pride antična civilizacija z do neke mere predhodno latensko kulturo prav tako izraziteje do veljave. Vprašanje bi moglo biti, ali ni povezanost med hallstattsko in latensko kulturo bolj organična kot historične zveze med latensko in rimsko kakor tudi, kam spadajo pravzaprav za sedaj še časovno neopredeljiva najdišča. Ta pomislek le opozarja na zapletenost teh problemov pri arheoloških kartah, ki jih obravnavani katalog nima namena razvozljati. Tekstni del zak lju ču jejo stvarni in najdiščni register, k ak o r tudi! seznam tabel. Med temi je 7 fotografskih in 21 izvrstno risanih. Tako p o d aja katalog jasno podobo najdb in najdišča m uzeja o k raja Giinzburg, enega izmed mnogih, za katere je izdelava podobnih katalogov še želja bodočnosti. 'S tanko P h'č Bayerische Vorgeschichtsblätter, zvezki 17, 18—19/1, 18—19/2 in 20, München 1948—1954; 9 6 + 134 + 188 + 178 strani s skupno 96 tabelami!, števil­ nimi risbami in kartami med tekstom in nekaj načrti v prilogi. Kom isija za bavarsko deželno zgodovino je leta 1948 pričela z nad aljn jim izdajanjem predvojnega časopisa B ayerischer V orgeschichtsfreund, čigar 17. zvezek je izšel pod novim naslovom. O dtlej je ta časopis, ki izh aja v neobveznih nadaljevanjih, postal naglo obsežnejši in tehnično popolnejši te r ta k o pred ­ stav lja poglavitno glasilo živahnega arheološkega delovanja n a B avarskem . Problem atika tega raziskovanja je razvidna že iz rednih poročil P red- in rano- zgodovinskega o d d elk a B avarskega deželnega urada za spom eniško varstvo za obdobje 1939—1951, ob jav ljen ih v zvezku 17 in drugem delu zvezka 18—19. To je bila h k rati n ajtežav n ejša doba bavarske arheologije, k i jo je vojna oropala za vrsto sodelavcev, m ed njim i n ekaj prav odličnih in m nogo obetajočih arheo­ logov (F. Holste, K. H. W agner, H. Zeiss, F. B irkner). Pa tudi v terenskem raz­ iskovanju so se m orali bavarski arheologi m ed vojno in v prvih letih po n jej om ejevati večinom a le na zaščitna izkopavanja in n a redke pom em bnejše objekte. O bjavljeni prispevki bavarskih arheoloških avtorjev sodijo po veliki večini k poročilom novih n ajd b v m edvojnem in povojnem času in zajem ajo kronološko razvrščeni vsa obdobja od paleolita do zgodnjega srednjega veka. M edtem ko im ajo prispevki za paleolitsko in neolitsko dobo v glavnem regionalni značaj, razširja W. D ehn (Ranobronastodobna seliščna jam a pri G aim ersheim u, o kraj Ingolstadt zv. 18—19/1) obdelavo keram ičnega gradiva iz obravnavanega najdišča na p rim erjave ranobronastodobne keram ike tako im enovanega »straubinškega kroga«, ki so jo doslej le bežno obravnavali. V težnji, da bi določil položaj te keram ike iz konca ran e bronaste dobe v podonavskem prostoru, razisk u je avtor poleg p rim e rja v iz južnobavarskega ozem lja tudi zveze z oddaljenejšim i po­ krajinam i S rednje Evrope. H. M üller-K arpe (K n ekaterim zgodnjim bronastim nožem na B avarskem , zv. 20) p a pri raz p ra v lja n ju o časovni in geografski raz­ širjenosti dveh tipov bronastoaobnih nožev uporablja p rim erjav e iz naše bližnje soseščine, ko izvaja v bronasti dobi D močno razširjeni baierdorfski tip nožev z enim rezilom iz bodalastih dvorezilnih nožev v zahodnom adžarskem -vzliodno- alpskem prostoru. N ajpom em bnejše razprave teh številk ob rav n av ajo zgodnjo železno dobo. Tako p rik azu je H. Knöll (H allstattske n ajd b e iz gomil v Riem u p ri M ünchenu, zv. 17) bogate keram ične najdbe z raznoliko- ornam entiko, pridobljene iz večjih zaščitnih izkopavanj v predvojnih letih. Iz najdb, datiran ih v H a C, ugotavlja avtor v svojem , s številnim i opombami oprem ljenem članku številne p rim erjav e istodobnega gradiva, ki kažejo ob vplivih iz vseh strani n ajtesn ejšo povezanost te k u ltu rn e skupine z zahodnim i področji. W. K ram er (Nova opazovanja o načinih pokopa v sred n ji h allsta ttsk i dobi na Bavarskem , zv. 18—19/2) o b ja v lja obsežno gradivo, pridobljeno večinoma p ri zaščitnih izkopavanjih, o oblikah grobov v sred n jeh allstattsk ih gom ilah južne B avarske, ki jih ilu strira vrsta načrtov, tlorisov in skic. Ta regionalna podoba sicer po vsej Evropi močno razširjen ih gomil te dobe kaže bolj ali m anj oh ran jen e sledove lesenih celic brez k ak ršn ih koli kam nitnih oblog. Na vedno proti ju g u o b rn jen ih vozovih pokopani m rtveci so posebnost teh gomil. G. Kossack (K hallstattski dobi na Bavarskem, zv. 20) objavlja iz predavanj nastali zanimiv p o s k u s pregleda zgodnje železne dobe na Bavarskem, ilustriran s kartografskim i pregledi najdišč in tipološko značilnih najdb. Ta m etodično zanimiva, grafikonsko ponazorjena analiza hallstattskega gradiva v bavarskih m uzejih podaja n a jp re j problem e sovisnosti geološko-geografskih pogojev in naseljevanj v prazgodovini s posebnim ozirom na družbenogospodarske oblike naselitvenih enot. Po pregledu tehnoloških značilnosti ohranjenega gradiva (surovine, keram ika, kovinski izdelki) razdeli avtor razpoložljivo gradivo v tri oblikovne skupine, ki jih podrobneje razčlen ju je v njihovem tipološkem in kro­ nološkem zaporedju. Za prvo skupino iz obdobja Ha C so značilne gomile z lesenimi ali kam nitim i konstrukcijam i, lokalno razčlenjena k eram ik a z žarno- grobiščnim i elem enti in enotnejši bronasti izdelki. Med temi p rip isu je posebno bronasti konjski oprem i zahodnom adžarsko poreklo in sklepa, da so ti iz Po­ donavja prispeli tu ji elem enti prevladali ob zlitju z zahodnim i in žarnogro- biščnimi vplivi te r tak o ustvarili hallstattsko kulturo B avarske. Y naslednji tipološki in časovno naslednji oblikovni skupini se kaže socialna izločitev po­ sam eznikov z bogatim i grobovi, m edtem ko so revna grobišča znak ostalega prebivalstva. Y bronastem gradivu te skupine vidi avtor vplive jugovzhodno- alpskega hallstatta s prav takim i grobovi vojščakov (Podzemelj). Ob n ajd b ah tre tje skupine pa avtor le načenja problem e n astajan ja ranolatenske kulture, vzrastle na B avarskem brez izrazitih naselitvenih in k u ltu rn ih prelom ov m ed H a D in La A. V krajših sestavkih poročajo n ek ateri av to rji o najdbah iz latenske in antične dobe. Med tem i skuša J. W erner (Bronasta ročka iz K ehlheim a, zv. 20) ob obravnavanju iz Italije uvožene in v kasnolatenskem grobu najd en e posode raz­ ločiti uvoz bronastega posodja preko A lp v predrim skem in zgodnjerim skem času. Na številnih p rim erjaln ih najdbah oprta tipološka analiza omogoča av to rju n ekatere gospodarsko pomembne izsledke, tako o prodoru italsk ih vin p rek o Alp že pred rim sko invazijo, kot o vplivih italske sigilatne in stek larsk e indu­ strije na razvoj oblik teh posod v zgodnji cesarski dobi. F. W agner (Konec rim ­ skega gospostva v R aeciji, zv. 18—19/1) pa povezuje historične in arheološke vire (zakladne najdbe novcev kot oznanjevalce nem irnih časov) v historično zajeto razpravo, ki podaja k ra te k oris poslednjih obdobij antične zgodovine Raecije. N ajvečji del prispevkov obravnava zgodnjesrednjeveško obdobje, bodisi da gre za notice o m anjših grobnih in seliščnih najdbah, za tipološke obravnave po­ sam eznih predm etov ali za historično izvedene analize gradiva (H. Bott: Rano- karolinška najdba ostrog v W estendorfu, o k raj K aufbeuren, zv. 18—19/1) ozirom a imen. kot jih pri raz p ra v lja n ju o ranozgodovinskih frankovskih selitvenih pro­ blem ih uporablja H. W eigel (Frankovske centene na področju okrog Forch- heim a v Zg. Frankovski, zv. 20). Avtor se opira na analize k raje v n ih in osebnih imen v njihovem geografsko-historičnem širje n ju in podaja ta k o na obravna­ vanem prim eru oris fevdalno vplivanih naselitvenih enot, im enovanih centen, kak o r tudi njihovega razvoja od 5. stoletja dalje. Poročili Bavarskega deželnega urada za spomeniško varstvo v 17. in drugem delu 18.—19. zvezka obsegata poleg organizacijskega dela tudi obvestila o novih arheoloških najdbah, med katerimi so tudi daljši članki. Drobna obvestila o najdbah so razdeljena po kronoloških dobah, v njihovem okviru pa so raz­ vrščena po abecednem redu in deloma ilustrirana. Zvezka 18—19/2 in 20 objav­ ljata tudi bibliografijo arheoloških člankov in del za Bavarsko v obdobju med 1940 in 1953, kakor tudi knjižna poročila. Zlasti poslednji zvezki imajo iz odličnih fotografij sestavljene table obrav­ navanega gradiva. Stanko pahič Ljubiša Popovič: Katalog nalaza iz nekropole kod Tre- b e n i š t a , N arodni m uzej Beograd, A ntika I, B eograd 1956, 127 stran i, 44 tabel in francoski povzetek. Narodni muzej v Beogradu je pričel tudi z izdajanjem katalogov materiala antičnega oddelka. Tako je letos izšel prvi zvezek v nizu katalogov >Antika I« Ljubiše Popoviča, Katalog nalaza iz nekropole kot Trebeništa. Nedvomno pred­ stavlja gradivo iz Trebeništa eno izmed najlepših najdb, pa tudi eno najpo­ membnejših za čas, ki mu pripada. Njegovo pomembnost je treba posebej po­ udariti v zvezi z reševanjem problematike iz več najdišč Srednje in Zahodne Evrope, ki sodijo v isti čas kot nekropola iz Trebeništa.