SAVINJSKI VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA IN ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA
I Celje, petek 16. julija 195*1 |
leto vil — St. 28 — CENA 10 DIN
'.reja uredniški odboi. Odgovorni uredmik
Tone Maslo. LredniStvo- Celje, TitOT trç 1
r»ít. pred. 123. Tel. 29-07. Cek. гасив 6Ж)-Т-М>
;>i-i NB FLRJ r Celju. Tisk Crljske tisk»rne
Četrtletna naročnina 125, poUeine 240, cel*-
htna  WO  din.    Izhaja   vssk   petek.    Po5t»ie«
Oh prcBzniku
slovenske ljudske
vstaje
Oborožena vstaja slovenskega Ijuë-
gtva, katere pričetek praznujemo vsake
leto 22. julija, kot spomin na prve večje
organizirane napade na okupatorja 9
Sloveniji, v dneh okrog 22. julija 1941.
pomeni za Slovence dejanje, ki nima
primere v noJi tisočletni zgodovini. Mo-
goče bi se dalo po svoji borbenosti pri-
merjati z narodnoosvobodilno borbo,
boje Slovencev ob njihovi naselitvi na
sedanje ozemlje v 7. in 9. stoletja. Ta-
krai si je v valu preseljevanja narodov
pleme Slo7)encev v dvestoletnih bojih
priborilo in naselilo današnje sloven-
ske pokrajine. Za tem imamo tisoč m
Še več let, o katerih pravi Prešeren,
da »od tod samo krvavi punt poznamo,
boj Vitovca in ropanje Turčije«. Raz-
kosani med razne fevdalne oblastnike
in njihove naslednike, izpostavljeni trem
močnim grabežljivim sosedora, se je
slovenski rod okrnil, toda vendarle
ohranil. Zahvaljujoč svoji vâliki živ-
ljenjski sili je končno dočakalo slovensko
ljudstvo svojo imcionalno in socialno
osvoboditev. Tode, to pot ni čakalo, kaj
bodo storili na njegov račun drugi in
kako mu bodo sprašili kožo. Na veke
je prelivalo svojo kri za druge koristi,
to pot pa se je zavedalo samega sebe in
planilo v neenak boj za svoj obstoj. O
ten, boju je pokojni Boris Kidrič dejal:
»Oborožena vstaja slovenskega ljud-
stva je neusmiljeno pokopala tradicijo
tiste nacionalne politike, ki so jo do-
slej kot edino zveličavno uganjali slo-
venski vladajoči razredi. Nič več pros-
jaČenja za drobtinice! Slavili bomo v
boju z nacionalnim zatiranjem in sle-
hernim imperialističnim sistemom, na
naših tleh, osvoboditev in združitev
vseh Slovencev na temelju samood-
ločbe in lastne državnosti v svobodni
in ljudskodemokratični Jugoslaviji brat-
skih narodov. Tak je bil program osvo-
bodilne fronte in za uresničitev tega
programa je pod vodstvom Komuni-
stične Partije in tovariša Tita plamtela
ljudska vstaja ramo ob rami z vstajo
drugih jugoslovanskih narodov.a
Vstaja je pričela v dobi, ko je Hitler
nezadržno prodiral proti Moskvi in je
bilo za marsikoga v Evropi le še vpra-
šanje mesecev do pohoda nacistične
zmage. In prav v to dobo največjega
zm,agoslavja napadalcev sega veliki, zgo-
dovinski datum., ljudske vstaje sloven-
skega naroda. Samo ljudstvo, ki je od-
ločeno raje poginiti stoje, kakor umreti
kleče, je sposobno takšnih velikih od-
ločitev. Zato je tudi dan naše narodne
vstaje zgodovinski dan, vzgled nečlo-
veške borbe proti tiranstvu, izkorišča-
nju in brezpravju, primer predanih za
svobodo, civilizacijo in dostojanstvo
človečanstva.
Kakor je uspela ljudska vstaja z zm/i-
govitim zaključkom, tako na njenih pri-
dobitvah raste in se гаггпја naša socia^
listična država. Njen gospodarski raz-
voj, združen z družbenim upravljanjem
gospodarskih in drugih dejavnosti in
perspektivni razrast komunalnih druž-
benih oblik, so solidna osnova in dokaz
naglega razvoja socialističnih elemen-
tov, ki zajemajo čedalje tesneje sle-
hernega državljana, vključujoč ga v
skupno ustvarjanje na socialističnih
osnovah, za socialistično družbo.
Pomen slovenske ljudske vstaje je
tudi v utrditvi patriotizma. Poznavajoč
izkušnje narodnoosvobodilne vojne, smo
danes neomajno prepričani, da je mo-
goče ohraniti svoji domovini svobodo,
le v stalni pripravljenosti, braniti jo
v vsaki, še tako na videz brezizgledni
situaciji in nikoli ne omahovati. Naša
ljudska vstaja je še enkrat jasno do-
kazala, da je ljudstvo, ki se zaveda sa-
mega sebe, nepremagljivo in neunič-
ljivo!
Naj žn-Vi 22. julij, dan ljudske vstaje
slovenskega ljudstva!
20. iuUj
PRAZNIK MESTA CELJA
SPORED PROSLAV ZA PRAZNIK MESTA CELJA IN DAN VSTAJE
Mestni odbor ZB NOV Celje priredi skupno z množičniroi organi-
zacijam^ proslavo občinskega Praznika mesta Celja 20. julija in za pro-
slavo Dneva vslaje Slovenskega naroda 22. julija naslednje proslave:
Na predvečer občinskega praznika, t. j. 19. julija bodo po terenih
proslave občinskega praznika, ob 2L uri zvečer tek fizkulturnih aktivov
podjetij in ustanov po celjskih ulicah, s startom in ciljem pred želez-
niško postajo za prehodni pokal moške in ženske ekipe.
20. julija (občinski praznik) ob 10. uri dopoldne slavnostna seja
Mestnega odbora ZB skupno z množičnimi organizacijami in prebival-
stvom v Ljudskem gledališču, Stanetova ulica s slavnostnim govorom
in krajšim kulturnim programom. Po slavnostni seji polaganje vencev
ustanov in. del. kole'ktivov na grobnico narodnih herojev, Siandrov trg.
21. julija na predvečer ljudske vstaje Slovenije, ob 19.30 uri fizkul-
turna parada celjskih športnih društev po Ljubljanski cesti, Trgu V. kon-
gresa, Stanetovi ulici, Cankarjevi ulici, Titovem trgu, Razlagovi ulici,
preko mostu v mestni park, kjer bo ob 20 svečana proslava Dneva vstaje
Sodelujejo godbe r^a pillala, moški in ženski pevski zbor »Svobode«.
Po proslavi ljudsko rajanje.
Mestni odbor ZB NOV
- Celje
K PRAZNIKU MESTA CELJA IN K DNEVU VSTAJE
ČESTITATA VSEM BBA.LCEM, NAROČNIKOM IN VSEM
DELOVNIM LJUDEM
UREDNIŠTVO IN UPRAVA >SAVINJSKEGA VESTNIKAc
Svel zcK komunalne zodeve
OLO Celje je razpravljal o obnovi
vasi
Kjub temu, da že vse od osvoboditve
sem obnavljiamo iporušene domove, je
še vedno dosti ipotreb. Pose^bne komi-
siije, ki so pred 'dnevi ocenile, kodiko
denarja je potrebno, da bi obnovili do-
move, ki јШ je opustoši! okupator, so
izračunale znesek 189,129.998 din. Morda
so komisije pvonekod res vzele prevelike
števiilke, vendar dosti manj nikakor ne
bo. Oikrajni odtbor razpolaga trenutno
samo s 40 milijoni d.:narjev. Zato bo
mogoče ipotrebe uresničiti le z 19 %.
Seveda so pri tem vprašanja, ki jih ne
smemo prezreti. Pred leti je okraj raz-
delil dotacije. Ta denar, čeprav ni ipre-
segel vsote 5 milijonov dinarjev, so tisti,
ki so ga dobili, siaibo dzkoristiLi; dogo-
dilo se je, da so doibili dotacije takrat
celo nekateri neupravičen ci, ali pa so
gradbeni materi.al, ki so ga dotbili po
nižjih cenah, prodajali dalje in si tako
»služili« denar, za neobnovljeni dom pa
so še vedno zahtevali ipodporo. Teh pri-
merov ni ravno preveč, bolj pomemibno
je neodgovorno razpolaganje s podpo-
rami. Da bi se v prihodnje podobnemu
ravnanju izognili in da bi razjxjlozljivi
denar lahko tudi kasneje koristil, od-
slej ne bo več dotacij, ampak ^bo raz-
deljen denar kot kredit brez oibresti.
Kredite bo potrebno vrniti v dolbi od
5 do 15 let, kakršna bo gospodarska moč
koristniilca.
Po 19% možnostih uresničenja potreb
bodo dobüi posamezni občinski odbori
na razipolago naslednje vsote: Lesično
18,000.000 din. Kozje 3,700.000 din. Pla-
nina 3,500.000 din, Podčetrtek 2,000.000
dinarjev, Jurkicšter 2,000.000 din, Rim-
ske Toplice 200.000 din in Polje oib SotU
700.000 din. Ker štiri občine še niso
ocenjene in je od 40 müijonov dinarjev
že iziplačano 2,600.000 din. bo ostato v
rezervnem skladu še 8,300.000 diin.
Pri razsdeljevanju kreditov je potrelb-
no upoštevati tudi naslednje. Dosti opu-
stošenih domačij je, kjer ,:majo komaj
okoli 3 ha zemlje, ailii še manj, je škoda
olmavljati domačije na tem poidrcčju,
ker tako ni nikakih koritsti niti za last-
nika niti za družbo. Z zakonom o prosti
prodaji nepremičnin je omogočeno, da
imetniki manjših zemljišč prodajo ali
dajo v najem svoje posestvo, sami pa se
preselijio v 'bližino .'induistrijskih središč,
kjer bodo dobili potrebna sredstva, dasi
zgradijo dom in na ta način bodo več
pom.agali se'bi in družibi. Manjše kme-
tije, ki se bodo pa tako združile, bodo
prav tako bolj koristne za lastnika kot
za druge.
za popravilo cest in gospo-
darskih poslopij
Nepotrebno je po vsem izguibijaiti be-
sede, da bi opisali škodo, ki jo je po-
vzročila poplava. Zato sejno nekaj dej-
stev, da si lahko vidne predstave tuidi
zamiiislimo v pravih številkah. Samo na
okrajaiih cestah je škode nad 101 mili-
jon, za popravilo teh pa je po'trebno nad
301 milijon dinarjev. Občinske ceste so
utrpele nad 175 milijonov škode in za
popravilo bo -potrebno okoli 205 nüiájo-
nov dinarjev. Za obnovitev ali za po-
pravilo hiš in gospodiarskih poslopij pa
bo potrebno najmanj 252 milijonov di-
narjev.
tudi v okolici točkujejo
stanovanja
Te dni so v okolici ocenili stanovanja
po točkovnem siistemu, čeprav zbor
proizvajalcev sprva tega ni mislil, ven-
dar je s sklepom Izvršnega sveta LRS
točkovni sistem uveljavljen v vsej LRS.
Nove najemni'ne za S'tanovanja bodo v
kratkem določene in uveljavljene ver-
jetno že S 1. avgustom.
IV. seja ljudskega odbora
Pred dnevi je bua seja ljudskega od-
bora, ki je razipravljal o slabem gospo-
darskem stanju nekaterih podjetij in o
ukrepih, da obvai-ujejo pwdjetja nadalj-
njega neptravilnega poslovanja Kričeč
primer je »Povrtnina-Sadje«, kjer je
bUo v letu in pol okoli 11 milijonov iz-
gube. Malo manjši primer je »Foto
Ideal«, kjer je pol milijona izguibe, med-
tem ko gre pri Mesitni mlekarni za dru-
ge probleme, ki jih tudi ni mogoče
prezreti. Potem so razpravljali o na-
daljnji uiX)raibi ekonomije na Prešni-
ku, o poslovanju Plinarne in še drugo.
T podjetju »Povrtnima-sađje« je uve-
dema priEšiLna upirava
Revizijs'ka komis'ija, ki je pregledala
poslovanje tega podj€'tja, je ugotovila,
da je 'prišlo do tolike izguibe .iz različ-
nih razlogov. Na Ekonomiji v Smarjeti,
ki je v okviru podjetja, je bilo gospo-
darsitvo silno zanemarjeno. Orodje je
bilo pokvarjeno, kašča nezaklenjena,
nad 15% sadja je agnüo ali zmrznilo v
skladišču in v prostorih sploh ndso po-
birali naj'emnine od stanovalcev. Tudi
v podružnici v Zagrebu je bilo nad 1
miiijion izgube. Ta podružnica je biLa
bolj podobna privatnemu ipyodijetju in ni
imela nobene točne evidence. Veliko
izgube so ipripravili podjetju nekateri
nabavljači, ki so obratna sredstva upo-
rabljali v svoje namene, tako da so si
naikujpdli zemljišča ali postavili stano-
vanja, potem so šele pričeli nakuipovati
za podjetje iin šele čez čas vračali de-
nar. Neekonom'sko razipolaganje z avto-
mobili 'in stalni spori zaradi emibalaže
so prav tako pripravili podjetju velike
izgube. Doslej je imelo podjetje 97 ar-
bitražnih tožb, na katerih je izgubilo
preko pol milijona dinarjev. Še dosti je
drobnih podatkov, ki vsi kažejo, kako
so posamezniki 'izkoriščali po'djetje in s
tem družbo, tako obisk velesejma v Mi-
lanu, ki je stal 178.890 din, katerega je
obiskala trojica, a šla bolj na -izlet, po-
tem prodaja solate, ko je prodajalka
zahtevala za kg 60, iposlovodkinja 54, a
direJktor 48 din. Da bi preprečili nada-
lje takšno poisiovanje, je Ijiudski odbor
sklenil, da se razreši direktor, upravni
odbor in delavski svet ter se uvede pri-
silna uprava, dokler položaj ne bo -raz-
čiščen in bodo odgovorna mesta zavzeli
ljudje, ki bodo zimogli obvla'dati posa-
meznike, ki se skušajo okoriščati na ra-
čun skupnosti. Predsednik prisilne upra-
ve je eko'nomist pri Mestni otočini Ce-
lje, Modic Jože, kot strokovna sveto-
valca pa Truglas in Cerer Emil.
Foto Ideail še ш tako daleč
Tudi v to podjetje je uvedena prisil-
na uprava, ki jo 'predstavljajo Bibro-
vec Rudolf, Vidmar Zdravko in Gašpe-
rič Ivan. Čeprav ni tu večje nevarno-
sti, je vendar potreben varnostni ukrep,
da ne zaide na slabše. Izguba je tu na-
stala v glavnem zaradi prevelikih stro-
škov pri nabavi materiala in pori pre-
visoko izplačanih plačah.
Mestna mlekarna — zadružno podjetje
Pri Mes'tni mlekarni so nekateri р(го-
blemi, ki ovirajo uspešno delovanje
podjetja. Gre predvsem za to, da pri-
manjkuje prevoznih sredstev za mle-
ko, zato morajo avtomoibdli na dolge
vožnje, pri čemer pri'dejo stroški 7 do
8 din na liter, potem še amortizacija
(Nadaljevanje na 2. stralli)
Ob 10-letnici Rdečega križa
Slovenije
Dne 18. junija 1944 je bü v Gradacu
v Beli Krajini ustanovni občni zbor
Rdečega križa Slovenije. Zbor so skli-
cali dr. Drago Marušič, član SNOS, Ja-
ka Avšič, namestnik komandanta Glav-
nega štaba NOV in POJ, Vida Tomšič,
članica SNOS in GO AFŽ, prodekan
Andrej Џс, žiopnik \Џ Podzemlja in
dr. Bogdan Brecelj, zdravnik, šef vojne
bolnice.
Občnemu ziboru so prisostvovali za-
stopniki inozemskih vojnih misij. Or-
ganizacija RKS je takoj po ustanovitvi
pričela z ajktivnim delom po vsej Slo-
veniji, predvsem na osvobojenem in
tudi na neosvobojenem ozemlju. Razne
uspele akcije kot Teden RKS 1944, na-
biralne akcije za vojsko in opustošene
kraje, tečaji prve pomočil, evakuacija
otrok ,in odraslih, okrepčevalnice za
ranjence itd., so pokazale pravilnost
ustanovitve te organizacije v SlovenijL
Z mednarodnim Rdečim križem, ki
je bü uzakonjen in potrjen od vseh
takratnih civüiziranih držav 1. 1864, se
je jugoslovanski Rdečui križ pred IL sve-
tovno vojno razvijal vzporedno. Nje-
govi sestavni deli, ki sodelujejo sedaj
kot republiške organizacije v vsedr-
žavni federaciji, so se razvijali v zelo
različnih okoliščinah. Med vsemi ima
srl^ki del najbolj poeitivno preteklost
in najlepšo tradicijo. Ostali niso bili
Povezanu z ljudskimi potrebami in nji-
hovimi čustvi, ker so delovali kot se-
stavni deli di-žav in njihovih družbenih
oblik.
RKS, ki je dobil šele junija 1944 med
našim ljudstvom svojo domovinsko pra-
vico, je štel 10 mesecev po ustanovitvi
že nad 25.000 članov, ki so bili organi-
zirani v 418 terenskih enotah. Poveza-
nost organizacije z ljudstvom in nje-
govimi potrebami je ob osvoboditvi na-
rekovala povezavo z organizacijo Rde-
čega križa drugih držav, ki so bue v
vojni manj prizadete, da so nudile hi-
tro in izdatno pomoč v milijonski vred-
nosti in na tisoče vagonov raznega bla-
ga, zdravil in medicinskega orodja, kar
je bil dokaz, da je naš Rdeči križ pra-
vilno prikazal žrtve naših narodov sve-
tovni javnosti, na drugi strani pa se je
tudi izkazala zanesljivost načel, na ka-
terih je zasnovana mednarodna orga-
nizacija RK.
V 10 letih delovanja Rdečega križa,
je dovršilo tečaj prve pomoči 22.499
članov in 17.657 podmladkarjev. Ce-
lodnevni tečaj za zdravsWene aktitviste
je dovršilo 1898 članov, bilo je veliko
število zdravstvenih predavanj. Važen
jo TK>seg organizacije Rdečega križa za
dvig zdravstvene kulture naše vasi.
Asankcijska dela, katera je organiziral
(Nadali eviaiaje na 2. strani)
Svinčeva ruda v Socki
Da tudi slqpa kura zmo najde, je
res, toda le s »tudi«. Ko je stari rudar
Kolenc Ivan iz Cres/kove pri Socki, pred
nekako dvemi meseci našel v zasutem
rovu v skalnatem grebenu Vranje peči
v Selcah nad Socko, svinčeno rudo, ni
bilo tako.
Ljuidie, zlasti v slaibo rodovitnih;, hri-
bovs)kih 'predelih, vedno bolj čutijo, ka-
ko zaposlitev v industriji ali v rudniku
viša življenjisko raven pcsamecanika, ka-
kor skupnost. Vzporedno s tem pa tudi
spoznanje, da je naša sikupnost zmožna
investirati znatne vsote za blaginjo
skupnosti, daje tudi tem ljudem pobudo
za dejaivno:sit v prid skupnosti.
Na mestu, kjer je bUa najdetia svin-
čena ruda, je pred dvajsetimi leti neki
Italijan iskal premog. O'bcinski odlbor
v Strmcu, kamor je rudar odkritje ta-
koj javil, je to siprejel z vsem razume-
vanjem, je najdbo takoj javU na okraj
Celje. Tudi tu so vest o najdbi svinčene
rude podprli s kredi'tom 400.000.— din,
kar se bo uporabilo za raziskovanje
količin te rude na odkritem mestu.
Najdeno rudo so raziskali na ministr-
stvu za rudarstvo v Ljubljani, odkoder
so tudi prišli na mesto odkritja inže-
nirji. Dognali so, da najdena ruda vse-
buje 70% svinca.
Dne 12. julija so pričeli z odkopava-
njem zasutega rova. Dela v prihodnjih
mesecih bodo pokazala, ali so v Vranji
peči toliki skladi svinčene rude, da bi
lahko odiprli rudnik, ki hi -pomenil bo-
gat dohodek vsej naši skupnosti in kruh
mnogim pröbivaicem Socke in njenih
aosednih vasi. v. d.
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 16. julija 19Ö4!
štev. 28
Pogled po svetu
Amerikanski diplomat Hamilton Fish
Armstrong je napisal knjigo z naslovom
»Tito in Goljat«, ki jo precej preva-
jajo v svetovne jezike. Naslov že savi
pove, zakaj gre, pove pa tudi, kako se
je pred leti Amerikancem zdelo smešno
in nemogoče, da bi se sorazmerno
шајћгш država uprla sovjetskemu ko-
losu. Armstrong pošteno prizna, da je
bila jugoslovanska zmaga pomembna
za ves svet. Danes stoji svet pred novo
tvorbo jugoslovanskega koncepta, pred
trojnim sporazumom, ki ni šel v račun
niti vzhodnemu Rimu, Moskvi, niti sta-
remu Rimu v Italiji. Italija bi rada one-
mogočila delovanje sporazuma, s tem,
da se zdaj sama ponuja v to »ilegalno«
zvezo, ki se ji zdi zdajci »temelj ob-
rambe jugovzhodne Evrope«. To je ne-
kaj podobnega kakor sovjetska ponud-
ba, da gre v EOS. Koliko hinavščine
in vseh drugih naglavnih grehov, ki jih
je italijanska diplomacija nad Evropo
že zagrešila, se kaže tudi v tej potezi!
No, naš odgovor apeninskemu Goljatu
je bil prav tako jasen kakor moskov-
skemu. Rimsko volkidjo ne gre spu-
ščati v stajo.
Sicer pa je v Evropi na dnevnem re-
du predvsem Zahodna Nemčija. Chur-
chill je iz Amerike prinesel Adenauerju
ljubezniv pozdrav, češ da je stabilnost,
napredek in prijateljstvo Zahodne Nem-
čije za Vel. Britanijo in za ves svo-
bodni svet nad vse dragocena stvar.
Angležem gre na živce nemška trgov-
sko-industrijska ekspanzija v Aziji in
Afriki, ki bi se za nekaj časa zajezila,
če bi se Frici posvetili produkciji svo-
jega orožja, ne glede nato, da so An-
gleži tudi po prvi svetovni vojni ču-
vali ravnotežje v Evropi s tem, da so
popuščali Hindenburgovi Nemčiji in
kasneje seveda tudi Hitlerjevi. Govore
o pristopu Nemčije v Atlantski pakt,
kar bi človek skoraj verjel glede na
Adenauerjeve grožnje, da se bo Nem-
čija oborožila tudi brez francoskega do-
voljenja do 1. septembra t. L, da ne
pristane na spremembo pariškega spo-
razumu, na spremembo EOS, češ mi,
Adenauer, pijemo samo pravo kavo,
kavinega nadomestka pa ne! Toda naj
bo kakorkoli, naj gre samostojnost
Mendès Francea še tako na živce v
ZDA, brez Francije tudi ni mogoče na-
rediti ničesar kakor tudi brez Nemčije
ne. Naše mnenje je pač realno: Nemčija
bo dobila orožje in vojsko in, ker je
tako, je že bolje, da ga dobi v okviru
SOS. Lisica in kislo grozdje! Pa ni
pomoči. Tak je zakon življenja. Dura
lex, sed lex. Odbor za ргагтџ vpra-
šanja francoske narodne skupščine je
sicer spet s 23:15 glasovi odklonil EOS
m to kljub glasni izjavi lorda Ismaya,
vojaškega specialista zoper komuni-
stično nevarnost, da je EOS bistveni
politični in vojaški sestavni del atlant-
skega pakta in da ima zdaj že 125 le-
tališč za vse vrste letal, ki pridejo v
poštev, če bi se bilo treba na evropski
telini upreti sovjetski agresiji. Ta agre-
sija je tudi glavni adut v Adenauerje- .
vih rokah, ki je pokazal pri tem celo
na Guatemala in na zvestobo Nemčije
evropskim idealom (od tod ni daleč do
neofašističnih pozicij!). In kar je kočno
tudi treba pristaviti, restavracija fa-
šističnih napadalcev na Daljnem Orien-
ta gre hitreje od rok: Japonska vojska
je te dni prevzela varstvo severnih ja-
ponskih otokov.
Sicer pa se status quo na svetu tr-
masto vzdržuje: iznašli so že indokinski
Pan Mun Jon, kjer se bo verjetno tudi
vzpostavilo za silo ravnotežje. Ho Si
Minh je zato, Francozi so za to — pra-
vijo, da je Mendès France prvi pred-
sednik, ki si je upal povedati Franco-
zom resnico o Indokini, češ, največ, kar
moremo terjati od »usode«, je časten
mir brez kapitulacije — ZDA sicer niso
za to, toda najbrž tudi ne bodo poslu-
šali Van Fleeta, ki jim svetuje vojaško
stvezo s Cankajšekom. Po intermezzu v
Ženevi se bo zdaj tu razvilo drugo
dejanje, pH katerem Dulles in Bedeli
Smith nočeta nastopiti, toda gotovo
budno pazita, da bi priskočila, če bi se
zadeve zares začele urejati mimo njunih
âelja. Star dovtip pravi, da je najsta-
rejši poklic na svetu diplomatski, ker
ustvarja — kaos, nekaj, kar je bilo že
pred biblijskim stvarjenjem sveta.
Status quo se vzdržuje tudi v Se-
verni Afriki, čeprav o Tunisu poročajo,
da je silno vroče, da so že cele bitke
med francosko vojsko in nacionalisti.
T Casablanci deluje »črna« roka. V
Suezu je še vse po starem, a pravijo
pa, da bo prišlo do sporazuma, kajti
Egipčani ne morejo kar naprej koke-
tirati s SZ in nevtralnostjo arabskega
sveta, ZDA pa se bodo tudi nekako na-
veličale pritiskati z obrambnim paktom
Srednjega vzhoda in groziti z ukinitvijo
finančne pomoči. Minister brez port-
felja Lloyd je mnenja, da se bo našel
nekak znosen modus vivendi tudi na
ozkem ozemlju med Sredozemskim in
Rdečim morjem. ^
Sporazumeli se bodo menda tudi In-
donezijci z Nizozemci. Zuli jih le or-
jaški dolg, ki ga imamo v »matemi«
deželi. Njihov boj za neodvisnost je
dober zgled. To se vidi iz političnega
tribunala v Kartumu, kjer Angležev
prav nič ne marajo, iz novic v Nakuru,
kjer Mau-Mau noče odnehati, iz gibanja
v Portugalski Indiji, kjer se je izkazal
Oliv eira Solazar prav tako reakcionar-
nega kakor v svojem evropskem filo-
fašizmu. Indijcem je odrekel pravico
do Goe, češ da imajo Portugalci z njo
tamo izgubo in da se drže v nft. xz
10^^^o^uxrskih razlogov. Sicer pa da je
Indija član Britanske skupnosti in da
se z Indijo torej nima pomena razgo-
varjati o takih zadevah. Slabo uslugo
je naredil dični vatikanski ljubljenec
vsem kolonialnim pandurjem s takim
dokazovanjem: dober material za Vol-
tairjevega Candida.
Status quo se drži v Srednji Evropi:
avstrijska državna pogodba se nikamor
ne premakne, čeprav SZ nima vojaško
pomembne cone. Avstrijcem se vse bolj
odpirajo oči: Tudi Ameriki ni prav nič
do tega, da bi izpraznila tako ugodne
strateške položaje.
Tudi glede LR Kitajske je za zdaj
vse po starem. Amerikanske grožnje
nobeden ne jemlje resno, nobeden pa
si tudi ne lomi vratu, da bi se vrata
OZN odprla tudi dejanskim vUidarjem
največjega naroda na svetu.
Guatemdlska zgodba ima svoj pra-
stari epski zaključek: zapori so polni,
iščejo se rezervni zapori, pripravljajo
se posebna sodišča, spremenila se bo
ustava, vlada pa ho »po možnosti« oskr-
bela, da ne bo prišlo do osebnega ma-
ščevanja. Kakšna farsa v tej drobni
spremembi statusa quo na zahodni pol-
obli! Ko je Neron v strahu pred tek-
meci menil pobiti vse senatorje, mu je
Seneca, filozof, rekel: »To sicer lahko
storiš, toda pobij kolikor hočeš ljudi,
svojega naslednika ne boš nikoli do-
tolkel.« To velja seveda tudi za gang-
sterske condottiere velehranjevcev od
United Fruitsa. Ta amerikanski »rull
back« ima svojo Ahilovo peto, iz katere
bo zgodovinska Nemesis nekoč skovala
svoj meč. Pred kratkim smo videli film
»Zgodbe iz predmestja« po zgodbah
Johna Steinbecka, ki nam je prikazal
drugo Ameriko, kakor smo jo navajeni
videti v broadwayskïh zgodbah. Tudi ta
Amerika je močna in živa realnost. Na-
pak bi bilo iz enega dogodka skovati
neko splošno veljavnost. Človeštvo pre-
trpi lahko strahoxñte izgube, le svoje
poti k človečanskim idealom ne sme
izgubiti. Ne sme se mu zgoditi, kakor
pravi dramatik T. S. Elliot: Pretrpeli
smo več kakor izgubo človeka, izgubili
smo v temi svojo pot (We have suffe-
red far more than a personal loss, we
have lost our way in the dark). In da
končam z besedo antičnega modreca
Aristotela, ko so ga vprašali, kaj ima
od filozofije: лТо, da prostovoljno sto-
rim tisto, kar drugi delajo iz strahu
pred zakoni.« Tudi to si velja zapom-
niti. 1 Q
Ob zaključku rentgenskega slikanjai
prebivalstva okraja Celje
Dne 10. maja t. 1. so prišle na območje
našega okraja tri zdravstvene ekipe,
katere je poslal Protituberkulozni in-
štitut Golnik z nalogo, da rentgensko
slikajo vse prebivalstvo našega okraja
v starosti nad 15 let.
Okrajni operativni štab za izvedbo
fluorografske akcije je s pomočjo ob-
činskih ljudskih odborov sestavil spi-
ske, po katerih je bilo 77.020 obvezni-
kov, ki naj bi bili fluorografirani.
Občinski štabi, kateri so bili foi-mi-
rani in zadolženi, da prebivalstvo sezna-
nijo s pomenom te aikcije ter jo na svo-
jem terenu organizacijsko pripravijo in
vodijo, so k temu pristopili s polnim
čutom odgovornosti in dobro izvedli
vse potrebne predpriprave. Na zborih
volivcev, na vaških sestankih članov
SZDL in preko tečajnic RK, katere so
letc-3 zaključile svojo zdravstveno izo-
brazbo, so izvedli široko propagando in
ljudem temeljito objasnili to veliko, la-
hko bi rekli, splošno zdravstveno akcijo.
Ljudje so to skrb za zdravje našega
ljudstva, ki jo izkazuje ljudska oblast,
toplo pozdravili. Udeležba in odziv pre-
bivalstva nam to jasno pričajo.
V osmih tednih, kar je trajalo na ob-
močju okraja fluorografiranje, je bilo
rentgensko slikanih okoli 75.000 oseb.
Opravičeno se pregledu ni odzvalo le
1924 oseto, kar znaša 2,49%. To so pred-
vsem težki bolniki, porodnice in starčki,
kateri niso bili sposobni priti do fluoro-
grafskhi baz. Niti težke iposledice povod-
nji, ki je v začetku junija močno razde-
jaila naše ceste, niso imele nikakšen
vpliv na udeležbo. Res je, da marsikje
fiuorografski avtobusi, zaradi porušenih
mostov in razdejanih cest. niso mogli
do planiranih baz, kot n. pr. v Tevče,
Erezo, Vrh nad Laškem, Lokavec itd.
Zaradi tega so imeli ljudje po uro in
več hoda do baze. Res je, da bi bil pre-
gledan marsikateri starček več, tako pa
ni mogel hoditi po ure daleč do baze,
prevoz pa tudi ni bil mogoč, saj so mo-
rali ljudje marsikje preko polj in trav-
nikov, ker je ceste odnesla voda.
V celotnem okraju je neopravičeno —
od slikanja obveznih 77.020 izostalo le
128 oseb, ali 0,1% tako, da je udeležba
vseh obveznikov 99.9%. To so ljudje —
zelo redke izjeme, ki jim ná mar niti
lastno zdravje, niti ne čutijo odgovor-
nosti za zdravje svoje okolice. Ne po-
znajo ne discipline niti solidarnosti pri
na'porih za ljudsko zdravje.
Ob zaključku naj se zahvalimo tudi
osebju teh ekip, ki je nesebično delalo
in marsikaterikrat visoko preseglo dnev-
no zmogljivost pregledov. Saj so vča-
sih slikali do 1000 in tudi več oseb,
kljub temu, da je norma le 600 oseb na
dan. Občinski ljudski odbori in občin-
ski štabi so z razumevanjem spremljali
in pomagali ekipam, in je ta/ko v med-
sebojni pomoči potekalo delo mnogo
lažje.
Okrajni ljudski odbor se je zdravstve-
nemu osebju za njihovo nesebično delo
zahvalil in dal priznanje.
Prebivalstvo zanimajo rezultati od-
kritih obolenj. Zal pa še do danes ni-
smo mogli izvesti kontrolnih pregledov
osumljenih fluorografskih i)osnetkov,
kar je posledica povodnji, ker je Proti-
tuberkulozni dispanzer v Celju z rent-
genskim aparatom postal žrtev popla-
ve. Cim bo Protituberkulozni dispanzer
v Celju v polni zmogljivosti, bomo pri-
čeli z zdravstvenimi pregledi in zdrav-
ljenjem vseh osumljenih in odkritih
bolnikov.
Okrajni štab za fluorografiranje
Celje
Težka delovna nezgoda
v rudniku Huda ¡ama
Ce preganjam.o gospodarski kriminal
in če proti njemu pišemo z vso ostrino,
potem^ moramo biti še ostrejši proti
vsem tistim, ki s svojo neodgovornostjo
spravljajo ob zdravje in življenje naše
delovne ljudi.
Dne 5. julija je v rudniku Huda jama
delal poleg drugih na 7. etaži Jožefa
Polje tudi 20-letni vozač âkorja Martin
iz Podvina pri Laslcem. Tesaril je na
vpadniku skupno s kopačem Razbor-
škom. Ob 10.05 je dovozač Medved pri-
pel za vlečno vrv dva vozička premoga
in dodal še tretjega (čeprav je to pre-
povedano) z lesom. Skorja in Raebor-
šek sta se odstranila s proge; vozičl^
so lezli navzgor in ne dolgo za tem s«
se vsi trije vrnili — utrgala se je jekle«
na vlečna vrv. Vozički so pobrali me^
potjo Skorjo Martina in ga vlekli okoli
14 metrov s seboj, kjer je obležal z raz-
bito lobanjo v nezavesti ob iztirjenih
vozičkih.
Pri preiskavi in na razpravi bodo ver-
jetno pretehtane vse pomanjkljivosti,
ki so povzročile to težko nezgodo (tov.
Skorja še sedaj po enem tednu ni pri
zavesti), vendar je javnosti le treba že
sedaj povedati, da so tudi za to nezgo-
do krivi odgovorni ljudje, ki moraje
skrbeti za varnost delavcev. Tudi tu
naj bi se Zavod za socialno zavarova-
nje postavil na stališče, da morajo vse
stroške nositi odgovorne osebe in ce-
lotni kolektiv rudnika.
Očitno je, da je nezgoda nastala pred-
vsem zaradi tega, ker se je odtrgala
jeklena vlečna vrv. Tudi ta nezgoda se
lahko zgodi, morda bi ob določenih po-
gojih b'iq celo opravičljivo, v konkret-
nem primeru pa nikakor ne. Ta ista vrv
se je namreč pretrgala že prej, in sicer
pred dvema dnevoma, drugič v noči
pred samo nezgodo in tretjič v času,
ko je ta povzročila tako težko ne-
zgodo. Nihče ne тоте trditi, da o tem
niso bile obveščene odgovorne osebe —
nesreča dokazuje, da nihče ni ničesar
storil, da bi obrabljeno jekleno vrv, ki
se je že prej dvakrat pretrgala, zame-
njali in s tem prav gotovo preprečili
nezgodo.
Kdor je odgovoren, naj odgovarja —
slcuipnost ne more nositi bremena za ne-
zgode, ki jihi povzročijo posamezniki ali
kolektivi.
Kaj bi k temu dejali?
Pri nas se radi pobahamo, da smo
kulturni, s tem pa hočemo povedati,
da smo dobrosrčni, da poznamo in ima-
mo visoko razvito srčno kulturo in vse
lepe lastnosti, ki jih naj vsebuje izraz
kultura. Ce bi bilo povsod tako, bi bilo
prav in lepo, toda ki-atek sprehod po
terenu nudi človeku sliko, ki kaže ljudi
brezsrčne in nedostopne za sočustvo-
vanje do sočloveka.
Pri Romovüi v Ogorelcu živi pri hiši
gotovo že kakih 50 let hlapec Fidler
Janez in služi svoj vsakdanji kruh v
bednih razmerah. Stanuje kar v hlevu,
saj za takega pač ni primernejšega pro-
stora, ker ne pozna snage in ima še
druge napake, da kratkomalo ne sodi
med ljudi, razen pri delu seveda. Re-
vež je »pametnim« za zabavo in ne-
slane šale, saj drugega ni pričakovati
od njega. Toda človek bi boljši postopek
pričakoval od tistih, ki so prišli pozne-
je k hiši kot Fidler, kot n. pr. Rom
Neža in ostali, ki pri zdravem razumu
dovoljujejo, da uganjajo mlajši z ne-
srečnim Fidi er jem stvari, ki niso člo-
veške. Tako vedo povedati ljudje, da
je Romov Jože Fidlerju pomagal pri
britju na ta način, da mu je brado
enostavno posmodil. Drugič so Fidlerju
zopet pritisnili roko na vročo peč, češ
da se bo vsaj pošteno ogrel. Najbrž
ljudje ne lažejo, ko dajejo take izjave.
Fidler »razumljivo« ni socialno zava-
rovan in bi mu radi nekateri priborili
sedaj pokojnino. Toda kdo bo plačal
prispevke za nazaj, kakih 50.000 din.
Sama pokora je s takima ljudmi, sami
stroški, haska pa nobenega, saj Fidler
na primer poje za dva druga, je pač
nesrečen, ker ima tako razvito postavo.
Čudno, da ga sploh držijo pri hiši.
Menda res iz samega usmiljenja!
Nič boljše se najbrž ne godi Fidler-
jevi Ani na Vrheh, ki stanuje v podob-
nih razmerah pri Jezovšku Alojzu. Ta
jo je na nesrečo podedoval, nevšečno
preužitkarico z zapravljenega pK)sestva.
Lastnika so zaradi zapravljivosti lahko
spodili s posestva, niso se pa mogli
znebiti nevšečnih preužitkaric Minke
in Ane. Minka je vendarle dobro sto-
rila in je umrla, v breme je pri hiši
še Ana, ki tudi živi v hlevu in potrpež-
ljivo prenaša kulturne postopke obzir-
nih gospodarjev.
Na Gorici najdeš Straška Jurija v
hlevu na trdem ležišču, za vzglavje
ima kamen, s kamnom obloži tudi ode-
jo, da je krave ne požro. To je brat
gospodarja Straška Antona, ki toži,
da ima v življenju samo smolo in ne-
srečo, kar drži, toda bratu bi v nesreči
in bolezni lahko privoščil boljše ležišče.
Sele po dolgih letih se je spomnil, da
spada brat v dom onemogliii, toda na
občinske stroške. Jurij je gluhonem,
opravlja pa lažja dela pri hiši, vendar
vsi takoj naglasijo, da nimajo od njega
prave koristi, temveč samo zgubo. Res
hude nadloge tarejo ljudi! Navsezadnje
bo še kdo ugotovil, kako nepraktični
so tisti, ki imajo svoje sorodnike, pre-
užitkarje in hlapce kljub omejenosti,
bolezni in oslabelosti po stanovanjih,
kamor spadajo vendarle samo ljudje,
od katerih imamo koristi.
Toliko tega se nabere, da ne kaže
vsega napisati. Na Javorniku je sta-
noval v zapuščeni kajžici Vovk Ernest,
prüeten možak, ki ga moči že zapušča-
jo. Pa se je mlad par poročil in se
naselu v kajži, Vovka pa v hlev, kuha
pa si kar na prostem. Morda se bo
našlo kako primernejše stanovanje za
Vovka. Podî>oro mu je odbil oče dekle-
ta, ki se je naselilo v kajžici, ker je
Vovk baje še delazmožen. Pri svojih
49. letih bo najbrž težko dobil primerno
zaposlitev. O tem bodo še razpravljali
pri socialno-zdravstvenem svetu.
Ocvirk je lovec Ln dober posestnik,
kar mu pa pripravlja tudi hude skrbi.
V teh skrbeh je najbrž tudi pozabila
vsa obitelj na lovskega psa, istrskega
ptičar ja, ki jim ga je zaupala lovska
družina v Storah. Pes bi bil od lakote
poginil, da se ga ni usmüil človek, ki
se je pred kratkim vpisal v lovsko dru-
žino in res lepo pazi na psa. Se vam
ne zdi čudno, da lahko in srne lovec
tako zanemariti lovskega psa z rodov-
nikom? Ce že spregledamo človeški čut
do živali.
Sosed Kovač je še bolje stoječi kmet,
nabavil si je črno psico — ovčarko, lep
primerek, na katerega bi lahko bil po-
nosen. Najbrž je zaradi drugih skrbi
pozabü na rejo psice, ki je medtem
skotila lepe mladiče. Uboga psica se
je po dveh letih vrnila k prejšnjemu
gospodarju v Šentjur, ki jo je spravil
spet v Store, kjer se je popolnoma iz-
črpane psice usmilil dreser psov in jo
bo skušal spraviti dobrim ljudem v
roke.
Kaj pravite k taki kulturi?
(Nadaljevanje s 1. strani.
IV. seja
ljudskega odbora
4 din na liter. Tudi stroji za predelav*
mleka predstavljajo problem, ker pa v
tej smeri ni videti bližnje rešitve, j«
ljudski odbor sklenil, da bi Mlekopro-
met postal zadružno podjetje, zaradi če-
sar se že dogovarjajo z OZZ. Na ta »a-
čin bi KZ v bližini Celja dale več mis-
ka na razpolago, kar bi zmanjšalo pre-
vozne stroške, za lažji prevoz pa bi skr-
bela tudi OZZ, ki bi pomagala s er«-
jim avtoparkom.
Plinarna bo ustavljena
Naprave v Plinarni in plinska najpe-
Ijava je tako ostarela, da gre nameste
dovoljenih 15% od dnevne proizwodnj«
33% plina v izgubo. Zaradi visoko ce- .
ne premoga in amortizacije, znaša
lastna proizvodna cena 55.02 din, zato
je prodajna cena znatno nižja, čeprar
se zdi naročnikom že tako previsotka.
Tako dela Plinarna s stalno izgubo, ki
jo mora kriti ljuds¡ki odbor. Ker je take
delovanje nekoristno in ker že tudi
drugje ipo svetu ni več plinarn, so skle-
nili, da bo obrat Plinarne v kratkem
ustavljen. Vendar je plin za nekatere
obrate, predvsem za laboratorije, nujn»
potreben, zato bodo nadomestili porab«
plina z butanom. Tudi nekatera gospo-
dinjstva se bodo lahko okoristila z bu-
tanom, in to takoj, ko bo TEP pričela
v dovoljni količini izdelovati jeMenke.
Cena take jeiklenke bo okoli 40O din im
količina butana bo zadostovala v zmer-
nem gospodinjstvu za približno dva me-
seca.
O nadaljnji uporabi EJkonoimije aa
Prešniku še niso dokončno ničesar side-
nili, ker mora ^wsebna komisija pro-
učiti, za kaj je ekonomija najbolj ko-
ristna. Imenovali so tudi komisijo a*
potrjevanje tarifnih pravilnikov in Ko-
misija za imenovanja je predlagala no-
va imenovanja.
(nadaljevanje s 1. strani.)
Ob 10'íetnici Rdečega kriza
RK, so dosedaj dobila milijonske vsote
za napeljavo zdrave pitne vode, uredi-
tev greznic, postavitev higienskih stra-
nišč lin postavitev primernih hlevov.
Tečaji za žensko mladino, katere je v
dveh letih obiskovalo 16.273 deklet, pa
bodo še nadalje glavni elementi dviga
higiene na vasi.
V borbi proti tuberkulozi ima tudi
protituberkulozna sekcija pri Rdečem
križu svoj delež. Po uradnih statistikah
je prikazano upadanje te "bolezni, k-^
je brez dvoma delna zasluga sekcije
pri RK.
Organizacija Rdečega križa si je na-
ložila tudi dolžnost, da s svojim šte-
vilnim članstvom pridobi čim več pro-
stovoljnih krvodajalcev, ki bodo zdrav-
stvenim ustanovam brezplačno darovali
kri ter tako omogočili cenejše zdrav-
ljenje. Vendar v lanskem letu 4 tone
krvi, ki so jo krvodajalci prostovoljno
darovali ni krilo potreb v zdi-avstvu.
Se dve panogi sta, ki jim mora Rdeči
križ oskrbeti množično sodelovanje in
podporo vsega članstva. To je široko
zdravstveno skrbstvo in borba proti pi-
jančevanju.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA RDECEGA KRIŽA
v proslavo 10. obletnnce, ko je büa
11. julija vGradacu v Beli Krajini usta-
novljena organizacija Rdečega križa za
Slovenijo, je Mestni odbor Rdečega kri-
ža v Celju v nedeljo doDoldne priredil
v kino dvorani »Union« slavnostno aka-
demijo. Tov. ОПка Hojnikova je podala
zgodovino ustanovitve Rdečega križa
tako mednarodno, kakor tudi zgodovi-
no Rdečega križa in njega delovanje т
stari Srbiji in bivši Jugoslaviji. Po pro-
padu Jugoslavije je organizacijo Rde-
čega križa razpustil okupator. Iz^črpno
je orisala tudi delovanje in razvoj Rd.?-
čega križa v Sloveniji od lota 1944 da-
lje. Rdeči križ krepko deluje na vseh
področjih. Njega uspešno delo smo la-
hko najbolje videli v lokalnem morilu.
ko je naše mesto in bližnjo okolico pri-
zadela strašna povodenj. Sledile so štiri
točke, ki so jili igrali tamburaši SKUD
»France Prešeren«, deklamacija in рет-
ske točke, ki jih je zapel moški pevski
zbor SKUD »Ivan Canikar«. Ob koncu je
MO RK z zahvalnimi diplomami odli-
koval 56 članov in članic iz terenskih
organizacij RK, ki so v letih po asvo-
boditvi nesebično in požrtvovalno delo-
vali in še delujejo т tej človekoljubna
organizaciji. M. C.
PLINARNA
VODOVOD
CELJE
Pošilja preko svojega omrež.ja
gorilni plin in vodo. Prodaja
koks na drobno in debelo.
Kolektir čestita k prazniku
mesta Celja in Dnevu vstaje!
Odpadni SVINEC kupimo vsako
količino po najvišji ceni.
Odpadpromet Laško
štev. 28
»Sa\ànjslci vestnik«, dne^lS. julija 1954;
Stran 3
Gojmir Melik:
PartizansRe tiskarne net
Stojerskem   borM za sv^obodo
Na Štajerskem so Nemci izfpolnjevali
Hitlerjevo zapoved: Napravite mi Šta-
jersko nemško! V grmadah so gorele
elovensike knjige, dolgi vlaki in kolone
avtobusov so drveli po lepih štajerskih
•estah. V teh vlakih in avtobusih so
sedeli štajerski možje, žene, fantje, de-
kleta in otroci. Iztrgali so jih iz nji-
kovih domov, z majhnimi culami so šli
T svet — izgnanci. Deset tisoči. Dan
in noč.
Štajerska je lepa dežela, polna go-
zdov, urejenih sadovnjakov in vzornih
vinogradov, zato je Nemcem tako di-
šala, da so jo takoj priključili svojemu
rajhu. V najkrajšem času so jo hoteli
ponemčiti. Slovenski živel j na Štajer-
skem je trpel. Deset tisoči so bili iz-
gnani v Nemčijo, Poljsko, Srbijo in po
vsej EvropJ, tisoči so umirali v koncen-
tracijskih taboriščih Dachau, Maut-
kausen, Auschwitz, tisoči so padli kot
talci doma ali bili javno obešeni sredi
svojih mest in vasi.
Začele so pokati partizansike puške.
Borci so se začeli zbirati v gorah okrog
Savinjske doline. Njihov program je bil
kratek in jasen: upor! Le boj je bila
rešitev! Boj je bUa pot v svobodo, toda
težak boj, hoj na lastnih ramah.
Osvobodilna borba Štajerske je tesno
povezana s pohodom XIV. divizije
Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije,
ki je v januarju in februarju 1944 na-
pravila težko, a slavno pot z Dolenjske
mimo Zagreba na Štajersko, ki jo je
prekrižala prav do Koroške. Ta pot je
bUa kot porok Štajersiki, da ni izgub-
ljena in da bo rešena hitlerjevskega
pekla.
Odličen vzpon osvobodilnega gibanja
»a Štajerskem je pomenu tudi razvoj
tistih činiteljev, ki so posredno ali ne-
posredno vplivali na razvoj -političnih
dogodkov. Iz prvotnih skromnih začet-
Jcov propagandnega dela se je razvil
ogromen aparat, ki je prinašal resnico
in razgaljal zločinstva tujih in domačih
izdajalcev. To delo so siprva opravljale
ciklostilne tehnike, ki so v povečani
meri pokazale potrebo po tiskani besedi,
potrebo ipo partizansikem tisku.
Pisati o partizanskih tiskarnah, pa
maj so bile v zamreženi Ljubljani, sredi
ozemlja, zasedenega po okupatorju ali
»a osvobojenem ozemlju, se pravi pisati
o ljudeh, ki so s primitivnimi stroji in
•b pomanjkanju najosnovnejšega ma-
teriala, potrebnega za tisk, na eni strani
zadajali okupatorju udarce, vredne
»darcev naših brigad, na drugi strani
pat dvigali s tiskano besedo borbeni duh
delovnega človeka in mu posredovali
vse tisto, kar se je dan za dnem doga-
jalo po domovini in izven nje.
Postavljanje partizanskih tiskam je
büo zvezano z neštetimi težavami, ki j.ih
razume le tisti, ki je posredno ali ne-
posredno sodeloval pri gradnji takšnih
svetišč partizanske resnice. Tehničnim
težavam se je pridružilo še nešteto
drugih ovir. Skoraj ves tiskarski kader
.ie biäo treba vzgojiti. In kakor so na-
stali v vojski iz preprostih kmečkih in
delavskih fantov komandanti, tako so
postali v tiskarnah naši mladinci in
mladinke mojstri svojega posla. Skraitka
— pomanjkanje strokovnih moči, teh-
Aične zapreke okolij in razne druge
evire so se kopičile, toda partizanska
vztrajnost jih je odstranjevala in tako
je tudi na Štajerskem prišlo do prvih
legalnih tiskam.
Partizanske tiskarne na Štajerskem
so tesno povezane z udarnimi napadi
VI. brigade in uničevanjem sovražnih
postojank v Savinjski in Moravski do-
lini pod vodstvom kapetana Simona,
kajti z osvoboditvijo Zgornje Savinjske
ck>line je dobu jkartizanski tisk ugodna
Wa za organizacijo samostojnih tiskam.
In ne samo to! Štajerska je v nadaljnji
•Bvo'bodilni borbi potrebovala še več
studijskega in propagandnega gradiva.
Nadalje so ipartizanske tiskarne na Šta-
jerskem močno razbremenile partizan-
ske tiskarne na Dolenjskem, ki so do
iedaj zalagale s tiskom tudi štajerske
predele in s tem je odpadlo tudi veliko
breme z ramen naših partizanskih ku-
rirjev, ki so morali po tako dolgi poti
2 Dolenjske na Štajersko nositi nahrbt-
nike, napolnjene z »Ljudskimi pravi-
cami«, »Slovenskimi poročevalci«, bro-
šurami, letaki itd. Partizanski kurirji
so bili n^reč naša pošta. Vsako uro so
bili na poti, vsako uro so raznašali
»aidnje številke našega časopisja, zadnjo
2birko partizanskih p>esmi, zadnjo bro-
furo, ki je dajala smernice za novo delo
*i brošuro, M je opisovala zadnji boj,
*^tak, ki je opozarjal na najbolj pereča
vprašanja. Ta pošta ni poznala starih
novih državnih meja. ni je prepre-
čila železniš;ka proga, ob kateri so stala
^UTikerji na vsakih 50 metrov. Kurirji,
ki so ,po točnem redu opravljali svojo
f*^bo, so bui јгшаМ. Marsákateira nji-
*ova pot je bila prava bitka.
Vso pomoč pri organizaciji partizan-
skih tisikam na Štajerskem je nudila
naša Partija. Pri Centralni tehniki KPS
je bil ustanovljen »Grafični oddelek
Centralne tehnike KPS za Gorenjsko,
Štajersko in Koroško«, ki je prejel na-
logo, da organizira partizanske tiskarne
na Štajerskem. Dne 1. septembra 1944
je^ Centralna tehnika KPS temu Gra-
fičnemu oddelku izstavila vsa potrebna
poobastila za organizacijo. Ta naziv je
ta forum dobil zato, ker je skrbel za
potrebo -tiska za celotno Štajersko tja
do Prekmurja, za Koroško in za Go-
renjsko do železniške proge Ljubljana—
Kamnik.
Ne glede na ciklostilne tehnike sta
za organizacijo partizanskih tiskarn na
Štajerskem značilni dve obdoibji.
Prvo obdoibje od septembra do sre-
dine novembra 1944 obsega v glavnem
prestavitev partizanskih tiskam iz Go-
renjske na Štajersko. Te tiskarne so se
namreč nahajale na Gorenjskem na
takih terenih, kjer jih je okupator
stalno kontroliral, po drugi strani pa so
belogardisti začeli organizirati svoje po-
stojanke okrog Domžal, katerim so bile
te tiskarne tm v peti.
Drugo obdobje je doba dobre in po-
večane organizacije tiskam v Zgornji
Savinjski dolini. Začetek tega obdobja
sovpada v čas nenadnega vdora Nemcev
v Zadreško dolino in njihovega požig*«
vasice Bočne sredi novembra 1944.
Konča pa se konec decembra 1944 z ve-
liko ter iK)slednjo nemško ofenzivo v
tem predelu.
(Se nadaljuje.)
Zig Todstva
štajerskih
partizanskih
tiskarn
PREBOLD ' zibelka partizanstva
za Savinjsko dolino praznuje svoj
občinski praznik
Preteklega leta je bil z odlokom Ob-
činskega ljudskega odbora proglašen
22. julij za praznik občine Prebold. Na
ta dan je bila leta 1941 na področju
občine iz vrst komunistov iz Prebolda
in Zabukovce formirana I. Savinjska
četa. To je bila prva partizanska for-
macija v Savinjski dolini, ki se je s
svojimi številnimi drznimi borbenimi
akcijami proslavila kot zelo hrabra in
udarna četa. Prebivalci Savinjske pa
tudi Šaleške doline dobro poznamo nje-
na hrabra borbena dejanja, ko tudi v
času največjih zmag hitlerjevske voj-
ske na vseh bojnih poljih ni mirovala
ampak je s svojimi nenehnimi oboro-
ženimi akcijami prizadejala velike ma-
terialne in človeške izgube okupatorju.
V posebno živem spominu je gotovo
Šoštanjčanom, ki so se neke novem-
brske noči leta 1941 nenadoma znašli
v osvobojenem mestu, kajti to je büo
delo I. Savinjske čete. Na žalost sta
preživela NOB samo dva borca te
slavne čete, vsi ostali so darovali svoja
življenja 'na oltar domovine.
Prebold je tudi sicer znan kot žarišče
partizanskega gibanja. Cesar se je do-
bro zavedal okupator, zato je še po-
sebno pohitel s svojimi zverinskimi de-
janji nad prebivalstvom, streljanjem
talcev, pošiljanjem v koncentracijska
taborišča ipd. Občina Prebold je dala
v času okupacije skupno s padlimi borci
NOB, talci lin umrlimi v koncentracij-
skih taboriščih 173 žrtev fašizma, med
katerimi so büi znani borci za pravice
delovnega ljudstva, kot narodni heroi
Slavko Slander, Anton Pečnik, Vera
Slander in dmgi.
Občani občine Prebold so sklenili te
svoj praznik praznovati na p>osebno
svečan način. Na predvečer praznika bo
skozi vas povorka, nato slavnostna aka-
demija, Tßo akademiji pa p>olaganje ven-
cev svojcev pred sF>omenik žrtvam fa-
šizma. V njih večen si>omin bodo po
obronkih bližnjih planin zagoreli kre-
sovi.
Na dan praznika bo dopoldne slav-
nostna seja Občinskega ljudskega od-
bora skupno s predstavniki organizacij,
po seji pa polaganje vencev predstav-
nikov organizacij pred spomenik in od-
kritje spominske plošče padlemu par-
tizanu Mraku na Žvajgi. Glavni del pro-
slave bo popoldne združen s proslavo
Dneva vstaje v La tko vi vasi, kjer bo
istočasno tudi odkritje spominske plo-
šče padlim in talcem iz te vasi. Poleg
proslave bodo tudi razni kulturni na-
stopi ter za zaključek zabava.
Prezimouališča-
Terčak Stane:
Po vrnitvi I. štajerskega bataljona iz
Brežiškega ipohoda v Griže, je štel ba-
taljon окоЦ 50 mož. Vsi so odšli v pre-
zimovališča.
' Ako pogledamo akcije, ki so jih par-
tizani izvi-šui v tej nenavadno ostri zi-
mi, vidimo, da so se vrstila v tem času
samo dejanja manjšega obsega. Kakšni
so bili vzroki? Teren sam je bil mnogo
nevarnejši zaradi močnih nemških sil
kakor kjer koli drugod. Vodstvu pa je
büo mnogo na tem, da se čim več par-
tizanov, teh prvih borcev ohrani, kajti
to je bil kasneje najpredanejši in naj-
boljši kader. Možnost je bua zaradi iz-
redne zime, težkega stanja in nepopolne
organizacije le ena: da bataljon v manj-
ših skupinah prezimi v bližini najpreda.
nejših ljudi na terenu, ki so jim nudili
tudi najpotrebnejšo hrano.
Komandant Stane je takoj po priho-
du nazaj v Griže odšel na poročanje v
Glavno poveljstvo na Dolenjsiko. Rezul-
tat tega Stan eto vega odhoda je že na-
slednji mesec formiranje I. grupe od-
redov preko Karavank in Kamniških
planin.
Nekaj dni po Stanetovem odhodu so
skupine odšle na določena prezimova-
lišča. Med temi skupinami so bile vzpo-
stavljene kurirske zveze. Na celjskem
območju so prezimovale naslednje sku-
pine prvoborcev. ki so štele 6—10 mož.
' Prva skupina sd je napravila bunker
okrog 300 metrov pod vrhom Mrzlice v
bližini kmeta Fojta. Po njem imenuje-
mo tudi to njihovo prezimovališče Foj-
tov bunker. Ta bunker so Nemci našli,
vendar so se borci pravočasno umak-
nili. Fojtovo družino so Nemci aretirali
in jo odgnali v taborišče. V tem bun-
kerju so prezimovaii Miha Šošter-Do-
broveljski Miha, Ludvik Zupanc-Ivo,
rudar Raček iz Zabukovce in še neka-
teri drugi. Tukaj je bü zbran cvet naj-
boljših štajerskih kurirjev.
Druga skupina, pod vodstvom bratov
Jožeta in Ladislava Letonje, je odšla
na Paške vrhove, kjer sta bila ta prvo-
borca doma. V času najhujših vremen-
skih neprilik, saj je bilo snega nad 1 m,
je prežimo vala skupina na skednju pri
kmetu Turineku v Paskih vrhovih. —
Kmet Turinek je imel zelo dobre zveze
s šoštanjskimi aktivistu Kasneje so ga
Nemci pred domačo hišo ustrelili.
Kakor hitro so se vremenske prilike
izboljšale, so si napravüi bunkerje v
Turinekovem gozdu približno 10 minut
od hiše na šentandraški strani, V tem
gozdu je §e danes vidnih devet razpad-
lih lesenih kolib, kjer so bivali ti p^rvl
borci nekako do srede aprila. Bili so iz-
dani ter so se pod borbo umaknili pro-ti
Mozirskim planinam. Nato so se formi-
rali po ix)velju I. štajerskega bataljo-
na z dne 27. III. 1942 v tako imenovani
Siandrov bataljon. Komandir te skupi-
ne je bil v tem času Lado Letonja. Oči-
vidci trde, da je ta skupina štela v
zgodnji spomladi že okoli 35 borcev. To
bo tudi držalo, ker je razpadlih bun-
kerjev še sedaj 9 vidnih. Ta skupina je
med takratnimi aktivisti znana pod ime-
nom Šentandraška četa. Šentandraške
čete dejansko nikdar ni bilo. To skupino
so pač imenovali tako, ker je prezimo-
vala na šentandraških terenih.
Povelje za koncentracijo štajerskega
ali Šlandrovega bataljona ima izrecno
omenjenega tudi Goloba (partizansko
ime za Jožeta Letonjo) kot starejšega
partizana, da ostane na tem terenu kot
politični delavec. On je leta 1942 sekre-
tar komiteja za Savinjsko dolino.
Tretja skupina se je ločua od šent-
andraške skupine in je odšla v Mozir-
ske planine (Smihel nad Mozirjem). V
tej skupini je bil tudi partizan Vili Re-
beršek-Cuk iz Peti'ovč. Mesta, kjer se
je nahajal ta bunker, se ne spominja
nihče.
Četrta skupina je bua v »Peklu«. To
je podzemeljska jama v bližini Stan-
groba pod Novo Štifto v Zgomji Savinj-
ski dolini. O tej skupini piše partizan
»Švaba« v dnevniku, ki se nam je ohra-
rdl.
Peta skupina je prezimovala nekje v
šentpavelskih hribih.
Mislinjsko-šaleška četa, pod komando
narodnega heroja Mihe Pinter j a-Tol eda,
je bila nekaj časa v okolici Klovna, na-
to pa je odšla v Šaleško dolino. Nekje
na vznožju Pohorja je tudi prezimo-
vala. Revirska četa je odšla r Trbovelj-
sko gričevje. Skupina, ki je prezimo-
vala na trboveljski strani Mrzlice pri
Sv. Katarini, je bua v zimi izdana in
skoro vsa propadla. Šest borcev, ki se
niso mogli rešiti, so zažgali pod seboj
mino. Ti so vsi jimaško padli. Tudi v
bližini Izlak je prezimovala manjša sku-
pina I. štajerskega bataljona. Na Po-
horju nad Rušami pa je prezimovala
Ruška četa, v kateri se je nahajal na-
rodni heroj, znani Alfonz Sarh.
Najmočnejša partizanska moč na Šta-
jerskem je bua skupina, ki jo je vodil
komandir Ladislav Letanja v Paskih
vrhovih. _
V začetku aprila se je na povelje, ki
ga je podpisal takrated pohtkomisir
Bor-Boris Cižmek, zbralo okoli 100 pr-
voborcev iz prezimovališč.
To je bua skoro vsa partizanska moč
na Štajerskem v zimi i. 1941.
Oddolžimo se padlim žrtvam
v Grižah
Na »Dan vstaje«, dne 22. julija 1954
bo ZB občinskega LO v Grižah prire-
dila lepo svečanost — odkrila bo spo-
menik žrtvam padlih v NOB.
Dokončujejo se zadnja dela 7.a pri-
pravo te svečanosti. Spomenik bo stal
na zelo primernem kraju ob križišču
cest; Žalec—Zabukovca in Prebold—
Petrovce nasproti še nedograjenega kul-
tu rnoprosveipega doma.
Kraj, kjer bo stal spomenik, je res-
nično v žarišču gospodarsko-kulturnega
dela, saj teži k temu kraju rudarska
Zabukovca ter okoliške vasi: Griže, Mi-
gojnice, Liboje, Sešče in druge, isto-
časno je v neposredni bližini letnega
^gledališča »Limberg«, ki je danes zna-
no daleč naokoli. Vsem je znano, da je
bila prav tu zibelka delavskega giba-
nja že v predaprüski Jugoslaviji, da so
ravno iz rudniškega revirja izšli prvi
borci proti takratnemu režimu. Zaradi
tega, ker so dvigali zavest delovnih
množic, so büi preganjani, mnogi so
okusüi ječe in koncentracijska tabo-
rišča, kot so bila: Bueča, Mitrovica in
druga. Vsa ta zatiranja niso zlomila
volje napredno mislečih ljudi, ampak
so rodüa predane komuniste in Sko-
jevce, ki so v momentu okupacije takoj
sledili pozivu Komunistične partije ter
stopili v borbo za svobodo in socialne
pravice delovnih ljudi
Vsem so pwznana imena: Peter Šprajc,
Letonja Jože, Uran jek Ivanka, Lapa j ne
Franc in še mnoga druga, ki so zibrali
okrog sebe najboljše in predane de-
lavskemu razredu in organizdrali 26. ju-
lija 1941 pod vodstvom Letonje Jožeta-
Kmeta, I. slovensko partizansko četico.
Maloštevuna je bua savinjska četica,
вај je štela prvi večer, ko so se zbrali
ob Savinji le 17 partizanov, ki so kre-
nüi na prvi partizanski pohod ter se
ob zori utaborüi na Dobrovljah, v bli-
žini daleč naokrog poznanega kmeta
Juga. Mala partizanska četica se je
kmalu vživela т novo življenje, ne-
nehno je bua v stikih s terenskimi ak-
tivisti in tako dobivala najpotrebnejše
podatke o gibanju nemških sil, kakor
tudi prehrano za svoje IjudL
Kmalu so sledüe akcije kot požigi
švabskih kozolcev oziroma »marofov«,
katere so ei Nemcii prüastüi, a lastnike
slovenskih domačij izselili na vse mo-
goče strani. BÜO je nešteto malih akcii,
vendar je med njimi prva kot najjx)-
membnejša ta, da je bü s pomočjo re-
virske čete izvršen 24. avgusta 1941 na
rudnik Zabukovca napad, kjer je padel
prvi nemški »petoliznik« — »verkšuc«
Pobec. Ta akcija je visoko dvígnüa
moralo naših delovnih ljudi v vsem sa-
vinjskem okolišu in kljub raznim are^
tacijam in drugim provokacijam, ki
so jih Nemci na ta račun izvedli, ni
klonu duh borbenosti, pač i>a se je
še bolj dvignil, kajti, zavest vseh našik
svobodomislečih ljudi je bua močna in
vedeli smo le eno, da bijemo pravičen
boj — boj za svobodo. Še nešteto akcij
ima savinjska četica za sabo kot napad
na graščino Cmaka z združenimi močmi
revirske čete, za tem skupni napad z
revirsko in pohorsko četo na mesto Šo-
štanj, vsem je znan težak pohod vsek
teh četic na Brežice in še mnogo, mno-
go drugih vmesnih akcij, ki so že ta-
krat terjale mnoge fašistične glave pa
tudi izdajalske. Ta borba jasno ni va-
rovala naših življenj in tako je v t€^
večletni borbi terjala mnoga življenja,
saj jih je samo v griškem okolišu v
tej neizprosni 4-letni borbi padlo in
umrlo po koncentracijskih taboriščih ali
pa bilo ustreljenih kot talci kar 142.
Ravno prvi pobudniki, iniciatorji, ka-
terih imena sem že omenü, so daU
svoja življenja že v letih 1941 in 1942.
Kljub temu, da so padali v tej ne-
izprosni borbi mnogi, se v tem kraju
okupatorju narodnoosvobodilnega gi-
ganja ni posrečilo zlomiti, nasprotno —
prav padle žrtve so porajale nove bor-
ce, ki 8o nadaljevali borbo do končne
zmage.
Danes živi le še spomin in da se>
danes, ko uživamo sadove borbe, za
katero so dali toliki svoje najdražje —
življenje — oddolžimo s tem, da se
zberemo polnoštevilno dne 22 julij«
ob 3 popoldne ob spomeniku ter e tem
počastimo njihova neumrljiva imena.
Naj ne bo borca iz savinjskega oko-
liša, kakor tudi ne ostalih ljudi iz bliž-
nje in daljne okolice, ki ne bi pni-
Bostvovali in počastui spomin naših žr-
tev iB NOB.
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 16. julija 1954i
Stev. 28 i
OBSOTELSKA DOLINA
Le redko imamo priložnost videti v
naši dolini zares kvalitetno prireditev.
Naša dolina je pasivna in seveda tudi
kulturno ibolj zaostala. Na žalost po-
ssveca tudi okraj Celje premalo 'f>ozor-
nosti našemu kraju. Saj kljub jxxvabi-
lom nikoli ni odziva, da bi nas obiskali,
še manj, da bi prišli k nam s kakšno
idejo, kako naj izboljšamo delo ter nas
finančno podiprli. V vsej dolini ni no-
bene dvorane, razen v Pristavi, ta pa
je potrebna poštene prenovitve. V na-
črtu imamo, da bi zgradili prosvetno
dvorano in gasilski dom, toda nimamo
IX)trebn:ih sredstev.
V nedeljo, dne 4. VII. t. 1. smo s .po-
močjo Občinskega ljudskega odbora
Pristava, ki nam je odstopil prostor,
slavili otvoritev letnega gledališča, z
uspelo igro »Deseti brat«, po romanu
Josipa Jurčiča — priredil Mikek Ivan.
Obenem smo proslavili llO-letnico pisa-
teljevega rojstva.
Posebnost prireditve je ^bila v tem,
da ni zajela samo ozek krog igralcev
KUD Pristava, temveč so sodelovali
učitelji, člani KUD Virštanj, Podčetr-
tek in Krisitanvrh.
Nasilovno vlogo Desetega brata je od-
lično odigral Lešnik Rudi. S svojo igro
je pritegnil slehernega gledalca. Vlogo
Kvaisa je podal Kramar Tone tako kra-
soao, da so naši kmečki ljude z lahkoto
sledili igri. Marjana s Podleska je prav
tako odučno predstavil Plemenitaš To-
ne. Kr javi j a je odlično igral domačin
Zabav Lojze. Bil je kos težki vlogi in
je navdušil gledalce. Oberščaka je pri-
kazal najstarejši član KUD, ki igra že
nad 40 let, Krušič Alojz. Dolefa — Jar-
novič Božo, ki se je zelo potrudil in
zadovoljil gledalce, Benjamina, grašča-
ka na Slemenicah, je zelo dobro podal
Skale Ivan, tajnik občine Pristava. Ma-
nico, njegovo hčerko, Ranca Vida, ki je
s prikupnostjo pritegnila gledalce. —■
Zdravnika Venci j a je zelo dobro podal
Krimnpak Franc, njegovo hčerko Ma-
ričko pa Golič Julka. Solmoštra Zmuz-
neta — Cverlin Janez, v vlogi sodnika
pa se je odlikoval Šalej Vili. Pristne
Imiečke značaje so zelo dobro podali:
Dražajevega Franceta — Smeh Alojz,
deklico, Francljevo nevesto — Valen-
čak Ruža, Krivca je igral Sket Gvido,
biriča — Kregar Janez. Precej zahtevno
vlogo Matevžka je zelo dcbro podal
Sket Jurček. Kmečke fante isa dekleta
so igrali mladinci in mladinke iz Pri-
stave. Režiral je Jarnovič Božo, ki je
vložil ves trud v delo, ki je zares uspe-
lo in se je naša dolina uvrstila med
najboljše igralske skupine, kajti z igro,
ki je bila v nedeljo predstavljena v Pri-
stavi, lahko nastopi kjer koli. Trud, ka-
terega so igralci vložili v igro, je bil
poiplačan z izrednim obiskom vse naše
doline, saj so prišli ljudje iz vseh kra-
jev Virštanja, Podčetrtka, Imena, Olim-
ja, Loke in Žusma, Polja, Mestinja in
dmgod z avtobusi in kamioni. Priznanje
igralcem in zadovoljstvo gledalcev, je
pokazal velik aplavz, ki je sledil vsa-
kemu dejanju.
Zasluga, da smo dobili v Pristavi let-
no gledališče, gre predvsem predsedni-
ku KUD Albreht Bojanu in režiserju
Božu Jarnoviču ter seveda o'bč, od'ooru,
ki je prepustil park za letno gledališče.
KZ Pristava pa nam je posodila denar,
da smo nabavili sedeže in drugo opre-
mo.
Uspeh bi bil lahko še večji in delo
Lažje, če ne bi bilo ljudi, ki so delo, na-
mesto da bi pomagali, ovirali. Toda
igralci so kljub celodnevnemu delu na
polju prišli vestno na vaje in s trdno
voljo tudi u.speH.
S tem izredno velikim obiskom so
naši ljudje sami dokazali, 'kako napačne
so trditve posameznikov, da za kmečki
sloj spadajo le plehke burke in veselo-
igre, dokaza^^i so prav nasprotno, da na-
ši kmečki ljudje ravno tako radi vidijo
dobro pnikazana in lepa dela. Le s ta-
kimi prireditvami bomo dvignili kul-
turni nivo naše doline in zadovoljili
kmečke ljudi. Predvsem naj bo vzgled
vsem tistim, ki trdijo, da je delo v teh
krajih nemogoče. S skupno ipomočjo in
voljo se doseže lepe uspeihe. Pristavljam
želimo še več takih prireditev. Igralce
pa prosimo, da naj tudi v prihodnje de-
Laijo slcupno, ker le tako je mogoče pri-
rediti zares kvalitetne igre.
Hvaležni gledalec
IZ ŠENTJURJA
Poipisi stanovanj na ipodeželju, v šent-
junski oikolici, so pokazali, da je še ved-
no mnogo večjih kmetov, ki kaj čudno
pojmujejo odnos stanodajalca do na-
jeomnika. Ta popis je pokazal, da so
najemniki pri nekaterih kmetih predmet
grobega izikoriščanja. Najemnina je za
današnji čas kaj čudno odmerjena. Meri
se po delovnih dnevih. Najemniki mo-
rajo gosipodarju za najemnino delati tu-
di do ICO' dni v letu. Upajmo, da bo tak-
šnim izkoriščevalcem ObLO kmalu sto-
pil na prste.
*
Na seji gosipodarskega sveta je bila v
torek obravnavana nastavitev novega
upravnika in novega knjigovodje gospo-
darsikih podjetij. Po burni debati je bil
za upravnika predlagan Merslavič To-
ne, dosedanji uslužbenec Kmetijske za-
druge, za fcnjigovodkinjo pa Novak Bet-
ka, tudi uslužbenilca pri zadrugi. Gosipo-
darslki svet je prepričan, da bo tov.
Merslavič kot dosleden poštenjak in ve-
sten uslužbenec na svojem novem de-
lovnem mestu mnogo kc-ristil. O pred-
logu bo glasoval obeiinski plenum, ki bo
zasedal v petek.
Vse kaže, da bodo tudi šentjurskemu
vodovodu prišli svetlejši dnevi. Poslej
bodo vodili posebno knjigovodstvo, vo-
darino bodo redno pobirali in si s tem
zagotovili sredstva za morebitne okva-
re na samem cevovodu. Edina zapreka
je za sedaj samo še ipomanjkanje elek-
trične energije, kajti transformator LIP
še ni dograjen. Cim bo to storjeno in
bo do sedaj preobremenjeni centralni
transfoi-mator v trgu pregledan in po-
pravljen, potem tudi v gornjem trgu ne
bo več žeje.
*
Pohvaliti je treba veliko prizadeva-
nje šentjurskih gasilcev, ki sami gra-
dijo dodatno gasilsko poslopje. 15. av-
gusta, ko bo šentjurska gasilsika četa,
ena najstarejših v republiki, prazno-
vala 80-letnico obstoja in ob tej priliki
razvila tudi svoj društveni praipor, bo
ta zgradba že pod streho. Po besedah
poveljnika čete so tudi merodajni go-
spodarski in politični forumi podprli
graditev. Med drugimi je Tovarna po-
ljedelskih strojev prisipevala 60.000 din
in LIP Šentjur celo 1000 din (tisoč!, da
ne 'bo kdo dolžil tiskarskega škrata).
Šentjurski gasilci gotovo zaslužijo pri-
znanje! ica
Humor v težkih dneh
KAPUCINSKI TOTI
Ko je v Starem piskru začelo pri-
manjkovati prostora, kar se je zgodilo
že v prvih dneh izredno skrbnih in na-
tančnih preiskav, je hil na vrsti za
nezanesljive in nezaželene elemente
Kapucinski samostan. Tam so bili pred-
vsem zaprti okoličani iz Spodnje Sa-
vinjske doline, Vranskega, Laškega in
Vojnika. Številčno so bili močnejši. in
kakor izgleda tudi bolj razgibani in
vsekakor v boljšem okolišu, kakor oni
v Starem piskru, zato je bilo med nji-
mi tudi več sproščenosti. Kapucinski
Toti je začel izhajati 8. maja 1. 1941 na
samostanskem  podstrešju.  Izšlo  je  6
številk. Na podstrešju v samostanu se
je znašel šapirograf, zgleda, da je bil
v samostan vtihotapljen, mogoče pa je,
da je bil last kapucincv. Tudi potrebni
papir so vtihotapili. Uredništvo je ob
splošni želji vseh internirancev pre-
vzel dr. Gračner, advokat iz Vranskega,
sedaj živeč v Ljubljani. Prvo številko
je za korajžo napisal skoro sam. Kapu-
cinski Tati se je odlikoval tudi po ilu-
stracijah, ki bi delale čast še danes
vsakemu humorističnemu časopisu. Ilu-
strator je bil pokojni akademski slikar
proj. Sirk, ki je tudi bil zaprt v samo-
stanu. Zanimivo je, da je Kapucinski
Toti pisan samo v verzih. To je raz-
vidno iz številk, ki so na razpolago.
Na seji gospodarskega sveta je bilo
obravnavano tudi vprašanje občinske
pekarne. Zaradi nehigienskih razmer v
sedanjem lokalu tega podjetja, se bo
občinska pekama preselua v občinsiko
hišo poleg poslovalnice Agrotehnike,
kjer bodo zgradili parno ip>eč, kajti se-
danja peč je že davno dotrajala.
UVODNA
Kakor Toti stari pisker, se je tudi
uredništvo Kapucinskega Totega pred-
stavilo z uvodno besedo, ki je bila na-
pisana v verzih s podpisom dr. Gr .. .r.
V uvodni besedi piše:
V kapucinski red stopilo
mnogo mož je zadnje čase ...
Bile niso nune redke,
ki izbrale so si kletke
v tesnih sobah kapucinov ...
Se razvilo je sožitje
nun in patrov,
mam in fratrov ...
Je zavladalo vpitje
ob večerjah in kosilih,
ki en pater je delil jih ...
Le na sprehodih
po vrtovih
blažen je zavladal mir,
če ni prišel EKSERCIR.
Ko se uvodna obregne ob najbolj
znane zapornike, konča:
Take, slične še čednosti,
žalosti in pa radosti
bo naš »Kapucinski Toti«
Vam objavljal dnevno sproti.
Ce bo zmanjkalo prostora
za objave, al' papirja,
bo redakcija sigurno,
da je vest ne bode pekla,
zaprosila agencijo:
»Ena baba to je rekla*
za razširjene vesti,
ki resnice v njih nič ni...
BODICE
Kapucinski Toti je poln bodic. Evo
nekaj značilnih:
Polkovnik naš je starešina,
ker sovražnik punc in vina.
'   Ze sit res vseh po svetu dirk,
zdaj našel mir pri nas je SIRK.
Zakaj ni pošte ...
»Trara, trara, die Post ist dal*
Je STEGENŠEK vršil ta posel,
a danes tudi on je znami,
leži na kapucinski slami.
»Avanti dentro in caverna!*
. ZAGER-komandant kriči,
ko bataljon ga ne uboga,
povelje dvakrat ponovi.
Tako je vodil vojsko svojo
in izgubil vojno je na mah,
usoda se nad njim maščuje.
prišel major je v klošter — plah.
Kdo je to?
S »s* se začne, s »k« pa neha,
metla se iz njega napraviti da.
(Sirk)
Mislim, da bi bilo dobro in prav, da
se oglase zaporniki iz Starega piskra in
Kapucinov in razderejo kakšno veselo,
kakor so jo takrat »V lepi pomladi leta
194U.
Stane Terčak
stev. 28
»Seviajski vestoik«, dne 15. julija 1964
Stran 5
POSLOVALNICA STEV. 1 V ŠTORAH
Ce se peljete z vlakom iz Celja pix>ti
postaji Store, boste neix>lnih 500 me-
trov pred postajo videli na levi strani
barakico (nečedna stvarca kot spomin-
ček iz časov okupacije). Pred to le-
eenjačo so signalne naprave in poleg
njih ob vsakem prehodu vlaka stoji po-
leti in pozimi službujoči kretničar. Vi,
Ki se samo i>eljete mimo, ne morete
videti, kako ta žalostni ostanek izgleda
od blizu. Pa naj vam opišemo:
Leseni ostankii se še držijo skupaj z
zadnjimi kohezijskimi naiX)ri. Levi del,
ki naj bi ga uporabljali za razno ro-
potijo, razpada, pa tudi ni nič čudnega,
saj je letošnje deževje pri svojem de-
lovanju nemoteno — voda curlja, koli-
kor se le da, in deluje po vseh narav-
nih zakonih. Tudi v prejšnjih letili jo
delo te narave bilo lahko neovü*ano.
Desni del, kjer uslužbenci prebijejo po
12 ur dnevno — tudi v zimskem času,
ko jim piha prav z vseh strani, je težko
opisati. Majhen (2,73 m x 2,10 m), temni
neprijazen, neukusen in siromašen pro-
storček. Glejte, tu zraven velike žele-
zarne, zraven novega elektroplavža, sto--
ji na mizi v posmeh napredku — pe-
trolejka, leščerba in brli ob vsakem
nočnem času. Stavbica stoji pravzaprav
na koleh — in to na trhlih koleh, ki
so že tako daleč, da je njihova živijenj-
ska doba in s tem tudi vse, kar je na
teh trhlinah, v dnevni nevarnosti. Zad-
njo stran, kjer je skromen prostorček
za najnujnejše človeške potrebe službo-
jočih, je bolje, da si ga od blizu ne
ogledamo, ker tudi ne moremo, saj je
dostop po tramih in trhlih deskah pre-
cej problematičen, celo nevaren. Nerod-
no bi büo, če bi se znašli skupno s
prostorčkom v nesnagi, ki teče tu spo-
daj, Ln v odpadkih, ki jih človek mora
nekje pustiti.
Nekdo se bo zaletel in bo dejal: »Kaj
je potrebno tolikih, morda celo ciničnih
besed, na račun vsega tega?« Saj se res
ne bi izplačalo, če bi pomagalo kratko
posredovanje. Ce? Da če se tod mimo
ne bi vozui številni šefi in nadzorniki,
če si to stvar ne bi ogledalo že nešteto
komisij, če ne bi bilo napravljenih mno-
go in mnogo zabeležk z raznimi oblju-
bami, če ne bi büo neposrednih posre-
dovanj v Ljubljani in če ne bi do sedaj
že bilo polno pogojev, da se vse to ure-
di (Železarna je dajala svoj čas na raz-
polago ves material za zgraditev nove
postavljalnice, dajala je tudi material
za uvedbo elektrike) — vendar zaman,
ker se je vedno našel nekdo, ki je od-
ložu za pozneje, dokler se v Storah ne
bo naredila nova postaja.
Ze je in bo še nekaj let preteklo,
kakor doslej, med tem časom pa bo
morala še kakšna elementarna moč do-
končati, kar je pustua zadnja poplava.
Zakaj odlašamo pri takih — pravza-
prav malenkostih — na našo škodo. Ce
je rešeno to vprašanje na mnogih me-
stih na progi proti Rogaški Slatini, za-
kaj ne bi tega rešili tudi tu — ali pa
počakajmo, da se bo vse skupaj i>odrlo,
da bomo imeli s tem manj dela, pa
morda zraven kaj več škode.
Otroci ne spadajo na delo
na železniški progi!
Rezika Plahuta. 13-letna dijakinja
gimnazije, stanujoča v Hotunjah, na Po-
nüwi pri Celju, je odšla pred dnevi de-
lat na železnico. Z namenom, da si med
šolskimi počitnicami prisluži nekaj de-
narja za knjiige in razne potrebščine ter
s tem olajša skrb siromašni materi —
tovarniški delavki, je omenjena dijaki-
nja pridno plela in čistila travo ter ple-
vel vzdolž železniške proge pri Ponikvi.
Zamišljena v delo, se je sipomnila šele
v zadnjem trenutku, da je odložila na
železniških tračnicah svoj jopič in šla
ponj. V tem hipu je pridrvel maribor-
ski vlak in z vso silo butnil v žrtev
otroške neprevidnosti. Nesrečna dekli-
ca, pridna dijakinja, za katero bolest-
no žaluje mati, saj ji je bila edini otrok,
je podlegla v nedaj minutah težkemu
udarcu lokomotive. Z žrtvijo sočustvuje
vsa vas in bližnja okolica, ki jo je v ve-
likem številu spremljala na :potu v njen
poslednji, prerani dom ...
Ob tej nepopravljivi priliki nasled-
nje: res je težko oskrbeti otroka za šo-
lo, ki je zaradi tega prisiljen delati, da
sam pomaga lajšati skrb in izdatke si-
romašnim staršem. Toda otrok ne spa-
da na delo na železnici, na omenjeno
delo, ki ga štejemo za težak posel, saj
je vendar treba vihteti skozi polnih 8 ur
ob dežju in sončni pripeki težki kramp
■in puliti na železnici močno razrasli
plevel dz kamenja, to pa ob statini paz-
ljivosti, da te ne podere drveči vlak. In
še nekaj! Ti šolski otroci, neredko sla-
botni in podhranjeni,' imajo odrejene
nekake norme: lepo opleti in očistiti
moraš toliko in toliko metrov železni-
ške proge. Tako namreč zahtevajo že-
lezniški skupino vod je, preddelavci —
desetar j i. Mar naj otroci delajo čude-
že nad bohotno razraslim plevelom na
železnici, M ga je letos ob obilnem de-
ževju res odveč. Nagrada za izvršeno
delo tem otrokom je malenkostna, me-
sečno 3000 din ali približno 10 do 15 din
na uro.
Končno! Otroku, posebno siromašne-
mu otroku — gimnazijcu ali sorodnih
šol, ki se pridno uči in trudi skozi vse
šolsiko leto, da doseže zaželeni uapeh v
šoli, naj se dodeli, če že tako mora biti,
delo v drugi obliki, delo, katero bo z
lahkoto in voljo zmagoval.
Je pa mnenje in želja marsikoga, naj
se otroci, pa če tudi so siromašni, ob
šolskih počitnicah oddahnejo, ponavlja-
jo in utrjujejo Pridobljeno šolsiko zna-
nje, udejstvujejo naj se v fizkulturi in
športu, skupnih izletih in slednjič: tudi
tem siromašnim otrokom pripadajo za
časa počitnic naše morje in planine v
zavesti, da skrbi za nje naša socialistič-
na družba ter lebdi nad njihovim živ-
1 j enem in uspehi v šoli in doma, <^a bo-
do nekoč postali dobri ш vredni držav-
ljani socialistične Jugoslavije...
Г. K.
Prosvetno delo med
šenifurskimi delavci
v Šentjurju iz leta v leto raste To-
varna ;ix)ljedelskih strojev. Delavci se
ne zanimajo samo za svoje delo, am-
pak tudi za prosvetno delo.
Sindikalna podružnica je pritegnila
se nekaj ljudi iz ostalih podjetij v Šent-
jurju in pripravili so Gervaisovo igro
»Zaradi stanovanja«. Režiser A. Klajn-
šek je izbral povečini mlade igralce.
Premiera je uspela. Videti je bilo, da so
se igralci potrudili in so vloge pravilno
predstavili, čeprav je bilo tudi nekaj
napak, ki so pri mladihi igralcih opra-
vičljive. Posebno dcbro so zaigrali S.
Zalezina, Ruža Curčič, Franc Ocvirk in
F. Golčman.
Želimo, da bi ne bil to poslednji ko-
rak šentjurskega delavstva, amipak da
bo še dalje delalo z enakim zagonom.
Cez čas, ko se bo ix>množilo, bo po-
trebno DPD »Svoboda«, ki bo združilo
v sobi vse dosedanje prosvetne delavce.
Zal so Sentjurčani igro skoraj prezrli.
Dvorana je büa pri Obeh predstavah
pol prazna, če pa pride kdo gostovat —
četudi s slabšim delom — je nabito pol-
na. Vendar želim vsem igralcem pri na-
daljnjem delu mnogo uijpehov.     P. D.
Lidija Grüec:
POLDEK
»Veš, če bi ljudje mogli razumeti,
kako je to velika ideja, potem ne bi
bilo nobenega boja več. To bi bilo pa
prelepo in človek je tako ustvarjen in
zelo dolgo potrebuje, da se čemu pri-
lagodi. Posebno pa še temu!«
»Vem, Poldek, vse to vem, vendar bi
raje videl, da ostaneš.*
»Ne bodi nor. Saj pridem nazaj!*
»In če ne?*
»Imam sina. Hotel bi, da bo nekoč
popoln človek. Oh, kolika škoda, da je
tako majhen, že zdaj bi mu vsajal v
srce, počasi, veš, ampak globoko.*
»Kdaj pa nameravaš?*
»Kakor hitro bo mogoče čez Maksi-
mir. Zelo je napeto. Čakam samo ku-
rirja.*
Cez dva dni je bil denarni zavod, v
katerem je Poldek delal, zaprt, zastra-
žen. Hodil sem okrog kakor maček
okrog vrele kaše, da bi kaj izvedel. Sel
sem 11 ulico, kjer je Poldek stanoval,
in našel tudi hišo zastraženo. Na oknu
pa sem videl dogovorjeni znak. Nimajo
ga! Hitel sem domov in čakal ves dan,
vso noč. Kje neki je, ko vendar zunaj
patruljirajo? Se en dan je minil v ne-
strpnosti. Drugo noč je zabrnel zvonec.
Skočil sem k oknu. Spodaj stoji čuden
možak, ne morem ga spoznati. Toda
seveda, Poldek je, preoblečen. Kapo si
je porinil globoko na čelo in mesto
suknje je imel pleteno majo. Bil je bled,
nenaspan, vznemirjen in kadil tako,
da je kar cigareto s cigareto prižigal.
V uradu so dva zaprli iz njegove
trojke, zdaj ne ve, ali bosta zdržala ali
bosta priznala? Potem bi se jih mora-
lo še več skriti. Pokazati se ne sme.
Kurirja pa še ne bo, ker so javili neke
spremembe.
»Ali me boš prenočil ali te je
strah?* je vprašal. »Včeraj sem bil pri
Boreku.«
Prijel sem ga pod roko in odvedel
v stanovanje.
»Poldek, četudi je nevarno, saj si moj
prijatelj!«
Legel je, toda prevračal se je vso
noč. Tndi midva z ženo nisva mogla
spati. Ves čas sva prisluškovala. Vsak
šum naju je motil. Na ulici so vso noč
odmevali trdi koraki patrulje.
»Ce zaprem oči,« je rekla žena, »vi-
dim Dubravo in z njo vso grozo. Tega
ne bi smela videti.«
»Potem, ne bi vedela, da ni med nji-
mi.« Tiho je vzdihnila, vendar sem
slišal.'
»Saj ravno zato, vidiš, je treba
vzdržati. Vse bo dobro, ne boj se!«
Tako je bilo skoro ves mesec, vsako
drugo, tretjo noč je prišel. Nekaj časa
je šlo, potem so v hiši začeli vpraše-
vati kdo prihaja k nam. Tudi Poldek
se ni upal več tako pogosto priti. Ko
je njegova žena prišla vprašat zanj,
smo rekli, da nič ne vemo. Poldek se
je bal, da bi jo z mučenjem prisilili
in bi izdala. Nekega večera je bil ču-
dno redkobeseden. Končno je priznal:
»JutH.« Pogledala sva se. Njegove
modre oči so gledale odločno, bolj od-
ločno kakor ves minuli mesec. Polo-
žil mi je roko na ramo, se sunkovito
obrnil in odšel.
»Zdravo, Poldek, rad sem te imel,«
sem si mislil, ko sem ga gledal, kako
odhaja...
Borili smo se z živčnostjo, za pravo
borbo smo vedeli le malo. Kmalu po-
tem, čeprav smo občutili kot večnost,
so jeli prihajati prvi glasovi o zmagi.
Vlak za vlakom je vozil izgnance sko-
zi Zagreb nazaj v Slovenijo. Plašno so
se nasmihali, ker niso mogli verjeti,
da je res. Tudi Poldekova žena s sin-
čkom je šla z njimi. Marsikdo je upal,
da se bo doma našel s tistimi, za ka-
tere ves čas ni vedel, kje so, kaj je z
njimi. Tudi ona je verjela, da se s
Poldekom snideta, saj sta pustila ko-
maj urejeni dom, ko so ju izgnali.
Gledala je sinčka, ki je bil vsak dan
bolj podoben očetu, in si mislila, ka-
ko ga bo Poldek prijel in vrgel v
zrak kakor žogo in deček bo vriskal
od veselja, čeprav ne bo vedel, da je
to očka. In potem, da potem se bosta
spogledala, morda se bosta prijela za
roki, morda pa se samo objameta in
vse trpljenje bosta pozabila. V prvem
navdušenju ne bo niti videla, da je
ves kosmat in da jo ščetine pikajo po
obrazu. Potem bosta sedela nekam v
kot in Poldek bo pripovedoval. Dečka
bo imel na kolenih in ga bo rahlo po-
zibaval in sinčku bo tuji mož vedno
bolj všeč in na kraju, mogoče že čez
nekaj dni, bo rekel: ata, ata in ne bo
hotel več proč od njega.
»Vidiš,« je rekla otroku, ko so se pri-
peljali čez hrvaško-slovensko mejo,
»zdaj smo doma.* Огцаш,^Мл<1 MLli
njima v vagonu, so silile solze v oči.
Da bi jih skrili, so pričeli peti. Sprva
je zvenelo boječe, ker kar ni moglo iz
grla, ki se je čudno stiskalo, potem je
nenadoma zadonela pesem po vsem va-
gonu:
Slovenec sem, Slovenec sem,
tako je mati djala ...
Tu in tam je kdo izstopil iz vagona
in ostal v svojem kraju. Tisti, ki so
se vozili dalje, so stisnili glave k oknu
in gledali ven, če ne ugledajo znan
obraz. Poldekova se je vozila daleč.
Tolikokrat je medtem že vse v mislih
in željah doživela in je bila že skoraj
prepričana, da jo bo mož kar na postaji
pričakal. Ko pa je vlak privozil v njen
kraj, je videla toliko razvalin, da se je
tudi njen grad sanj začel podirati, tem
bolj ko je gledala stvarnosti v obličje.
Kaj pa, če ga ne bo našla? Mogoče je
Poldek s tovariši še kje daleč v hribih
in ne more kar tako prihiteti. Od zad-
njega obvestila je že dolgo, kaj če —
oh, tega ne more misliti. Zakaj ravno
njen Poldek? Saj je rekel, da se vrne.
Srečavala je znance, ki so jo vpra-
ševali:
»Ali že kaj veš?*
»Ali se je javil?*
»Ali je prišel?«
Tudi v časopis je dala oglas, toda
nihče ji ni sporočil niti besedice. Ko
si je našla službo, je vzela fantka v
naročje i'n mu tiho in nežno rekla:
»Sinek, ne bo te vzel na kolena, veš,
atija ne bo več nazaj.*
Lidija Grüec:
Jacikina Lilica
Najlepše je pa bilo, ko je Jactka šla
z mamo v park in je svojo Gago vzela
s seboj. Cap, cap sta capljali račkini
nogici po peščeni stezi. Ob poti je opa-
zila ozek jarek poln vode in — bum, že
je bila v njem. Prevrnila se je na glavo,
toda kar hitro si je znala pomagati. Ko
pa je videla, da je Jacika ne čaka, se
je takoj zopet prekucnila na breg in
hitela za njo. Med potjo je brskala s
kljunčkom po pesku in izvlekla dolgega
črva. Takoj ga je pričela jesti, toda
ker je bila še tako majhna, črv pa dolg,
se je Jacika ustrašila, da ne bi črv
pojedel račke. Hitro je skočila k njej,
lilica je pa nemara mislila, da ji hoče
črva vzeti in ga je urno pogoltnila. Ko
je Jacika v travi nabirala rožice, je tu-
di Gaga hodila za njo. Niti videlo se
je ni iz trave, če pa je bila kakšna
gručAca, se je čez njo prekucnila in
Jacika ji je w.orala pomagati na noge.
Da Ulice ponoči ni zeblo, ji je Jacika
dala za posteljico zajčkovo kožico in,
lilica se je kože tako privadila, da brez
nje ni hotela spati. Nekega dne sta z
mamo prišli malo pozneje domov in
lilica ju je pozdravila z otožnim čiv-
kanjem.
»Oh, mama, kožice ni imela!« se je
spomnila Jacika. Dala ji je jesti in piti,
nato pa še posteljico in Gaga je za-
dovoljno čisto tiho počebljala in zaspala.
Lepega sončnega dne je Jacika se-
dela z mamo na balkonu. Po dolgo-
trajnem dežju so drevesa v sosednem
vrtu v soncu kar oživela. Ptičice so
čivkale, grlice klicale svoj gru-gru,
vmes so požvižgavali kosi, preko hiš
pa je od časa do časa poskočil glas
zvončka s tramvaja. Jacika je vzela v
naročje Ulico, da tudi ona vidi, kako
je lepo na soncu in kako toplo greje.
Gaga je sedela mirno in dremala, kar
naenkrat se ji je pa menda zahotelo
zelenja, ki je bilo tako blizu videti,
poskočila je, Jacika jo je hotela zadr-
žati, vendar je Gaga čez Jacikino roko
zdrknila proti zelenim krošnjam, ki so
segale skoro do balkona in padla iz
tretjega nadstropja v tlakovano dvo-
rišče. Se po zraku je veslala z nogi-
cama, kakor da se hoče oprijeti. S tal
je dvignila glavico, grebla in mahala
s perutničkama, nato pa mirno oble-
žala. Ko je Jacika prihitela po stop-
nicah v dvorišče, je bila Ulica že mrtva.
»Mamica, če bi jaz bila ob njej, ko
je dvignila glavico, kaj ne da ne bi
umrla?«
Debele solze so tekle Jaciki po obra-
zu in toliko jih je bilo, da sploh vтela
ni skozi nje.
»Ne joči, dušica, to račke ne bo zbu-
dilo več, ker je mrtva. Kar lepo se
potolaži.«
»Pa če bi zdravnika poklicali?«
»Ne, draga, tudi zdravnik bi je ne
zbudil več.«
»Mamica moja, nikoli več ne bom
mogla biti vesela!«
Jokala je in jokala, da je imela vse
otekle oči in v prsicah jo je bolelo od
žalosti. Ko pa je najhujše minüo, se
je zamislila in rekla:
»Mamica, nikoli več se ne bom na-
gibala čez balkon, kaj ne, če bi jaz
padla dol, bi bila prav tako — fcaico
sem bila grda, ko sem ti tolikokrat
napravila tak strah ...«
Mamica je stisnila svojo majhno de-
klico k sebi in skrila solze.
(Konec)
stran 6
»Savinjski vestnik«, dne 16. julija 1&54
Štev. 28
Kredit za gradnjo gnojnih jam in sliosov
Napredni kmetijoi celjskega okraja se
že dalj časa zanimajo za posojila, ki bi
jih potrebovali za gradnjo gnojnih jam
in silosov. To zanimanje naših kmeto-
valcev je hilo treba podpreti. Odveč bi
bilo razpravljati, kakšne koristi nam
dajo dobro urejene gnojne jame in si-
losa, ki so pri naprednem kmetijstvu
nepogrešljive. Ta potreba je posebne
važjiosti za živinorejce. Proizvodnja
kmetijstva bi bila s tem pospešena in
izboljšana. Da bi se tem željam in po-
trebam vsaj delno v okviru razpoložlji-
vih sredstev ugodilo, je Okrajna za-
družna zveza Celje na svojem rednem
letnem občnem zboru sklenila formirati
posebni investicijski sklad iz razpolož-
ljivih sredstev zveze in kmetijskih
zadrug.
Predvideni fond tega sklada, iz ka-
terega se bodo dajala posojila kmeto-
valcem, bo znašal nad pet milijonov
dinarjev.
Da bi bila akcija gradnje gnojnih jam
in silosov še uspešnejša, je gospodarski
svet Okrajnega ljudskega odbora Celje
sklenil prispevati iz svojega proračuna
dva milijona dinarjev za regres tistega
cementa, ki ga bodo kmetovalca porabili
za gnojne jame in silose. Tako bo cena
cementa za gradnjo gnojnih jam in si-
losov okoli 10 din za kilogram.
Uprava OZZ Celje bo razen gnojnih
jam in silosov pomagala s posojili iz
tega fonda v okviru razpoložljivih sred-
stev tudi za obnovo vinogradništva,
sadjarstva in za nabavo plemenske ži-
\'ine.
Interesenti naj do 20. julija vložijo
svoje prošnje preko pristojne kmetijske
zadruge na naslov : »Okrajna zveza kme-
tijskih zadrug, odbor za sklad obnove,
Celje, Cankarjeva 4.«
Pogoji, ki jih mora prosilec tega posojila
izpolnjevati, so:
1. Da je prosilec član kmetijske zadruge s
polno vplačanim deležem.
2. Da ima poleg urejenega gospodarstva vsaj
4 glave goveje živine rodovniškega porekla (to
velja za tiste, ki bodo prosili za kredit za grad-
njo gnojnih jam in silosov).
5. V prošnji je navesti točen naslov, bivališče
in opis predmeta, za katerega prosi posojilo,
z navedbo, v kakšnem obsegu je gospodarstvo
kaiulidata (prosilca).
4. Navesti je stanje živine, koliko je skupno
goved, konj, svinj itd.
5. Da je kreditno sposoben in da bo posojilo
Trni! v določenem roku, ki je lahko najdaljši
5 let. z obrestno mero 5%.
Tako prejete prošnje bo kmetijska
zadruga skrbno proučila in jih s svoj ira
mnenjem posredovala odboru za sklad
obnove pri OZZ Celje. Okrajna zveza
bo prosilce o svojem sklepu po zadrugi
pismeno obvestila. Za pozitivno rešene
prošnje posojil sledi sklenitev posebne
pogodbe po običajnih pogojih.
Gradnja gnojnih jam dn suosov bo
izvedena na podlagi že predvidenih na-
črtov pod strokovnim nadzorstvom.
Živinorejski odbor OZZ ima formi-
rano lokacijsko komisiio, ki bo na kraju
koristnika določila prostor in kapaciteto
gradnje.
Vsak prosuec lahko prosi za pyosojilo
samo za en določeni namen, ki smo jih
našteli. Ne more torej hkrati prositi za
silos in gnojno jamo, nabavo živine, ob-
novo vinograda in sadovnjaka, ker so
sredstva omejena. F. V.
Konkurenca brez
konkurence
Celjska tovarna pletenin in perila
Toper in mariborska Tovarna konfekci-
je in pletenin sta sorodni ix>djetji in
pričakovali bi, da se bo med njima raz-
vila nedogledna tekma za ugodnejši
plasma njunih izdelkov na trgu, sprem-
ljana z vsemi dovoljenimi in nedovo-
ljenimi trgovskimi triki, ki so večkrat
uspešni tudi brez .potrebne kvalitete in
cene.
Vendar ni tako. Da hi se že v kali
preprečili taki nesocialistični odnosi,
sta se obe upravi dogovorili, da bosta
oba kolektiva vzdrževala med seboj
čim večje tovariške stike. Na osnovi te-
ga dogovora je pred kratkim kolektiv
tovarne Toper obiskal mariborske to-
variše. Sprejeli so jih v svoji dvorani.
Po prisrčnih besedah tov. direktorja in
predsednice sindikata mariborske to-
varne, so Cel Janke izročile Mariborčan-
kam spominsko darilo.
Sledil je koncert ženskega pevskega
zbora Toper. Za svoja izvajanja narod-
nih, partizanskih in umetnih pesmi so
žele disciiplinirane ipevke vse priznanje
svojih mariborskih tovarišev. Po kon-
certu so si ogledale stroje in delo v to-
varni. Da, prav tako marljive so tudi
ob Dravi kaikor ob Savinji, prav tako
vestne in delajo s prav isto zavestjo, da
služijo svojemu ljudstvu in sebi v polni
meri le takrat^ kadar so izdelki njiho-
vih rok popolni. Po ogledu tovarne (ko-
maj so jo zapustile, tako jih je vse za-
nimalo) in prigrizku, so šle Celjanke v
spremstvu in na povabilo predstavni-
kov mariborskega kolektiva na njihovo
pohorsko letovišče Planiko. Celjanke so
odnesle iz Maribora in z zelenega Po-
horja od svojih marljivih in gostoljub-
nih tovarišic kar najlepše vtise in upa-
jo, da so bile tudi Mariborčanke z nji-
mi zadovoljne. Pričakujejo, da jim bo-
do kmalu vrnile obisk, ko jih bodo la-
hko siprejele v svoji sredi, jim pokazale
svoje delo in lepote savinjske metro-
pole.
Vodstvi obeh ¡pyodjetij zaslužita vse
priznanje za organizacijo in za pravo
pojmovanje delavske enotnosti, kolekti-
vizacije delovnih procesov, čeprav v
različnih krajih in v različnih pogojih,
ki je zaželena in potrebna v socialistični
družbi. Njihovi izdelki — prodajni in
ujpora;bljani po vsej Jugoslaviji, pa re-
klame tako ne .potrebujejo. B.
OTVORITEV GOĐBENEGA PAVI-
LJONA V MESTNEM PARKU
S promenadnima koncertoma v soibo-
to, dne 17. t. m. ob 19.30 in v nedeljo,
18. t. m. ob 10.30 uri otvarja Olepševal-
no in turistično društvo svoj novi gcd-
beni paviljon v mestnem pariku. Novi
paviljon stoji na istem mestu kaikor
nekdanji ter je lično izdelan. Načrt za
godbeni paviljon je izdelal Projektivni
biro Celje, zidarska dela je izvršila
gradbena ekipa Olepševalnega in turi-
stičnega društva, tesarska dela Hrast-
nik Vinko, kleparska dela Dolžan Fra-
njo, slikarska in pleskarska dela pa
Stojan Holobar. Olepševalno in turi-
stično društvo Celje je moralo seči pre-
cej globoko v svojo blagajno, da smo
dobili Celjani zopet godbeni paviljon,
kjer se bodo lahko nemoteno vršili pro-
menadni in pevski koncerti.
Za otvoritveni koncert je pripravila
godba na pihala SKUD »France Preše-
ren«, ki bo pod taktirko kapelnika tov.
Ivana Karlovčca izvajala nov in izbran
program.
Vstopnina je prostovoljna. Vabimo
Celjane, da se obeh koncertov udeležijo
v čim večjem številu.
IZ ROGAČEK SLATINE
Dne 7. julija so v Rogaški Slatini pro-
slavili občinski praznik kot spomin na
padle žrtve fašističnega terorja. Na ta
dan so Nemci leta 1942 ustrelili v celj-
skem »Starem piskru« prve talce iz Ro-
gaške Slatine, istega dne so jih mnogo
aretirali. Te so ustrelili dne 22. 7. 1942.
DPD »Svoiboda« je na predvečer pri-
redilo svečano akademijo v počastitev
občinskega praznika z bogatim spore-
dom. Na akademiji so sodelovali godba
na pihala, moški 'pevski zbor, pionirji
osnovne šole ter zdraviliška godba. Naj-
bolj navdušeno so pozdravili pevce.
Ó pomenu praznika je govoril pred-
sednik občinskega LO tov. Tovornik
Martin, ki je v govoru opisal borbe in
delo prvih aktivistov na tem področju.
Omenil je tudi nekatere, ki še danes ži-
vijo med nami, ki so to delo z vso vne-
mo preprečevali ter hočejo danes zopet
zavirati drožbeno-ekonomski razvoj.
Akademije se je udeležilo okoli 1500
ljudi.
V sredo, dne 7. julija je hüa slavnost-
na seja obč. LO v veliki zdraviliški dvo-
rani, katere so se, poleg odborndkov
obč. LO, udeležili tudi odborniki vseh
družbenih organizacij ter v velikem
številu člani ZK. Seje so se udeležili
tudi sekretar okrajnega komiteja ZK
tov. Simonič, ki je navzočim čestital k
občinskemu prazniku ter jih pozval, da
utrjujejo tradicije NOB, da čuvajo pri-
dobitve revolucije ter vzgajajo m vo-
dijo mladino po poteh naših .^lavnih
partizanskih enot. Z njim se je seje
udeležil tudi tov. Cvenk Miran, pod-
predsednik OLO in ljudski poslane v
republiško skupščino tov. Alojz Krivec.
Po slavnostni seji so predstavniki or-
ganizacij pred spomenikom, pwlozüi žrt-
vam okupatorja veliko število vencev.
Po končani svečanosti so si ogledali,
tov. Simonič, Cveruk in Krivec s pred-
stavniki obč. LO, obč. komiteja ZK,
Zdravilišča in Steklarne, posamezne na-
prave za črpanje kisle vode in odvisne-
ga plina CO2, ki so ga do nedavnega v
Sloveniji proizvajali samo s kemičnim
postopkom. _ K. J.
SINDIKALNA PODRUŽNICA GOED-
NE UPRAVE ROG. SLATINA
je darovala 60.000 din za poplavtjence.
Sindikalna podružnica je imela denar
pripravljen za izlet, vendar so na se-
stanku sklenili, da bodo denar daro-
vali poplavi j encem, kar predstavlja uvi-
devnost in lepo potezo. Od skupne vso-
te 60.000 din so nakazali 25.000 um na
bančni račun 625-T-276. 20.000 um čla-
nici ipodružnice Valant Marti, ki je bila
poplavljena v Zavedni, 15.000 din so
darovali poplavljencem sindikalne po-
družnice Gozdne uprave v Celju.   S. J.
OBVESTILO VSEM ČLANOM, OBČINSKIM ODBOROM, TEK
OKRAJNIM ODBOROM ZVEZE BORCEV NOV
Zaradi števunih prijav članov ZB NOV, da s prostovoljnim delom
v delovni brigadi pomagajo graditi »Partizansko cesto«, ki se gradi v
okviru proslave »Štajerska v borbi« čez Dobrovlje, dajemo vsem zgoraj
navedenim naslednje obvestilo.
Dosedanji in bodoči prijavljenci, ki so pripravljeni žrtvovati del
svojega letnega dopusta za prostovoljno delo na cesti, bodo imeli svoje
delovnü brigade, od katerih bo vsaka delala 6 delovnih dni s pričetkom
v ponedeljek in zaključkom v soboto. Delo v brigadi bo trajalo dnevno
po 4 do 6 ur. Ostali prosti čas je določen za kopanje v Savinji, za razvedriio
in za ogled raznih znamenitosti v Savinjski dolini. Za graditelje — pro-
stovoljCQ bodo organizirane kulturne priieditve in izleti.
Vsi graditelji — prostovoljci se bodo korporativno udeležili velikega
zbora na Ostrožnem.
Vsem udeležencem pri gradnji »Partizanske ceste« je zagotovljena
brezplačna hrana in prenočišče. S seboj naj prinese odejo, dve rjuhi
ter jeduni pribor.
Prva delovna brigada se bo formirala in pričela z delom v ponedeljek,
dne 19. julija, druga 26. julija, tretja 2. avgusta itd.
Prijave prostovoljcev sprejema Režijski odbor za gradnjo partizait-
ske ceste v Braslovčah (tajnik Fr. Kolar), pošta Braslovče.
Okrajni odbor ZB NOV
Celje
XI. MARIBORSKI TEDEN
VELIKA GOSPODARSKA,
KULTURNA IN ŠPORTNA
REVIJA
od 7. do 15. avgusta 1954
15. avgusta KMEČKI DAN
25% popusta na železnici
in avtobusu!
Vsi člani
AMD „ŠLANDER" CELJE
upokojenci in ostali ljubitelji mo-
torizma se obveščajo, da bo dne
19. julija 1954 ob 18. uri sestanek
V društvenih prostorih na Miklo-
šičevi ul. 2. Sestanek je za člane
društva obvezen!
Dnevni red: Organizacija mo-
tornih dh-k — razporeditev.
Odbor
Upravni odbor podjetja
„MLEEO" Celje
razpisuje mesto administratorja.
Pogoji: Znanje strojepisja in ko-
respondence z večletno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku pod-
jetja. Ponudbe poslati pismeno
z življenjepisom na Upravni od-
bor podjetja »Mleko« Celje do
31. julija 1954.
Gibanje prebivalcev v Oeijti
T časn od 5. do 12. Г. 1954 je bilo rojenih
2f dečkoT in 26 deklic.
Poročili so se:
Štorman Adolf, delavec in Persolja Julijana,
delavka, oba iz Celja. Žgajner Rafael, name-
ščenec in Hanns Hermina, računovodja, oba ia
Celja. Gnjšek Risto, nameščenec in Ramšak
Marija, zobozdr. instruraenlarka, oba iz Celja.
Škornik Emil, ključavničar in Ahtik Karolina,
delavka, oba iz Celja. Pnstoslemšek Franc, žele-
zostrugar in Avšič Roza, fin. knjigovodja, oba
iz Celja. Vrhovšek Franc, pražilec in Salober
Marija, poljedelka, oba iz Celja. Škornik Gre-
gor, delavec in Tratnik Cecilija, poljedelka,
oba iz Celja. Kovačič Maksimiljan, učitelj in
Coklin Slava, učiteljica, oba iz Dobrine, 2nsem.
Odeb Albert, livar in Robek Nada, strojepiska,
oba iz Ljubljane. Kotnik Viljem, ključavničar
in Knkovič Jerica trg. pomočnica, oba iz Celja.
Umrli:
Varjačič Agata, gospodinja iz Podbrezoviee,
stara 56 let. Musee Matej, upokojeni delavec iz
Ponikve pri Vidmu, star 71 let. Apotekar Aloj-
zija, otrok iz Rožnega vrha. Satler Stanislav,
otrok iz Gračiča, Zreče. Vertelj Bogdan, otrok
iz Celja. Napotnik Simon, posestnik iz Tepanja,
star 68 let. Kugler Vinko, otrok iz Zagorja, Le-
sično. Pilih Ivana, gospodinja iz Celja, stara 37
let. Kolar Marjan, otrok iz Golobinjeka star
i mesece.
Gibanje prebivalcev v celjski okolici
v času od 5. do 12. 7. 1954 je bilo rojenih
16 dečkov in 12 deklic.
Poročili so se:
Kunej Jožef, poljedelec iz Križan vrha in Ko-
drin Ana, poljedelka iz Zdol, Kozje. Kovili
Ivan, mizarski pomočnik iz Žalca in Rizmal Ma-
rija, natakarica iz Žalca. Klavžar Ivan, delavec
iz Zagreba in Gračner Marija, poljedelka iz
Trobendola. Veber Franc, kmet iz Sentovca in
Knšter Amalija iz Sv. Jerneja. Gajšek Martin,
kretničar iz Luterja in Kristan Marija polje-
delka iz Boletine. Leher Rajraund, kmet iz Špič-
nika in Rubin Ana, poljedelka iz Sv. Jerneja.
Obreza Franc, kmet iz Sv. Primoža in Maslnak
Ida, poljedelka iz Sv. Primoža. Strašek Kari,
varilec iz Nove vasi in Golež Marta, poljedelka
iz Št. Vida pri Grobelnem. Zupane Franc, strugar
iz Podgorja in Leskovšek Jožica, železostrugar-
ka iz Podgrada. Gajšek Anton, progovni dela-
vec iz Završ in Laščak Marija, poljedelka iz
Podgorja.
Umrli:
Tovornik Frančiška, prenžitkarica iz Škarnie,
stara 77 let. Plahuta Terezija, dijakinja iz IIo-
tunja, stara 13 let. Marov Amalija, posestnica iz
Podvrha, stara 87 let. Korun Franc, posestnik
iz Glinj, star 62 let. Orač Jera, poljedelka iz
Drevenika stara 81 let. Lenart Silvo iz Jele, star
20 let, Jerneje Jakob, kmet iz Gorice pri Šmart-
nem, star 55 let. Kristan Antonija, prenžitkarica
iz Kamena, stara 53 let. Ropotar Neža, gospo-
dinja iz Doberteše vasi. stara 70 let. Skrlovnik
Avgast, tov. delavec iz Sp. Doliča, star 19 let.
St(r.^ 2г
»Savšajeki vestnik«, dne 16. julija 1954
Stran 7
Tri dni potovanja in doživetij...
(Konec)
PRESUNLJIVO Ш NEPOZABNO SREČANJE
Kopanje v Crikvenici ni preveč poceni, za vstop na plažo sem
plačal 30 din. Kabin, kakršnih smo navajeni pri nas, ni. Z barvastim
platnom so ograjeni prostori za slačenje in puščanje obleke, za stvai^
nihče ne jamči, zato dragocenosti in denar kopalci običajno puščajo
doma. Morska voda se mi je zdela prijetna in osvežujoča, bolj kot Sa-
vinja, ki je bila toplejša, ko sem se po povratku nekega dne v njej
kopal.
V m.ivki ob morju se: sončijo kopalci. V senci leže invalidi ter igrajo
karte. Zraven se sonči družina, ki govori nemško. Mlada žena z mani-
kiranimi in pedikiranimi prsti, mož srednjh let in dva plavolasa otroka.
Ko opazujem to pisano družbo, se vsuje v kopališče grupa šolskih
otrok, ki jih vodita dve vičiteljici. Na izlet so prišU iz Našic. Vsi so
utrujeni od dolga poti in zbiti od vročine. Ko so zagledali pitno vodo.
so planili proti pipi, da bi si utesili žejo Med njimi opazim bledega
dečka, ki se je prerival proti vodi s privezanim lončkom ob pasu. Na
mesto noge mu je molela iz hlačnice lesena proteza. Mina mu je raz-
trgala nogo spomladi leta 1945, ko so se Nemci umikali. Tako sta mi
pripovedovali učiteljici.
V mivki je dremala Nemka ter ležerno božala svoja otroka. Mož
je stekel po fotografski aparat v kabino in hitel slikat. Celo tri male
vojne ladjice, ki so se v tem trenutku pojavile na morski gladini blizu
kopališča, je ujel v objektiv. Zares presunljivo srečanje, ko sem opa-
zoval ta dva kontrasta. Pogled na fantka brez noge me je ganil do srca,
hkrati se mi je pa porodila želja po maščevanju. Težko se pozabljajo
nesreče in žrtve, ki jih je pri nas povzročil okupator in ob takih pri-
likah se komaj človek vzdrži...
NEKAJ UR V BARU OB DIVJEM RITMU GODBE
Po večerji smo se po okroglih stopnicah spuščali v hladne barske
prostore hotela Terapija. Do polnoči smo se zabavali kar sami med
seboj, drugih gostov ni bilo. Ko pa je opolnoči na vrtu godba utihnila
teï se preselila v bar, je posedlo za mize nekaj gostov, ki so že na prvi
pogled dajali videz tujcev.
V baru je postajalo vedno bolj živo. Strežno osebje in godba v
elegantnih črnih oblekah je storila vse, da bi biLi gosti čim bolj za-
dovoljni. Vmes pa je prav tako elegantno oblečen fotograf slikal vesele
družbe pri mizah ter ponujal listke za naročuo slik. Zvoki modernega
plesnega jazza so vedno bolj vplivali na razigrana čustva gostov. Ple-
salci so se vrteli v vedno bolj divjem ritmu. Zlasti inozemci so bili
tempei'amentni ter pri plesu kazali vse svoje umetniške sposobnosti
Pri mizi, kjer so sedeli dva moška in dve elegantni mladi ženski, je
natakar servirai šampanjec z vsemi finesami, ki jih lahko še vidimo
samo v fumu. Cmi lasje temnopolte ženske, zviti v posebno frizuro
ter dolgi uhani so ji dajali videz Španjolke.
Redki so sicer ljudje, ki se lahkomiselno zabavajo po razkošniJi
nočnih lokalih ter tjavdan zapravljajo denar. Zares čuden svet, ki
smo ga tokrat opazovali. Ti ljudje nimajo prav gotovo nič skupnega
z delom in mišljenjem naših delovnih ljudi. Naveličali smo se njihovega
razigranega ponašanja ter raje odšli k počitku.
DIVJA IN PRIRODNA JE LEPOTA ŠKOCJANSKE JAME
Drugi dan dopoldan smo zapustili Crikvenico. Avtobus je po ravni
asfaltni cesti z vellico brzino drvel proti Sušaku. Popoldan smo si
ogledali še Opatijo, ki tudi nima preveč gostov. Vrtovi in restavracije
so bile skoraj prazne. Nekateri so se še hitijo okopali in s tem dali
zadnji pozdrav morju, ki kdo ve kdaj ga bodo spet videli. Preko Matulj,
Rupe in Jelšan, kjer smo stopili zopet na tla naše republike, smo se
bližali domu. Pri Kilovčah smo zavili na stransko cesto proti Divača
in prišli v malo kraško vasico Mata\nin, kjer je vhod v Škocjansko jamo.
Škocjanska jama se v nekaterih prirodnih lepotah ne more meriti
s Postojnsko jamo, vendar so njeni čari ravno v tem, da je ohranila
svojo prirodnost in divjino. V njej ni električne luči, niiti vagončkov,
da bi se z njimi popeljali po jami. Skozi jamo teče Reka, ki v njej
ponikne in pride blizu Tržiča zopet na dan pod imenom Timav. Grozno
bucanje in rjovenje vode v globini ter visoki oboki, podobni velikim
cerkvenim ladjam, so nas navdali s skoraj neprijetnim občutkom groze,
ko smo se spuščali in zopet dvigali po tajinstvenih labirintih podzemlja.
Ozke stopnice in steze, vklesane v živo skalo, globoko spodaj bobneča in
razbesnela voda, čudežni liki in figure, za katere je domišljija v pol-
fcemi še bolj dostopna, velike in manjše jame, ki so se pred svetlobo
karbidnih svetilk odpirale pred našimi očmi, vsa to nas je živo spo-
mdnjalo na Dantejev pekel.
V Škocjanski, jami so našli ostanke ljudi in živali iz ledene, kamene
ir. železne dobe, katere sedaj hranijo v tržaškem in dunajskem muzeju.
V sredini jame nam je vodič na stropu pokazal mesto, kjer hodijo pre-
nočevat vsako zimo netopirji. Zbere se jih na tisoče in tako v roju kot
čebele prezimijo v tem delu jame. Tu je vedno temperaturia 10" C,
ki jim najbolj ugaja. Zato jim je to zimsko prebivaliišče prišlo že v
instinkt. Pod tem mestom smo zapazili velik kup odpadkov, ki jih
puščajo netopirji vsako zimo.
Eno uro in pol smo hodUi po jami, katere višinska razlika med
najnižjo in najvišjo točko je več sto metrov. Utrujeni smo na drugi
strani prišli sončni svetlobi nasproti. Ni nam bUo žal truda, kot ne-
katerim, ki so se zbali hoje, in ta čas raje preživeli y gostilni pred jamo,
ter si krajšali čas in tešui žejo s pristnim kraškim teranom.
Mračilo se je že, ko smo zapuščali Kras. V Celje smo prispeli pozno
v noč. Zadovoljni nad dobro organizacijo potovanja, ki je bila brez-
hibna in točna, kar gre v prvi vrsti priznanje Putniku, in polni rtisor,
smo ee utrujeni poslovili ter hiteli na svoje domove, da bi ujeli še
nekaj uric potrebnega spanca.
I -ma-
CELJSKE BODICE
PO MATURI
Tukaj v miru počiva
mlad in vesel maturant,
smola samo je kriva,
da je prišel na kant.
Pel je in plesal z dekleti,
žogo je brcal rad,
ni znal pri knjigah sedeti,
bil pa je literat.
Ljubil je svetlo življenje,
tudi zaljubljen je bil,
toda že prvo brstenje
mu je mraz posmodil.
V neenakem je boju
padel kot pade junak,
tokrat mu ni šlo po loju
in zato je mrtvak.
Zdaj mu dotekla je ura,
mlad se osul mu je cvet.
O, nesrečna matura,
lep bi brez tebe bil svet!
Ti pa, prijatelj mladine,
kadar ob grobu greš tod,
polna sočutne bližine
naj ti bo tiha pot!
AIÎ veste ...
1. Na koliko prebivalcev naše
države odpade 1 radio sprejem-
nik?
2. Kje so največji mesojedci?
3. Kaj je kalorija?
1. Pri nas odpade 1 radio spre-
jemnik na približno 50 prebival-
cev.
2. Največji mesojedci so v Av-
straliji, kjer poje en prebivalec
povprečno 99 kg mesa na leto.
3. Kalorija je merilo za toploto.
Kalorija je množina toplote, ki
segreje 1 liter vode za I" C. S
kalorijami pa ne merimo samo
vrednosti goriva (premog, drva),
ampak merimo tudi vrednost hra-
nil. Hranila namreč razvijajo v
telesu isto količino toplote, kakor
bi jo razvijala, če bi jih sežgali.
Od hranil razvija največ kalorij
svinjska mast; 1 kg svinjske masti
da 9.200 kalorij. Beseda kalorija
je francoskega izvora; pri Fran-
cozih se glasi chaleur (izgo-
vori šalor) in pomeni vročino, to-
ploto, gorkoto.
...POD PEPELOM PLAKA SKRITA...
Pod pepelom je tlela žerjavica, tlela
je slabotno m skrito, kot da bo zdaj
zdaj ugasnila. In zapihal je veter, je-
kleni dež svinčenk se je utrgal iz obla-
kov, pod trdnimi koraki okovanih škor-
njev se je dvignil pepel v malih vr-
tincih in silil v oči, žerjavica je slastno
obliznila usnje. Vihar se je razbesnel.
Veter je majal drevesa, da so se zga-
nila do najglobljih korenin in je listje
zlovešče šumelo. Pepel se je dvignil
silneje in se zabodel vsiljivcem v oči,
žerjavica je zagorela, da so se škornji
dvigali vedno hitreje s tal — postalo
je vroče. In veter ni pojenjal! Bolj ko
je pihal, bolj je tlelo, bolj sovražno je
šumelo v gozdovih in vedno silneje, v
oči se je zajedal pepel, da so zaman
iskale rešitev. Gorela so srca, gorela
v krematorijih in požganih domovih,
gorela so v sovraštvu, ki ga je razpihal
vihar, a iz gozdov se je dvignila pe-
sem in plamen nove ljubezni je zdru-
žil ljudi v trdno pest: Smrt fašizmu —
svoboda narodu!
Zorkcva brada je bila bolj kosmata
kot navadno in Petrova lička so bila
rdeča. Zorko je bil uslužbenec pri ne-
kem trgovcu in s Petroin sta se spo-
znala v restavraciji. Kadarkoli je pri-
šel Zorko na obed, je priiiesel Petru
kakšno darilce, med kosilom ga je dr-
žal na kolenih in ga drgnil z brado po
licu. Danes mu ni prinesel ničesar. Pe-
ter ga je začudeno opazoval. Zorko ni
pripovedoval o čudnih kupcih v trgo-
vini, bil je prikrito vznemirjen in go-
voril je skoraj šepetaje. Pri sosednji
mizi so sodeli esesovci v črnih unifor-
mah in s svetlimi mrtvaškimi glavami
na čepicah. Petru so bili všeč kot vo-
jaki, saj je kot vsi mladi dečki hrepe-
nel, da bi bil nekoč postaven vojak.
Zorko je vedel za vsa dečkova nagnje-
nja, zato mu je šepetal v uho: »Veš, ti
ljudje so morilci! V starem piskru pre-
tepajo slovenske ljudi in jih ubijajo.
Hudobni so in domišljavi ter hočejo
pobiti vse dobre ljudi.«
Zorko je premolknil. Peter, ki mu je
sicer vse verjel, ga je neverno gledal.
Zorko je čutil v pogledu nevero: »Peter,
me imaš rad?« ga je zaupno vprašal.
»Misliš, da sem dober človek?«
»Seveda te imam rad, saj si mi vedno
prinesel kakšno igračo. Toda danes, za-
kaj mi nisi danes ničesar prinesel?«
Zorko se je nasmehnil: »Danes nisem
utegnil. Peter, zdaj ti precej časa ne
bom nič več prinesel. Odšel bom!«
»Kam? Zakaj?« Razočaranje je bilo
v Petrovem glasu. Ni še vedel, kaj je
prijateljstvo, vendar se mu je zdelo,
da ga Zorko zapušča. »Daleč grem, Pe-
ter. Samo tebi bom povedal in nikomur
ne pravi, če me imaš res rad. Kakor
toliko drugih, hočejo tudi mene ubiti.
V partizane grem, v našo vojsko. Po-
bili bomo vse, ki > sedaj pobijajo Slo-
vence, ki pobijajo dobre ljudi. In ke
se vrnem, ti bom prinesel veliko daruo,
kakršnega še nisi dobil nikdar.«
Zorko je odšel in nikoli več ga ni
bilo nazaj. Peter sedaj ve, kam je šel
in se veseli darila, ki so mu ga xninesli
partizani namesto Zorka in nikoli ne
bo pozabil prijatelja, saj mu je tolike
dolžan! _ _ _
Po celjskih ulicah se je vil čuden
sprevod. Pred Narodnim domom so se
zbrali ljudje. Molčali so, nekaj gren-
kega jim je bilo na obrazih in oči se
sovražno sijale. Na trg so pripeljali
ujete partizane. V očeh se je nekaj
čudno zganilo, nekaj vlažnega, solzam
in upanju podobnega. Partizani so bili
zvezani, na prsih so imeli velike napise:
»Ich bin Bandit.« Strgani, utrujeni, z
znamenji udarcev na obrazih, so stali
pred množico, s ponosno dvignjenimi
glavami, in v očeh je bila žerjavica, ki
je stresala zelence in hrabrila ljudi.
Med množico je stal nek Celjan v šta-
jerski obleki. Ves čas je nekaj vpil. Ko
je prišel sprevod mimo njega, je za-
klical ljudem: »Plujts, prasci, dokler
morete. To vas čaka vse!« Množica je
odrevenela. Potem je nekdo pljunil —
kričaču naravnost v obraz.
Partizani so umrli, z njimi tudi Ton-
čka Cečeva, a dosti Celjanov je tedaj
pljunilo na izdajalce in v srcih je še
silneje vzplamtelo.
Peter je mislil, da so »banditi« res
zahrbtni morilci in roparji, kakor se
govorili nemčurji. Niti malo ni mislil,
da so to partizani, med katere je šel
Zorko. Zato je nenehno zasledoval vsa-
kega razcapanca, da bi ga ovadil. Ne-
kega dne je že dolgo hodil za človekom,
ki je bil videti utrujen in je bil zelo
slabo oblečen. Tudi on je opazil, da ga
dečko zasleduje. Umaknil se je v neko
vežo. Peter je stopil za njim. Mož je
slonel ob steni in srepo strmel v Petra.
Postalo ga je groza pred temi očmi, ki
so hotele toliko povedati, pred kosma-
tim obrazom in utrujenim videzom mo-
ža, ki je hotel — kot se je zdelo —
vsak trenutek skočiti v Petra in ga
ubiti. »Du bist Bandit!« je v smrtnem
strahu komaj slišno vzkriknil Peter,
čeprav se mu je zdelo, da ga je slisal»
pol sveta in da bodo vsak čas tu es-
esovci. Mož se je trudno nasmehnil:
»Cuj, dečko, res je, partizan sem...«
Njegov glas je bil jasen in miren in
Petru se je zdelo, da čuje Zorka. Komaj
da je zdaj kje slišal slovensko besedo,
zato so se mu kolena zašibila, roke je
sklenil kot bi prosil milosti in stopil
je bliže: »Partizan?« »Lačen sem,« je
odvrnil mož brez pojasnila. Peter mu
je ponudil polovico žemlje, ki jo je imel
v žepu. Nato je poiskal še petdeset fe-
nigov in jih je stisnil možu v roko. Ta
je molče pdkimal. Nato je rekel: »Ne
morem iz mesta. Vse je zastraženo.
Spremi me, ne bo nevarno.« Odšla sta.
Petra so poznali skoraj vsi policaji, za-
to se mu ni zdelo nevarno in nekaj se
je zganilo v njem. Zdelo se mu je, da
mora storiti tako. Ko sta bila mimo
straž in sta zavila v gozd, se je mož
poslovil. »Prav takega sina imam. Kdo
vedi, kje je. Svabi so ga odpeljali. Zdra-
vo, tovariš!«
Izginil je v gozdu. Petru se je zdelo,
da mu je rekel toliko lepega. Sina ima,
bil bi mu lahko brat in on — parti-
zan  bi mu bil oče! In rekel mu je
»zdravo, tovariš!« To mora biti nekaj
posebnega!
Bili smo kot ena družina v časih ne-
sreč in trpljenja in sin je dobil drugega
očeta, mati drugo hčerko. Bili smo ljud-
je, ki smo šli velikemu dnevu naproti!
Peter je redkokdaj dobival pošto, za-
to je s tresočimi rokami odpiral pismo.
Pisal mu je stric. Pred dnevi mu je
Peter pisal pismo v nemščini. Sedaj je
bral: »Lepo je, da se pridno učiš. Res
dobro si se že naučil nemški. Ne bo Ti
škodovalo, jeziki so vedno potrebni člo-
veku, vendar ne pozabi, da si Slovenec,
da je Tvoj materin jezik slovenski!«
Peter je pismo sežgal. Bilo je nevarno
in ni mu bilo več potrebno, četudi je
stric zdaj že mrtev. V srcu je zdaj
čutil, kdo je in nikdar ne bo pozabil,
saj se je zavedel v najtežjem času, ko
je vihar nosil pepel po deželi in ga
sul v oči požigalcem. Tudi v njem je
zažarelo, kar je bilo skrito v podza-
vesti, je planilo na dan, dokler ni za-
gorel kres, ki je še danes kot simbol »
grbu, da smo se združili in ne bomm
pustili nikdar in nikomur, da bi po-
bijal dobre ljudi.
Staren 8
»Saviejski v«elciikc, dne 16. j-ulija lflö4
Stev. 28
Telesoa vzgoja
Celjski telovadci in športniki v počastitev Dneva vstaje
Koordinacijski odbor celjskih telesnovzgojnih
društev je na zadnjem sestanku sklenil počasti-
ti naš slovenski praznik >Dan vstaje< z vrsto
kvalitetnih prireditev, ki naj pokažejo vso mno-
žičnost in rast celjskih telovadnih, športnih,
strelskih društev in družin s pripadniki kluboT
Ljudske tehnike, predvojaške vzgoje, taborni-
kov in športnikov naših delovnih kolektivov.
Spored se bo pričel že dne 16. t. m. s kva-
litetnim mladinskim nogometnim turnirjem, ki
ga prireja ND Kladivar in na katerem bodo so-
delovali mladi nogometaši Dinunia, Rade Kon-
fcara, Splita in Borova iz Hrvatske, Vardarja iz
Makedonije in Odreda, Branika in Kladivarja
iz Slovenije. Ves teden se bodo vršile na Gla-
ziji zanimive tekme, na sam Dan vstaje, dne
22. t. m. pa .se bosta srečala zmagovalca obeh
skupin v finalni teknii v borbi za prehodni po-
kal SZDL.
Na večer pred občinskim praznikom mesta
Celja, dne 19. t. m. bo ob 20. uri po celjskih
ulicah tradicionalna štafeta športnikov naših
sindikalnih podružnic, ki se bodo borili za pre-
hodna pokala ZB Celje. Letošnje proge bodo
tekle v strogem centru mesta in so znatno krajše
od lanskih. Ekipe štejejo tudi v letošnjem letu
le po 4 tekače. Start in cilj je pred kolodvorom.
Moška proga poteka po Titovem trgu, Cankar-
jevi in Vodnikovi ulici, Slandrovcm trgu, po
Ljubljanski cesti, Trgu V. kongresa, Prešernovi
ulici in vodi zopet na Titov trg na nastopno
mesto. Proga za ženske pa je nekoliko krajša
in se odcepi na Cankarjevi ulici ter poteka po
Stanetovi ulici na Prešernovo ulico in po njej
zopet na nastopno mesto pred kolodvor. V pre-
teklem letu sta si prehodna pokala osvojili po-
družnica sindikata državnih uslužbencev in
Ljudskega magazina. Letos bo borba ostrejša in
bo v štafeti sodelovalo večje število moštev.
OB LETOŠNJEM MLADINSKEM NOGOMETNEM
TURNIRJU
Kladivar prireja tudi т letošnjem letu v po-
častitev Dneva vstaje slovenskega ljudstva tra-
dicionalni mladinski turnir, na katerem bo so-
delovalo kar osem izbranih ekip iz Hrvatske,
Makedonije in Slovenije. Turnir se bo pričel že
T petek, 16. t. m. in se bo zaključil na sam Dan
vstaje, dne 22. t. m. s finalno tekmo. Zopet bodo
stotine gledalcev prihajale na Glazijo, kjer bosta
vsak dan odigrani po dve tekmi, da občudujejo
znanje mladih nogometašev. Domači mladinci т
zadnjem času niso dosegli vidnejših uspehov.
Na mladinskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani
so se uvrstili šele na 3. mesto, nič kaj uspešni
pa niso bili tudi na velikem turnirju na Reki,
kjer so vse tekme izgubili z visokimi rezultati.
Na bližnjem celjskem turnirju se jim nudi pri-
ložnost, da zadnje svoje neuspehe popravijo.
Kako se bodo odrezali, pa nam bo pokazalo
tekmovanje samo.
Udeleženci letošnjega turnirja so razdeljeni
T dve skupini, od katerih so v prvi Dinamo iz
Zagreba (lanski zmagovalec!), Split, Vardar iz
Skoplja in mariborski Branik, v drugi skupini
pa domači Kladivar, Rade Končar, Borovo in
Odred. Tekme bodo vsak dan, prva ob 16,30,
druga pa ob 18. uri. Razpored pa je naslednji:
16. VII. — Dinamo : Branik, Kladivar : Rade Končar
17. VII. — Split : Vardar, Borovo : Odred
18. VII. — Dinamo : Vardar,  Kladivar : Borovo
19. VII. — Rade Končar : Odred, Branik . Split
20. VII. — Dinamo : Split, Kladivar : Odred
21. VII. — Rade Končar : Borovo, Vardar : Branik
22. VII. — ob 17,30 — finalna tekma zmagovalceT
obeh skupin.
Po daljšem presledku se nam obetajo zanimive
nogometne tekme, т katerih bi želeli našim
nogometašem kar največ uspehov.
VELIK USPEH ATLETOT,
NEUSPEH ATLETINJ
Letošnje atletsko prvenstvo Slovenije je za
nami. V odsotnosti najboljših atletov Kladivarja,
ki so se kot člani državne reprezentance mudili
na Finskem, in vrste drugih kvalitetnih tekmo-
valcev iz Slovenije, ki so ostali doma iz opravi-
čenih oziroma neopravičenih razlogov, letošnje
prvenstvo ni bilo tako zanimivo kot prejšnja,
niti ni bilo tako kvalitetno. V Celju so se zbrali
atleti, v Mariboru pa atletinje — vsi v pleme-
nitem tekmovanju za naslove republiških prva-
kov. Celjski atleti brez Lorgerja, Vipotnika,
Zupančiča, J. Kopitarja in Kopšeta so tudi na
letošnjem prvenstvu pobrali največ prvih mest
(8), pa tudi po ostalih doseženih mestih so bili
uspešnejši od ostalih slovenskih klubov. Posta-
vili so vrsto kvalitetnih rezultatov in svoje
osebne rekorde. Omenjamo mladega Leska, ki
je v skoku ob palici postavil nov mladinski
rekord B-kategorije s 351 cm, odličen čas Mari-
jana Kopitarja na 400 m s 50,8, najboljši letošnji
rezultat v Sloveniji Golea v metu krogle s 14,21,
izboljšan rekord Peterke y metu kladiva na
47,31 m. Zagorca v troskoku s 14,21 m (najboljši
letošnji rezultat v Jugoslaviji), Čelika na 200 m
s 23,1, Kovača na zaprekah 110 m s 15,8 itd. —
Naslove republiških prvakov so si letos osvojili
naslednji atleti Kladivarja: Kopitar M. v teku
na 400 m in 400 m zapreke. Gole v metu krogle
in diska, Zagore v troskoku, Celik na 100 m,
Vehovar v skoku ob palici in štafeta 4 X 100 m
(Kopitar, Celik, Vehovar, Kovač).
Atletinje so v Mariboru močno razočarale.
Osvojile so vsega dva naslova republiških prva-
kinj — Majcnova v skoku v daljino s povpreč-
nim rezultatom 4,87 m in Slamnikova s prav
dobrim časom na 800 m 2:23,5. Odpovedala je
povsem Celesnikova, ki bi ob odsotnosti Kotlu-
škove lahko osvojila vsaj dve prvi mesti. Raz-
veseljiv za Celje je zopetni nastop talentirane
atletinje Jezernikove. Mlade atletinje Kladivarja
pa še niso uspele odločilno poseči т borbo za
najboljše naslove.
Glavna prireditev bo brez dvoma zopet pohod
vseh celjskih telovadcev, športnikov, strelcev,
planincev, pripadnikov Ljud.ske tehnike, pred-
vojaške vzgoje, JLA in tabornikov v svojih pi-
sanih vadbenih oblačilih po celjskih ulicah na
večer pred Dnevom vstaje, dne 21. t. m. ob 19,30.
V pohodu bodo sodelovale vse bližnje godbe na
pihala, vsi udeleženci pohoda pa bodo oblečeni
v vadbena oblačila, opremljeni z rekviziti, ki
jih pri svoji vadbi uporabljajo. Zbirališče vseh
udeležencev pohoda'bo v prostranem drevoredu
na Glaziji ob 19. uri, od koder bo sprevod krenil
po Ljubljanski cesti. Trgu V. kongresa, Stane-
tovi in Cankarjevi ulici, Titovem trgu, Razla-
govi ulici v Mestni park, kjer bo osrednja pro-
slava vsega prebivalstva mesta Celja. V tem
pohodu po celjskih ulicah bo sodelovalo preko
1500 udeležencev.
Celjski telovadci in športniki bodo z navede-
nimi prireditvami dostojno proslavili naš praznik
ter s tem manifestirali svojo povezanost z osta-
limi množičnimi organizacijami т našem mestu.
LORGER NAJUSPEŠNEJŠI JUGOSLOVANSKI
REPREZENTANT NA FINSKEM
Atletska državna reprezentanca je pred dnevi
doživela na Finskem težak poraz od Fincev. Od
vseh naših atletov je Lorger dosegel največji
uspeh. Zmagal je v teku na 100 m, 11Ü m čez
ovire in je največ pripomogel k zmagi jugoslo-
vanske štafete na 4 X 100 m. Vipotnik je postavil
svoje običajne rezultate, ni se pa uveljavil na
vidnejša mesta v težki konkurenci. Tudi Zu-
pančič je na ovirah dosegel le 3. mesto, mladi
Kopitar j. pa v metu kopja ni dosegel svojega
običajnega povprečja.
BREZ PLAVALNEGA BAZENA -
PA ZMAGUJEJO
Celjski plavalci tudi letos sodelujejo т slo-
Tenski plavalni ligi v vzhodni skupini. Zadnja
poplava jim je uničila vse skromne naprave т
mrtvem rokavu Savinje, tako da nimajo kje po-
trebnega plavališča za vadbo. V nedeljo so se
odpravili na Velenjsko jezero, kjer so na tam-
kajšnjem plavališču prepričevalno premagali т
prvenstvenem srečanju Branik II. — Rezultati
zmagovalcev: moški — 100 m prosto: Klančnik
(C) 1:10,6, 100 m hrbtno: Ogrinc (C) 1:28,5. 100 m
metuljček: Mravljak (C) 1.34,3, 200 m prsno:
Petrovič (B) 3:58,8, 400 m prosto: Klančnik (C)
5:54,2, 1000 m prosto: Klančnik (C) 15:36,9. štafeta
4 X 100 m: Celje 6:22,6. — Ženske: 50 m metulj-
ček: Keršinar (C) 51,0, 100 m prosto: Jost (C)
1:35,3, 100 m prsno: Ilijaš (B) 1.47,2, 100 m hrbtno:
Keršinar (C) 1:53,0, 200 m prosto: Jost (C) 3:39,0,
3 X 100 m: Celje 5:45,9, waterpolo — Celje :
Branik H. 9:0 (5:0). V skokih je zmagal Celjan
Veber Tine.
To je že druga zmaga celjskih plavalcev т
letošnji sezoni. Vsem tekmovalcem, ki zmagujejo
brez plavalnega bazena, lahko le čestitamo.
SMUČARJI SO SE OSAMOSVOJILI
Celjski smučarji, ki so bili doslej pod PD
Celje, so pred kratkim ustanovili svoje samo-
stojno društvo. Že zadnja skupščina PD Celje
je pokazala, da bi smučarji ne bili več v okviru
Planinskega društva in na redni skupščini PZS
je bil sprejet sklep, da se smučarski odseki т
okviru planinske organizacije odpravijo. V ko-
likor je ta sklep skupščine PZS pravilen, bo
pokazala bodočnost, zdi se mi pa, da ima smu-
Carstvo marsikaj skupnega s planinstvom. Tega
se zavedajo zlasti v drugih naših republikah,
kjer je smučarstvo važen sestavni del planinstva.
Tudi v Sloveniji bo smučarstvo nosilo dober
pečat planinstva, pa naj ga PZS Se tako odriva
iz svoje organizacije. Sicer pa je odveč vsaka
polemika! Celjski smučarji so ubrali novo pot,
organizirali so si samostojno smučarsko društvo
Celje, ki že danes šteje preko 300 članov. Že ob
rojstvu se je pokazalo tako veliko zanimanje za
novo društvo. Pričakujemo lahko, da bo z na-
stopom smučarske sezone novo društvo podvojilo
svoje vrste in tudi z delom pokazalo svojo živ-
ljenjsko moč.
»PARTIZAN« POROCA
TD »Partizan« v Šentjurju pri Celju
je izvedel v nedeljo propagandni na-
stop na dvorišču Kmetijske šola Zal
sta s prostimi vajami nastopila samo
dva oddelka; nadalje so izvedli nekaj
posrečenih preskokov čez kozo in se
predstavüi v akrobatiki in parterni
gimnastiki. Za zaključek, tega telovadni
uri podobnega nastopa, je bila teikma
v odbojki.
S tem je društvo pravzaprav poka-
zalo gojencem Kmetijske šole smisel
telovadne vzgoje mladine. Ker večina
od teh ni imela doma prilike, da bi se
seznanila s to koristno panogo druž-
benega udejstvovanja, se bodo gotovo
sedaj v večjem številu vključili v našo
telovadno organizacijo. Zaradi tega ta
nastop TD Partizana v Šentjurju po-
zdravljamo in želimo, da bi v bližnji
bodočnosti razširilo svoje delovanje ám
izvedlo nastop z vsemi oddelkL
TD îPartizant Šempeter v Savinjski dolini je
imel preteklo nedeljo svoj letni nastop s sodelo-
vanjem društev Polzela, Braslovče in Gomilsko.
Nekatere točke, posebno ženskih vrst, so bile
dobro izvedene; posebno precej dobrih telovadk
smo opazili na dvoviéinski bradlji in na gredi.
Clam so izvedli sicer nekaj težjih vaj na orodjih,
vendar je pri nekaterih manjkala povezava; za
orodni nastop so se pač premalo pripravili,
Jiaradi česar smo videli ponesrečen zaključek
izvedenih vaj.
Nastop je obsegal številne točke, ki sicer niso
vse >vžgaie<, kar kaže, da je bil nastop na hitro
pripravljen; posebno je molilo štetje pri prostih
vajah brez klavirske spremljave kar ni napra-
vilo najboljšega vtisa.
Sicer je potekal obširni program brez posebno
dolgih presledkov, vendar je Hastop kljub temu
trajal dobri dve uri.
Tehničnih napak se naj društva, ki imajo v
programu svoj letni nastop, izogibajo, ker si
želimo dobrih nasiopov, čeprav s krajšim pro-
gramom, kajti delo » »Fariizanu« mora pri ua-
siopih pokazati napredek, ne pa nazadovanje.
Društvo Šempetor se je potrudilo, da je z na-
stopom zadovoljilo prisotne gledalce, zalo orga-
nizatorjem vse priznanje.
KEGLJASKÎ CENTER CELJE POROCA
Abrahami so tekmovali . . .
Po razpisu Kegljaške zveze Slovenije so se na
kegljišču SŠD Betona v Celju zbrali starejši
člani (Abrahami), da se т medsebojnem tekmo-
vanju pomerijo in dokažejo, da so enakovredni
mlajšim kegljaCem. To prvenstvo je doslej edin-
stveno v naši državi in je vzbudilo pri vseh
klubih veliko zanimanje, saj se je prijavilo
kar 7 ekip in 23 posameznikov. Prišli so iz
Kranja, Maribora, Ruš. Sior in Celja.
Tekmovanje je potekalo v dneh 26. in 27.
t. m. v najlepšem redu. Tekmovalo se je v di-
sciplini po 100 lučajev mešano iu rezultati so
kar zavidljivi:
V ekipnem prvenstvu je plSsman naslednji:
1. SšD Beton. Celje, podrtih lesov 1064
2. KK Kladivar, Celje, podrtih lesov      1059
3. KK Železničar, Mbr, podrtih lesov       1044
4. KK Ruše I, Ruše, podrtih lesov 1042
5. KK Kranj, Kranj, podrtih lesov 1018
6. KK Svoboda II. Ruše. podrtih lesov    1015
7. KK Kovinar, Store, podrtih lesov 828
Med posamezniki so biil najboljši:
1. Aman, KK Kladivar, podrtih lesov       392
2. Puhar KK Kranj, podrtih lesov 38S
3. Matjaž, SSD Beton, podrtih lesov        574
4. Vrtovec, KK Kladivar, podrtih lesov,   366
5. Kac, KK Tekstilac, podrtih lesov 363
6. Zunko, KK Ruše, podrtih lesov 350
itd.
Prvenstvo LRS т mednarodnem slogu za sta-
rejše člane za leto 1954 je organiziral Kegljaški
center Celje in upamo, da bo v letu 1955 odziv
še večji. Kegljaška Zveza Slovenije naj enako
tekmovanje vnese kot trajno v svoj letni prven-
stveni koledar s primernim priznanjem (pokal,
diploma in podobno).
Domovina se jim oddotzuje...
v prijaznih Poljanah nad Skof jo Loico
je pred kratkmi letovalo v I. izmeni
58 otrok, eno in dvostranskih sirot NOB
iz okoliša Celje-okoiica. Okrajni od-
bor ZB Celje je letovanje odlično or-
ganizJiial in se tako oddolžil njim, ki
so dali za nas in naše potomce med
NOB na oltar domovine svoje najdražje.
Prisluhnimo, kako nam celotno le-
tovanje opisuje udeleženec, ki ga poln
navdušenja za doživeto ne more pre-
h valiti!
»Prve dni ob prihodu smo izkoristili
vsako lepo uro za pohode v bližnjo oko-
lico. Naše pr\'o važnejše opravuo je
bilo posvečeno grobovom padlih bor-
cev, tovarišev naših očetov in mater,
ki so žrtvovali svoja življenja, da je
nam, njihovim otrokom, danes življenje
lepo in prijetno. S plevelom in travo
porasle partizanske grobove so naše
pionirke lepo očistue, spletle kite in
vence ter jih ob priliki kratke spomin-
ske svečanosti položile na grobove na-
ših junakov. Ob tej prililki je govoril
o žrtvah NOB domačin — partizan tov.
Duh Rafko-Ježev, ki nas je skoraj na
vseh izletih spremljal in obujal spo-
mine na borbe, ki se jih je udeleževaj
že od leta 1941 dalje.
Obiskali smo Bukov vrh. Razpotje,
Skobljevo, kjer stoji spomenik v prvi
borbi 1. 1941 padlim borcem. Na bivših
bojiščih so govorUi tov. part. Zakelj,
Duh in Jereb, ki so se teh borb sami
udeležuL
Z Loške koče smo gledali naše pre-
ki-asne planine, pokrite s snegom, med-
tem ko smo mi v dolini nabirali ja-
gode. Kakšna krasota!
Najlepši dan smo doživeli, ko smo
napravili celodnevni iidet do bolnice
»Franje« v okolici partizanske trdnjave
Cerknega. Nobena slika, spis, niti be-
seda ne more prikazati resnične slike
te bolnice, ki je pravo čudo i)arti.7an-
ske iznajdljivosti, požrtvovalnosti in
hrabrosti, ki jo zmore samo najmočnej-
ša vera v končno zmago pravične bor-
be. Oglejte si jo še vi!
Kljub slabemu vremenu je büo kar
dovolj izletov. Zato smo bili prilcraj-
šani pri kopanju. Ob deževnih dneh
smo izikcristili čas, da smo metali in
brcali žogo, ki smo jih imeli kar pel
na razpolago.
In hrana! Povem lahko le ugotovitev,
da se je vsak izmed nas zredil povpreč-
no za 1,5 kg.
Med letovanjem so nas obiskali člani
Oki-ajnega in Glavnega odbora ZB iz
Celja in Ljubljane, ki so nam prinesli
pozdrave iz domačih krajev.
Le prezgodaj je napočil čas slovesa
in hvaležni ZB, smo zapustüi kolonijo,
ki nam je v vsakem oziru mnogo nu-
dUa.«
Prvo izmeno je že zamenjala druga
in prepričani smo, da bo tudi ta še
dolgo obujala spomine na dneve, polne-
zadovoljstva, ko se je domovina nji-
hovim staršem oddolžua za najvišjo
žrtev ljubezni... M. P.
Š a k
BRZOTURNIR »ŠTAJERSKA Y BORBI<
Celjski okrožni šahovski odbor bo v okviru
proslav >Staierska v borbi< priredil 29. avgusta
veliko moštveno šahovsko tekmovanje. Na tem
tekmovanju imajo pravico udeležbe petčlanske
ekipe vseh šahovskih in ostalih množičnih orga-
nizacij v LRS (Zveze borcev. Svobode, Partizana,
sindikalnih podružnic, LMS itd.). Pričakujemo,
da bo ta turnir največja letošnja šahovska pri-
reditev v Sloveniji in zato že danes pozivamo
vse šahovske in ostale množične organizacije,
društva in klube, da se pripravijo na to tekmo-
vanje in čimprej prijavijo udeležbo Okrožnemu
šahovskemu odboru v Celju. Pripravljenih je
lepo število nagrad, za zmagovalno ekipo pa
krasen pokal. Vsaki prijavljeni ekipi bo takoj
dostavljen točen razpis in pravilnik tega tekmo-
vanja.
UPRAVA ZA CESTE LRS,
Tehnična sekcija Celje
razpisuje mesto
1 referenta za uipravno-pravne posle e
višjo strok, izobrazbo in 5 let prakse.
1 referenta za delovne odnose z nižjo
stroko\Tio izobrazbo in 5 let prakse.
Pogoji: vojaščine (prost, nastop službe
takoj, plača po uredl>i 2 dopolnilLno
plačo 1000 do 3(X)0 din.
OBJAVE IN OGLASI
OBTESTILO
Na tajništvu za notranje zadeve Celje se ва-
kajajo naslednji najdeni predmeti:
1 moško dvokolo štev. 761988.
1 moško dvokolo štev. 844206, znamke Daimler.
1 moško dvokolo štev. 34111.
1 moško dvokolo štev. 82872.
1 moško dvokolo štev. 504134.
1 moško dvokolo štev. 4300168.
1 platnena torbica, zelenkaste barve.
1 ženska jopica, bele barve z modrim obrob-
ljena.
1 otroška jopica — modre barve.
1 ročna torbica iz rdečega usnja z zadrgo.
2 kom. otroških hlačk (žabce).
1 par moških dokolcnk, rjave barve.
1 kovček, črne barve, v zelo slabem stanju,
T njem nekaj starih cunj in drugo.
1 ženska jopica rdeče barve.
1 moška srajca rjave barve.
1 moška srajca črne barve.
1 moška delovna bluza modre barve.
1 moške delovne hlače modre barve.
1 torbica, pletena iz slame.
Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da
se v teku enega leta zglasijo pri navedenem taj-
ništvu z dokazili lastništva ter predmete pre-
vzamejo.
V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili, bodo
predmeti izročeni državi.
Lastniki si lahko predmete ogledajo vsak po-
nedeljek od 10. do 11. ure v skladišču tukaj-
šnjega tajništva. Trg muCenikov št. 2.
Tajništvo za notranje zadeve OLO Celje
OPOZORILO
Obveščamo vse koristnike mestne vode na
področju mesta Celja in okolice, da v nedeljo,
dne 18. julija ne bo vode od 4. do 12. are, ker
ne bo toka in bodo zaradi tepra stale črpalke т
MedloSB. PLINARNA - VODOVOD CELJE
DOPISNI TEČAJ ESPERANTA
Mednarodni  jezik   esperanto  se  lahko  hitro
■ančite  T  našem  dopisnem   tečajn.   Ako  nam
pošljete   znamko   za   poštnino,   vam   pošljemo
brezplačno na ogled prve lekcije.
Zveza esperantistov Slovenije
Ljubljana, Miklošičeva ml. 7-1
POPRAVNI IZPITI! Od 15. julija do 25. avgu-
sta poučujem angleščino za nižje, nemščino za
vsr razrede gimnazije. Naslov v upravi lista.
PRODAM malo rabljen štedilnik za vzidanje.
'V^ulov V unravi livta.
PRODAU polovico kiše т bližini mesta. NasloT
▼ upravi lista.
ZGUBIL SEM dne 12. 7. 1994 p«poMn* т mest-
neia (žarku očuia. loitenega uajditeija prosim,
i» jih preti nagradi vrne v Celjski tiskarni.
OBVEŠČAM cenj. stranke, da ne izvršujem ni
kakih privatnih uslug. Jančič Marija, pletiljn
Celje, Trg svobode 7.
IZREDNO POCENI prodam štedilnik z dvema
pečicama, obložen s ploščicami. — Ogled po-
poldne. Pevec, Celje, Jurčičeva ulica 9.
PRODAM šivalni stroj >Singer<, cena 14.000 din..
Naslov v upravi lista.
PRODAM parcelo 2—3 ha sadovnjak, njive i«
travnik.  Dobrotinšek,  Sv.  Tomaž  4,  Vojnik.
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico. — Nastop
službe takoj! Naslov v upravi lista.
PRODAM ogrodje za namizni štedilnik, ročno
delo in elektrodinamo 7 KS. — Naslov: Kme-
tijski magazin, Celje.
V REJO vzamem govejo živino. Naslov v upravi
lista.
ISCEM službo pri živinoreji kjer koli na držav-
nem posestvu ali ekonomiji. Naslov v upravi.
ZAHVALJUJEM se vodstvu podjetja >Tobak< ▼
Ljubljani za izdatno pomoč ob priliki popla-
ve. — Stojan Marija, Šoštanj.
Na prirodoslovno-matematični fakulteti je
diplomirala PAVLICA VEDENIK iz Celja. —
Čestitamo!
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA
Dne 18. 7.  1954: tov.  dr.  Cerin Jože.  Celje.
Cankarjeva ulica 9. ,
KINO
KINO UNION, CELJE
Od 13. do 20. 7. 1934: >HENRIK V.<, angleški
barvni film
Od 21. do 23. 7. 1954: >LA RED«, mehiški filo»
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri Ob nedeljal»
ob 15., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 16. do 22 . 7. 1934: »FRANCIS V VELEMESTU*,
ameriški film
Od 23. do 29. 7. 1954. »RDCCI ZNAK HRABRO-
STI«, ameriški film
Predstave duevno ob 18.15, ob nedeljah ob l6.l'
in 18.15.
LBTNI KINO, CELJE
Predstave iste kot kino Don, predvaja dncv»**
ob ¿0.15.