnih organizacijah so konkretne cilje kakovosti po posameznih proizvodnih programih oziroma kazalnikih kakovosti, skupaj z ukrepi za uresničitev teh ciljev, vključili v letne plane. Uresničevanje nalog iz »Programa izboljšanja kakovosti izdelkov in storitev« bodo preverjali hkrati z obravnavo rezultatov poslovanja temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih organizacij.
»Program izboljšanja kakovosti izdelkov in storitev za leto 19817«, za njegovo sestavo so bile zadolžene posebne delovne skupine, ki jih vodijo najodgovornejši poslovodni delavci, vsebuje cilje kakovosti, program aktivnosti za dosego ciljev kakovosti in meitode vodenja priprav ter realizacije programa kakovosti. Cilji kakovosti so predvideni po vseh kazalnikih kakovosti, ki jih bodo spremljali v vseh fazah nastajanja in uporabe izdelkov, in sicer na tržišču, na izhodu iz proizvodnega procesa in v proizvodnem procesu, prav tako pa tudi kakovost vhodnih materialov ter servisnih storitev. Te cilje izboljšanja kakovosti izdelkov in storitev so predvideli za vsak izdelek oziroma skupino izdelkov, za obrat
oziroma temeljno organizacijo združenega dela, prav tako pa tudi za dobavitelje ter za njihove materiale in izdelke. Določene pa so še operativne naloge za odpravo problemov kakovosti v vseh fazah nastajanja in uporabe izdelkov, naloge za izboljšanje sistema zagotavljanja kakovosti ter naloge na področju motivira-nja in izobraževanja za kakovost.
Dokaj podrobno so opredeljene naloge za izboljšanje sistema zagotavljanja kakovosti. V Gore-njevih delovnih organizacijah so tako opredelili naloge na področju razvoja in marketinga, osvajanja izdelkov, oskrbe, proizvodnje, prodaje, distribucije in uporabe izdelkov, prav tako pa tudi na področju funkcije kakovosti, to je profesionalnega dela pri razvoju, uvajanju, vodenju in opredeljevanju sistema zagotavljanja kakovosti.
V vseh Gorenjevih delovnih organizacijah je v ospredju tudi skrb za splošno seznanjanje delavcev o pomenu in ciljih kakovosti ter za stimulacijo zaposlenih za še večja prizadevanja za izboljšanje kakovosti. V nekaterih delovnih organizacijah so se odločili za organizacijo seminarjev (za mojstre, planerje proizvodnje, konstruktorje, kontrolorje, komercialiste itd.), na katerih bodo govorili o kakovosti, razpisujejo tekmovanja za izboljšanje kakovosti oziroma za najboljšo inovacijo na področju izboljšanja kakovosti, predvidene pa so tudi okrogle mize (oziroma konference) o kakovosti.
Dodati velja tudi, da je začelo Gorenje v pogodbah, ki jih sklepa z dobavitelji reprodukcijske-
Dvofazna obravnava
ni logična!
Konferenca zveze sindikatov sesitavljene organizacije združenega dela Gorenje je pripravila prejšnji torek, 28. aprila, tematsko razpravo o spremembah in doipolnitvah zakona o združe-neim delu. Predstavniki sindikalnih organizacij, člani področnega kolegija za družbenoekonoske in samoupravne odnose sozda Gojrenje ter strokovni delavci za družbenoekonomske in samoupravne odnose so v razpravi opo-zorrili, da je nelogično in nesprejemljivo dvofazno obravnavanje sprrememb in dopolnil zakona o zdrruženem delu. Spremembe bi biko treba obravnavati hkrati s sprremembami ustave. Če pa se že i odločamo za dvofazno obrav-na\vo sprememb in dopolnitev, pa bi morali v prvi fazi obravnavani le najnujnejše spremembe. Ob} tem so tudi opozorili, da so preedlagane spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu v navvskrižju z izhodišči za spremembo ustave.
fRazpravljalci so nadalje opo-zorrili na še vedno prisoten preti
rani normativizem zakona o združenem delu, pa tudi predlaganih sprememb in dopolnitev, ki praktično pomeni nezaupanje do delavcev samoupravljalcev.
Poudarili pa so tudi potrebo, da z zakonom o združenem delu sankcioniramo samoupravni socialistični produkcijski odnos, se pravi, da zagotovimo, da bodo delavci resnično odločali o pogojih in rezultatih svojega dela. Nasploh pa mora zakon o združenem delu dati osnovo za oblikovanje sodobnih, fleksibilnih in prilagodljivih organizacijskih struktur, usposobljenih za razvoj in vključevanje v mednarodno delitev dela, ki bodo resnično sproščale ustvarjalni potencial slehernega delavca.
Med razpravo o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu pa želijo v Gorenju še posebej opozoriti tudi na vsa tista vprašanja, ki zavirajo delavce v prizadevanjih za njihovo večjo učinkovitost na vseh področjih dela.
ga materiala in sestavnih delov, med splošnimi kakovostnimi pogoji opredeljevati oziroma določati tudi raven zanesljivosti sestavnih delov. V Gorenju se namreč zavedajo, da željenih ciljev na področju kakovosti ne bodo dosegli, če se v ta prizadevanja ne bodo vključili prav vsi, ki sodelujejo v reprodukcijski verigi.
Sicer sodi nenehno izboljševanje kakovosti izdelkov in storitev ter poslovanja nasploh med najpomembnejše cilje poslovne politike sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Zagotavljanje ustrezne ravni kakovosti izdelkov in storitev pa se, kot je znano, kaže tako v funkcionalnosti, zanesljivosti, varnosti, videzu, ekonomičnosti in drugih značilnostih kot v kakovostnem servisiranju in vzdrževanju.
V	Gorenju se zavedajo, da je potrebno »vgrajevati« kakovost v izdelke v vseh fazah razvoja, proizvodnje in uporabe. Zato so se odločili za tako imenovano »integralno upravljanje kakovosti«, to je za proces organiziranega in sistematičnega interdisciplinarnega obravnavanja (upravljanja) problematike kakovosti izdelkov in storitev preko vseh faz njenega nastajanja. Integralno upravljanje kakovosti predstavlja za Gorenje optimalno pot za načrtno rast in vzdrževanje enotne ravni kakovosti ter hitrejše doseganje ravni konkurenčnih svetovnih proizvajalcev, kot temeljnega pogoja za nadaljnji razvoj.
V	Gorenju so, kot je znano, leto 1984 in 1985 razglasili za »leto kakovosti«. S programom so predvideli izboljšanje kakovosti
za petino. Aktivnosti »leta kakovosti« so bile usmerjene v izobraževanje in motivacijo vseh delavcev Gorenja za povečanje kakovosti ter v reševanje Etičnih problemov kakovosti. Temeljne organizacije združenega dela, ki so dosegle ciljno izboljšanje kakovosti oziroma, ki dosegajo absolutno najboljšo kakovost, so prejele ob koncu akcije posebna priznanja.
Cilje kakovosti pa so v Gorenju vgradili tudi v vse planske dokumente. Za srednjeročno obdobje 1986—1990 so si zastavili naslednje naloge: Z razvojem proizvodov in tehnologije je treba zagotoviti kar najhitrejše prilagajanje zahtevam posameznih tržišč. V izvozu je potrebno povečati delež izdelkov v srednjem in višjem kako-vostno-cenovnem razredu, na jugoslovanskem tržišču pa zadržati vlogo najkakovostnejšega proizvajalca. Nadalje je treba izboljšati kakovost vzdrževanja izdelkov v uporabi, in to s hitrimi in kakovostnimi servisnimi ter z oskrbo z rezervnimi deli v celotni življenjski dobi izdelkov. Poseben poudarek bodo namenili industrijskemu oblikovanju, izboljšanju zanesljivosti in trajnosti izdelkov, pa zmanjšanju porabe energije in izboljšanju kakovosti izdelave. Do leta 1990 namreč želijo kakovost izdelave, opredeljeno v splošnih tehničnih in kakovostnih prevzemnih pogojih, zvišati za eno stopnjo. V razvoj iiv tehnologijo prestrukturiranja pa bo Gorenje vključilo tudi vse dobavitelje, ki imajo izredno pomemben vpliv na izboljšanje kakovosti oziroma bi morali imeti za to interes, (ml)
r
■ Delegati, kam odhajate!?
I ......................................................
I I I I I I
I
m ud
L
-[
O neresnosti in neodgovornosti delegatov veliko govorimo, saj mnogi te svoje pomembne naloge ne opravljajo odgovorno. Zal, se ta neres-nost stopnjuje — v negativnem smislu.
To je mogoče trditi tudi za številne delegate, ki so prisostvovali zasedanju zborov zadnje občinske skupščine. Mnogi očitno mislijo, da so naredili dovolj, če so svojo prisotnost prijavili in prisluhnili skupni razlagi, potem pa lahko oddidejo. Po skupnem zasedanju je tokrat ostal zbor krajevnih skupnosti nesklepčen in na pomoč so jim priskočili delegati zbora združenega dela, ki so jim lahko »posodili« delegata, ki to svojo nalogo opravlja tudi v krajevni skupnosti.
Med samim zasedanjem občinske skupščine pa se je močno »razpaslo« sprehajanje, ki se v mnogih primerih seveda konča kar z odhajanjem. Pa se kdo vpraša, kam gredo ti delegati? Se vrnejo na delovno mesto? Najbrž 1 prenašali v ne, oziroma nekateri zagoto- mnenja, se vo ne, saj se dogodi tudi to, da koga od tam nujno kliče-pa ga ni. Vsem je jasno,
kaj se zgodi, če delavca ni na delo. Kaj pa v primeru, ko oddide ta na zasedanje skupščine, ki pa ga takoj, ko je to le mogoče, zapusti?
Na sejah pogosto obsojamo delegacije, ki na zasedanje niso poslale svojih delegatov, kar je seveda razumljivo, vendar pa bi morali prav tako obsojati delegate, ki s sej samovoljno odhajajo in otežkočajo delo.
Pa še nekaj moti. Delegati se na sejah skorajda ne oglašajo več. Na zadnjem zasedanju zbora združenega dela je bilo podanih sicer kar nekaj delegatskih mnenj, pripomb in pobud, vendar skoraj praviloma v pisni obliki. Seje postajajo zato dolgočasne, saj se oglašajo le poročevalci in predsedujoči, ki prebira pismo gradivo delegacij, ki pogosto niti ni aktualno, saj je tisto, kar je delegate v gradivu motilo v razlagi dopolnjeno. Pa bi bilo prav gotovo bolje, bolj zanimivo in bolj živahno, če bi delegati sami skupščino svoja aktivno in konstruktivno vključevali v razprave.
MIRAL ZAKOŠEK
J
Titovo Velenje
Srečanje bratskih vrtcev
Vsako leto v mesecu maju, organizira eden izmed pobratenih vzgojno varstvenih ustanov iz vse Jugoslavije srečanje, na katerem izmenjajo vzgojitelji izkušnje o svojem delu z otroki, na ta način pa se seveda krepi tudi bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi. Med pobratenimi vrtci je tudi velenjski, ki je organizator letošnjega srečanja, ki bo v Titovem Velenju od 7. do 9. maja. Gostili bodo predstavnike vrtcev iz Banja Luke, Cetinja, Ohrida, Peči, Sombora, Sabca in Vukovara — iz vseh republik in obeh pokrajin.
Gostje prispejo v Titovo Velenje danes. Ob 18. uri bo zanje prireditev v dvorani Glasbene šole, zvečer pa se bodo nato še srečali v enoti Lučka. Jutri ob 8. bodo pripravili strokovno srečanje, ki bo tokrat potekalo na temo Varstvo okolja je sestavina našega življenja, ogledali pa si bodo tudi praktično delo z otroki v velenjskem vzgojno varstvenem zavodu ter poslušali referat na temo Solidarnost na področju družbenega varstva otrok. Gostom bodo seveda predstavili tudi našo občino, ogledali si bodo kulturno zgodovinske znamenitosti ter obiskali nekatere delovne organizacije, ob slovesu, v soboto, pa bodo ob enoti Vrtiljak delegacije pobratenih vrtcev zasadile drevje, (mz)
Tekmovanje mladih v veščinah SLO in DS
v
V soboto na OS bratov Mravljakov
Osmo občinsko tekmovanje v znanju in veščinah iz splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite se bo pričelo v soboto, 9. maja, ob 8. uri na osnovni šoli Bratov Mravljakov v Titovem Velenju. Na njem bo nastopilo skupno 26 ekip, po dve z vseh osnovnih in srednjih šol velenjske občine. Mladi se bodo pomerili v teoretičnem znanju iz
Priznanja 424 delavcem
V okviru slavja v počastitev 27. aprila — obletnice ustanovitve OF in 1. maja — praznika dela so 24. aprila popoldan na priložnostni slovesnosti podelili 424 delavcem Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja plakete za 10, 20 oziroma! 30-letno zvestobo Gorenju. Jubilantom dela je čestital predsednik poslovodnega odbo-
ra Gorenje Gospodinjski aparati, Ladislav Grdina, ob tem pa spregovoril tudi o doslej doseženih uspehih in o uresničevanju programa razvojne sanacije Gorenja.
Na priložnostni slovesnosti je med drugim, nastopil tudi mešani pevski zbor Gorenje, ki slavi letos 10-letnico nadvse uspešnega delovanja.
S podelitve priznanj delavcem Gorenjinih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja za zvestobo Gorenju (Foto: H. Jerčič)
V Gorenju Servis so 24. aprila dopoldan pripravili sprejem za njihovih 94 delavcev, prejemnikov plaket zvestobe Gorenju. Direktor delovne organizacije To-dor Dmitrovič je ob tej priliki spregovoril o razvoju in načrtih delovne organizacije ter poudaril, da so jubilanti bili, so in bodo stebri Gorenja Servis.
Prvomajski izlet v Istro
265 delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja ter njihovih družinskih članov je preživelo praznične dni na že tradicionalnem prvomajskem izletu v Istri. Organizator izleta je bil Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost delovne skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD.
Udeleženci izleta so se 30. aprila odpeljali iz Titovega Velenja z avtobusi v Rovinj, kjer so zanje pripravili vrsto rekreativnih in drugih aktivnosti. Delavci Gorenja in njihovi družinski člani so se udeležili tudi prvomajskega praznovanja v Rovinju, v Titovo Velenje pa so se vrnili v nedeljo, 3. maja.
obrambe in samozaščite, predvsem pa bodo morali pokazati kako obvladajo protipožarno zaščito, prometno vzgojo, orientacijo in topografijo, kako skrbijo za čisto okolje, kako lahko preživijo v težkih razmerah v naravi in podobno. Za srednješolce je. program še nekoliko obširnejši. Vse ekipe morajo obvezno imeti opremljeno torbico prve pomoči. Ker letošnje tekmovanje sovpada s praznovanjem dneva zmage, 9. majem, se vodstvo in ves kolektiv šole Bratov Mravljakov še posebej vneto pripravlja, da bi bil potek tekmovanja tudi kar najbolj prazničen. Tako si bodo lahko mladi po opravljenih nalogah ogledali slovenske mladinske filme, se pomerili v raznih športnih igrah v telovadnici in na igrišču ter podobno. Da bodo rezultati znani čimprej, si bodo pomagali z računalnikom. Prvou-vrščene ekipe se bodo udeležile regijskega tekmovanja, ki bo še ta mesec v Laškem.
(b. m.)
Tečaj za odgovorne osebe
Jeseni nadaljevanje
Na delavski univerzi v Titovem Velenju so konec prejšnjega meseca sklenili že drugi 60-urni tečaj za odgovorne osebe za požarno varnost v delovnih organizacijah, ustanovah in drugih okoljih. Tečaja, ki je razdeljen na teoretični in praktični del, se je skupno udeležilo 36 slušateljev iz Gorenja, Teša, Zdravstvenega centra, Vekosa, Vegrada in od drugod. S tovrstnim usposabljanjem bodočih odgovornih oseb za požarno varnost bodo pri delavski univerzi nadaljevali jeseni.	(b. m.)
4. stran *
Pionirska problemska konferenca o varstvu okolja
VARSTVO OKOLJA
titovo velenje *
7. maja 1987
Prenehajmo uničevati okolje!
Pionirji — delegati pionirskih odredov občine Velenje so na svoji problemski konferenci o varstvu okolja 21. aprila predstavili svojo dolino in bodočnost v njej ob zbranem gradivu iz razgovorov, intervjujev in anket s predstavniki družbeno političnih organizacij in skupnosti, delovnih organizacij in društev. Skozi njihova poročila in mnenja je vela skrb o njihovi prihodnosti in nezaupanje ter očitek starejši generaciji, da tako malo razmišlja o bodočnosti doline in si premalo prizadeva za ohranitev njenega zdravega okolja, čeprav se je znašla na prelomnici svojega nadaljnjega razvoja in na robu ekološke katastrofe, kar zahteva od sedanjega vodstva družbeno političnih organizacij veliko odgovornost in napor pri iskanju poti in načrtovanju prihodnosti naše občine.
SOŽITJE Z NARAVO PRINAŠA ČLOVEKU SREČO
Uvod v konferenco je pripravila skupina pionirjev Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. V kratkem kulturnem programu so prikazali odnos ljudi do narave in sočloveka. Izrazili so svojo čustveno prizadetost in sočustvovanje z ljudmi, živalmi in rastlinami, ki izgubljajo svoj življenjski prostor zaradi človeka in njegovega tehničnega razvoja.
Pred skupščinsko dvorano, v kateri je potekala konferenca, so pripravili razstavo na temo varstvo okolja v naši občini. Likovni in literarni izdelki izražajo njihovo preprosto in iskreno razmišljanje ter spoznanje, da sožitje z naravo prinaša človeku več sreče, zadovoljstva in življenjske vedrine kot življenje izpolnjeno s tehničnimi dosežki in brezčutnimi stroji, ki ga odtujujejo od sočloveka in narave, ga pehajo v brezčutnost, v čustveno samoto in občutek praznine življenja. V svojih spisih opisujejo lepoto narave in bogatenje svojega otroškega sveta ob njej. Pripravljeni so se odreči lažnemu udobju v njen prid. Če hočejo ostati ljudje, morajo najti sožitje z naravo in odvreči zmotno poveličevanje tehničnega napredka kot edinega smisla človekove bodočnosti. Izpovedim njihovih razstavljenih izdelkov so se pridružila tudi stališča oddelčnih konferenc o varstvu okolja, ki so jih podali delegati posameznih odredov v obliki poročil na skupni problemski konferenci.
GOZDOVI
ZASKRBLJUJOČE
PROPADAJO
Delegati osnovne šole KDK so poročali o svojih intervjujih s predstavnikom Gozdnega gospodarstva Nazarje, tozd Šoštanj in predsednikom krajevne skupnosti. Njihovo poročilo o propadanju gozdov v naši občini, je strah zbujajoče.
V zadnjih letih gozdovi katastrofalno hitro propadajo, najbolj zaskrbljujoče pa je gotovo to, da znanstveniki ne vedo, kako to sanirati. Še bolj zaskrbljujoča je napoved, da obstaja resna nevarnost popolnega propada gozdov v desetih do petnajstih letih. V treh letih, kar smo se propadanja gozdov zavedli, nismo naredili ničesar, postavili smo le merilno postajo v Zavodnjah. Vedeti pa moramo, da bodo z gozdovi propadle tudi višinske kmetije.
Gozdni delavci bodo flstali brez dela. Gozd pa je v prvi vrsti rezervoar vode, zaščita pred poplavami, pred erozijo, pred podnebnimi spremembami, omogoča rekreacijo in zatočišče ljudem in živalim. Gozdovi umirajo tudi drugod po Sloveniji, saj se oblak strupenega plina razprostira čez ves njen svet. Po vojni smo bili tako ponosni nanje, takrat smo izvozili veliko lesa in gradili lesno industrijo. Bomo res dopustili, da bodo gozdovi umrli?
ONESNAŽEVANJE Z DIMNIMI PLINI
Delegati osnovne šole bratov Letanje so na konferenci spregovorili o svojem razgovoru s predstavnikom Tovarne usnja Šoštanj ter kmetom, katerega zemlja je izpostavljena vplivu dimnih plinov.
TUŠ s svojimi dimnimi vplivi močno onesnažuje bližnjo okolico. V njihovih kotlarnah zgori 16 tisoč ton premoga, v zrak oddajo 160 ton S02 na leto.
Izvršni svet jih že dalj časa poziva, da se priključijo na centralno toplotno ogrevanje, pa k temu ne pristopijo zaradi stroškov, ki bi nastali pri spremembi opreme. TUŠ ima skrajno zastarele čistilne naprave tudi za odpadke, ki jih odlaga v Pako. Pako onesnažuje vsak dan s 1500 mJ odpadnih voda in jo onesnažuje tako kot 40 000 prebivalcev nekega mesta. Sedaj načrtujejo nove čistilne naprave, denar še ni zbran. Pionirji so spregovorili še o Paki, ki je odprti kanal komunalnih odplak naše doline. Popolnoma mrtve pa so njene vode od izliva odtoka iz Velenjskega ali Plevelovega jezera. Zaradi onesnaženja Pake se zastruplja talnica zlasti v savinjskem bazenu. Tako je velika nevarnost zastrupljanja rodovitne zemlje ter zmanjšanja kvalitete in količine kmetijskiii pridelkov. Po dvajsetih letih načrtovanja centralne čistilne naprave, so začeli z njeno gradnjo pred sotesko Penk.
Sprašujejo se; zakaj tako ostro obsojamo posameznika, ki povzroči invalidnost ali smrt človeka, pri zastrupljanju zraka, talni-ce in s tem kmetijskih pridelkov, torej hrane tisočev ljudi pa smo tako tolerantni.'
Intervju s kmetom pa je razgalil našo brezbrižnost do rodovitne zemlje ter do njenega obdelo-
UGREZANJE ZARADI
IZKOPAVANJA
PREMOGA
Pionirji, delegati iz osnovne šole Antona Aškerca so podali pogovor s predstavnikom Rudnika lignita Velenje, ki jih je seznanil z ekološkimi problemi te delovne organizacije. Rudnik uporablja take metode odkopavanja premoga, ki povzročajo ugrezni-ne in ki jih narekuje specifičnost sloja premoga. Tako je v naši občini 14% ravninskega sveta, od tega je že 200 ha pod vodo. Do konca izkopavanja premoga bo prizadetih 1126 ha ravninskega sveta, pod vodo pa 418 ha. Uničenih bo 60 % ravninskega področja. Nad jamo Velenje bo porušenih še 25 kmetij, nad jamo Šoštanj pa 21 kmetij. Ko se bo začelo rušiti nad to jamo, bo potrebno preseliti 2050 ljudi.
Do danes je RLV uspelo re-kultivirati le 50 ha ugreznin. Z melioracijo v Šentilju in Topolši-ci pa je naša občina pridobila 190 ha zemljišč. Predlagali so, da bi v RLV načrtovali postopoma manjše količine premoga za izkop. Tako bi se življenjska doba rudnika podaljšala, pa tudi ugreznine bi lahko sproti sanirali. Tako bi kmetje, katerih kmetije se bodo ugreznile, lahko dobili novo zemljo na teh površinah.
Tako jim ne bi bilo treba odhajati iz naše občine, njihova selitev ne bi bila tako boleča, ostali bi blizu svojega domačega kraja ter prijateljev in znancev.
bomo vse, kar imamo. Ostali bomo brez kruha in brez prostora za življenje.
TURIZEM V ONESNAŽENI DOLINI
Pionirji iz OŠ Bratov Mravlja-kov so podali vsebino intervjujev s predstavniki TGO Gorenje in predstavnikom turističnega društva o problemih varstva okolja v naši občini. TGO ima edina v naši dolini moderne čistilne naprave in tako ne zastruplja naših voda. Oporečne so le njihove sanitarne odplake, ki pa se bodo čistile v centralni čistilni napravi, ko bo zgrajena. S predstavniki turističnega društva pa so se pogovarjali o prihodnosti naše doline. Ureditev jezer v turistične namene nima prihodnosti zaradi zastrupljanja zraka, radioaktivnosti pepela, umiranja gozdov in velikih ran na pokrajini. Tudi izkoriščenost termalne vode v To-polšici v turistične namene je dvomljiva, marsikateri turist bo podvomil o turistični ponudbi, ko se bo peljal skozi Pesje in Šoštanj, kjer je izrazito industrijsko okolje. Spregovorili so tudi ureditvi našega mesta: zelenice izginjajo, drevesa se sušijo zaradi prometa in soli, ki jo posipamo pozimi. Mladim pa je velikokrat očitano, da uničujejo zelenice, lomijo grmovje, plezajo po drevju. Otroci lomijo veje, drugje umira cel gozd. Tudi njihovi sogovorniki so izrazili močno zaskrbljenost za bodočnost naše doline, če se bo uničevanje okolja tako nadaljevalo.
stotkov. Obolenja dihalnih poti se pojavljajo predvsem pri šolski mladini. V naši občini načrtujejo analizo zdravstvenega stanja, ki naj bi jo opravil Klinični center, stala pa bi okrog 200 milijonov dinarjev.
Na trboveljskem območju naraščajo pljučna obolenja in črevesni rak, kar je bilo objavljeno po radiu, v mozirski občini pa imajo dvakrat več obolelih kot je republiško poprečje. Nujno bi bilo tudi pri nas narediti raziskavo o zdravstvenem stanju ljudi.
Njihov zaključek je bil zelo pesimističen. Kakšna bo njihova prihodnost: umreti pri 30 letih za aidsom ali pri 35 za rakom ali pri 40 za infarktom.
NASE MESTO JE UMAZANO
Zanimiva je bila anketa, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča. Anketirali so 100 občanov starih od 10 do 70 let. Največ anketiranih je bilo iz krajevnih skupnosti Konovo, Ša-lek Gorica, Edvarda Kardelja in Šmartnega, zastopane pa so bile še krajevne skupnosti Desni in Levi breg, Staro Velenje, Pesje, Paka in Stara vas.
Pa poglejmo, kako so anketiranci odgovarjali na vprašanja.
80 jih je menilo, da je Titovo Velenje lepo mesto, zato ker je novo, mlado, polno zelenic, lepih zgradb, ker je njihov rojstni kraj,
valca. Zemlja postaja vse bolj kisla, pridelkov je vse manj, propadajo tudi travniki, posledice onesnaženja so vidne pri obolelosti živine, njeni jalovosti in količini mleka, ki jo dajejo krave.
Kot pitna voda, tudi kmetijski pridelki vsebujejo žveplo, njihova kvaliteta je še v mejah norma-le.
TEŠ NAJVEČJI ONESNAŽEVALEC
Pionirji, delegati OŠ Bibe Ročka so spregovorili o problemih TEŠ. V TES pokurijo na leto 4 milijone ton premoga, torej odložijo v zrak 40 000 ton S02, to je 50% slovenskega onesnaženja s tem strupenim plinom. Merilna naprava v Zavodnji je samo v mesecu oktobru pokazala zastrašujoče koncentracije S02 in da tam najhitreje propadajo gozdovi. V TEŠ se zavedajo posledic onesnaževanja, toda za čistilne naprave sami nimajo dovolj denarja. Sedaj poskusno odžveplja-jo z apnom, toda učinek je le 30 %, pa še stranskih produktov je veliko, (1 milijon ton sadre na leto). Obstajajo pa čistilne naprave, ki čistijo zrak 95 % so pa zelo drage. Predlagali so, naj bi se V. faza elektrarne gradila drugje, denar za čistilne naprave pa naj bi prispevali vsi delavci v obliki dnin.
Delegati iz OŠ XIV. divizije so opravili intervju s predstavniki lovske in ribiške družine. Ribiči gojijo in lovijo ribe le v Škal-skem in Turističnem jezeru. V Paki od Šoštanja dalje ni življenja. V Škalskem jezeru je 1982. leta prišlo do večje zastrupitve rib zaradi odlagališča odpadkov v njegovi bližini. Onesnaženje voda je že tako močno, da izumirajo nekatere živali. Tako so že zaščitene nekatere živali v jezeru: rak jevševec, školjke in zelena žaba. Ribiško društvo si prizadeva, da bi se ljudje osvestili in bolj varovali svoje okolje z gradnjo čistilnih naprav.
Lovci pa so povedali, da zaradi umiranja gozdov izginja tudi življenjski prostor divjih živali.
Odstrel zajcev in kuncev se je znižal. Pred 20 leti so odstrelili 100 živali, danes samo 10 na leto.
Zajce in kunce uničuje zajčja kuga, umetna gnojila, strupi proti plevelu. Propada predvsem nizka divjad: zajci, veverice, fazani, jerebice, prepelice. Opažajo, da k nam ni več divjih rac. Tudi divje gosi se ne ustavljajo ob naših jezerih. Ne uspe jim nasaditi fazanov. Žabe in žuželke so izginile. Ko regulirajo potoke, izginejo raki in ribe.- Lovci so pionirjem pritrdili, da naša dolina doživlja strahovite spremembe — izčrpali
ONESNAŽENO OKOLJE VPLIVA NA ČEBELE
Pionirji, delegati OŠ Mihe Pin-tarja-Toleda so poročali o svojem razgovoru s čebelarji ter predstavniki Zdravstvenega do-
Tudi pri gojenju čebel nastopajo težave, čebele rojijo vse redkeje, vzrokov za to je lahko več, eden izmed njih pa je tudi onesnaženo okolje. Med je najčistejše živilo, saj čebele izločijo vse strupe, ker pa je teh čedalje več v okolju, se njihova življenjska doba krajša. Tudi čebelarji se zavedajo in se borijo za izboljšanje naravnega okolja v naši dolini.
Nad intervjujem v Zdravstvenem domu pa so bili nekoliko razočarani. Zvedeli so le to, da pri nas kakšne večje analize zdravstvenega stanja ljudi ni, da obolelost ljudi pogojuje zelo veliko vzrokov, eden izmed njih je po vsej verjetnosti tudi onesnaženo okolje.
Pa povzemimo Se nekaj podatkov iz drugih poročil, ki so jih pripravili pionirji. V naši občini beležimo 30-odstotni porast obolenj dihalnih poti v primerjavi z letom 1985. Smrtnost novorojenčkov se je leta 1986 v primerjavi z letom 1985 povečala kar za 71 od-
polno kulturnih in športnih ustanov. Tisti, ki so se odločili, za negativen odgovor, so menili, da je v njem preveč umazanije, vse manj zelenih površin, preveč betona, pregosta naseljenost, premalo prostora za otroke . . . Kar 84 anketirancev je menilo, da Titovo Velenje ni čisto mesto, 39 pa jih je menilo, da pijejo oporečno vodo. Le trije vprašani menijo, da je naša Paka čista reka, 94 pa jih je odgovorilo, da je zrak onesnažen zaradi šoštanjskih Termoelektrarn. 79. ne ugaja rekreacijski center ob velenjskem jezeru, 11 jih je menilo, da je velenjsko jezero alkalno, 13 pa da vpliva večanje tega jezera na okolico. Ti vplivi se odražajo v pogrezanju, megli, zmanjšujejo se kmetijske površine, rušijo hiše, spreminja se klima kar vpliva na način življenja, izginjajo zelene površine, povečuje se vlaga v zraku ... Na vprašanja, če menijo, da bosta zrak in voda ter okolje nasploh v prihodnje čistejša jih je kar 70 odgovorilo negativno, le eden izmed vprašanih pa se ni pripravljen vključiti v aktivnosti za čistejše okolje.
Poleg omenjenega so pionirji v anketi ugotovili, da so ljudje pripravljeni sodelovati v raznih akcijah za čistejše okolje, želijo pa, da so akcije dobro organizirane. Menijo, da bi morali arhitekti pri
načrtovanju novih naselij upoštevati izkušnje drugih mest.
Pionirji poudarjajo, da morajo šoštanjske Termoelektrarne poskrbeti za čistilne naprave, pripraviti pa bi bilo treba tudi več seminarjev in razprav, da bi prebivalstvo seznanili z razmerami v našem okolju. Menijo, da ne bi smeli pristajati na gradnjo novega bloka šoštanjskih termoelektrarn, vsi novi objekti pa bi morali imeti čistilne naprave, prav tako pa bi morali načrtovati le ekološko čisto proizvodnjo.
Na svojih oddelčnih konferencah so pionirji ugotavljali, da so premalo seznanjeni s problematiko ogroženosti življenja v naši dolini. Veliko ljudi namreč še vedno misli, da je največja nesnaga okoli blokov, ob reki Paki.
Vse to nam sicer res ni v ponos, vendar bi kljub temu morali govoriti več o onesnaženosti zraka in vode.
Pionirji so postavili tudi vprašanje, zakaj ljudje v občini Velenje niso seznanjeni z uradnimi podatki o koncentraciji SO:. Kdo je zadolžen za zbiranje in uradno objavljanje teh podatkov?
ZAKAJ SE TAKO POČASI ODLOČAMO ZA ČISTILNE NAPRAVE?
Takole pa so razmišljali pionirji osnovne šole Gustava Šili-ha: V naši dolini nas je šele propadanje gozdov opozorilo na zastrupljanje ozračja. Gozdovi umirajo že tri leta, kaj smo v tem času naredili za njihovo zaščito?
Zakaj daje družba ogromna sredstva za zdravljenje ljudi, po drugi strani pa ne odklanja zdravju škodljivega okolja in dopušča, da je naša industrija postala koncentracijsko taborišče za ljudi, živali in rastline? Zakaj se tako počasi odločamo za čistilne naprave?
Ali res potrebujemo nove je-klarne in topilnice aluminija tudi za izdelavo vseh vrst orožja, ki ga tudi izvažamo? Kidričevo porabi 10%slovenske električne energije, jeklarna Jesenice pa 4%. Ali ne bi bilo bolje ohra-njanti neizčrpne vire bogastva Slovenije: rodovitno zemljo in izvažati hrano, ki bo postala vse bolj dragocena surovina v svetu, kjer prebivalstvo vedno bolj narašča in za lakoto umira vse več milijonov ljudi, predvsem otrok?
Da ohranjamo gozdove in lepoto pokrajine v turistične namene, kot da gradimo industrijske objekte, za katere nimamo trajnih surovin in s katerimi te neizčrpne naravne dobrine nepovratno uničujemo?
Koliko kmečkih ljudi po naših pobočjih in dolini bo izgubilo sredstva za preživljanje, koliko gozdnih delavcev bo izgubilo delo, koliko delavcev v predelovalni industriji bo brez zaslužka zaradi propadanja rodovitne zemlje in gozdov?
K.aj je ze znanega o jedrskem odlagališču in njegovi možni lokaciji v Velenjskem grabnu? Ali rudnik Mežica dela tam raziskave zase ali za kaj drugega?
Ali imamo opravljene raziskave o upadanju rodovitnosti polj zaradi zastrupljanja talnice, zaradi regulacije rek, zaradi zastrupljenega ozračja . . .?
Prebiramo številne članke znanstvenikov pri nas in po svetu, ki pišejo in nas opozarjajo o posledicah uničevanja in zastrupljanja našega okolja. ZAKAJ JIM NE VERJAMEMO? Nismo jim verjeli, ko so nas opozarjali pred 15 leti, očitali smo jim, da pretiravajo. Danes se njihove napovedi uresničujejo! Sedaj napovedujejo katastrofe v svetovnem merilu, spet jim ne verjamemo!
Avčin je zapisal, da odgovornost do otrok narašča z izobrazbo staršev. Mnenja smo, da generacija naših staršev ne razmišlja veliko o naši prihodnosti. Kdaj bodo spoznali, da ekonomska rast ni napredek?
(Dalje na 5. strani)
7. maja 1987
* titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
•k stran 5
Prenehajmo uničevati okolje!
Kdaj bodo spoznali, da je resnični standard čisti zrak, čista voda in zdrava prehrana, ne pa lažno udobje modernega okolja?
KDO JE KRIV?
V razpravi po poročilih je predsednik delovnega predsedstva pozval predstavnike družbenopolitičnih skupnosti ter organizacij in delovnih organizacij, da poskušajo odgovoriti na zastavljena vprašanja pionirjev.
Predstavnik TUŠ je spregovoril o težavah pri namestitvi čistilnih naprav, o težavah zbiranja denarja zanje, kjer sama delovna organizacija ne more financirati tako dragih naprav in bi jim pri tem morala POMAGATI širša družba. Povedal je še, da TUŠ že dvesto let enako onesnažuje Pa-ko. Dokler ni bila zgrajena ostala industrija, so v Paki živele ribe vse do Savinje.
Torej niso glavni krivci za odmrlo življenje v reki.
Pionirjem je spregovoril tudi predsednik občine Drago Šulek. Delegate je seznanil z načrti, kako izboljšati stanje v dolini.
Ivo Kolar — predstavnik Gozdnega gospodarstva — pa je spregovoril o katastrofalni prizadetosti naših gozdov zlasti na zahodu naše občine. Njihovo umiranje si ogledujejo ekologi, strokovnjaki, in predstavniki družbenih in družbenopolitičnih organizacij. Vsi ugotavljajo, da tako prizadetih gozdov še niso videli.
Spregovoril je o moralni odgovornosti do bodočih rodov in poudaril, da bi nas moralo spremljati geslo indijancev: Gozd ni naš, dobili smo ga od dedov, zato da ga čuvamo za naše vnuke.
Predstavnik zveze tabornikov, tov. DeCosta je bil ganjen nad vsebino konference, ki prikazuje tragedijo mladosti, ko mora razmišljati o takih problemih. Ni se strinjal z zgolj razumskim pristopom raševanju problemov. Poudaril je, naj se mladi ne zgledujejo po odraslih, ki so še izrazito potrošniško usmerjeni, temveč naj si prizadevajo prevzgojiti miselnost svojih staršev.
Sekretar OK SZDL Martin Budna, je izrazil veliko dilemo ob trenutnem stanju in načrtovanju bodočnosti naše doline.
Predlagal je, kaj lahko storijo pionirji za boljši jutri:
—	prizadevajo si za čisto okolje svoje bivalne okolice,
—	organizirajo in izvedejo akcije za zbiranje odpadkov,
—	osveščajo javnost in starše,
—	racionalno trošijo energijo,
—	posvečajo se raziskovalnim aktivnostim na področju varstva okolja,
—	borijo se za mir, kajti tudi vojna je strahoten uničevalec okolja,
—	borijo se proti kajenju, ki je tudi onesnaževalec,
—	sklepe in predloge posredujejo na občinski javni razpravi, ki jo bo organizirala OK SZDL.
Vodja aktiva zelenih stražarjev Marija Šavor je spregovorila o dolgoletnem delovanju pionirjev, ki so imeli številne očiščevalne: akcije. Prepozno so spoznali, da zaradi smeti še ne umira nara-vai, da nevarnost grozi iz zastrupljenega zraka in voda. Zato so sedaj usmerili svoje delovanje v osiveščanje generacije svojih staršev. Poudarila je, da se mora spiremeniti tudi odnos do človekove inteligence. Merjenje inteligence samo z matematičnimi sposobnostmi je nesprejemljivo.
Niajvišja stopnja inteligence človeka je sposobnost vživljanja v čuistva drugih in razumeti svoja laistna, iz česar izvira odgovornost do sočloveka, ki edina daje čltoveku pravico, da se uvršča mied najvišje razvita bitja. Naš edJini kriterij za pridobivanje izo-bnrazbe, predvsem najvišje stop-njje izobrazbe, pa je sposobnost miatematičnega mišljenja. Veliko veečino znanstvenikov odlikuje saimo nižja stopnja inteligence, zaa kar je dokaz izkoriščanje člo-veekovega uma prvenstveno v voj-nee namene, kako na čim bolj do-miiselne načine pomoriti čim več ljijudi; neodgovorna uporaba nepreizkušenih znanstvenih dosež-kcov v vsakdanjem življenju brez ovvrednotenja posledic te upora-bee, odnos tehnike do narave in
človeka. Ljudi brez te najvišje stopnje inteligence »odlikuje« brezbrižnost, brezobzirnost in neodgovornost do soljudi in narave.
PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA
1.	V vsaki delovni organizaciji in skupščini občine Velenje naj se ustanovi skupina strokovnjakov, ki se bodo ukvarjali le z raziskovanjem in napovedovanjem vpliva proizvodnje na okolje in spreminjanja okolja.
2.	Počasno zmanjševanje količine izkopanega premoga na tako količino, ki omogoča sprotno rekultiviranje ugreznjenih povr-
l.
3.	V naši dolini naj se zmanjša proizvodnja električne energije, obratujeta naj le 3. in 4. faza elektrarne. Tako bo manj pepela, manj SO2, okolje bo te manjše obremenitve lažje preneslo.
4.	Takojšnja gradnja najboljših čistilnih naprav v TEŠ in TUŠ.
5.	Naj se sestavi odlok, ki bo omogočil čim cenejšo in čim hitrejšo gradnjo pretočnih mini elektrarn, brez stroškov za razna soglasja ter serijsko izdelavo njihove opreme.
6.	Kadar je dovolj električne energije, naj se termoelektrarne ustavijo, da se okolje nekoliko opomore, ne pa da električno energijo izvažamo. Izvažajmo raje les, ki je neizčrpen vir zaslužka.
7.	Jedrsko odlagališče naj se zgradi v najredkeje naseljenem območju, ne pa v bližini mest, ki imajo največ mladih v primerjavi z drugimi predeli Slovenije.
8.	V Jugoslaviji naj se ne zgradi nobena jedrska elektrarna več. Njena električna energija je predraga, saj bo treba plačevati tudi gradnjo in vzdrževanje ter stražo jedrskega odlagališča.
9.	Predlagamo, da se denar za čistilne naprave zbira tudi preko dnin.
SKLEPI:
1.	Gradivo in sklepe bomo natisnili v glasilu Zeleni stražar v čim več izvodih. Pionirji bomo zbirali odpadni papir za glasilo.
2.	Skrajšano gradivo in predloge želimo posredovati preko delegatov na občinski skupščini.
3.	Gradivo bomo posredovali časopisom Naš čas, Delo, ter Informatorjem, ki jih imajo delovne organizacije.
4.	Predloge in gradivo bomo poslali v obliki pisma pionirjev velenjskih odredov republiški komisiji za varstvo okolja in izvršnemu svetu republiške skupščine ter vsem družbenopolit-čnim organizacijam naše občine.
5.	Sodelovali bomo na republiški problemski konferenci varstva okolja, ki bo 5.junija 1987 v Krškem, kamor bomo poslali izvoljena delegata.
6.	Po vseh šolah bomo izvedli roditeljske sestanke, kjer bomo pionirji posredovali gradivo o varstvu okolja našim staršem.
7.	V delovnih organizacijah, kjer nam bodo omogočili, bomo pripravili razstave na temo varstva okolja.
8.	Na zborih krajevnih skupnosti bomo preko delegatov os-veščali ljudi o varstvu okolja.
9.	Radi bi poslali delegata tudi ria okroglo mizo, ki jo organizira občinska konferenca SZDL.
10.	Preko vodstev šol si bomo poskušali organizirati konteiner-je za zbiranje odpadnih surovin.
11.	Še naprej bomo urejali in čistili okolice naših šol.
12.	V svojih oddelčnih skupn-sotih bomo seznanjali^ostale pionirje o problemih varstva okolja in organizirali akcije za čistejše okolje.
Predsednik delovnega pred sedstva, Rok Poles, je zaključil konferenco z besedami: Sprejeli smo sklepe, a to ni dovolj. Treba jih bo tudi uresničiti, saj bo le takrat današnja konferenca izpol nila svoj namen.
(mz)
Praznik krajevne skupnosti Stara vas
Odlike: enotno in složno delo občanov in združenega dela
Že dvanajstič zapored so krajani Stare vasi slavili krajevni praznik. Spomnili so se napada borcev Bračičeve brigade na nemško postojanko na velenjskem Rudniku in Elektrarni v noči od 30. aprila na 1. maj 1944.
Osrednje slovesnosti ob letošnjem prazniku Krajevne skupnosti Stara vas so bile v sredo, 29. aprila.
Najprej so obeležili zaključek 1. faze modernizacije Koroške ceste. Predsednik sveta KS Franc Mokotar je ob tej priložnosti spregovoril o dosežkikh krajanov Stare vasi med dvema praznikoma. Poudaril je, da so bile v zadnjih mesecih uspešno zaključene akcije za izboljšanje pogojev za življenje krajanov. Rekonstruirana in modernizirana je bila Cesta na jezero. Končana je prva faza modernizacije Koroške ceste, čimprej pa bo treba nadaljevati z deli. Topliciran je del soseske Pod parkom ob Koroški cesti. Uveljavljen je bil nov prometni režim na Koroški cesti in Cesti Simona Blatnika. Opravljena pa so bila še nekatera druga dela komunalnega značaja. Prisluhnili pa so, kot je dejal Franc Mokotar, tudi drugim pobudam oziroma problemom krajanov in jih, upoštevaje možnosti, poskušali razrešiti.
Prvi predsednik sveta KS Stara vas Roman Repnik in prvi predsednik KK SZDL Stara vas Miha Valenci pa sta s simboličnim prerezom trobojnice obeležila zaključek prve faze modernizacije Koroške ceste.
Slavnostne seje Skupščine Krajevne skupnosti Stara vas, njenih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki je bila zatem, so se udeležili tudi gostje, med njimi Nada Zavolo-všek-Hudarin, Andrej Grebenšek, Tone Hladin in drugi.
Slavnostno sejo je vodil Slavko Korenič, namestnik predsednika skupščine KS, priložnostni nagovor pa je imel Marjan Lipovšek predsednik skupščine KS.
»Ze zdavnaj smo v Stari vasi prešli okvire, v katerih je vsak videl le sebe. Povezani — delavci v združenem delu in krajani — se že vrsto let skupaj zavzemamo za uresničevanje skupnih hotenj. Rezultati tovrstnih prizadevanj so vidni. Takšna praksa, skupno dogovarjanje in skupno delo, bo v zaostrenih pogojih življenja, dela in gospodarjenja še kako potrebno,« je med drugim podčrtal Marjan Lipovšek. Ob tem je opozoril, da v Stari vasi pravzaprav ni kolektiva, ki se ne bi resnično zavzeto vključil v uresničevanje skupno dogovorjenih
Gneč
aktivnosti. Rezultat takšnega enotnega in složnega dela ter življenja pa so tudi vsakoletna slavja ob krajevnem prazniku. Sodelovanje in skupno delo, ki
nejša vprašanja, ki zadevajo Krajevno skupnost Staro vas, se že odražajo v delu delegatskih skupščin. Okrepljeno pa je tudi delo skupščine KS in njenih organov.
»Ugotavljati je mogoče, da smo uspeli s prizadevnim delom aktivistov in seveda z razumevanjem organizacij združenega de-
so ga vzpostavili z združenim delom, pa bi radi uveljavili tudi v odnosih s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Ko je govoril o aktivnostih v Stari vasi med dvema praznikoma je predsednik skupščine KS posebej naglasil, da je bilo v ospredju še posebej varovanje človekovega okolja. Na javni tribuni, prvi tovrstni v Šaleški dolini, so opozorili Starovaščani na vrsto vprašanj in dilem, ki pa se, kot ugotavljajo, pravzaprav še niso premaknili z mrtve točke. Zato bodo v maju ponovno organizirali javno tribuno, da bi kar najbolj odgovorno ugotovili, kaj vse je bilo storjeno v zadnjem letu dni v Šaleški dolini za obvarovanje oziroma izboljšanje človekovega okolja in da se znova kar najbolj odločno zavzamejo za uveljavitev prakse, da v prihodnje prav noben poseg v človekovo okolje resnično ne bo mogoče brez odločitve prizadetih ljudi, ne pa njihovih predstavnikov oziroma posameznih institucij in ne glede na račun kakršnih koli širših oziroma drugih družbenih interesov.
Marjan Lipovšek je med drugim tudi povedal, da je postalo po zadnjih skupščinskih volitvah delo delegacij za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti uspešnejše in učinkovitejše. Vsa pomemb-
la in družbenopolitičnih skupnosti razrešiti večino težav, ki tarejo Starovaščane. Nalog seveda še ni konec in jih nikoli ne bo zmanjkalo. Vso pozornost bomo morali v prihodnje nameniti nadaljnjemu razvoju Krajevne skupnosti Stara vas, posebej še našemu prostorskemu razvoju do leta 2000, v tej zvezi pa okolju, v katerem živimo oziroma v kakršnem želimo živeti«, je še naglasil predsednik skupščine KS.
Herman Lešnik, predsednik krajevne konference SZDL Stara vas je obudil spomin na obletnico ustanovitve OF in praznik dela. Izročil pa je tudi letošnja krajevna priznanja O F, ki jih je prejelo 15 krajanov in organizacij združenega dela ter društev.
Predsednica Občinske konference SZDL Velenje Nada Zavo-lovšek-Hudarin je čestitala krajanom Stare vasi za njihov praznik in poudarila pomembnost razmišljanj v Stari vasi o nadaljnjem razvoju njihove krajevne skupnosti, mesta in občine Velenje. Čestitala pa je tudi dobitnikom bronastih priznanj OF.
Delegacija predstavnikov Krajevne skupnosti Stara vas je po končani slavnostni seji odnesla venec k spominskemu obeležju na jašku Skale v spomin na napad borcev Bračičeve brigade v noči od 30. aprila na 1. maj 1944 na okupatorjevo postojanko na Rudniku in Elektrarni. (rp)
Prejemniki bronastih priznanj 0F
Krajevna konferenca SZDL Stara vas je letošnja bronasta priznanja Osvobodilne fronte podelila 10 krajanom in 5 delovnim kolektivom oziroma organizacijam za zgledno sodelovanje s krajevno skupnostjo.
Krajevna priznanja OF so prejeli:
Ciril Grebenšek, Jožica Joger, Jože Juteršek, Viktor Krašek, Danijela Lipovšek, Adolf Ranzin-ger, Zofka Ribič, Franc Štimulak, Marta Trampuš, Miha Valenci, GG Nazarje — tozd Gozdarstvo Šoštanj, REK — Avtoprevozni-štvo in servisi, REK — SIPAK, Rudarska godba Velenje in VEKOS — tozd Komunalna oskrba — delovna enota Vrtnarstvo.
»Naš prosti čas«
Od 23. aprila naprej se vrstijo prireditve na čast praznku krajevne skupnosti Stara vas.
Včeraj popoldan se je predstavila najmlajšim Starovaščanom domača lutkovna skupina, ki jo vodi Marta Trampuš, z igricama »Štiriperesna deteljica« in »To je naša žogica«.
Jutri zvečer pa bo v prostorih krajevne skupnosti zanimiva predstavitev aktivnosti krajanov, ki sojo poimenovali »Naš prosti čas«. To bo prva tovrstna razstava del, ki so jih izdelali Starovaščani. Organizatorji pričakujejo, da bo postala manifestacija »Naš prosti čas« tradicionalna in spodbudila k ustvarjanju tudi tiste, ki za zdaj samo občudujejo stvaritve sokrajanov.
(TP)
Mi in narava
Lovci iz Stare vasi pa bodo pripravili prihodnji petek, 15. maja, prireditev »Mi in narava«. Ob razstavi trofej, ki so jih uplenili, bodo predstavili tudi življenje v gozdu. Razstavo lovskih trofej si bodo najprej (ob 18.00) ogledali najmlajši, zatem (ob 19.00) pa drugi krajani Stare va-
Organizatorji obljubljajo, da bo predstavljenih več zanimivih lovskih trofej, seveda pa bo zanimivo tudi srečanje z lovci in njihove pripovedi o dogodivščinah.
(rp)

Voda za 80 gospodinjstev
Soboto so delovno izkoristili tudi prebivalci Gneča. Pripravili so namreč še zadnjo večjo delovno akcijo in z' njo praktično sklenili dobro leto dni trajajoče napore pri izgradnji prepotrebnega vodovoda. Z gradnjo zajetja in polaganjem cevi so pričeli lanskega aprila, v soboto pa so pridno nalagali in vozili zemljo s katero so zasipali zbiralnik za vodo na Gneču. Ta zbiralnik naj bi z vodo oskrboval 80 gospodinjstev na področju dveh sosednjih občin in treh krajevnih skupnosti. Kot krajani sami pravijo, so bili stoletja brez zdrave pitne vode, pipe pa bodo »uradno odprli« prihodnjo soboto, 16. maja, in tudi s tem obeležili praznik krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje. Tudi v soboto so zavzeto delali, bili pa obenem ponosni in veseli. Glede na opravljeno delo v zadnjem letu dni je bil ponos upravičen. podpis: Zbiralnik je zasut, v njem pa »skrito« pravo bogastvo)
Kinološko društvo Mozirje
Na plazu v Logarski dolini
Kinološko društvo Mozirje je v soboto in nedeljo na snežnem plazu pod mogočno steno Planjave v Logarski dolini pripravilo dvodnevni začetni tečaj za lavinske pse. Za to obliko usposabljanja so izbrali 14 psov z najbolj izraženo prirojeno sposobnostjo iskanja. Z dobrim delom so se izkazali vsi psi, prav tako zavzeto so delali njihovi vodniki in začetno obdobje usposabljanja je uspelo. Prvi dan so se seznanili z osnovami, drugega dne pa so se lotili tudi praktičnih preizkušenj z iskanjem predmetov in predvsem ponesrečencev, zasutih pod snegom. V strmini je bilo sicer precej naporno, ob opazovanju vaj tudi zelo zanimivo, v lepem sončnem vremenu in v čudovitem okolju pa tudi prav prijetno, podpis: Razmere za delo na plazu so bile odlične, zato je tečaj še toliko bolje uspel)
6. stran *
OB NAŠIH PRAZNIKIH
titovo velenje *
7. maja 1987
Z osrednje proslave ob 27. aprilu in 1. maju
Cim prej moramo
določiti smeri in pota za premago-
vanje težav
»Izročilo OF ni samo slavna zgodovina, ki zasluži občudovanje zaradi izrednega poguma majhnega slovenskega naroda. V tem izročilu je poroštvo naše prihodnosti. Zato ni naključje, da se ob obeleževanju dneva OF vračamo v čas pred drugo svetovno vojno in ob tem preverjamo moč tega vseljudskega gibanja in njegovo trdnost. To je bil čas, ko je slovenski narod začel svoj odkrit boj za življenje in smrt, za uresničitev čebinskega izročila, ki je nastalo v razmerah, ko je nebrzdani val fašizma ogrožal mir v svetu in obstoj narodov. Slovensko ljudstvo ga je sprejelo kot svoj revolucionarni program. Boj proti socialnemu izkoriščanju in nacionalnemu zatiranju, je bila ustvarjalna misel ustanovnega kongresa KPS, misel, ki je v slovenskem narodu poganjala vse globje korenine. Mogočno se je razraslo narodno osvobodilno gibanje, v katerem je ljudstvo samo ustvarjalo svojo oblast in revolucionarno vojaško moč,« je med drugim dejala v svojem govoru slavnostna govornica predsednica OK SZDL Nada Zavolo-všek-Hudarin na osrednji proslavi ob 27. aprilu, dnevu OF in 1. maju, prazniku dela, ki je bila 24. aprila v domu kulture v Titovem Velenju. Spomin na slavne dni naše revolucije je prenesla-v današnji čas: »Danes toliko let pozneje, se sprašujemo, kakšen je dejanski položaj Socialistične zveze v sistemu in družbi, organizacije, ki mora delovati v duhu revolucionarnega izročila OF. Mar ni najboljše napotilo za krepitev socialistične zveze, za njeno večjo odprtost in uveljavljanje demokratičnih odnosov, spoznanje, da je bila sila OF slovenskega naroda v tem, da je v razvoju čestokrat spreminjala oblike borbe in organizacije, da so v njej sami potekali globoki procesi, da je šla skozi obdobja poleta in upadanja, da je po vsaki zmagi in po vsakem porazu izšla še bolj čvrsta in še bolj enotna in nenazadnje spoznanje, da se dejanja v OF niso ločevala od besed,« je dejala Nada Zavolo-všek-Hudarin in se spomnila tudi Titovih pojmovanj fronte kot široke organizacije, ki omogoča vsakemu enakopravno politično in samoupravno odločanje, socialistične zveze, ki mora ohraniti in razvijati enotnost množic in širino svoje organiziranosti, organizacije, kjer je možno usklaje-
vanje različnih interesov ljudi. Opozorila je na številna odprta vprašanja v našem družbenem razvoju in na nujnost čim hitrejše določitve smeri in poti za premagovanje težav, nato pa je dejala: »Boriti se moramo, da bo ta družba, družba čvrstega prijateljstva, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, brez laži in nestrpnosti ter polna resnične svobode, družba, ki bo omogočala slehernemu, da bo kot samou-pravljalec vplival na vsebino temeljnih in vsakodnevnih odločitev. Če hočemo stanje spremeniti in to seveda hočemo, je potreben silovit spopad s tistimi, ki zavirajo družbeni razvoj. Doumeti bi bilo treba, da sta sedanjost in prihodnost našega socialističnega samoupravnega razvoja odvisni predvsem od naše pripravljenosti in odločnosti, da spremenimo razmere in odnose, ki so nas spravili v tako težaven položaj. Ni tako močnega notranjega in zunanjega sovražnika, ki bi nas ogrozil, če smo prepričani o tem, kar počenjamo in če vemo, kako je treba delati. Bolj verjemimo lastnim silam in možnostim. Omogočimo, da bo vsakomur tako, kakor zasluži — po delu, ne pa tako, kakor sam misli, da mora biti.
Obletnice zgodovinskih dogodkov praznujemo v želji, da bi vsi, zlasti pa mlada generacija, doumeli sebe in svoje obveznosti, da bi ohranili in razvijali pridobitve, ki so jih pod zastavo istih ciljev izbojevali naši narodi in narodnosti. Zaradi spoštovanja do vseh, ki so svoja življenja vgradili v naš danes, zaradi lepote in dostojanstva vsega, kar smo ustvarili v povojnih letih, moramo storiti vse, da bomo vrednote, stkane v najhujših dneh naših narodov in narodnosti, še naprej ohranjali in razvijali na lasten, kritičen in ustvarjalen način.« Ob koncu svojega govora je Nada Zavolovšek-Hudarin čestitala vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku, še posebej pa letošnjim dobitnikom priznanj OF in Srebrnih znakov sindikatov. Priznanja so podelili na osrednji slovesnosti, dobitnike pa smo predstavili v prejšnji številki Našega časa.
Priložnosti kulturni program je pripravil Mešani pevski zbor Gorenje, ki praznije letos desetletnico delovanja, (mz, vos)
mim
Podelitev srebrnih priznanj OF
.. srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije
Šaleška dolina
Prvi maj — množično, radostno, lepo srečanje
V počastitev dneva OF in 1. maja je bilo v Šaleški dolini veliko prireditev. Začele so se z občinskim sindikalnim prvenstvom v streljanju pa nadaljevale z otvoritvijo razstav likovnih del učencev osnovnih šol velenjske občine na temo »Delo me razveseljuje« in eksperimentalnih likovnih tehnik prav tako ve-
povsod se je zbralo veliko občanov, kajti sončno, lepo vreme, je bilo kot nalašč za praznovanje. Zlasti mladi so se ustavili na Titovem trgu, kjer so skoraj do polnoči igrali različni ansambli. Ton temu predprazničnemu razpoloženju v središču mesta so dali tudi velenjski godbeniki, zvečer pa je zbrani mno-
Na srečanju je imel priložnostni nagovor predsednik občinskega sindikalnega sveta Ciril Grebenšek. Med drugim je dejal. »Prvi maj je in bo ostal mednarodni praznik dela in borbe delavcev vsega sveta v boju za solidarnost, mir in enotnost. Posebno pomembno je tudi to, da ob mednarodni solidarnosti in
lenjskih učencev. V petek, 24. aprila je bila osrednja slovesnost v Titovem Velenju ob obeh praznikih. Prireditve pa so nato nadaljevali s prvim pomladanskim tekom ob velenjskem jezeru. Podobno kot vsa leta doslej so tudi letos marsikje na predvečer praznikov postavili visoke mlaje in prižgali kresove.
Najbolj razgibano je bilo v občini na večer pred delavskim praznikom. V Titovem Velenju se je bilo kar težko odločiti, kje za trenutek postati. Ali pred Namo, kjer je igral kranjski Dixieland ansambel, pred galerijo Mesnica, kjer so odprli razstavo fotografij, slaščičarno KSC, kjer so se predstavili z veselim- večerom Šmarski gledališčniki in peli učenci osnovne šole MPT, ali pred Delavskim klubom, kjer je mimoidoče nekaj trenutkov zabaval Vinko Simek ... Vse-
žici na Titovem trgu spregovoril predsednik občinskega sveta ZSS Velenje Ciril Grebenšek. Ko pa je postajalo že hladneje, se je večina napotila v Rdečo dvorano na pred-prvomajski ples do zgodnjih jutranjih ur. Predstavniki organizatorja — občinskega sindikalnega sveta so vse, ki so to popoldne preživeli na prostem, tudi letos presenetili z lepo pozornostjo — rdečim nageljem — simbolom prvega maja.
Praznični dan prvi maj je veliko prebivalcev naše doline preživelo na Graški gori, na tradicionalnem srečanju. Letošnje je bilo jubilejno, saj je bilo že deseto. In prav to je bilo najbolj množično doslej. Dan je bil prekrasen, pravšen za izlet v naravo, zato ni čudno, da so se mnogi odločili in odšli na Graško goro peš kar iz Titovega Velenja.
enotnosti praznuje prvi maj vsak narod oziroma delavski razred v svojih pogojih dela in življenja. Nedvomno je danes tudi trenutek, da se spomnimo generacij delavcev, ki so z nageljni v gumb-nicah in delavsko internacio-nalo slavili v težkih socialnih razmerah svoj 1. maj kot edini resnični delavski praznik, da se z mislimi vračamo tudi na revolucionarno pot in dosežke v razvoju socializma v svetu in še posebej pri nas.
Žal, lahko še vedno ugotovimo, da je še veliko dežel, kjer je delavcem prepovedano
slaviti prvi maj......Prav je,
da ob tej priložnosti steče beseda tudi o petdesetletnici Čebinskega manifesta, 50 letnici ustanovitve Zveze komunistov Slovenije. Nedvomno je program ustanovnega kongresa ZKS zaradi svoje širine in demokratično-
sti omogočil komunistom, da so s svojo pobudo aktivno sodelovali pri usklajevanju osvobodilnih idej in naporov naprednih sil slovenskega naroda, spodbudili nastanek OF in nato širokega narodno osvobodilnega gibanja ter v njegovem demokratičnem krilu skupaj z drugimi naprednimi silami ustvarili pogoje za socialistično vsebino slovenske družbe.
Tako slovenski kot ostali napredni delavci, intelektualci, kmetje, so to zgodovinsko preizkušnjo zvestobe svojemu narodu in dokazovanju odgovornosti za njegovo usodo, prestali mnogo bolj častno kot marsikateri številčno močnejši narod...
Res je, da je ta trenutek potreba po še večji solidarnosti med delavci, vendar pa je ob tem potrebno tudi odločno postaviti in zahtevati takšen sistem, ki bo omogočal dobrim delavcem in organizacijam združenega dela še hitrejši razvoj, da bodo lahko še hitreje dosegali dobre rezultate, da bodo lahko še hitreje uresničevali perspektivne programe in da bomo tako postavili dobre temelje za prebroditev krize . ..
Kulturni program pa so izvedli člani Rudarske godbe, moškega pevskega zbora Ka-juh in učenci osnovne šole iz Plešivca. Z enominutnim molkom so počastili spomin na vse padle za delavske pravice in za svobodo, položili pa so tudi šopek k spomeniku na Graški gori. Srečanje so nato nadaljevali s pohodom na Lesnjakov hrib, pa s tradicionalnim vlečenjem vrvi. Tisti, ki so jim še ostale moči, pa so zaplesali ob zvokih Celjskega instrumentalnega kvinteta.
Tako razgiban dan je hitro minil. Treba je bilo nazaj v dolino. Nedelja je bila za mnoge pravi dan počitka v ponedeljek pa za vse nas delovni dan. Smo ga začeli z besedami, katere smo lahko med praznovanjem slišali: Z BOLJŠIM DELOM DO ŠE LEPŠEGA JUTRI!
S. Vovk M. Zakošek
Gornje Savinjska dolina
Razgibano, delovno, manj praznično
Praznični dnevi so v Gornji Savinjski dolini minili tako ali drugače razgibano, predvsem v delovnem vzdušju, praznično pa več in (bolj) manj le v petek. V predprazničnem večeru so po dolini zagoreli kresovi in manj jih je bilo, kot običajno. Zakurile so jih skupine krajanov, sosedov, znancev, mladih in tako naprej, seveda ne smemo pozabiti planincev in tabornikov. Prav slednji so bili med tistimi redkimi, ki so še ohranili smisel in izročilo kresovanja na dan pred delavskim praznikom. Veliko in preveč je bilo namreč primerov, ki kažejo na to, da je enkrat na leto pač treba skuriti avtomobilske gume.
Mnogi so se tega dne podali na pohode in izlete do priljubljenih izletniških točk, precej je bilo planincev po okoliških gorah, drugi so si privoščili krajše počitnice ob morju, ali kje drugje, največ pa jih je lepo ostalo doma in počivalo. Organiziranih prireditev širšega značaja in pomena ni bilo in kaže, da prvi maj le ni več tisto, kar je nekoč bil. Vse
skupaj naj bo prispevek za kanček razmisleka.
Pravi praznik dela je bil pravzaprav v soboto in to dobesedno. Vsa dolina, polja, vrtovi in trav-
niki so bili eno samo mravljišče delovnih strojev in pridnih ljudi, ki so v lepem vremenu opravljali nujna pomladanska dela. Sejali in sadili so in bili najbrž v pone-
Zadnje čase so zelo pridni tudi mozirski gasilci, bili so tudi v soboto, ko obnavljajo in dograjujejo svoj dom in tudi z njim bodo obeležili bližnjo 100-letnico
deljek toliko bolj veseli blagodejnega dežja, ki je še kako koristil posevkom in travi. Kakorkoli že, delo je bilo nujno in za dobro letino še kako koristno, toda 1.
Ljudje so prihajali od vsepovsod, otroci in starši, mladi in stari. Bili so pražnje oblečeni. V gumbnicah so bili nageljni, dekleta so nosila šopke v rokah. Vsi so bili ponosni, srečni in veseli. Slišala se je glasba in peli so, tudi stojnice so bile postavljene. Spodaj vsenaokrog po dolini so v prijetnem pomladanskem vetru vihrale zastave in naznanjale praznik. Lep sončen dan je bil. Bil je petek, 1. maja (in birma v Nazarjah)!
maj je mednarodni delavski praznik in vsaj temu dnevu bo treba v prihodnje dati več veljave 'in ga obeležiti tako, kot terja njegovo zgodovinsko izročilo.
7. maja 1987
★ titovo velenje
NAŠA PRAZNIKA *
★ stran 7
Vsakemu nagelj za praznik
Na Graški gori so zaigrali tudi godbeniki
Slavnostni govornik Ciril Grebenšek in nastopajoči
Najmočnejši so preizkusili svojo moč v vlečenju vrvi. Nagrada je bila lepa — svinjska glava. Na desni fotografiji zmagovalci — malinovci iz Plešivca
Bille smo najmočnejše v vlečenju vrvi
K
Na Lesnjakovem £ribu vsakemu tudi prvomajska značka
Lepa pozornost
Etni so peli..
—■ ■
(posnetki Boris Zakošek, Stane Vovk)
8. stran ★ |	CSS
KULTURA
titovo velenje *
7. maja 1987
/ REK Elektrostrojna oprema n.sol.o.
fct Preloge, p. Titovo Velenje
REK Velenje
DO Elektrostrojna oprema Preloška c. 1 TITOVO VELENJE
DO ELEKTROSTROJNA OPREMA S SVOjiMI TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI
vabi k sodelovanju
več mladih, kreativnih in ambicioznih dipl. ing. strojništva oz. ing. strojništva s prakso ali brez nje, za dela na razvoju novih proizvodov in projektiranju tehnoloških postrojenj za področja:
—	hidravlične in pnevmatske naprave
—	samohodno hidravlično pod por je
—	rudarske transportne naprave
—	fluidne transportne naprave
—	transportni sistem in specialne naprave
—	projektiranje ogrevalnih, vodovodnih klima in plinskih instalacij
VEČ DELAVCEV IV. stopnje
—	rezkalci
—	ključavničarji
—	varilci
—	monterji energetskih naprav
Če vas zanima delo v naši delovni organizaciji, nam pošljite pisno ponudbo z ustrezno dokumentacijo in navedbo dosedanjih področij dela na naslov REK DO ESO, Kadrovska služba, Preloška c. 1, 63320 Titovo Velenje.
Delavski svet TOZD Elektro obrati PONOVNO RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE TOZD ELEKTRO OBRATI
za dobo 4. let
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje, določene v Statutu TOZD Elektro obrati:
—	najmanj višješolska izobrazba elektro smeri
—	sposobnost dela z ljudmi za organiziranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa v TOZD
—	predložitev razvojne usmeritve TOZD
—	moralno politična neoporečnost
—	pet let delovnih izkušenj
Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene vloge s priloženimi dokumenti in razvojnim programom naj kandidati pošljejo na naslov: REK DO ESO, Preloška c. 1, 63320 Titovo Velenje — kadrovska služba.
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
1.	samostojni kontrolor vhodne kontrole
pogoj — srednja tehnična strojna ali delovodska šola tečaj za kontrolorja, izpit iz VPD 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
2.	samostojni referent za plan in analize — za določen čas
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu pogoj — visoka ali višja šola — ekonomist
2	leti delovnih izkušenj
3.	pravni referent — za določen čas
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu pogoj — višja ali visoka pravna šola oz. fakulteta, 1 leto delovnih izkušenj
4.	tajnik samoupravnih organov in DPO — za določen čas
nadomeščanje delavca v bolniškem staležu pogoj — srednja ali višja šola, družboslovna (pravna, upravna)
3	leta delovnih izkušenj
S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas oz. določen s polnim delovnim časom in s poskusnim delom določenim v samoupravnem splošnem aktu.
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na naslov: REK DO Elektrostrojna oprema, kadrovska služba, Preloška c. 1, 63320 Titovo Velenje.
Objava velja do zasedbe del in nalog.
Državno prvenstvo v LA plesih
Vse boljši korak
Državno prvenstvo v latinsko ameriških plesih v Rdeči dvorani v Titovem Velenju — bilo je v nedeljo, 26. aprila — je pritegnilo kar 79 plesnih parov iz sedmih klubov. Med pari še vedno pred-njačijo slovenski plesalci, med temi pa tekmovalci iz ljubljanskega plesnega kluba Kazina. Nadvse spodbudno pa je, da so bili na drugem mestu po množičnosti pari iz Titovega Velenja, ki dosegajo že vse vidnejše rezultate. Le nekaj parov je bilo iz Hrvatske in Vojvodine, vendar pa je upati, da bo tudi v teh in drugih republikah oziroma pokrajinah bolj zaživela ta oblika športne dejavnosti. Tekmovanje so začeli že zgodaj popoldne, zvečer pa so bili na sporedu polfinalni in finalni plesi. Večerna prireditev bi se bila morala začeti ob 20. uri, vendar je tedaj zaradi hujše okvare na celotnem območju Titovega Velenja zmanjkalo električne energije, prireditev so nadaljevali šele nekaj pred 21. uro. Kljub temu pa so vsi gledalci vztrajali na svojih sedežih, pa čeprav se je nato tekmovanje zavleklo proti polnoči. Vztrajali so, ker so resnično videli izredno lepo tekmovanje. Pari so navdušili, zlasti to velja predvsem za tiste pare, ki že nekaj časa živijo in trenirajo v Londonu. Med njimi naj omenimo najboljša plesni par Joanne Boden—Slobodan Burič, ki sta sicer tekmovala za plesni klub Tine Rožanc iz Ljubljane, vendar že nekaj časa trenirata in živita v Londonu (kot zanimivost tekmovalka je iz Avstralije) in kot amaterja po mnenju plesnih poznavalcev sodita med 12 najboljših poklicnih pa-
rov na svetu. Navdušil pri članih je tudi »domači« plesni par Ca-rol Pickerin—Sandi Jeromel s 4. mestom. Plesalec prav tako že nekaj časa živi in vadi v Londonu, od koder je pripeljal tudi svojo plesalko. Med pionirskimi pari pa sta presenetila Mirjam Sulek—Miha Rabič s 5. mestom. Spodbudna pa je tudi uvrstitev para Andreja Kavšek—Samo Za-bovnik na 6. mestu med starejšimi mladinci. Te uvrstitve domačih plesalcev, in da je kar 20 parov nastopilo na prvenstvu, gotovo napoveduje, da se bo plesni šport v Titovem Velenju spet približal mestu, ki ga je pred leti že imel.
To državno prvenstvo v petih latinsko ameriških plesih je Plesni klub Velenje po mnenju nastopajočih izvedel brezhibno ob podpori pokrovitelja Elektro-strojne opreme Titovo Velenje in drugih delovnih organizacij.
Rezultati — pionirji: 1. Polona Rogelj—Zoran rehar (Kazina Ljubljana), 5. Mirjam Sulek— Miha Rabič (PK Velenje);
Mlajši mladinci: 1. Špela Rogelj—Luka Deu (Kazina Ljubljana),
Starejši mladinci: 1. Katja Klemene—Jani Sever (Kazina Ljubljana), 6. Andreja Kavšek— Samo Zabovnik (PK Velenje);
Člani: 1. Joanne Boden—Slobodan Burič (T. Rožanc), 2. Vesna Gojsovič—Nenad Vlahovič (K. Rakič Zagreb), 3. Blanka Kavšek—Marko Boldin (Kazina Ljubljana), 4. Carol Pickerin— Sandi Jeromel (PK Velenje)
(vos)
1 |K|	llM	l°l 1 1	1 1	1 1
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 7. 5. ob 18. in 20. uri
REDOVNICE IZ MONCE - italijanski, erotični. V gl. vi.: Ma-rio KUTINI
Petek, 8. 5. ob 18. in 20. uri
PING IN PONG - hongkonški, karate.
Petek, 8. 5. ob 10. uri
Sobota in nedelja, 9., 10. 5. ob 16., 18. in 20. uri NORIJA NA KOLESIH - ameriški, komedija. V gl. vi.: DON MAREJ
Ponedeljek, 11. 5. ob 10., 18. in 20. uri PING IN PONG — hongkonški, karate. DEMONI — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: NATAŠA HOUVEJ Sreda in četrtek, 13., 14. 5. ob 18. in 20. uri in sreda ob 10. uri MOJSTER IN KREMŠNITA — jugoslovanski, komedija. Vgl. vi.: Dragomir Bojanič Gidra, Sonja Savič, Bata Živojinovič KINO DOM KULTURE
Četrtek, 7. 5. ob 20. uri PREDSTAVA ODPADE! FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Pone*deljek, 11. 5. ob 20. uri CIGANI LETIJO V NEBO - ruski, melodrama.
»Pesem s ceste« na Konovem
Prihaja amatersko gledališče
V nedeljo, 10. maja, ob 17. uri, se bodo lahko Konovčani nasmejali gledališčnikom iz Griž, ki prihajajo k njim v goste s Schurekovo komedijo »Pesem s ceste«. Komedija nas popelje v svet malih, skromnih in v bistvu poštenih ljudi. Trem muzikan-tom, ki se preživljajo s pocestno muziko, se pridruži prav tako siromašna ženščina, ki jim zago-spodinji ter jih osreči s svojo gospodarnostjo, ljubeznivostjo in veliko skrbjo za muzikantsko trojico.
Vsi trije jo imajo radi, zgodi pa se, da se eden izmed njih zaljubi v gospodinjo, ki se mu vda
in postane noseča. Naprej pa ... Pridite pogledat »Pesem s ceste« v izvedbi Amaterskega gledališča Griže. V igri v treh dejanjih igrajo: Joži Gaberšek, Igor Veligo-všek, Stane Holobar, Trezika Žu-ža, Vera Kumerc, Rado Vodeb in Ivan Menček.
Igro je režiral Ivan Mikek, sceno postavil Marjan Vodišek, za masko skrbi Vinko Tajnšek, za razsvetljavo Mirko Vozlič, šepe-talka je Cita Pospeh, sodelujejo pa tudi člani godbe na pihala iz Liboj.
(Podpis k sliki desno: Prizor iz Pesmi s ceste.)
kino Šoštanj
Sobota, 9. 5. ob 18. uri PING IN PONG - hongkonški, karate. Nedelja, 10. 5. ob 18. in 20. uri REDOVNICE IZ MONCE - italijanski, erotični. OTROKOM POD 16 LET NE PRIPOROČAMO OGLEDA FILMA!
Ponedeljek, 11. 5. ob 20. uri NORIJA NA KOLESIH — ameriški, komedija. Sreda, 13. 5. ob 20. uri CIGANI LETIJO V NEBO - ruski. kino merx gorica Petek, 8. 5. ob 20. uri
NORIJA NA KOLESIH — ameriški, komedija. kino šmartno ob paki
Petek, 8. 5. ob 20. uri
GADJE NA POČITNICAH — francoski, komedija. Torek, 12. 5. ob 20. uri
NORIJA NA KOLESIH — ameriški, komedija.
V ospredju velenjsko—angleški par (4. mesto med člani), zadaj ljubljansko—avstralski par (najboljši)
Med mlajšimi skupinami je bilo tudi veliko domačih
KOLEDAR PRIREDITEV - KO
Kulturni center Ivan Napotnik
MAJ 1987
Abonma koncerti in izven
ČETRTEK, 7. MAJ
Ob 20.00, dom kulture Titovo Velenje SNG Maribor — Opera
Gioacchino Rossini: SEVILJSKI BRIVEC, opera Dirigent: Boris Švara
Opera Seviljski brivec še danes, poldrugo stoletje po prvi izvedbi, predstavlja vrhunec operne mojstrovine v svetovni operni literaturi. Pojeio: Jurij Reja, Emil Baronik, Franc Javornik, Cecilija Car, Majda Svagan, Stevan Stojanovič, Štefan Kunštek, Jože Bombek in moški pevski zbor.
Opera Seviljski brivec bo zaključila abonma koncerti in izven za sezono 1986/87.
Vstopnice 2.000 din. Šolska mladina 1.000 din. 11., 12. in 13. MAJ Ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje
MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM Trije literarni večeri
Sodelujejo kulturna društva osnovnih šol in Centra srednjih šol. PETEK, 15. MAJ
Ob 18.00, dvorana glasbene šole JUBILEJNI KONCERT
Ob 25-letnici moškega pevskega zbora Društva upokojencev in 5-letnici ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Titovo Velenje sta zbora pripravila svečani koncert, na katerem bosta izvedla jubilejni program.
V programu sodeluje tudi Moški pevski zbor Kajuh. Vstop prost. PETEK, 15. MAJ
Ob 20.00, knjižnica in galerija Titovo Velenje Otvoritev KLUBSKE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ - članov fo-tokluba ZRNO. V kulturnem programu bodo sodelovali velenjski lite-rati.
SOBOTA, 16. MAJ
Ob 20.00, dom kulture Titovo Velenje TAMBURAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER ŽPD France Prešeren Celje koncert
Orkester deluje že 41. let. Dirigent Srečko Cizelj je osnovni tam-buraški orkester obogatil in s tem omogočil izvajanje vseh oblik glasbe — od klasike do jazza. Zaradi specifične zasedbe piše tudi vse aranžmane dirigent sam. V programu se bodo predstavili z Mozartovo Malo nočno glasbo, Straussovo Pizzicato polko, Bachovo II. suito
v h-mol Greenovo Sentimental journey, Eltonovo Nakita in Slovanskimi plesi J. Gregorca.
Vstopnice 600 din. Popustov ni! PETEK, 22. MAJ
Ob 20.00, dom kulture Velenje PLES ŽIVI V NAS
V	plesnem večeru se bodo predstavile plesne skupine GIB, ME-DIA, PLESNI KLUB in ČAR.
Vstopnina 500 din. Popustov ni. TOREK, 26. MAJ
Ob 19.00, dom kulture Titovo Velenje NAŠI TRIJE ANGELI
V	okviru tedna predstavitve Centra srednjih šol bodo učenci uprizorili komedijo Sambella Spewacha Naši trije angeli.
Vstop prost. 28., 29. in 30. MAJ
30. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE
V	Titovem Velenju in Šmartnem ob Paki se bodo v treh dneh predstavile najboljše gledališke skupine iz Slovenije (6 gledaliških predstav, 2 lutkovni, 1 iz druge republike in 1 iz tujine).
Natančen razpored bo objavljen v tedniku Naš čas. PETEK, 29. MAJ
Ob 20.00, dvorana glasbene šole SREČANJE OKTETOV
Sodelujejo Rudarski oktet, Šaleški oktet in oktet Tosama iz Domžal.
Vstopnice 1.000 din. Popustov ni.
7. maja 1987
★ titovo velenje
ŠPORT
nas čas ★ stran 9
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE
Objave potreb po delavcih
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKUC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
DO INŽENIRING DO GORENJE COMMERCE
dipl. ing. elektrotehnike ekonomist
SO ODDELEK ZA OBČO UPRAVO administrativni tehnik
pek ključavničar šivilja prodajalec prodajalec ŠIVILJA
mizar tesar zidar
prodajalec
prodajalec-skladiščnik lesni delavec komunalni delavec
odgovorni elektroprojektant samostojni ref. prodaje vod. regional. področja artiivar
izdel. slaščic in peciva ključavničarska dela likalec prodajalec
prodajalec v samopostrežbi šivilja
mizarska dela
tesarska dela
zidarska dela
prod. tekstila—železnine
sklad, rezervnih del. repromat.
odjemanje krož. žag.
komunalna dela
MERX PEKARNA JEVŠNIK VIKTOR ČISTILNICA KOTNIK PRODAJALNA BOROVO EMONA TOZD TRŽNICA CAKTAS MILENA ŠIVILJSTVO OBČINA MOZIRJE GORENJE GLIN NAZARJE VEGRAD GRADBENIK LJUBNO VEGRAD GRADBENIK UUBNO TDO SAVINJA GORENJE GLIN NAZARJE MG SMREKA GORNJI GRAD GORENJE GLIN NAZARJE
LEGENOA: Dl - delovne izkušnje, NČ - nedoločen čas. DČ - določen čas, ROK P - rok prijave. OD - osebni dohodek, ŠT. DEL. - število delavcev
3 2 3 1 2 6m 6m x 2 6m
2 2 2 2 1
nč nč nč dč nč dč nč dč nč nč
nč nč nč nč nč nč nč
15	260.000
8	222 000
8	233.015
8	150.000
8	153 000
8	150.000
15	120.000
15	130.000
8	121.000
8	120.000
8	150.000
8	150.000
8	140.000
15	116.000
8	150.000
8	120.000
8	110.000
n
I I
| nama
I
i
I
k mm*
n i i
Trim - rekreacija - tekmovanje
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje v mesecu maju pripravlja vrsto trim akcij, rekreacijskih oblik in tekmovanj šolskih športnih društev.
Vsak četrtek do vključno 25. maja je ob 19.30 do 20.30 na osnovni šoli Bratov Mravljakov rekreacijska vadba za starejše občanke; v teku je občinska liga v malem nogometu na igriščih OŠ Antona Aškerca vsak torek, petek in soboto od 16. ure dalje; tradicionalni Žolgerjev turnir v malem nogometu bo na igrišču na Konovem od 8. do 10. maja; Cooperjev test bo na igrišču ob Jezeru 19. in 20. maja od 17. do 19. ure; pričela se je občinska liga v tenisu na igriščih ŠTK Velenje.
Na igrišču ob Jezeru se bo jutri, 8. maja, ob 15.30 pričelo območno prvenstvo v nogometu za starejše pionirje; prav tako na stadionu in obakrat z začetkom ob 15.30 bosta na vrsti še Mali pionirski atletski pokal 12. maja in 14. maja še atletski pionirski pokal; 16. maja bo na osnovni šoli Bibe Ročka polfinale republiškega prvenstva v košarki za mlajše pionirke.
Na igrišču ob Jezeru bo 20. maja ob 15.30 področno prvenstvo v atletiki za starejše pionirje in pionirke, dan kasneje ob isti uri pa še področno prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke. Na dan mladosti se bo na stadionu ob 9. uri pričela 7. pionirska olimpiada.
novo
V TITOVEM VELENJU
Na trgu Edvarda Kardelja v Titovem Velenju.
Nova obratovalnica »COBRA«
—	popravilo vseh vrst obutve k najkrajšem času,
—	popravilo usnjene galanterije,
—	izdelava ključev za vse vrste ključavnic.
Medtem ko boste čakali, da vam opravimo vse storitve, lahko pri nas popijete kavo ali pa opravite telefonski pogovor. Vabi vas »COBRA«.
Odprto vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
TELEFON: 856-610.
Oglasite se v Potrošnikovih prodajalnah, kjer nudimo širok izbor kvalitetnih proizvodov!
V teh dneh še posebna ugodnost:
Sir Trapist Šmarje po 2.278,
—	din kg
Sir Edamec Celeia po 2.438,
—	din kg
Sir Gauda Šmarje po 2.292,
—	din kg
Pridite, pri Potrošniku je v tem tednu ceneje!

V nedeljo na Paški Kozjak
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo v nedeljo, 10. 5. 1987, pripravila vsakoletni trim pohod na Paški Kozjak. Pohod je primeren za vsakogar, na pot boste lahko krenili od 8. do 10. ure izpred gasilskega doma v Šaleku, vodila pa vas bo do Bevč, Lopatnika in Jurkota do Pa-škega Kozjaka.
Kegljanje
Kegljači Partizana Šoštanj beležijo v I. celjski območni ligi še naprej zmage. V 16. kolu so gostovali na Dobrni, kjer so po dokaj bledi igri premagali domačo ekipo le s 4.682:4.674 ali z osmimi keglji razlike. Posamični izidi: Jovanovič 781, Stane Fidej 819, Križovnik 798, Glavič 774, Kramer 756 in Leopold Fidej 754 podrtih ke-gljev.
V	17. kolu pa so na domačem kegljišču gostili ekipo Konusa iz Slovenskih Konjic in jo po precej dramatičnem finišu premagali s 76 kegljev razlike. Rezultat 5.259:5.183. Posamični rezultati: Žnidar 834, Glavič 875, Križovnik 893, Leopold Fidej 863, Sane Fidej 880, Jovanovič 914. Ker je tekmovanje zelo dolgotrajno, se pri kegljačih že kažejo prvi znaki utrujenosti, zato bo štirinajstdnevni premor v prvenstvu še kako dobrodošel.
V	prihodnjem kolu, 8. maja, gostujejo šoštanjčani v Šentjurju.
POSKRBIMO za
urejeno
mesto
I I I
I I
prodaja lončnic — bršljank, I cvetličnih korit, zemlje, gnojil,! vrtnega orodja, škropilnic, kosil-. nic pred veleblagovnico strokovno svetovanje o ureditvi vrtov, okolja in stanovanja v re-| stavraciji
nama veleblagovnica Titovo Velenje
I
( Rudarsko elektroenergetski t—Franc Leskošek-Luka r.o.
Titovo Velenje
i kombinat
REK Franc Leskošek-Luka
TITOVO VELENJE
Delovna skupnost skupnih služb
Komisija za delovna razmerja pri DSSS SOZD REK Franc Le-skošek-Luka, Titovo Velenje
objavlja naslednja prosta dela H naloge:
1.	Usklajevanje nagrajevanja
2.	Kulturni animator
3.	Obračun nadomestil OD (boleznin)
4.	Telefonska dela.
Pogoji: pod 1.:
—	VII. stopnja ekonomije ali organizacije dela
—	3 leta delovnih izkušenj
pod 2.:
—	VII. stopnja družboslovne smeri
—	1 leto delovnih izkušenj
pod 3.:
—	V. stopnja ekonomije
—	6 mesecev delovnih izkušenj
pod 4.:
—	II. stopnja telefonist
—	6 mesecev delovnih izkušenj.
Za opravljanje vseh objavljenih del in nalog bomo z izbranimi kandidati sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vložijo pismeno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Rudarsko-elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje, Rudarska 6, Kadrovska služba, z oznako: »Za komisijo za delovna razmerja.«
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od objave.
V soboto v Rdeči dvorani košarka
REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE: M CLUB
Velenjski Modni salon bo tudi letos oblekel našo državno košarkarsko reprezentanco za nastop na evropskem prvenstvu. Reprezentante, ki se sedaj pripravljajo na Rogli, bomo lahko videli tudi v Titovem Velenju. To soboto, 9. maja ob 17. uri, bo v Rdeči dvorani tekma med reprezentancama Jugoslavije in M cluba. V tem vsekakor zanimivem srečanju bodo za reprezentanco igrali tudi A. Petrovič, Radovič, Divac, Ilič, Kukoč. Za M club pa med drugimi D. Petrovič, Cvijetičanin, Grbovič, Vrankovič.
center srednjih šol
Center srednjih iol, n. sol. o
TOZD Srednja rudarska šola »RŠC« n. sol. o
Titovo Velenje
Svet TOZD Srednje rudarske šole »RŠC« razpisuje naslednja dela in naloge:
1.	Pomočnika ravnatelja,
2.	Vodjo kemijskega laboratorija in
3.	Učitelja-samostojnega razvojnega sodelavca.
Za n-vedena dela in naloge se poleg z zakonom določenih splo»nin pogojev zahtevajo še naslednji posebni pogoji: Pod 1.
—	visoka izobrazba,
—	pedagoška izobrazba in strokovni izpit,
—	5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu,
—	da je njegovo moralno in politično delo vzorno in
—	da je doslej izkazal visoko kvaliteto, uspešnost in inventivnost, če je opravljal vodilno ali vodstveno delo.
Pod 2.
—	visoka izobrazba tehnološke smeri s pedagoško izobrazbo in strokovnim izpitom
Pod 3.
—	visoka izobrazba ustrezne smeri,
—	pedagoška izobrazba in strokovni izpit. Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v
roku 8 dni od objave na naslov:
Center srednjih šol, Trg mladosti 3,
63320 Titovo Velenje z oznako »za komisijo«
Prijavljene kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v roku 15
dni po opravljeni izbiri na svetu TOZD.
10. stran ★ fiaS C
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje *
7. maia 1987
Mali oglasi
MOPED TOPMOS APN-4, PRODAM.Informacije po telefonu 854-667.
PRODAM ČOLN MAESTRAL-
18, rabljen 5 sezon, cena 18 MS, informacije po telefonu 858-914. PRODAM INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ VERITAS. In
formacije po telefonu 882-235, Ostervuh.
V1SO SUPER E, december 1982, dobro ohranjeno, dodatno opremljeno, prevoženih 35.000 km, prodam. Telefon, dopoldne, 853-231, interna 184. MERCEDES 200 D, letnik 1970, registriran do marca 1988 prodam ali menjam za osebni avto karavan. Telefon 857-558. POCENI PRODAM OSEBNI AVTO AMI-8. Telefon 857-354.
MARIJA ŠPEGEL Z MUTE OBVEŠČA CENJENE KUPCE,
da je pričela prodajati piščancev nesnice pasme HISEX, stare dva meseca po zelo ugodni ceni 1300,- din za komad. Cena velja le nekaj dni od objave. Piščanci so 2 x cepljeni, krmljeni s koruznim škrobom. Dobite jih lahko vsak dan tudi ob nedeljah. Telefon 062-873-202. RABLJENE TRIKA RADIATORJE — lakirane, prodam: 110 x 19 x 6, 2. kom., 15 in 12 členov 20 x 19 x 6 — 1 kom. — členov ter barvni TV stabilizator — skoraj nov. Telefon: 856-219. IŠČEM STAREJŠO OSEBO z vozniškim izpitom »B« kategorije za občasne prevoze z osebnim vozilom. Naslov: »V uredništvu«.
PRENOSNI BARVNI TV 36 cm in šotor Induplati »Lovran« za 4 osebe prodam. Telefon 857-662, popoldne.
Gibanje prebivalstva
Matično območje Velenje
Poroke:
Branko Dumančič, roj. 1965, rezkalec iz Titovega Velenja in Dragica Rajčič, roj. 1960, delavka iz Titovega Velenja, Franc Tajnšek, roj. 1963, kmet. tehnik iz Arnač in Anita Semprimožnik, roj. 1966, teks. obrtni konf. iz Skornega, Rajko Blagotinšek, roj. 1963, str. tehnik iz Lokovice in Marija Polovšak, roj. 1964, krojačica iz Skornega pri Šoštanju, Jožef Horvat, roj. 1948, rudar iz Titovega Velenja in Ljubica Popovič, roj. 1956, delavka iz Titovega Velenja, Srečko Avberšek, roj. 1963, elektrikar iz Titovega Velenja in Renata Mirtič, roj. 1967, prodajalka iz Titovega Velenja, Davor Diljecki, roj. 1965, elektromehanik iz Šoštanja in Slavica Talajič, roj. 1959, delavka iz Šoštanja, Iztok Knez, roj. 1964, delavec iz Šaleka in Brigita Pečečnik, roj. 1967, rez-kalka iz Titovega Velenja, Darko Amon, roj. 1961, delavec iz Titovega Velenja in Hermina Pavlič, roj. 1962, upr. adm. tehnik iz Titovega Velenja, Bojan Rop, roj. 1955, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Irena Poličnik, roj. 1965, komerc. tehnik iz Ljubnega
ob Savinjji, Stanislav Brecl, roj. 1961, elektromehanik iz Titovega Velenja in Marta Ovčar, roj. 1958, delavka iz Titovega Velenja, Zdravko Kokolj, roj. 1961, monter ogr. naprav iz Silove in Blaženka Janežič, roj. 1964, prometni tehnik iz Silove, Damjan Lukman, roj. 1960, elektro tehnik iz Titovega Velenja in Jana Merčun, roj. 1967, str. tehnik iz Titovega Velenja.
Smrti:
Blaž Košan, upokojenec iz Lipja40, roj. 1915, Martin Šmon, zidar iz Škal 42, roj. 1943, Franc Poličnik, upokojenec iz Gornjega grada 49, roj. 1922, Metka Korelc, knjigovodja iz Podkraja pri Velenju 7/b, roj. 1939, Jožefa Fabjan, roj. 1914, druž. upokojenka iz Celja, Jurčičeva 6, Ana Poprask, gospodinja iz Titovega Velenja, Uriskova 52, roj. 1904, Ljudmila Kotnik, delavka iz Titovega Velenja, Stari trg 24, roj. 1928, Karel Felicijan, upokojenec iz Arnač 4, roj. 1901, Ana Keršav, upokojenka iz Prebolda 131, roj. 1911, Ana Tepeš, kmečka upokojenka iz Žahenberca 38, roj. 1917.
gorenje
sestavljena organizacija združenega dela, o. o.,
GORENJE
sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja
DO GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, p. o., Titovo Velenje
ponovno oglaša prosta dela in naloge: t. VIŠJI RAZVOJNI KONSTRUKTOR
2.	INŽENIR KAKOVOSTI IN ZANESLJIVOSTI
3.	SAMOSTOJNI RAZVOJNI TEHNOLOG
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.
—	dipl. inž. elektrotehnike
—	4 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju konstrukcije
—	aktivno znanje tujega jezjka
pod 2.
—	dipl. inž. elektrotehnike
—	4 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju kontrole
—	aktivno znanje tujega jezika
pod 3.
—	dipl. inž. strojništva ali inž. strojništva
—	3 oz. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju tehnologije
—	aktivno znanje tujega jezika
Prijavijo se lahko tudi kandidati brez delovnih izkušenj in pripravniki.
Za vsa dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
V OKOLICI SLOVENJ GRADCA, (Sredme pri Podgorju) prodam kmetijo cca 17 ha. Podrobnejše informacije po telefonu 062-841-326.
UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJENO KOLO PONY.
Telefon 856-615, popoldne.
FANTA ZA PR1UČITEV ALI PLESKARJA SPREJMEM V DELOVNO RAZMERJE. Informacije Valentin, Stakne, Paška vas 27, telefon 884-164.
NOVO DIATONICNO HARMONIKO »Melodija« C, F, BES, prodam. Telefon 856-227, popoldne.
VISO 11 RE, letnik 1985, prodam. Telefon 881-226, od 9. do 12. ure.
ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČEK UGODNO PRODAM.
Telefon 854-444, popoldne. PRODAM RAZTEGLJIV TRO-SED, dva fotelja ter nov jedilni kot, tapeciran hrast in kuhinjski šank, rumena orhideja, za 20 % ceneje. Telefon 845-205.
ŠKODO 105 L, letnik 1981, registrirano do maja 1988 prodam. Telefon 881-280. UGODNO PRODAM MALO RABLJEN	POMIVALNI
STROJ ISKRA, športno kolo »Maraton« in dvojni kasetnik Avdiosonik. Kardeljev trg 10, stanovanje 17, po 19. uri. CENEJE PRODAM NOVO ŠE ZAPAKIRANO SPALNICO IN MLADINSKO SOBO. Telefon 858-216.
NEDOGRAJENI HIŠO NA KONOVEM PRODAM. Telefon 062-301-500, po 18. uri. UGODNO PRODAM SPALNICO. Informacije popoldan po telefonu 884-167.
ZASTAVO 101, staro dve do tri leta, kupim. Telefon 881-280. TELESKOP S 50-KRATNO POVEČAVO PRODAM. Cena 12 SM. Telefon 857-323, popoldan. ZAZIDLJIVO PARCELO ALI STAREJŠO HIŠO KUPIM. Telefon 881-280.
GARAŽO VZAMEM V NAJEM ZA KRAJŠI ČAS. Plačilo v naprej. Telefon 853-722.
n
i
NOVO - NOVO - NOVO!
I Menjava barvnih in črnobelih ekranov po I ■ ugodni ceni.	I
| Čakalna doba samo 4 dni.
Naročila sprejemam po telefonu: 831-717 v delavnici od 8 do 12. ure in od 15. ure dalje na domu, telefon: 853-545.
Za obisk se priporoča TV COLOR SERVIS — PINTER VLADO,
I
^Sp
Spodnja Rečica 31, Rečica ob Savinji!
I
J
MIERX
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n sol. o
POTROŠNIK
TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
MERX - POTROŠNIK TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ, objavlja več prostih del in nalog za
»vodenje in organiziranje živilske enote« v TOZD prodaja Šoštanj
Pogoji:
—	Končana Srednja šola za trgovinsko dejavnost — smer trgovinski poslovodja
—	2 leti delovnih izkušenj v stroki
Želimo in pričakujemo prijave kandidatov, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje in želijo opravljati objavljena prosta dela in naloge. Kandidatom nudimo dinamično in zanimivo delo in v stalnem stiku s strankami.
Delo bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s poskusnim delom 90 dni. Vse druge informacije posreduje vodstvo TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ, tel. 063 881-327.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: MERX DO POTROŠNIK TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ, Trg Svobode 11, 63325 ŠOŠTANJ.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri.
REK Tiskarna p. o.
: Titovo Velenje
REK Tiskarna p. o. Titovo Velenje — tisk
Delavski svet delovne organizacije REK TISKARNA, p. o., Titovo Velenje razpisuje prosta dela in naloge
direktorja DO (NI REELEKCIJA).
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	— višja izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri ali — srednja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri
2.-5	let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
3.	— sposobnost dela z ljudmi ter sposobnost vodenja, orga-
niziranja in koordiniranja delovnega procesa. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: REK TISKKARNA, 63320 Titovo Velenje, Štrbenkova 6, »Za razpisno komisijo«.
Prijavi naj kandidati priložijo ustrezen koncept programa uresničevanja smotrov in ciljev DO z opredelitvijo svoje vloge v njem (vsi podatki so na razpolago v strokovnih službah DO).
Prijavljene kandidate bomo obvestili o rezultatih v 8 dneh po opravljeni izbiri.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
RAZPISUJE DELA IN NALOGE
NAČELNIKA OBČINSKEGA ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE
Poleg splošnih pogojev, navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa in da je družbenopolitično aktiven.
Načelnika občinskega oddelka za notranje zadeve imenuje Skupščina občine Velenje za dobo 4 let.
Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711
»Zdravstveni center Velenje«
Delavski svet delovne organizacije Zdravstveni center Velenje razpisuje po določilih statuta DO dela in naloge
1.	predsednika poslovodnega odbora delovne organizacije
2.	člana poslovodnega odbora delovne organizacije za gospodarsko področje.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1:
—	visoka izobrazba zdravstvene oziroma družboslovne smeri
—	pet let delovnih izkušenj
—	da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov
—	da je družbeno-politično aktiven
—	da predloži program DO
pod 2:
—	visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri
—	pet let delovnih izkušenj
—	da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov
—	da je družbenopolitično aktiven
—	da predloži program DO.
Kandidata bosta imenovana za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO DO v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.«
Vzgojno varstveni zavod Šoštanj obvešča starše, da bo
VPIS PREDŠOLSKIH OTROK
za šolsko leto 1987/88 11. in 12. maja od 7. do 15. ure v naslednjih enotah:
—	na Kajuhovi 3 v Šoštanju od. 1—7 let
—	v Šmartnem ob Paki od 1—7 let
—	v Topolšici od 2—7 let
Zaradi pomanjkanja mest za dojenčke v jaslih vabimo k sodelovanju VARUHINJE NA DOMU v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki.
center srednjih dol
Center srednjih iol — TOZD Srednja kovinarska šola Muta
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri CSŠ Titovo Velenje, TOZD Srednja kovinarska šola Muta
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
—	učitelja matematike za polni delovni čas, nedoločen čas,
—	učitelja fizike za polovični delovni čas, nedoločen čas,
—	učitelja praktičnega pouka tekstilno-konfekcijske usmeritve za polni delovni čas, nedoločen čas,
—	učitelja strokovno-teoretičnih predmetov tekstilno-konfekcijske usmeritve za polovični delovni čas, nedoločen čas,
—	učitelja nemškega in angleškega jezika za polovični delovni čas, za nedoločen čas.
Razpisni pogoji:
Visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju:
za učitelja praktičnega pouka zadošča višja strokovna izobrazba konfekcijske smeri.
Razpis velja 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30. dni po končanem razpisu. Nastop dela je 1. 9. 1987. Stanovanja ni.
7. maja 1987
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas *stran11
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in pradedka
Ivana Jana
roj. 12. 12. 1912 višjega strelnega mojstra v pokoju
iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, izrazili sožalje.
Še posebej srčna hvala dr. Menihu za dolgotrajno zdravljenje, sestri Hedviki Potočnik za human odnos v Topolšici, prav tako gospodu Jožetu Pribožiču, sosedoma Kompan in Otorepec za številne obiske in spodbudo v najtežjih trenutkih njegovega življenja, za poslovilne besede i izpete žalostinke ter tov. Gorograncu, Valenciju, predstavniku upokojencev RLV, godbi, častni straži, pevskemu zboru upokojencev Šoštanj in g. dekanu za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi.
se
Odtlej se vedno znova s hitrimi stopinjami vrača razmišljanje o smislu življenjske poti brez njih ... ostaja le čista resnica, kristalna kot rosa:
ob izgubi zorita le bolečina in spomini, globoki in nežni, nikoli prešli...
V SPOMIN
9. maja bo minilo 2 leti, odkar nas je v cvetu otroške razigranosti za vedno zapustila
Katja Doki
19. maja pa bo minilo leto dni, ko nas je mnogo prerano zapustil
Franc Gomilšek
iz Kavč pri Titovem Velenju
Hvala vsem, ki ste ju imeli radi in se ju spominjate! VSI NJUNI
Zakaj usodna roka smrti posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame nam, kar imamo najraje, v naših srcih pa pusti žalost in pusto osamljenost, polno spominov.
V SPOMIN
maja bo minilo 1 leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš sin in bratec
Nebojša-Nešo Modič
13. 1. 1974-8. 5. 1986 iz Vrnjačke Banje 7 v Titovem Velenju
Z LJUBEZNIJO V SRCU SE SPOMINJAMO NATE, DRAGI NAŠ NEŠO.
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI.
LitmaaufMasnnra
ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče in dedi
Kari Zlodej
1919-1987
Iskreno se zahvaljujemo znancem, sorodnikom, prijateljem, vsem darovalcem cvetja, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo DO RLV TOZD Jama Preloge, TOZD Jamska mehanizacija, DO Modni salon oddelek po meri, Ribiški družini Velenje, častni straži, rudarski
godbi in pevcem.
Hvala govornikom Tei Devic, Matiju Ocepku, Stanetu Planincu in duhovniku za
opravljeni obred.
Žalujoči: Hčerka Marija z družino, sin Drago z družino in ostalo sorodstvo.
KOLEDAR
Četrtek, 7. maja - gize-LA
PETEK, 8. maja — DAN R. KRIŽA
SOBOTA, 9. maja - DAN ZMAGE
NEDELJA, 10. maja - IZIDOR
PONEDELJEK, 11. maja -ŽIGA
TOREK, 12. maja - PAN-KRACIJ
SREDA, 13. maja - SERVA-CIJ
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
9. in 10. maja — dr. Ranko Ba-kulič, Prešernova 9, Titovo Velenje. od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
Od 8. do 15. maja — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704.
Resnica ne pozna človeške bolečine, ne človeškega srca.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga
Metka Korelc
rojena ŠILIH
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Žubrovi s sodelavci in osebju bolnišnice Topolšica za trud ter govornikom za lepe poslovilne besede. Hvala tudi kolektivu njenih sodelavcev iz Delovne skupnosti SIS Gospodarskih dejavnosti občine Velenje.
VSI NJENI
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta
Franca Poličnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, položili cvetje na njegov grob in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala velja kolektivu Temeljnega sodišča Celje enota Titovo Velenje.
Franja Kropovšek in ostali žalujoči.
Kruta je usoda,
ki posega tam,
kjer je najmanj zaželena.
ZAHVALA
Ob tragični, nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina, brata, vnuka in nečaka
Boštjana Mariniča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Plavalnemu klubu Titovo Velenje, učencem in učiteljem OŠ Veljka Vlahoviča, tabornikom, delavcem postaje Milice Titovo Velenje, delavcem WZ Titovo Velenje, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in nam nudili pomoč v najtežjih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sožalje in sočustvovali z
nami.
Hvala tudi obema govornikoma za poslovilne besede, s katerimi sta opisala njegovo prekratko, vendar bogato življenjsko pot.
ŽALUJOČI: Vsi tvoji, ki smo te imeli zelo radi.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi sin, mož, oče in brat
Darko Šmon
iz Škal 23. 11. 1943-20. 4. 1987
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob stran, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga
v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo Lovcem, RLV, TOZD GD, vsem trem pevskim zborom, »rogistom«, rudarski godbi, DO Gorenje, tozd Pralno—pomivalna tehnika, obema govornikoma in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: Žena Milena, hčerka Sergeja, sin Andrej, mama, brat Ludvik z družino in
sestra Majda z družino.
Atelje APO
Pomoč pri opremljanju stanovanj
Vsakdo si želi imeti topel in lep dom. Opremljen izvirno, v lastnem stilu. Mnogi imajo pri tem veliko težav. Prostor, kjer živijo se jim zdi premajhen. Ne znajo ga opremiti tako, da bi jim res ustrezal, ali pa nimajo občutka, kakšno pohištvo je primerno ... Potem pa se pogosto dogodi, da človek ob navdušenju, ko je vendarle »prišel« do lastnega stanovanja, na hitro nakupi opremo, kasneje pa mu je žal, saj ta ni tako funkcionalna, kot si je predstavljal in stanovanje ni tako lepo, kot si je želel.
Ravno takšnim nudi vso strokovno pomoč pri urejanju oziroma opremljanju stanovanja arhitektka Darja Mlinar, ki je pred dnevi odprla atelje APO (Arhitektura, projektiranje, opremljanja) v Saleku 82 v Titovem Velenju. Ta mali salom, opremljen je zares izvirno, je dokaz, kako je mogoče s pametno postavitvijo primernega pohištva dobro izkoristiti prostor, ki lahko kljub majhnosti »služi« različnim namenom.
Darja Mlinar nudi storitve s področja arhitekture, projektiranja in opremljanja. Ravno opremljanju namenja največ pozornosti. Povezala se je s Slove-nijalesom (zanje opravlja svetovanje v salonu v Slovenj Gradcu) in z Idejo iz Kamnika, kjer naroča za stranke različne tekstilne dodatke in med drugim tudi izdelavo zaves, sodeluje pa tudi z drugimi proizvajalci pohištva pri nas. V omenjenem ateljeju se lahko oglasijo vsi tisti, ki bi radi
izboljšali funkcionalnost stanovanj ozrima stanovanjskih hiš in seveda vsi, ki opremljajo stanovanja. Ob tem Darja poudarja, da je pametno, če se stranka oglasi še predno finalizira stanovanja, saj je treba notranjo opremo celovito načrtovati. Pode, zavese, svetila je lažje prilagoditi pohištvu kot pa obratno. Darja Mlinar se skuša pri načrtovanju notranje opreme kar najbolj približati stranki, njenim potrebam, okusu in željam. Poleg načrtovanja opreme prevzema tudi inženiring posle, to pa pomeni, da vso opremo pri proizvajalcih naroči. Naroči (po meri in zamisli) tudi vse tekstilne dodatke — zavese, prte in podobno. Nekateri proizvajalci dostavijo naročeno blago stranki na dom.
Pri Darji se lahko oglasite s tlorisom stanovanj, pripravljena pa je priti tudi na dom. Priskrbela si je tlorise stanovanj, ki so v tem času v gradnji v Titovem Velenju, zato lahko pomaga vsem tistim občanom, ki bodo v kratkem dobili stanovanja. Dovolj bo, če bodo vedeli kakšen tip stanovanja bodo dobili in že bodo lahko začeli pod strokovnim vodstvom arhitektke izbirati potrebno opremo.
Darja je veliko na terenu, zato se je odločila, da bo stranke naročala po telefonu enkrat tedensko in sicer vsak četrtek od 9. do 12. ure (telefon 854 667), seveda pa jo lahko občani takrat poiščejo tudi v njenem ateljeju, v prvem nadstropju Šaleka 82.
Pred novo sezono planinskih izletov
Darja Mlinar je okusno, zanimivo in funkcionalno opremila svoj atelje in uredila tako tudi majhen razstavni prostor
Vsako leto spomladi, ko se začne prebujati narava, se tudi med ljudmi poveča interes za hojo v gore. Predvsem ob koncu tedna lahko vidimo v hribih člane šolskih krožkov, sindikalne skupine, družinske izletnike in tudi posameznike, ki jim je ta zvrst športne rekreacije prirasla k srcu in se je poslužujejo kot zdrave in pametne oblike izrabe prostega časa. Zadnja leta je vse bolj pestra tudi ponudba planinskih društev in sekcij.
Planinsko društvo v Titovem Velenju pri tem ni izjema, saj letos beleži že majhen jubilej, dvajset let sistematične in neprekinjene izletniške dejavnosti. Na prvo skupno pot smo se podali 7. maja 1967, se zbrali pred železniško postajo in obiskali Kope na Pohorju. Potem smo izvedli še 294 akcij in popeljali udeležence praktično v vsa gorstva in doline Slovenije, šestnajstkrat v druge republike in enajstkrat v inozemstvo. Številki 17.400 udeležencev in 393 preživetih dni v gorah sta lahko komu tudi suhoparni in nezanimivi. Zahtevali pa sta dosti vztrajnosti in požrtvovalnega brezplačnega amaterskega dela. Organizatorji so vztrajali zaradi zadovoljstva in zahvale udeležencev. Poskrbeli so za bogastvo človeških doživetij, tovari-ške odnose in tudi relativno cenenost in predvsem varnost pohodov, ki so se končali brez ene težke nezgode. Da pa v gorah preži več vrst nevarnosti, vedo predvsem tisti, ki jih obiskujejo skozi vse leto. Vsi odrasli obiskovalci pa se zavedajo, da hodijo na lastno odgovornost. Kdo bi vedel za vse razloge, ki v atomski dobi vlečejo ljudi predvsem iz urbanih naselij v naravo, do naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti, do stikov z gorjanci in boljšega razumevanja njihovega življenja, z željo spoznavati nova pogorja in dežele pa tudi spoznavati, razumevati in iskreno sodelovati z do-linci v gorah in v dolini? Sicer pa ima planinsko izletništvo v Šaleški dolini že dolgo tradicijo. Najprej v okviru Šaleške podružnice SPD v Šoštanju, ki je bila ustanovljena že leta 1904.
Člani so obiskovali predvsem bližnje gore: Križ, Smrekovec, Mozirske planine, Paški Kozjak in zgradili kočo na Smrekovcu in razgledni stolp na Špiku. Po 2. svetovni vojni je še bolj zaživelo z zgraditvijo Andrejevega doma na Slemenu in z ustanovitvijo novega društva v Velenju leta 1949, ki je že naslednje leto organiziralo 6 izletov v bližnje gore (Mozirske, Uršlja gora, Pohorje.) Ob takratnem tempu obnove porušene domovine, količini prostega časa, razvoju prometnih sredstev in stanju kupne moči žal situacija še ni bila zrela za stalnico v planinski ponudbi in so organizirani izleti v Velenju postopno zamrli. Pa tudi redki navdušenci iz vrst planincev so se pretežno ukvarjali z obnovo in popravili koče na Paškem Kozja-ku. Le nekaj odraslih zanesenjakov se je zavzeto ukvarjalo s šolsko mladino in jo predvsem v času letnih počitnic vodilo po transverzali od Maribora do Ankarana.
Tudi v letu 1987 po letnem programu vztrajno nadaljujemo z obiski gora praktično vse leto. Doslej smo se udeležili že več spominskih pohodov po poteh NOB/Osankarica, Stol, po poti 14. divizije), obiskali zasneženo Uršljo goro, poskrbeli za družabnost (planinski ples, izlet ob dnevu žena.) Do konca leta nas bodo skupne poti še po dvakrat mesečno vodile bodisi do bližnjih gora, na Dolenjsko in Primorsko, na vrhove Savinjskih in Julijskih Alp, Kalnik na Hrvaškem, Prenj v Bosni in Hercegovini, Grosglockner v Avstriji in še kam. Ta program pa dobro dopolnjuje še pestra ponudba sekcij po OZD in KS. Vsak resničen ljubitelj narave in gora lahko najde vsaj nekaj zanimivega zase, se pravočasno prijavi in udeleži. Ker je v gorah vedno lepo, vas vabimo že na naslednjo akcijo, tradicionalni pohod iz Šaleka preko Vinske gore na Paški Kozjak, ki bo v nedeljo, dne 10. maia 1987.
Planinsko društvo Titovo Velenje
Elkroj:Rudar
V nedeljo derbi
Nogometaši Rudarja in Elkroja se bodo v desetih dneh pomerili kar dvakrat. Prvič so se že prejšnji četrtek, ko so na pokalni tekmi v Mozirju zmagali domačini s 3:2. Srečanje je bilo zanimivo z veliko priložnosti na obeh straneh, z neučinkovitostjo pa so se tudi na tem srečanju izkazali zlasti Velenjčani. Za domačine je Hren zadel dvakrat in enkrat Knez (11 m), za goste pa sta bila uspešna Novak in Fadil.
Že v nedeljo bo na vrsti nov šaleško-savinjski derbi. Na igrišču ob Jezeru bo namreč prvenstvena tekma. Nogometaši Rudarja so visoko na lestvici, igralci Elkroja pa si z odličnimi igrami v zadnjih kolih utrjujejo položaj in večjih skrbi v zvezi z obstankom ne bi smeli več imeti. Upajmo torej, da bomo v nedeljo popoldne priča lepi nogometni predstavi.
Rokometni turnir generacij treh desetletij
Iniciativni odbor za organizacijo: spominskega srečanja rokometnih generacij treh desetletij rudarskega Velenja, obvešča in vabi vse igralce, ki so bili registrirani za rokometni klub RUDAR Velenje in so tudi od leta 1952 dalje branilii barve Rudarja, da pošljejo prijave in svoj polni naslov sedanjega bivališča na naslov: Edvard CENTRIH Cesta XIV. divizije 4 63320 TITOVO VELENJE Telefon: 063/853-194
Prijave pošljite najkasneje do 10. junija, da bi lahko selektorji pripravili ekipe generacije 1952, 1963 in 1974.
Prvi spomladanski tek
Pričakovali večjo udeležbo
V Titovem Velenju smo dobili novo množično rekreativno prireditev in želja organizatorjev je, da bi v naslednjih letih ta resnično postala kar najbolj obiskana. Zveza telesno kulturnih organizacij in atletski klub sta pred minulimi prazniki pripravila prvi spomladanski množično-rekreati-vni tek v počastitev dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maja, praznika dela. Za tekmovalce so pripravili tudi lepe nagrade, ne le za najboljše, ampak tudi za vse, ki so prišli do cilja. Za te nagrade je teklo približno 200 ljubiteljev teka v naravi, čeprav je organizator pričakoval veliko večjo udeležbo. No, gotovo bo prihodnje leto tek množičnejši in privabil še več tekmovalcev iz drugih krajev Slovenije.
Tokrat so v mlajših kategorijah prednjačili mladi iz velenjskih osnovnih šol. Tudi zaradi nove proge ob nekdanjem velenjskem turističnem, ali Škalskem jezeru, v katero so vložili precej sredstev, bi bilo prav, da ta tek postane množičen v pravem pomenu besede in torej spodbudi k tej obliki rekreacije kar največ občanov in delovnih ljudi, saj je bilo tudi geslo, »kdor teče, ostaja mlad«. No, tisti, ki so najbolje tekli na tem prvem teku, so se vrnili domov z dragocenimi darili, enako pa velja tudi za 15 izžrebanih udeležencev, med katere so podelili nekaj ton premoga, Veplaso-ve čelade, Erine košarice — te sta dobila najstarejši in najmlajši udeleženec oziroma udeleženka itd. Vse zmagovalne ekipe so prejele pokal ZTKO Velenje v trajno last. Zmagovalci v rekreativnih skupinah (pionirske, mladinske) so dobili gospodinjske aparate, drugouvrščeni trenirke, tretjeuvrš-čeni Športne copate, lepe so bile nagrade tudi za -članske skupine od vikend paketa, malega gospodinjskega aparata, do košarice Era, najbolj za-
dovoljna in vesela pa sta vsekakor bila Mirko Vindiš (AKA Ptuj) in Alenka Maček (AKA Olimpija), ki sta za zmagi prejela hladilni skrinji.
Rezultati — pionirke: 1. Anita Me-žnar (SK Črna), 2. Badema Djedovič (At. sek. MPT Velenje), 3. Nataša Ra-ner (OŠ W Velenje), 4. Zala Pušnik, (Part. SI. Gradec), 5. Nina Šalej, 6. Kristina Andrič (obe At. sek. OŠ MPT Velenje), 7. Tatjana Cevzar, 8. Jadranka Radič (obe OŠ W Velenje), 9. Darja Šibanc (At. sek. OŠ MPT Velenje), 10. Renata Feguš (OŠ W Velenje): Ekipna razvrstitev: Atletska sekcija OŠ MPT Velenje 23 točk, 2. Osnovna šola Veljka Vlahoviča Velenje 18 točk, 3. Osnovna šola Antona Aškerca Velenje 99 točk; pionirji: 1. Igor Bašelj (OS Bohinj), Aleš Grešov-nik (Sek. SI. Gradec), 3. Toni Gregom (OŠ W Velenje), 4. Janez Robnik (Sek. SI. Gradec), S. Igor Lovrič
(OŠ GŠ Velenje), 6. Blaž Barborič (AK Velenje), 7. Igor Pečovnik (Sek. SI. Gradec), 8. Damjan Jevšnik (OŠ W Velenje), 9. Stanko Sekuti (Sek. SI. Gradec), 10. Marko Kopitar (OŠ AA Velenje): ekipna razvrstitev: 1. Sekcija Slovenj Gradec 22 točk, 2. Osnovna šola Veljka Vlahoviča Velenje 39 točk, 3. Osnovna šola Antona Aškerca Velenje 68 točk, 4. Osnovna šola Gustava Siliha Velenje 104 točke, 5. Smučarski klub Velenje 113 točk, 6. Atletska sekcija OŠ MPT Velenje 198 točk; mladinke: 1. Damjana Pušelc (AD SI. Bistrica), 2. Majda Kraner (AS Sp. Idrija); mladinci: 1. Gregor Suhadolnik (CSŠ Velenje), 2. Boštjan More (AS Sp. Idrija), 3. Andrej Lapanje (AS Sp. Idrija), 4. Beno Ravnak (AS Ponikva), 5. Jože Gorjup (SCŠ Velenje); ekipna razvrstitev: 1. AS Sp. Idrija 18 točk; rekreativke — žtaske do 40 let: 1. Eva Krušič (Tek.
sek. Gorenje), 2. Edita Jerčič (Tek. sek. Gorenje), 3. Mojca Breznikar (Ravne na Koroškem), 4. Marica Lo-zič (TEŠ), 5. Irena Skledar (TEŠ), 6. Slavica Sirca (TEŠ); ekipna razvrstitev: 1. Tekaška sekcija Gorenje 3 točke, 2. TEŠ Šoštanj 9 točk; rekreativke — ženske od 41 in več let: 1. Kazimira Lužnik (AS SI. Gradec), 2. Ivana Novak, 3. Slavka Mijoč (obe Tek. sek. Gorenje); ekipna razvrstitev: 1. Tekaška sekcija Gorenje 5 točk; rekreativ-ci — moški do 40 let: 1. Peter Anič (AK Velenje), 2. Klemen Dolenc (Partizan Mošnje), 3. Franjo Šparaš (Swaty Maribor), 4. Brane Breznikar (Ravne na Koroškem), 5. Obrad La-zič, 6. Sead Baručič (oba AK Velenje), 7. Stane Koselj (Tek. sek. Gorenje), 8. Vehbi Tahiri (Ravne na Koroškem), 9. Stanko Barber (Tek. sek. Gorenje), 10. Andrej Borko (SI. Bistrica); ekipna razvrstitev: 1. Atletski klub Velenje 12 točk, 2. Partizan Mošnje 28 točk, 3. Ravne na Koroškem 30 točk, 4. Swaty Maribor 34 točk, 5. Tekaška sekcija Gorenje 38 točk, 6. Tri-atlet Celje 57 točk, 7. Smučarski klub Velenje 86 točk, 8. TEŠ Šcštanj 87 točk; rekreativci — moški od 41 in več let: 1. Janez Sitar (TO Radovljica), 2. Maks Klemen (Sred. družb, šola Celje), 3. Hinko Jerčič (RLV - REK Velenje), 4. Rajko Zupančič (Swaty Maribor), 5. Franc Vrbnjak, 6. Roman Goršek, 7. Edvard Konovšek (vsi RLV), 8. Stane Zupane (Postaja milice Žalec), 9. Ivo Klarič (ZTKO Ptuj); ekipna razvrstitev: 1. RLV Velenje 14 točk; članice: 1. Alenka Maček (AK Olimpija), 2. Veronika Bohinc, 3. Anica Ternovšek (obe KS Sp. Idrija), 4. Ani Babič (AK Velenje); ekipna razvrstitev: 1. KS Sp. Idrija 5 točk; člani: 1. Mirko Vindiš (AK Ptuj), 2. Dragan Anič (AK Velenje), 3. Martin Kavka (AK Olimpija), 4. Milan Kotnik (TO Radovljica), 5. Branko Bo-škovič (VP Karlovac), 6. Mirsad Ejup (Jajce), 7. Aleš Žaubi (VP Karlovac), 8. Matjaž Verhunc (VP Karlovac); ekipna razvrstitev: 1. VP Karlovac 20 točk.
Nazarje
Maratonci so že devetič
Prava, organizirana in vsakoletna prireditev ob prvomajskih praznikih je bil v mozirski občini letos pravzaprav nogometni maraton, ki so ga člani domačega športnega društva Vrbo-vec letos priredili že devetič. Kot vedno so pričeli igrati zvečer pred praznikom, ob 19. uri in igro sklenili 24 ur kasneje. Ob začetku so jim zvečer z velikim kresom priskočili na pomoč taborniki, sicer pa je bilo vso noč in ves dan ob igrišču veliko krajanov in gledalcev od vsepovsod. Navijali so in bili obenem veseli, da so lahko predpraznični večer in praznični dan preživeli ob zanimivem športnem dogodku in poklepetali v družbi znancev. Nogometašem in gledalcem je le-
igrali
tos za spremembo postreglo še vreme in vzdušje je bilo zato še toliko boljše.
Nastopata ekipi mlajših in starejših od 27 let in tudi športni vidik tega maratona ni prav na stranskem tiru. Starejši so do letos vodili s 5:3 v zmagah, letos pa so bili uspešnejši znova mlajši in z zmago 93:76 zmanjšali vodstvo na 5:4. Prihodnje leto bo na vrsti jubilejni, 10. maraton, priložnost torej za izenačenje, ali potrditev premoči starejših. Sicer pa se na deseti maraton že pripravljajo, saj je to tudi 10-letnica športnega društva Vrbovec. Do takrat bo povsem nared tudi objekt ob igriščih, ki so ga nazarski športniki zgradili za potrebe društvene dejavnosti.
Rokomet
Jadran: Šoštanj 20:27
Rokometaši Šoštanja so na težkem gostovanju v Kozini zanesljivo premagali domači Jadran s 27:20. Sedaj so na tretjem mestu na lestvici, tri točke za vodilnim Usnjarjem. Prav z Usnjarjem pa se bodo v derbiju pomerili v soboto na svojem igrišču. To srečanje bo lahko tudi odločilno za naslov republiškega prvaka, upoštevati pa velja seveda še ekipo Inlesa, ki za vodilnim zaostaja le točko.
Na tekmi v Kozini so Šoštanjčani
igrali odlično. Največ zaslug za zmago ima vratar Gradišnik, ki je ubranil veliko nevarnih strelov domačinov, zadetke pa so dosegli: Žolger in Medved po 7, Požun 5, Lesjak 3, Vrečar in Čater po 2 ter Ramšak 1.
Tekma med Šoštanjem in Usnjarjem se bo pričela v soboto ob 19. uri v Rdeči dvorani, rokometašice Velenja pa bodo v nadaljevanju tekmovanja v drugi zvezni ligi v soboto gostovale na Reki pri Zametu.
Tenis
Pričetek slovenskih lig
Šaleški teniški klub igra tudi letos v prvi slovenski ligi. V rezervnem terminu je v nedeljo v Titovem Velenju gostovala ekipa teniškega kluba iz Slovenske Bistrice. Domačini so v tem srečanju presenetljivo visoko prema-
gali goste z rezultatom 7:2. V soboto, 9. maja, bodo igralci Šaleškega teniškega kluba gostovali v Novi Gorici, v nedeljo pa se bo na igriščih ob Jezeru pričelo srečanje z ekipo Kamnika.
Turnir paraplegikov
Zmaga v Zagreb
Društvo paraplegikov celjskega območja je v počastitev obeh praznikov pripravilo že šesti turnir v košarki. Na letošnjem so nastopili vozičkarji regijskih društev zveze paraplegikov iz Novega mesta, Maribora, Ljubljane, Celja in Dubrave iz Zagreba. Zmagali so Zagrebčani, ki so v Finalu tesno premagali tekmovalce celjskega območja z 28:26, v boju za tretje mesto so Mariborčani premagali Novomeščane s 30:28, peti pa so bili Ljubljanča-
ni. Turnir so omogočile številne organizacije združenega dela iz Titovega Velenja.
V Žalcu so paraplegiki nastopili na regijskem prvenstvu v kegljanju. Velenjski tekmovalci so za domačini in Celjani osvojili tretje mesto. V dvoboju so se na 100 lučajev pomerili tudi kegljači Žalca in Titovega Velenja. Zmagali so domačini s 3.066:2.807.
radio velente
Lestvjca
Petek, 8. maja na radiu Velenje
1.	GIMME GIMME GOOD LOVIN - Bad Boys Blue
2.	WEAK IN THE PRESENCE OF BEAUTY - Alison Moy-et
3.	YOU WANT LOVE (MARIA, MARIA) - Mixed Emoti-ons
4.	LA ISLA BONITA - Madonna
5.	UP IN DOWN - Eddy Huntington
6.	ALL I NEED IS YOU - Big Trouble
7.	LET IT BE - Feery Aid
Naš predlog za vstop na lestvico:
1.	TEACH ME HOW TO ROČK - Ročk Candy
2.	PEARLS OF PASSION - Roxette
3.	TAKE IT HIGHER - Larry Greene
Moj predlog . Moj naslov ...