W(t 9l0VllS8
Dekrrec iriutfa VUk petek x ditMiou naslednjega dae. — Naročnina za celo leto K 10'—, za pol Ifeta KS--, ra Četrt leta K 2v0. Posamem« številka 90tin. Naročnina za N Mučijo za mio leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. PoSUjatve na uredništvo ia upravnižtvo IMHIu«, Selinbargora allea Mtv. 0. n. naditr.
 -.............
V Ljubljani, dne IB. septembra 1919.
VL leto
Kokopisi se ne vračajo. — lnserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 68 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat - Za razne izjave itd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Naša prva naloga.
Pottosni smo n« svoje strokovne organizacije. In če trdimo, da upravičeno, nam pač nihče ne more ugovarjati, ker so se naše strokovne organizacije v kratkem času lepo razvile in zlasti pa tudi zaraditega, ker se je vzgojila z razvojem naših organizacij obenem tudi najlepša solidarnost, enotnost in disciplina, s kakršno se ne more ponašati nobena druga organizacija. Če se bo razredna delavska organizacija tudi v bodoče razvijala v tem zmislu, ji lahko zagotovimo najboljšo bodočnost kot zastopnici delavskih interesov.
V vsem svojem delu pa še vedno opažamo, da je delokrog našega organizato-ričnega dela še ogromen. Doslej se razpreda naša organizacija zlasti po večjih industrijskih krajih in okrajih. Kakor pa nam je znano, se nahaja delavstvo raztreseno po vsem Slovenskem v 'večjili in manjših skupinah, imamo mesta, trge, ivasi, v katerih naša organizacija še ni našla primernega odziva, deloma zato, ker nismo še povsod storili svojo dolžnost, deloma pa zato, ker je delavstvo še premalo samostojno, preveč zatirano in .strahovano od raznih meščanskih strank in njihovih priveskov, narodnih in krščanskih Socialistov. V tem oziru nas čaka še mnogo dela. Zbuditi moramo tudi to raztreseno delavstvo in ga privesti v naše .vrste. Industrijsko delavstvo, kmetiško delavstvo, obrtništvo in malo kmetijstvo, uradniStvo, učiteljstvo in državno usluž-benstvo vsfch kategorij pravzaprav spada v naše vrste in le čas in primerna vzgoja. agitaicija* zbuditev interesnega zanimanja more in mora privesti vse te sloje v naše vrste. V ta namen pa treba dela in zopet dela.
Tega nujnega dela se moramo vsi zavedati.' Vsak industrijski okraj, vsak večji kraj ima okolico, v katero pohaja delavstvo po opravkih ali na izlete. Ali fli tukaj najlepša prilika, da nekoliko poagi-tiramo za naša načela, ali ni tukaj naj-iepša prilika, da zbujamo med našimi rojaki razredno zavest, jih opozarjamo na naše liste „Naprej‘\ „Ljudski Glas“ in Judi »a „Delavca“. Ce dobi preprosti proletarec nekajkrat tudi le posamezno številko katerega naših listov, pa se začne zanimati za vprašanja, ki jih obravnavajmo v naših listih, in Če smo dosegli le to, smo dosegli uspeh. Se bolj kot pisana beseda, vpliva pa živa beseda. Kdor čuti le nekaj sposobnosti v sebi, naj poizkuša delovati v tem zmislu v okolišu svojega bivališča. Marsikdo ima po deželi znance, prijatelje, ali pa si jih pridobi. In kdo ga more ovirati pri tem delu, kdo mu more braniti, prirejati prijateljske sestanke, po-svbtovanja, shode, zaupne in pozneje javne, ter širiti naš tisk med ljudstvom? Danes je ni več moči, ki bi to preprečila.
Da razvijemo delo v tej smeri je sicer vedno naša naloga, da pa to delovanje pospesimo prav sedaj, je pa prav posebna dolžnost vsega organiziranega delavstva. .Vsi namreč v*mo, da snujejo
meščanske stranke novo državo Jugoslavijo, ki bi jo rade uredile po svoje in ne baš udobno Za jugoslovanski proletarijat. •Z Vso energijo skušajo uveljaviti v novi državi svoje stare privilegije, in sicer še Vse trdneje nego so bili ti uveljavljeni v prejšnji naši monarhiji. Prišle bodo volitve v občine in v konstituanto. In kaj se bo zgodilo, če bomo prepustili toliko slovenskega proletarijata pijavkam, ki so nas drle vso vojno in nas še danes derejo prav po trinOško? Zgodilo se bo, da zmaga jugoslovanska buržoazija!
In to ne Sme! Delavstvo po vseh industrijskih centrih, vsak posamezni sodri#, vsaka organizacija politična in člani strokovnih organizacij naj zaraditega razvijejo agitacijo po vsej deželi. Noben kraj, nobena vas ne sme uiti naši pozornosti. Ponos in velike organizacije še ne zadostujejo, ker je organizacija omejena na gotove kraje. Šele delo za. pro-bujo ljudstva po vsej deželi nam prinese uspehe. Zato čvrsto na delo!
Polnoletnost.
Po srbskem in črnogorskem zakonu je polnoleten, kdor je izvršil 21. leto svoje starosti. Po avstrijskem zakonu, ki je veljal pri nas, pa tudi na Hrvatskem, pa je dosegel človek polnoletnost šele z dovršenim 24. letom, ravno tako tudi V Bosni in Hercegovini. Ta razlika se je morala izenačiti, tembolj ker smo mi s svojim določilom bili precej osamljeni. Naši sosedje Nemci in Lahi, kakor tudi Fran-cozje, dosežejo polnoletnost z 21. letom, Švicarji celo Že z dovršenim 20. letom. Ravno tako je'V Rusiji. Tudi Nemška Avstrija je sledila temu Vzgledu ter določila, da postane polnoleten, kdor izpolni
21.	leto. Z zakonom z dne 31. julija 1919, ki, je bil objavljen dne 2. septembra v »Službenih Novinah«*, je za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uzakonjeno, da postane vsak naš državljan polnoleten s pričetkom dneva, katerega dopolni 21. leto starosti. Za nazaj zakon ne velja. Vsi, ki so bili tedai dne 2. septembra stari več kakor 21, pa manj kakor 24 let, so postali polnoletni z dnem 2. septembra 1919. Pozdravljamo ta zakon kot mal, toda zelo važen korak na potu izenačenja zakonov v Jugoslaviji.
Bridka resnica o pariški konferenci.
V Parizu sklepajo sedaj o balkanskem problemu. Sklepajo kapitalisti entente in ljudje, ki hočejo organizirata na primer Jugoslavijo tako, da bo sicer ustvarjena Velika Srbija, ne pa zveza ali enotna država Balkanskih Jugoslovanov. Vrhutega naloži ta gospoda nam 25 milijard votne odškod-nme v zlatu, zapre pot do Adrije, omeji svobodo m razdeli Slovence, Hrvate in brbe v velikem odstotku sosednjim državam, tako da o celotnem ujedinjenju in gospodarski oziroma razvojni podlagi
pravzaprav niti govora ne more biti. Iz vsega odseva ena: ententa hoče Balkan zasužnjiti m s tem preprečiti možnost, da bi balkanski narodi razvili svojo gospodarsko in duševno silo ter z njo ovirali njih vpliv v Adriji in v Orijentu. Ententa hoče imeti na Balkanu nepomembno državico, ki bo slabila obenem tudi srednjo Evropo. Ali bo ta državna tvorba, zaprta in blokirana od vseh strani obsegala le Veliko Srbijo ali bo nastala možnost, da se združi še z drugimi enakimi državicami na severu, to še ni gotovo.
S tem dejstvom je dokumentirano, kar smo že pred letom pisali o balkanskem vprašanju. Zakaj prepričani smo Mi, da ima ententa le svoje načrte, da hoče zagospodovati direktno v Aziji in indirektno v vsej Evropi z edinim namenom, da te dežele izkoristi kot to zahteva morala kapitalističnega imperializma.
Naše stališče je bilo že dolgo (1909 smo sprejeli tudi resolucijo), da se osvo-bode in zvežejo balkanski narodi na podlagi, 1ci bo omogočala razvoj. Danes pa preti nevarnost, da se to zgodi. Krivda temu je v veliki meri malomarnost doma, morda tudi zastopnikov, v Parizu, najbolj pa nesmotrenosti političnih strank v Jugoslaviji. Celo leto že »delamo politiko«, a' še do danes se nismo strnili v glavnem vprašanju, kako naj se ta država organizira, ker hočejo meščanske stranke rešftl to vprašanje le sebično. Namesto da bi narodi nastopili složno, izdelali demokratične načrte in zainteresirali ljudstvo za bodočnost države, pa spletkarijo in terorizirajo prebivalstvo ter prepuščajo usodo nove države večinoma ljudem v Parizu, ki nimajo zmisla in nit? ne osebnega interesa, da bi uveljavili v Parizu voljo balkanskih narodov. In čudimo se še, da nas ententa smatra le za svojo spekulativno igračico!?,
To se nam je zdelo potrebno omeniti, ker se razvija proces prav tako kakor smo kazali nanj že zdavnaj v Bojazni, da je jugoslovansko ljudstvo žrtev entente in tudi domačiji nezmožnih politikov. Opozarjali smo, a pomagalo ni in ne bo, dokler profe-tarijat sam ne bo odločneje govoril.
Uspeh kovinarske stavke.
Pogodba
sklenjena med ravnatelj. »Strojnih tova-ren in livaren d. d. v Ljubljani« in »Osrednjem društvom kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani« kot zastopnikom delavstva imenovane tvrdke.
Pogodba se je sklenila po posredo^ vanju in razsodbi g. nadsvetnika Mohor I imata, predstojnika Osrednjega urada državnih man taoističnih obratov ob navzočnosti sledečih gospodov:
1.	Zastopnikov »Strojnih tovaren in h varen d. d.: ravnatelj dr. inž. Milan Vidmar, m prokurist g. Karel Govekar: ki e. Jun Bonzelj.
.	2. Kot zastopnikov Osrednjega društ
loovmariev in sorodnih strok: g. Ignac Mihevc fci g. Iva« Kocjan.
3. Zastopnika delavstva g. JosJpa f Kramerja.	,|
I. Povprečna temeljna plača zadnjih petih tednov pred stavko se v obratih Tonies in 2abkar zviša za 40 odstotkov v obratu Samassa za 53 odstotkov. Razloček med poviškom temeljne plače obratov Tonies in Žabkar na eni strani in obrata Samassa na drugi strani je utemeljen s potrebo regulacije plač v zadnjem obratu.
Dosedanje dravinjske doklade odpadejo, dosedanje družinske doklade ostanejo.
Vsak delavec, ki dela v akordu, dobi pred pričetkom dela delavni list, na katerem je jasno označena cena dela. Ti delavni listi morajo stopiti v veljavo najpozneje en mesec po končani stavki.
3. K že letos izplačanemu nabavnemu prispevku se izplača vsakemu delavcu 50 kron za samce, 75 kron za oženjene.
4. Dosedanje previsoko število vajencev bo v bodočnosti ravnateljstvo omejilo na ta način, da bo ža dobo pogodbe sprejemalo nove vajence le v livarno in kotlarno.
5. Strojniki pridejo v kategorijo kvalificiranih delavcev.
6. O vprašanju dopusta naj določa to-sadevni zakon.
7. Kovači dobijo usnjate predpasnike, ki ostanejo last tovarne. Tovarna naroči predpasnike takoj po končani stavki.
8. Če dela obrat 9 ar potem se honorira Cezura s 50 odstotki poviška. Nočne ure po osmih zvečer in praznično delo se honorira s 100 odstotnim poviškom.
9. Tovarna bo ukrenila vse potrebno, 'da uvede higijcničen red. S potrebnimi adaptacijami bo (ovama začela takoj.
10. Preddelavci Jager Ivan, Pleško Jožef in Kralj Ivan dobijo za 15 odstotkov zvišano tedensko plačo in normirane dra-žtske doklade. Za vse delavke in za zidane veljajo vse dosedrtj navedene točke.
II. Delavci, ki delajo izven obrata, dobijo dnevno doklado in sicer: a) v Ljubljani 5 kron, b) v ljubljanski okolici 20 K, c) izven ljubljanske okolice 25 kron in prosto stanovanje.
Ravnateljstvo ne bo vsled stavke izvajalo nasproti delavcem nobenih konse-kvcnc.
13. Vajcncem se poviša nagrada za 15 odstotkov.
14. Vodstvo tovaren bo brez ovir upoštevalo S 1154 B.
15. Akordne cene se nasproti stanju 1. junija 1919 livarjem povišajo za 33 odstotkov. Pri tem bo vodstvo tovaren gledalo na to, da nemudoma izjednači zaslužke livarjev obrata Samassa z zaslužki ostalih dveh livaren. Dosedanje drsginjske doklade odpadejo pri vseh livarjih, dosedanje družinske doklade ostanejo.
16. Za večje neuspele odlitke dobi li-?ar polovico akordnega zaslužka odmerjenega za dotično delo.
17. Vsak livar, ki dela v akordtt dobi pred pričetkom dela delavni list, na katerem je jasno označena cena dela. Ti delavni listi stopijo v veljavo najpozneje en mesec po končani stavki. Pri določevanju akordnih cen za nova Hvarska dela bo ravnateljstvo kakor dosedaj vzelo na pomoč mnenje livarskega mojstra oziroma kakega dragega izkušenega livarja.
18. V slučaju, da bi livarne iz kateregakoli vzroka morale nekaj dni počivati, dobijo livarji sledeče minimalne plače:
a) od oorostitve do 21. leta 16 kron;
b) od 21. do 30. leta 20 K. Vsi drugi izučeni livarji 25 K-
19. Ravnateljstvo bo po potrebi zvišalo število težakov v livarni, tako da kvalificiranim delavcem ne bo treba opravljati težaškega dela. Težaki livarne ostanejo izključno livarni na razpolago.
20. 7. težake in topilce veljajo vse 3o-
sedaj navedene točke.
21. Določbe te pogodbe stopijo v veljavo z dnem začetka dela po stavki in veljajo od takrat naprej za dobo'šestih mesecev.
,V Ljubljani, dne 2. sept. 1919.
Dodatek
k točki 1. Vsem moškim deiavccm garan-JLra podjetje najmanjšo mezdo 2 kroni na uro, vsem delavkam 1 K 75 vin. na uro; k točki 3. Diferenca nabavnega prispevka se zviša na 100 K za samce in na 150 K za oženjene. Nabavni prispevek se izplača
1.	oktobra 1919 in sicer vsem delavcem in delavkam, ki so zaposleni v podjetju najmanj od 5. junija 1919 naprej.
22. V slučaju, da bi obrat iz kateregakoli vzroka moral nekaj dni počivati, dobijo delavci iz' :mši livarji sledeče minimalne plače: od oprostitve do 21. leta 14 K, od 21. do 30. leta 16 kron, vsi drugi izučeni delavci 30 kron.
V Ljubljani, 3. sept. 1919.
Iz strokovnega in mezdnega gibanja.
Tržič. Dne 3. t. m. smo imeli v Tržiču sejo vseh ouborov, na kateri smo sklepali o določitvi strokovnega tajnika za Tržič in okoliš. Odbori vseh strok so se strinjali s tem in so izvolili na'predlog s. Er-laha sodruga Bedina Ivana. Predlogu so odbori soglasno pritrdili. Ta krajevni strokovni tajnik bo uradoval vsako nedeljo od 9. do 12. ure opoldan, vsako sredo od 5. ure popoldne do 7. ure zvečer in vsako soboto od 4. do 6. ure popoldne v salonu konsumnega društva v Tržiču. — V krajevno strokovno komisijo so bili izvoljeni za čevljarje ss. Bukovnik Jožef in Bedina Ivan, za usnjarje Rogelj Ivan, za predilničarje Kristofek Franc, za lesne delavce Zaplotnik Ivar in Švab Franc, za kovinarje Čadež Viktor.
Stari trg pri Ložu. Opazujoč gibanje prolotarijata po vsem svetu, smo se tudi mi zdramili, da pojdemo gradit važen temelj: delavsko strokovno organizacijo. Dne 27. avgusta 1919 smo imeli prvi ustanovni občni zbor pri g. J. Trohu. Sklenili smo, ustanoviti podružnico lesnih delavcev in se priklopiti Osrednjemu društvu lesnih delavcev v Ljubljani. O shodu nismo mogli poročati prej, zato poročamo danes. V odbor so bili izvoljeni naslednji ss.: predsednik Jernej Dimic, podpredsednik Aloizij Krašovec, blagajnik Ivan Pirnat, zapisnikar Ivan Krašovec, Valentin Verhovec, Franc Gorše, Franc Krašovec. Namestniki ss.: Josip Šetina, Anton Zabukovec, Ivan Kalster, preglednika računov Franc Okoliš, Jakob Zgonc in Jakob Zabukovec. Članov šteje podružnica 45. Med delavstvom je vrlo zanimanje za organizacijo. Kakor drugod, imamo seveda tudi pri nas nasprotnike strokovnih organizacij. Tistemu kar svetujemo, naj pride zadnjo nedeljo v mesecu ob treh popoldne na sejo pri J. Trohi, pa mu bomo razložili namen naše podružnice, da mu ne bo treba nošiljati orožnike poizvedovat o namenu našega društva. Savelj, Savelj. ne pihaj tam, kjer te iie peče. Vse se briga danes, kako si izboljša svoj položaj: kmet, obrtnik, duhovnik, advokat itd„ le delavec bi se ne smel brigati zase. Prole-tarijat se prebuja in mora priti na površje. Tebi, „Deiavec“, pa kličemo, drami in budi naše nezavedne tovariše.
Hoda Jama. Ustanovni zbor Unije rudarjev ; bo vršil dne 14. septembra 1919. za Huua jamo v Laškem trgu v pivnici od
9.	uri dopoldne.
Mezdno gibanje čevljarjev t Miri. bom. V pondeljek 1. t. m. je pričelo šest naših in šest mojstrskih zastopnikov pogajanja. Naše zahteve so bile osemurni delavnik in tri kategorije dnevne plače, in sicer po 32 K, 40 K in 48 K. Mojstri teh zahtev niso hoteli sprejeti, pač pa smo se sporazumeli; privolili smo v deveturni delavnik in končno sklenili naslednjo pogodbo: I. kategorija: čevlji Šivani do pete ženski kakor moški K 70, šivani samo spredaj K 50, gladko zbiti K 35. — II. kategorija: V drugi kategoriji vse kakor zgoraj, samo povsod za 10 K manj. Vso staro delo se plačuje v tedenski plači v, treh kategorijah, in sicer po K 180, K 150 in K 120. Prirezovalci in izdelovalci gorenjih delov K 180, K 250. Štepanci od K 120 do K 180. Med pogajanjem smo morali prenehati, ker nas je prehitela policijska ura, zaradi česar naj bi se druge točke? zlasti glede reda v delavnicah obravnavala dne 2. t. m. ob 15. popoldne. A glej ga vraga. Komaj se drugi dan sestanemo, pa nam predstojnik mojstrov naznani, da dogovor prejšnjega dne ne velja, ker ga je mestni magistrat razveljavil, češ da bi bile to previsoke plače za čevljar je ter da se šele v petek dne 5. t. m. prično pogajanja ob navzočnosti zastopnika obrtne oblasti. Izjavil je tudi poleg drugih žalitev, da bo policija vsakega čevljarja, ki bi v; sredo ne delal, dala zapreti in izgnati. Ali sodrugi so ostali trdni. Radovedni smo bili, zakaj se magistrat vtika v naše zahteve, ko se to še ni nikoli zgodilo. In tam smo izvedeli, da so mojstri sami prišli prosit, naj mestni magistrat razveljavi dogovor, ker jih je pekla vest, da so preveč obljubili. Mestni magistrat nam je pristal, da se vrše pogajanja že drugi dan, ne šelet v petek. In zgodilo se je tako. Po kratkem pogajanju je zastopnik obrtne oblasti izjavil, da mora ostati pri dogovoru, S tem smo dokazali mojstrom, da znamo tudi braniti svoje pravice. Zahvaljujemo se za sodelovanje in trud zastopniku strokovnega tajništva sodrr.gu Erbežniku ter tudi delavstvu, ki se je v dvodnevni stavki tako vzorno vedlo. Mojstrom pa kličemo na svidenje.
Pekovski pomočniki v Mariboru so. minuli teden stopili v stavko in so sc na osemdnevni stavki pogodili s pekovsko zadrugo v soboto, da se dvigne sedanja tedenska plača od 105 in 115 na 150 in 160 kron. Ali takega boja, kakršnega so imeli pekovski pomočniki v Mariboru, že dolgo ni primere. Neki uradnik pri mestnem magistratu je menil, da more delavce kati kratkim notom prisiliti k delu, drugače jJa vse pošlje čez mejo v Avstrijo, to je bilo veselje pri mojstrih. In ta uradnik se je celo drznil, da je hodil od delavnice do delavnice in stražil organizirane pomočnike — ti so pa vztrajali in zmaga je morala biti, na strani delavstva. Zadnji trumf, ki ga' je izvršil mestni magistrat mojstrom ha ljubo, je bil ta, da je prepovedal peči beli kruh, da bi sami mojstri mogli napeči dovolj črnega kruha za trg. Pomočnik’ so imeli vse proti sebi in m kazalo drugega, kakor da so se telefonično obrnili na osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok v Ljubljano, da ta ukrene vse potrebno proti takim manevrom in jim naredi konec ter so naprosili poverjeništvo za socialno skrb za posredovanje. V soboto zvečer skKcana pogajanja so prišla do zgoraj omenjenega rezultata. Poverjeništvo ie zastopal komisar doktor Lemež, Osrednje društvo živilskih delavcev pa s. Berdajs iz Ljubljane in strokovno komisijo v Mariboru s. Erbežnik. V Mariboru se bo v pekovski stroki delalo 8 ur na dan, in sicer samo podnevi od 5. ure zjutraj J1?* prej. V nedeljah sc sploh ne dela. Dasei dosegel ta uspeh, je zasluga dobre org i zacije pekov v Mariboru
DopfsV.
, iz Kamnika. V ponedeljek, 8. !. m., le sklical pripravljalni odbor Nar. soc. stranke javno zborovanje v gostilni pri Debevcu. Gospod Fink iz Ljubljane Je razvil program stranke* ki nam podaja sliko kot da bi bila to stranka odpadnikov raznih strank. Po končanem zborovanju Je bilo vpisovale članov, katerih se je vpisalo celih 3, reci in piši t r i. Pripravljalni odbor tvorijo dtloma sami „majstri drž. smodnišnice. Ti so: BI. Logar, Ool-tes.Straka m Roštan. Navedemo ta imena, da bo delavstvo vedelo, kaj se skriva za to najnovejšo liberalno zanjko. Iz tega Je tudi posneti, kdo hujska v tovarni in kdo agitira za razdor med de-|avc{!
Iz Mežiške doline. Po »Slovencu« in »Večernem listu« se ponavlja prazno m brezmiselno besedičenje o gospodarskem jjmštvu za Mežiško dolino. Mi na vse to ne bomo odsovarjaH. ker smo zadevo dovoli pojasnil! in ker se dopisom vidi da jih narekuje sama hudobija. Da bo dopisnik potolažen, mu bomo še povedali, da se bo sprejelo v socialistična konsumna društva samo tiste, ki bodo tja sami nristopili. Ce mislijo »Slovenčevi* dopisniki, da je prav za nje, če naše zavedno mežiško delavstvo po krivici grde in obrekujejo, zaslužno častno kolajno za politično modrost. Kunili mu io bodo naši sodrugi iz Mežiške 'doline, ki dobro vedo, da tare Slovenčevega dopisnika samo zato taka jeza. ker se naše gospodarske zadruge v Mežiški . 'dolini tako lepo razvijajo. _____________
Domafl praflled.
V vladnih krosih vlada še vedno nekaj nervoznosti. Kriza, ki se je pojavila v belgrajskl vladi še vedno ni rešena. Po-gaianja med strankami, pri katerih prihaja naibolj v poštev radikalna stranka (Pro-tič) in še nekaj večjih klubov. Ker ima nova vlada povsem negotovo večino, je nedvomno, da se bo vlada v kratkem preosnovala v koncentracijsko vlado, v kateri bo zastopanih več strank. Imeli so že novo kombinacijo, v kateri bi socialisti ostali v vladi in bi s. Kristan prevzel socialno politiko. Ta pogajanja se menda nadaljujejo. V Belgradu polagajo vse premalo važnosti na Interese Jugoslovanov. Pariška konferenca hoče naložiti državi 25 milijard vojne odškodnine, v državi vlada čudna disharmonija, ki utegne končno dovesti do velikih razočaranj. Na vseli straneh preže sosedje, kako bi odcepili kos jugoslovanskega ljudstva od države. Italijani so že vzeli Primorje in del Kranjske, drugi pa še čakajo na plen. Nekdanji monarhistični in kapitalistični krogi bivše države so na delu in videti je, da tudi v Parizu in morda nekatere stranke v Jugoslaviji žele, da se osnuje srednjeevropska država, ki bi bila sposobnejša, da prenese vojna bremena v korist enten-tinim kapitalistom. Osvoboditev bi morala biti prvo, združitev balkanskih narodov na demokratični podlagi druga glavna stvar. A nihče se ne meni za to. Vse stranke se le skušajo, kako bi druga drugo opeharila. Ni je resnosti! Zato smatramo, da je potrebno, da socialno-de-mokratična stranka in delavstvo sploh začne tukaj povsem novo, samostojno akcijo v svoj dobrobit.
Proti mirovni pogodbi vlada v Belem-gradu? Mirovna pogodba, ki jo hoče usi-liti ententa srednji Evropi končno menda vendar ne ugaja vladi v Belemgradu, ker omejuje svobodo države v vsakem oziru. Tuje države bodo diktirale carino, nadzorovale m urejevale prometne potnočke, diktirale trgovske pogodbe, urejevale celo notranje verske in parfikularistične raz-
mere. TaK rnlr rratn Ec&So ustfffi. Tft ne ču-1 dimo se, da je končno prišla tudi vlada do spoznanja, da smo prodani. Radovedni smo le, če bodo v Parizu kaj zalegli naši ugovori. Smo čudni politiki, mi jugoslovanski politiki, zato nas tepe usoda.
Na državni obrtni šoli v Ljubljani se prične šolsko, leto 1919-20 dne 19. t. m. Otvorjeni bodo nastopali oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delo-vodska šola; 5. elektrotehnična delovod-ska šola; 6. mizarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. javna risarska šola. Vpisovanje bo od 15. do 17. tm. po redu, ki je razviden iz tozadevnega razglasa v Uradnem listu št 141, z dne 3. tm.
Začetek šolskega leta 1919.-20. Po odredbi gospoda poverjenika za uk in bogočastje se začne šolsko leto 1919.-20 z vpisovanjem dne 22. septembra 1919. Ta začetek velja za vse javne in zasebne srednje šole in za vse ljudske šole, ki so na kraju srednjih, oziroma meščanskih šol/ Ostale ljudske šole začno šolsko leto v normalnem terminu.
Na obeh ljubljanskih ghanaziJaH, to je na humanistični gimnaziji v Tomanovi ulici in na realni gimnaziji na Poljanski cesti, se prične šolsko leto 1919./20. dne
22.	septembra 1.1. z vpisovanjem v I. razred. V II. —IV. razred se bodo vpisovali učenci dne 25., v V.—VIII. razrd dne 26. septembra. Sprejemni izpiti za I. razred se vrše 23., ponavljalni, dodatni in sprejemni izpiti v II.—VIII. razred pa 24. septembra. Otvoritvena sv. maša bo dne 27., redni pouk se prične v pondeljek, dne 29. septembra.
Velikovec, ustanovitev srednjih šol.
Otvori se začasno v Velikovcu I. letnik gimnazije in učiteljišča za šolsko leto 1919-20.
Gospodarska desorganlzaclja vlada pri nas še vedno skoro v enaki meri, kakor je vladala ob prevratu. Tovarne ne dobe potrebnih surovin, ne premoga, ne strojev, tako, da postaja kriza pravzaprav vsak dan večja. Dobili smo sporočilo iz Šoštanja, da bo tovarna usnja v Šoštanju (Vošnjak sinovi) ustavila 20. t m. Obrat, ker nima potrebnih surovin. To je žalostno znamenje. Strokovno tajništvo in Osrednje društvo usnjarjev je takoj v sredo interveniralo pri poverjeništvu za obrt in trgovino, da to nepriliko prepreči Ce bi se obrat ustavil, bo nad 250 delavcev z družinami vred ob kruh in kaj to pomeni za kraj kakor je Šoštanj, bodo menda razumele tudi merodajne oblasti.
RudarH. Podpisani urad sporoča vsem družinam rudarjev, ki so pred meseci odšli v PečuJ, da bo dospel v 3—4 tednih v Ljubljano posebni vlak, ki bo odpeljal vse še tu bivajoče družine brezplačno v Pečuj. Osrednji urad „Državne posredovalnice za delo" v Ljubljani.
Avstro-ogrskl bankovci. Izkaz Av-stro-ogrske banke po stanju dne 31. avgusta kaže novo povišanje v prometu bankovcev, in sicer za 286.5 milijonov, tako da je s tem dosežena vsota 43.4 milijard kron.
Poštni promet. Po odloku ministrstva za pošto in brzojav od 31. avgusta 1.1., št. 18830. Je pisemski promet med kraljevino SHS in Nemčijo v istein obsegu kakor z Nemško Avstrijo po mednarodnih, nanovo določenih pristojbinah zopet ot-vorjen. Kurz 1:3, na primer: dopisnice prejšnja pristojbina 10 v, 'sedanja 30 vin. Pismo prejšnja pristojbina 25 vin., sedanja 75 v; priporočenje prej 25 v, sedaj 75 v, i. t. d.
Preki sod, ki je bil proglašen za več okrajev v Sloveniji je odpravljen.
»Državna posredovalnica za delo" podružnica za Ljubljano in okolico. V
pre?elc!em fednu od T. septembra' do 6. septembra 1919 je iskalo delo 179 moških in 54 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 99 moških in 53 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 92. Pri vseh podružnicah ,,Državne posredovalnice za deloc* je od 1. januarja 1919 do 6. septembra 1919 iskalo delo 13.815 delavnih moči, delodajalci so pa iskali
11.673 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4362. Delo iščejo: Pisarniške moči (333), trgovski sotrudniki in sotrudnice (319), dninarji in dninarice (102), služkinje in kuharice (105), peki, mlinarji, mesarji (102), poljski in tovarniški delavci in delavke, (113), sluge, vratarji, hišniki, krojači, šivilje, čevljarji, vajenci raznih strok, oskrbniki, ekonomi, na-takarji in natakarice, modistinje, vzgojiteljice, predilne delavke, strojni ključavničarji, mehaniki, strojniki, dimnikarji, monterji itd. Delo je na razpolago: poljskim in tovarniškim delavcem in delavkam! (119), težakom in hlapcem, služkinjam in' kuharicam, drvarjem, krojačem, šiviljam, čevljarjem, vajencem razne stroke, mizarjem, zidarjem, strojnim in stavbenim ključavničarjem, gozdarjem, mlinarjem, cestnim delavcem, delavcem za hudournike, strojarjem, sodarjem, žagarjem, sekačem^ sobaricam, pletarjem, oglarjem itd.
Poslovodja Manz pri g. Pollaku v, Ljubljani ni naklonjen slovenskemu delavstvu. Zato se je pričelo med delavstvom ogorčenje zoper postopanje tega moža1. Spor se je za sedaj sicer poravnal, toda odkritosrčno bi svetovali, gospodu. Man-zu, da upošteva pošteno delavstvo in mu ne dela krivic.
Določbe glede plesa'. Za prireditev plesa se mora imeti dovoljenje ter plačati za to vpeljana taksa. Pravico, izdajati ta dovoljenja imajo županstva, odnosno župan kot načelnik krajevne policije na podlagi člena 28. obč. reda. Zupanu z dvema občinskima svetovalcema pristoji tudi v zmislu člena 58. obč. reda pravica kaznovati, če se je plesalo brez njegovegaf dovoljenja.
Radičeva žena In hčerki aretirane.
Kmetiški agitator Štefan Radič je v preiskovalnem zaporu. Sedaj so aretirali tud! njegovo^ ženo in obe hčeri, češ, da hujskajo seliaško (kmetiško) ljudstvo k nepokorščini.
SvetovnS pregled.
Avstrija je že podpisala mir, dasi je to napravila nerada, ker je mir zanjo enako drakoničen kakor oni za Nemčijo.
Stavci v Rimu stavkajo. Meščanske stranke se boje, da utegne ta stavka trajati do volitev, kar bi jim silno otežkočilo agitacijo za volilno borbo.
Delavska konferenca v Glasgowu. Na konferenci delavskih- organizacij v Glas-gowu je predsednik Bunning imel otvoritveni govor, kjer se je oficijelno izrazil pro-
DruStvenl funkcionarji In elani, pozori
Da vsa nerazp orazumljenja odstranimo, sporočamo, da jo v soboto 37. tedenski prispevek L 1. zapadel.
Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 30 tedna, s® opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je, vsaj 30. prispe* vek t. L že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. ‘	|
—------------------ -	ff
ti v<3?ni ž Rusijo. Naforje govbf?! proti politiki neposrednega nastopanja, ki je po njegovem mnenju dokaz šibkosti delavstva. Angleški delavci lahko izvedejo vse reforme pravnim potem, namreč potem volitev. Vlada se ni držala programa, ki ga je razvijala pri zadnjih volitvah. Spominjal je delavce, naj složno dvigajo, produkcijo, in je izrazil up, da pride v bližnji bodočnosti na Angleškem delavska stranka na krmilo.
Angleški rudarji za podržavljenje rudnikov. „Telegraph“ poroča iz Londona, da je načelnik zveze angleških rudarjev izdelal izjavo, ki jo bo danes predložil konferenci poslancev rudarjev. V tej izjavi se trdi, da je politika britanske vlade za bodočo upraVo rudokopov brez koristi. Zato se svetuje konferenci, naj odkloni vladni predlog. Le takojšnje podr-žavfjfenje rudokopov more postaviti rudarsko industrijo tla zdravo podlago.
Moč ruskih boljževSšidh čet. Iz Reva-la poročajo, da štejejo boljševiške čete vsega skupaj 1,225,000 mož, od kojih stoji
40.000 na severu, 165.000 na zahodu,
145.000 na jugu in 135.000 oa vzhodu; v rezervi jih je 740.000.
Ameriško delavstvo zahteva splošno znižanje cen živilom. Washingtonski dopisnik „Timesa“ je razpravljal z nekim delavskim vodjem, ki je izjavil, da pride do stavk, ako se v Združenih državah cene splošno ne znižajo. Wilson bo moral najbrž odobriti mezdne zahteve železničarjev. To bo stalo železniške družbe najmanj $00 milijonov dolarjev. — In pri nas? 'Oderuštvo gvete še bolj nego med vojno.
Obvestila.
Članom osrednjega društva živilskih delavčev in sorodnih strok v Mariboru
(peki, mlinarji, mesarji, prekajevalci, kletarski, pivovarniški in sodaviški delavci plačujejo od 1. septembra t. 1. naprej v I. razredu (k valificirani delavci) po K 1.30, v II. razredu (pomožni delavci) po K 1.10 in v III. razredu delavke in mladoletni delavci po 90 vin. na teden na prispevkih. Časopis »Delavec« dobe vsi člani brezplačno pri zaupnikih v delavnicah aii v tovarnah.
Stavkovni sklad za stavku-joče kovinarje v Ljubljani.
2. izkaz:
Kovinarji podružnice Štore 300 K, kovinarji avto-delavnica 271 K, Kokalj Jož. itjttaal 179 K, Jak. Porenta 2 K, topniška delavnica 313 K, Kralj Ivan, trg. sotrudnik S K, Dražil Štefan 10 K, Hlebš nabral 26 kron, kovinarji podružnice Kamnik 250 K SO vin., kovinarji Westnove tovarne v Celju 963 K. kovinarji podružnice Bistrica v R. 440 K, E. Kordelj 4 K, kovinarji delavnice Kregar 24 K, J4raj Franc 20 K, Šubert L., delovodja v Raihenburgu 10 K, neimenovan 50 K, Karl Dehnastia 50 K, Jos. Pfetejan 100 K, dr, D. Lončar 50 K, J. Kopač 50 K, V. Buk&g 50 K, Anton Kristan 50 K, Melhior Čobal 50 K, dr. Topolovački 50 K. Slavko llenč ‘50 K, kolodvorski delavci 65 K, Peterlin Anton 10 K, kovinarji podružnice fese niče 1592 K 50 vin, kovinarji podružnice Javornik 565 K, 30 vin., Neimenovan H' K, Leo 2ivkoviČ, Saver iHeialski. radnika Beograd 1000 K Zvez a ft g. nastavi/ectcev 200 K, od ho;be do zmace. Mojzes pod Vrbo 5 K. K'is‘.»n Fr.. 10 K, k< vinarji podružnice Sv. Lovrenc K, kovinarji prdružnice Dobrava kron: skupaj 7150 K 60 vin., prej izkazanih: 16.7*r K 66 v., skupaj 23.808 K 26 vin. 'r Iva id lepa vsem darovalcem.
*
Vsem darovalcem n**i»w(faiw©, 0a imsto pravico 'vcogleda v nnV/iraliic polo
pri O^recf«^ Hrtova, ofcTroifta' 'pri Zaupnikih vsak dan. Na vprašanje jeseniških kovinarjev, ako smo od nasprotnih strank dobili denar, odgovarjamo sledeče: Znano nam je, da so na Jesenicah tudi nasprotniki nabirali ter da niso nam do danes nič obračunali. Kje je denar, nam ni znano. Vsem, ki imajo od Osrednjega društva kovinarjev nabiralne pole ali mogoče še nabrani denar, prosimo, da iste čimprej vrnejo. Ves denar, ki je bil doposlan strokovni komisiji, bo strokovno tajništvo v kratkem objavilo.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN ,
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Naročajte jW| <|	** i ¥
in Sirite	P * C J •»
Zahtevajte
samo pristno „Hif “ kremo ki je radi svojih sestavin najbolja iu zajamčena ter domači izdelek. Zaloga na debelo.
Oroslav Črtalič.
Resljeva cesta 20.
RAZGLAS.
Dr. Bogdan D e r č ordinira za svojce članov Okrajne bolniške blagajne ljubljanske, in sicer: za noseče, za matere, za dojence in otroke brezplačno vsak dan od 3. do 5. ure popoldan v Elizabetni bolnišnici v Streliški ulici (za Gradom).
Svojci, ki potrebujejo zdravniško pomoč, zglasiti se morajo prej v blagajnični pisarni na Turjaškem trgu št. 4, prvo nadstropje, oziroma poslati v pisarno svojega zastopnika, In dokazati svojo upravičenost s kako listino (z izpiskom 5z rojstne knjige, pOročnfm listom itd.), da dobe nakaznico, brez katere ordinira zdravnik le v nujni sili. Kadar Je ordiniral zdravnik brez nakaznice, poslati je naknadno po nakaznico. V Ljubljani, dne 22. julija 1919.
Načelstvo.
= KAJO Dl LIC = §
draguljar bi slatar	t
M
S
l«
>
I
! *■?
II
Ljubljana, HUšerjeva uliea Štev. 4.
priporo!* »vojo
dragulj arsko delavnico
za nova dela in popravila, kakor tndi za vsa zlatitraka dela, popačenje ptjstebmjenje itd. Staro srebro ia zlato se kapi po najvifcjih cenah in se tndi predela v nove stvari bro-Ske, uhane prttane i. t d.
Ivan Jax in sin
^Ljubljana Dunajsta c. 17.
priporoča svojo bogato zalogo
italaik strojev
in stroje z« pletenje
(ShkkHUtkini)
za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler. Vozaa kolesa. Ceniki se dobe zastonj in Iranko.
IJČITEUSKA TISKARNI
uu«aaatmfcaa*Axnaainiii«i>KiiRtia«aa*B * ■
USUl, Minit ulica Ite*. i.
^y..u nfiibiNii niiugi : najM ima.
Tiskovine za Sole, lopat-stvaln urade. Najmodernejše plakate in vabila • ca shode In veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
ms*
Najmodernejša uredba ta (Mota?« listov, knjig, taro-- sur Itd. IM. * V
 - .......................
J
L STEftKOTIPIJA LITOGRAFIJA.
lil  ..........
Okrajna bolniška blagajna
S —i v liKtoliaai. j-**—g
Pisarna: Turjaški trg Stev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so Od 8. zjitttraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih
1	je blag jna zaprta.
Zdravnik blagajno
Ordinira
iopal. jupsL
Stanovanje'
lir. Hošesioa Mi j
sploSno zdravljenje
Bi. \m Zajec
■ploSno zdravljenje
ir. misf Mvar
gploSno zdravljenje
»Ir.
»ploSno zdravljenje
f TurjaSki trg št. 4. v okr. bol. blag.
/ilO—»/ali I TffftiU tri !U
2—3 p FnibOaukaia
*/*12
1—2
UiKnjM iL 12<
[nitiUtri it 4.
Tsrji&ltrrft. 4.
i—3 Poljkaika EC5ti IB.
dani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se mprajo zglasiti v pisarni bolniSke Magajne, da se.jim izstavi nakaanico 'za zdravnika (bolniško zgla*nico): brez (e ordinirqjo zdravniki le*v nqjhlh slučajih. Trofikov, ki nastanejo, kadar gbaiali član sam pozove droge zdravnike, da ga leSijo, ne povrne bol-T.iav« blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v btegaj-
\ nakaznice.	——, . —r-	n
lekarna ti. BolnlSSnina se izplkCuJe v^oioboto, Ce ie ta dnn praznik, pa dan preJ od iB. zjutraj do l.iw«©ltae. S prttoKbami »e Je IOb!«^*t, do na-Wnik» okrajne bolniSke blagajne.
Načelstvo.
p'
—to
Zaveden delavec in zavedna delavka 'storita svojo dolžnost vedno o pravem času, ker poznata koristi organizacije, ker vesta, da je organizacija aujno potrebna za dosego bol jši h delovni!? ifi mezdnih razmer.
mtm