"PROLETAREC' JE
DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo*lav Federatibn, S. P. - — (rhthilo llltfnMlnvunHL<> Wii<liMlir>ni> /vmp
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. .
LETO—VOL. XXXIII.
razkol med afl in cio zopet povečan
INTRIGE REAKCIJE KRIVE, DA ŠE NI PRIŠLO DO SPRAVE
Wm. Green proti vladni kontroli in za kooperacijo med delom in kapitalom
Faiističnipropagandi v Zed. državah tla čez-dalje boljše pripravljena. — Neumestni udarci
Demoraliziranje civilnega prebivalstva
Mnogi "ekonomi*' in uredniki trdijo, da je povečanje, oziroma novo depresijo, povzročil Roosevelt, ker preganja (?) velike "biznismane". Urednik bizniškega lista "Mili and Fac-t*ry", Martley W. BarcJay„ pravi, da je novim polomom in večanju brezposelnosti kriv J. L. Lewis.
William Green, predsednik AFL, je mnenja, da je nad biz-nisom preveč vladne kontrole. Naj se z njo odneha in tudi delavskim unijam se naj ne veže rok s postavami, pravi on, pa bo dobro. Velebiznis mu ploska.
Sodelovanje, ki ni izvedljivo
Čimbolj prosto se bo biznis razvijal, pravi Green, boljše bo za delavstvo, ker se bo za-eno z biznisom enako svobodno borilo za izboljšanje razmer in ob enem ustvarilo metode za sodelovanje s kapitalom. Kajti kapitalu se mora jamčiti primeren profit, drugače bo neaktiven. Neaktiven kapital pa je mrtva gmota. Nič ne dela nego leži v varnostnih shrambah v bankah ali pa v neaktivnih če-k1ftfvnih račormr-
Tako pravijo oni. "T Ampak sodelovanje med izkoriščevalcem hi izkoriščanim je proti naravnim zakonom in vsled tega neizvedljivo. Sodelovanje, leolikor ga v tem smislu je, je delavcem usiljeno. Sodelujejo, ker ne morejo .uveljaviti kar bi oni radi. Gospodar ima vse — predvsem njihov kruh, ki ga jim lahko da, in prav tako lahko odvzame.
Nedosežen« »loga
V sedanjem položaju bi bilo nujno potrebno, da bi ameriške unije bile enotne, kajti naval sovražnika proti njim je ogromen. Namesto tega so se pogajanja med OIO in AFL za ze-dinjenje razbila v toliko, da je slednja izključila tri velike u-nije CK), med njimi United Mine Workers, in pa unijo rudarjev v kovinskih rudnikih. Sicer so bile te unije izven AFL že prej, toda formalno so bile ie zmerom v nji in nedavno jih je eksekutiva AFL uradno izključila. Sprememba je torej le na papirju.
Apel na patriotizem
Green in njegovi ljudje radostno povdarjajo, da ao pa-triotični in za izgon importira-nih evropskih idej. Njim je a-meriška zastava svetost in rdeča zastava izdajstvo. On je za harmonijo s kapitalom, "komunizem" ga hoče uničiti. Sploh je v propagandi reakcije "komunizem" naglašan toliko, kakor da ga res kaj je v tej deželi. So pač v zmoti, ali pa namenoma begajo javnost.
Importiranih idej ni, kakor ni ameriški kapitalizem impor-tirana "ideja". Kapitalizem je tu in razredni boj je posledica kapitalizma.
Voda na mlin fašizma
Sedanji sistem čuti, da stoji na (peščenih tleh. Kaj storiti? Bori se za svoj obstoj največ na polju propagande. Namreč z napadi na "rdečkarje", ki bi upropastili to deželo čim bi jo dobili v roke.
Toda mar so rdečkarji krivi, da je kakih trinajst milijonov za delo sposobnih ljudi brez zaslužka? Naj napadajo Stalina ali kogar že kolikor hočejo, on je prav tako malo kriv krize v Zed. državah kakor je nekriv Roosevelt čistke v sovjetski deželi.
Treba najti izhodi
Tako kot je za delavstvo ne bo dobro. Oziroma bo čezdalje slabše. Kaj storiti, da se izmotamo iz mlake? Rešitev je za nas enostavna stvar. Organizacija na vseh poljih in pa uspo-sobljenje delavcev za organizacijo toliko, da bo znalo soditi med dobrim in slabim. In da bo nehalo službovati kapitalistični politiki ter se odločilo za svojo.
	^^ f i^Hr jgikp^^l •Aj m J*		
			
	,4MMaS| ' - j	/'li M J	
	MBff V '	■	
	m 1	' H	
	H j	m h ■ 1 H ■	
			
			
			
t "f • * i ni i	SEJ..		
Tir wA			
			fmm
Oboroževalna tekma pomorskih velesil pognana v dir9 ki privede v vojno
Japonska, Zed. države in Velika Britanija ae krešejo v azijskih morjih. Ugoden položaj sovjetske Unije. — Skandinavska zveza
General Franco j* n« apel Indalceia Priele odgovoril: Vojna je vojna. Prieta je namreč apeliral nanj, da naj faiitti nehajo i bombnimi napadi * aeroplanoe na civilno prebivalstvo. Odmev: Franco je potlal Hitlerjeve in Mut«olinijeve aeroptane nad Barcelono, Madrid in drufa mesta v lojalisti* čni Španiji, ki »o sejala in ie se jejo smrt in razdejanje Gornja slika je is Barcelone pred zavetiščem, ki so ga porušili fašistični letalci in pokopali pod njim več sto otrok.
SPORED SLAVJA 35-LETNICE KLUBA ST. 1 J. S. Z. V NEDELJO 20. FEB. V DVORANI SNPJ
Raakcija vesela nesloge
Ako bi se unije AFL in CIO zedinlle, in to na podlagi skupne akcije za organiziranje na-daljnih milijonov neoganizira-nih ameriških delavcev, bi bila to sijajna, triumfalna zmaga v korist vsemu ljudstvu. To se ie ni zgodilo. Poostreni odno-*aji med CIO in AFL so reakciji zelo všeč, kajti vse gre kakor nalašč po njeni volji. Res, da »e mora boriti proti unijam, toda treba je za tak boj veliko manj truda, kot pa če bi bile unije enotne.
PRIHODNJO
NEDELJO
bo v dvorani SNPJ v Chica-fu slavja 35-letnice kluba it. 1 JSZ. čitajte o tem dopise na notranjih straneh tega li-•ta in na angleški strani.
The Labor and
Socialist Institute
Soc. stranka je ustanovila (pod gornjim imenom šolo, v kateri se delavcem in komurkoli nudi prilika poučiti se o socialnih problemih s socialističnega stališča. Prične se 7. marca in se bo vršila vsak pon-deljek večer. Razredi se bodo vrstili od 7. do 8. in od 8. do 9. Šolnina je en dolar, ki slušatelja opravičuje obiskovati dva različna tečaja. — P. O.
Chicago, III. — V listih, ki se pojavijo tu in tam kakor gobe po dežju, in ki nato skoro ne-opaženo in pozabljeni izginejo, čitamo: "Da, takega lista je bilo treba!" Isto pravijo nekateri v posameznih naselbinah: "Da, takega društva ali kluba je nam manjkalo!" Živi ipa le nekaj časa in umre.
Klub št. 1 v Chicagu je prvi klub zavednih slovenskih delavcev v Ameriki, ki je ne samo ostal na površju skozi petintrideset let, ampak tudi DELAL 35 let! Ni je posamične organizacije med Jugoslovani v Ameriki, ki bi izvršila na raznih poljih delavskih aktivnosti toliko, kakor klub št. 1.
Prihodnjo nedeljo 20. feb. praznuje v dvorani SNPJ slavje svoje 35-letnice Spored bo jako pester in zanimiv. Sodelujejo vsi klubovi odseki.
Spored se prične ob 3. pop. V glavnem obrisu navajamo sledeče točke:
Uvodni govor: Tajnik kluba
Chas. Pogorelec.
Živa slika: Ustanovitev kluba št. 1.
. Angleški govor: Joseph Dra-sler.
Pevski zbor "Sava" zapoje "Svobodo" in "Po lepi modri Donavi". Sodeloval bo tudi v igri.
Joško Oven deklamira Etbin Kristanvo "Po neustavni poti". To je ena izmed najmočnejših pesnitev našega literarnega prvaka in delavskega borca.
Donald J. Lotrich bo na kratko orisal pristopanje tu rojene naše mladine v naš delavski pokret in osobito v klub št. 1.
Klubov mladinski odsek u-prizori nato svojo "sejo" s petjem. Nastope tega odseka bo vodila Ann Beniger.
"Jernejček" je igra v enem dejanju. Napisal jo je za to prireditev Ivan Molek. Vloge v nji imajo Filip Godina, Frank Udovič, Frank Sodnik in Ma rya Omahen.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Oboroževalna tekma, ki je zadivjala na morjih, je večja ko kdaj prej v zgodovipi. Vodilne v nji so Velika Britanija, Zed. države in Japonska. Za njimi dirjata Francija in Italija. Nemčija se vsa upehana prizadeva, da ne obstane predaleč v ozadju. Sovjetska Rusija — ki je doslej posvečala svojo glavno pažnjo oboroževanju na suhem, je sklenila postati, kolikor ji njena morja dopuščajo, tudi pomorska velesila. Leningrad kani preurediti v mogočno pomorsko trdnjavo. Svoje otoke utrjuje. In Oklenila je graditi ne samo o-brambne vojne ladje, ampak tudi velike oklopnjače.
Izgovor za Japonce
V Washingtonu pravijo, da je potrebno za Zed. države tro-šiti za oboroževanje več ko kdaj prej zato, ker Japonska gradi vojne ladje, ki imajo do 45 tisoč ton teže. Anglija, Zed. države in Francija so se že parkrat sporazumele, da naj teža njihnih vojnih ladij ne bo preko 35 tisoč ton. če pa se katera druga država ogne temu pravilu in bi gradila težje vojne ladje, tedaj pogodba tudi za prej omenjene tri velesile več ne velja in smejo zgraditi plavajoče pomorske trdnjave po svoji mili volji. In tako se je pričelo. Ameriški državni tajnik Hull je vprašal vlado <v Tokiu, kakšno težo bodo imele njene nove vojne ladje, češ, po tem se bomo i mi ravnali pri gradnji naših, in japonski vna-nji minister je odgovoril po diplomatih no seveda, češ, kaj vas to briga! Naša obramba je naša stvar!
Lice imperializma
Pojasnil je, da Japonska sploh ni gradrla vojne mornarice v napadalen namene, ampak pred vsem v obrambo svojega napadom zelo izpostavljenega obrežja. Japonska mornarica ni Zed. držaivam prav nič nevarna, ker nima ob ameriškem obrežju nikake baze. Na drugi strani pa imajo Zed. države v azijskem delu Pacifičnega oceana razne otoke in utrdbe, s katerih v resnici ogražajo Japonsko. Se veliko bolj utrjena pa je v Aziji Velika Britanija. Prošli teden je slovesno otvorila "prometu" svoje nove ogromne utrdbe na otoku Singapore, ki je mogočnejši kakor Gibraltar. Izboljšanja te trdnjave so stale nad
sto milijonov dolarjev. Namenjene so za obrambo pred Japonsko — ali drugače povedano, proti Japonski v korist angleškega imperializma.
Strah pred Japonsko
Admiraliteta v Londonu in VVashingtonu se bojita ene atvari, in to zelo upravičeno: Namreč, da Japonska zavlada nad Kitajsko in postane s pomočjo Kitajske tako ogromna velesila, da bo spremenila Pa-cifični ocean v svoje privatno jezero. Zed. države se bi morale umakniti iz Azije, in Anglija pa bi bila še veliko bolj na izgubi, kajti glavni vir njenih bogastev je Azija.
Prav tako bodo na izgubi Francija, Danska in druge dežele, ki posedujejo velike teritorije na azijskem kontinentu. To, kar Japonska danes počne, je imperialistična vojna. Dežele, ki so proti nji, pa branijo v Aziji svoje imperialistične pridobitve. Razlike med njimi torej ni. Lahko bi le rekli, da je v Aziji upravičena ropati Ja-tponaka bolj kakor pa vnanje dežele.
V najtežjem položaju je sovjetska Unija, če napove Japonski vojno, bo zaeno na svoje stroške branila in varovala ameriški in evropski imperializem. Ako bo zmagovita, kdo
na Kitajskem. V neugodnem pa raditega, ker sega japonska meja vsled osvajanj na Kitajskem že daleč ob Sibiriji skoro do Bajkaiskega jezera.
Strah skandinavskih dežel
USSR poudarja ob vsaki priliki, da ne goji nikakih agresivnih namenov. Njen ogromni vojni aparat, ki postaja z vsakim dnem večji, pa je končno prestrašil tudi miroljubne Skandinavske dežele. Začele so s pogajanji za obrambno zvezo. In to ne proti Nemčiji, ampak zaradi Rusije. To je slabo za mir v Evropi. Danska, Švedska, Norvežka in Nizozemska, skupno s Finsko, se boje prihodnje vojne. — V strahu so tpred njo radi tega, ker smatrajo, da je spopad med nacijsko Nemčijo in Rusijo neizogiben. Bitke na morju in na suhem pa se bodo vršile v teritorijih in v soseščinah teh pacifističnih dežel in v baltiških državicah.
Nedvomno Rusija ne namerava napasti nikogar. A v svojo obrambo bo v slučaju vojne rabila pravilo "biti ali ne biti". Pa bo udarila. Odnošaji USSR z vladami Skandinavskih dežel so sicer diplomatično prijateljski, toda ne prisrčni.
Socialisti proti vojni
General Franco prod ira v Španiji una celi črti"
Ko je Mussolini izjavil, da ne bo pod nobenim pogojem dovolil Španiji "rdečkarsko zmago", je pretil zares. Njegovo pretnjo je na bolj diploma-tičen način podprl Hitler. Vojna traja že 20 mesecev. Madrid je še zmerom posest loja-listov. Katalonija ni še odrezana od ostalega dela lojalistične Španije, dasi je Franco že pred štirimi meseci zaničljivo izjavil, da bo lojalistično Španijo razklal na dvoje kakor razko-I je drvar tnalo. Mussolini svojo bahavost v Španiji silno drago plačuje. Vzdrževanje njegovih "prostovoljcev", municija, ki jo pošilja »v Španijo, prevoz čet in materijala, ga stane že nad tri milijarde lir, kar je za be-raško 'Italijo ogromna \*ota. Ampak zdaj se ne more več u-makniti, pa pošilja Francu do-
datne čete "prostovoljcev", municijo in aeroplane. Tu niso všteti izdatki, ki jih ima Italija s "posojevanjem" svojih podmornic, katere potapljajo trgovske parnike tujih dežel, ako so namenjeni v pristanišča lojalistične Španije.
Zaničljiva izjava generala Franca, da bo pohodil "rdeč-karski del" Španije, je torej prav tako neuresničena stvar, kakor večna prerokovanja o jutršnji osvojitvi Madrida. Vz-lic tisočem novih vojakov, ki so prišli iz Italije, so lojalisti v zadnjih fašističnih ofenzivah izgubili prav malo zemlje, iz-vojevali pa so sijajno zmaaro pri Teruelu in ipodvzeli v pro-šlih tednih uspešne ofenzive na štirih drugih bojiščih svoj* dolge fronte.
Mussoliniju zdaj ne kaže
drugega, kakor da prične s svojo intervencijo še v večji meri, kakor odkrit zaveznik ene v vojno zapletene sile proti drugi, ali pa se umakne. Umakniti se ne more, zato sili Hitlerja, da naj izdatnejše pomaga. In Hitler kajpada pomaga. Toda on v glavnem le prodaja. General Franco mu plačuje municijo z ničvrednim denarjem španske fašistične "vlade". Toda s tem denarjem Hitlerjevi agenti pokupijo v Fran-covem delu Španije vse, kar je na prodaj, kot rude, stare kovine, sadje, zlatnine in druge nakite, in vse to blago nato izvozijo v Nemčijo, kjer ga primanjkuje. španski fašisti pa imajo municijo, ki jim nič ne donaša, in pa povečanje bede vsled takega izvoza. Mussoliniju to ni všeč, a pomagati ne
i
more, kajti sam ne bi mogel vzdržati bremena. General Franco se je sicer obvezal plačati Italiji za pomoč vse do centa; česar pa ne bo mogel storiti, ker kjer ni ni. Le ako bi zmagal popolnoma, bi v teku mnogih let morda pokril dolg Italiji z blagom in s trgovskimi koncesijami. Lahko bi ji dal tudi par otokov, ampak to so danes le ugibanja, kajti kokoš še vedno teka po dvorišču in je Franco ne Mussolini ne moreta vjeti.
Indalecio Prieto, ki je minister obrambe v lojaliatični Španiji, je lahko ponosen, da se republika tako junaško in uspešno bori vzlic premoči sovražnih sil že toliko časa. Ne samo, da se bori, ampak republika postaja z vsakim dnem bolj pripravljena in jaČja.
bo zmagal? In če bo zmagovita, mar ni možno, da se bodo zarotile skupno z Japonsko proti nji vse imperialistične sile? Rusija je torej v ugodnem in tudi neugodnem položaju. V ugodnem zato, ker lahko čaka, da se Japonska izčrpa v vojni
Socialisti so proti vojni. To je pribito. Anupak biti samo proti vojni ne zadostuje. Naloga delavcev je, da se bore ob vsakem (vremenu tudi zoper vzroke, radi katerih imamo vojne. Odpravimo kapitalizem, pa ne bo več vzroka za vojne.
Nov angleški delavski dnevnik v Chicagu
V Chicagu je začel dne 12. februarja izhajati angleški delavski dnevnik Midwest Daily Record. Izdajajo ga komunisti pod firmo drugega imena. Agi-tiral bo za komunistično stranko, toda od kraja indirektno, in za CIO, a ob enem tudi za AFL. Taka je nova komunistična taktika.
Prvi dve številki sta dobro urejeni. Midwest Daily Record tiska tiskarna Adria, kjer tiskamo tudi Proletarca. Urednik novega dnevnika je Louis Budenz. Uredniški prostori so v tiskarni.
Gibraltar vzhoda
Utrdbe na otoku Singapore, ki jih je Anglija dogotovila v pričetku tega leta, stanejo nad $100,000.000.
Japonska zahteva
"pravico"!
Japonska vlada je nedavno oznanila, da zahteva od Kitajske vojno dškodnino v polni vsoti, čudno, kajti Kitajska ni udrla na Japonsko in se le brani na svoji zemlji. Ampak v današnji civilizaciji so mogoče tudi take zahteve.
Zed. države pazijo na Mehiko
V Mehiki se baje pripravlja bodisi klerikalni, fašistični, ali pa komunistični puč. Zed. države so na straži. Ako se dogodi, bodo posredovale s svojo o-boroženo močjo. Vsaj tako prete "dobro poučeni viri".
Ali ni čudno?
Čimbolj revne so nekatere dežele, več otrok zahtevajo: Italija, Nemčija^ in Japonska.
KDO JE K Iti V V
Ves svet je v zmedi. Velik del sveta je v vojni. Kriza več ali manj vsepovtod. Kdo je temu kriv? Sistem, ki mu pravimo kapitalizem. Ne more naprej ne nazaj, ampak tttči le v se večji kaos. Sili v vojno, ki je pod njim neizogibna. Ne more se oteti ekonomske krize, ki traja že leta in leta. Dasi vsega vsepovsod dovolj, ljudem vsega primanjkuje.
v
Kako to stanje spremeniti, da bo izobilje ljudstvom v prid, ne pa trohnelo v rkladiičih ? Kaj treba storiti, da bodo deležni dobrin življenja vsi, ne samo "ekonomski rojalisti"? 'Izhod je zelo enostaven. Delovno ljudstvo lahko sedanje stanje odpravi, ako se organizira za svoje koristi, namesto da rluži izkoriščevalcem in glasuje za kapitalistične stranke v prid svojih tlačiteljev. "Proletarec" je eno izmed glasil delavcev za delavce, ki čitatelje navaja na pot iz kapitalistične zmede v boljši ČLOVEŠKI red in s tem v civilizacijo, ki bo VREDNA človeka.
1
*	r '	• r'	■ .......» P
PROLETAREC I
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Proletarec, February 16, 1938.
.. ' • ■	• i i limiti
JAPONSKI VOJAKI "NAVDUŠUJEJO"
IZHAJA VSAKO SREDO.
ls«Uja Jugoslovanska Delavika lukovna Druika. Cklcag«, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zmlinjenih drtavah m celo leto $8.00; ta pot lat* ll.j^v
»ti četrt l^ta $1.00.	* -
Inozemstvo: za celo leto $?.60; m pol leta $2.00.
V»i rokopisi in oglasi morajo biti v naAean umiki najpozneje do pondeljka TH>ix>Wlne ta prto^ttev v itarilki teko^^ca tedna.__
proletaret
Published evary VVudncadaj by tka Jugonlav Workaen't Publiahia« Co.,
Inc. Eatablished 1900.
Editor ..................................................................Fraak ZaH«.
Buaineaa Matvager......—Charte« Pogoreltc.
Awt Bditor and Asst. 3u«inesa Manager......Joseph Drasler.
SUBSCKIPTION RATBS: Uaited States: One Y«ar $3.00; Slx Months $1.7«; Thfee MontKs $1.00.
hrtki Countrif«, One Year $3.50? Six Montha $2.00.
proletarec
1301 S. Lawndale Ave.	.	CHICAGO, ILL
Talapkona: ROCKWELL 2804.
KOMENTARJI
Konfuzija s krščanstvom
B ur ž vaz ni reformatorji zelo radi poudarjajo, da ako se ne stori sedanji svetovni negotovosti konca, bo krščanska civilizacija zrušena in svet pogirezne v barbarizem.
Tudi nove teze komunistov so sprejele to trditev za pravilno razodetje. Zato%pomijajo roko v spravo katoličanom in protestantom. Ne prvi ne drugi jo nočejo. "Ako ste za demokracijo in versko svobodo, pokadite to sami z dobrim vzgledom," jim odgovarjajo. Ampak "novi" komunizem se ne da zlahka odgnati. Neki <papežev govor tolmačijo komunisti tako, kakor da je sveti oče dovolil katoličanom sodelovati s KomuniAičtiimi jsfrankami v borbi za demokracijo, za delavslce pravice in proti fašizmu. Tako razjasnjevanje so priobčili le tisti takozvani komunistični listi, ki prihajajo med najbolj nevedna ljudi, češ, nekaj katoličanov bomo le vjeli in mnogim drugim pa se prikupili. S tako taktiko je možno uspevati nekaj Časa. A ko ljudje spoznajo, da so bili nalaganj, zasovražijo vse delavsko gibanje.
Papež ni še nikdar niti z eno besedo dejal, da katoliški delavci lahko sodelujejo s komunisti in socialisti, kakor niso pra-•voverni komunisti nikdar propagirali nauk, da je "brezboŽni-kom" mogoče delati s tercijalci pod eno streho. Papež je sovražnik sovjetske Rusije bolj kakor Hitler, kajti kadar bo Hitlerju kazalo, se bo s sovjeti pobotal, dočim se papež ne bo, ra-zun ako mu dajo koncesije, kakršne hoče on, "Česar pa ne nameravajo. Papež ni še nikoli apeliral na Moskvo za sodelovanje. Je pa apeliral že dostikrat na Hitlerja, češ, "obadva imava v Kremlju skupnega sovražnika, torej nastopajva proti njemu skupno". Hitler te ponudbe, ki je že nad leto dni stara, ni sprejel. dasi so mu jo za papežem ponovili tudi katoliški škofje v Nemčiji.
Namesto sprave nadaljuje Hitler s taktiko, katere cilj je zasužnjiti več ali manj neodvisno cerkveno življenje za aparat države. Razpustil, je mnoge katoliške in protestantske cerkvene organizacije in cerkveno Šolstvo pa prevzel pod svojo kontrolo. Neodvisno cerkveno časopisje je uničeno. Uporni protestantski pastorji so v zaporih. Mnogo katoliških menihov m drugdh duhovnikov je v koncentracijskih taborih zaradi "nemoralnih dejanj".
Kljub vsem tem šikanam, ki jih uganja nad cerkvami v Nemčiji neo-paganizem, je protestantska in katoliška hierarhija še vedno pripravljena iti s Hitlerjem v enotno fronto proti komunizmu, ako se njima dovoli dovolj svobode na cerkvenem polju. Hitlerjev režim ni ipri volji dati to koncesijo. Ne uporni protestantski pastorji, ne katoliški svečeniki, nočejo spustiti prostovoljno z rok privilegijev, ki so jih imeli pred prihodom nacijev. Vsled teiga mnogi pravijo, da se cerkev v Nemčiji upira nacizmu mnogo uspešnejše in vztrajnejše, kot pa se je komunistično in social-demokratsko gibanje. Slednja dva Je nacizem zatrl z brutalno silo takorekoč na mah. Cerkev pa je v ljudskih množicah veliko bolj in tradicionalno ukoreninjena skozi dolge dobe, zato so naciji nastopili od kraja proti nji jako) oprezno. Pravijo, da niso proti cerkvi, ampak le proti ume&a-vanju cerkve v politiko in v druge take posle, ki spadajo edino državi.	, _
V tem stanju se je boj med vlado in obema cerkvama v tretjem rajhu ostril in ni še končan. Katoliška hierarhija je uvidela, da se mora udati vladi prav tako poslušno, kakor se je cerkev v Italiji. V Italiji je bila stvar enostavna, ker ae je Mussolinijeva vlada proglasila za katoliško vlado in zaŠčitnico krrža in civilizacije. Vlada v Nemčiji ipa ni katolika, četudi je njen načelnik Hitler še zmerom v uradnih zapiskih označen za katoličana. Nemška vlada smatra katoliško cerkev za politično orodje italijanske politike, za del italijanske drŽave v tu-"jih državah. Zato je cilj nacijev graditi nemško državno cerkev, kakor jo je zgradil s pomočjo Vatikana Mussolini v Italiji. Papež tega ne more privoliti tja vendan, kajti nejgova moč kaj pomeni le, če je katoliška cerkev vsepovsod pod njegovo oblastjo. Tako se boj med cerkvijo in državo v Nemčiji ostri bolj in bolj in cerkev bo podlegla.
Katoliška cerkev je morala v tem sporu zavzeti nekako določno stališč^. Ko je uvidela, da naciji ne potrebujejo njene "moralne" ipomoči v vojni proti "komunizmu", jih je proglasila za sovražnike krščanstva.
Berlinski kardinal Michael Faulhaber je v pridigi v nedeljo 13. februarja dejal, da imata nacijska in boljševiška ideo logija eno skupnost: obe hočeta uničit} krščanstvo!
Ako je to, kar imamo danes po svtetu krščanstvo, ga je v interesu človeštva res treba uničiti Ampak cerkve, ki se nazi-vajo za krščanske, nimajo nikakega krščanstva, pač pa so le dekle sistema, ki je vzrok današnjega barbarizma.
Ofroman, pravzaprav najvainajii dJ kitajsko republik« j« dan*« pod vlado Japonsko. In japonski vojaki •• t««a voaalo, kot »o ispričaii prod amoriikimi casni-•kimi fotografi. Četudi «o zmagali in prodirajo daljo
in dalj«, s«bi v korist • to vojno niso ničaiar dosegli, ampak 1« pomagali povočati bodo v svoji deželi in zanesli kugo krvolitja in razdejanja na Kitajsko.
FRANK ZAITZ:
V prvi številki antifašistič- stičnih seznamih—seveda pod nega "Napreja", ki smo jo pre- nedolžnimi, čeatokrat patrioti« jeli po treh ali Štirih tednih čnimi firmami, pod kakršnimi presledka, vkltmo trditev, ki komunisti taje, da so komuni-je bila napisana badisi iz zlob- »ti. nosti, ali pa nevednosti — bržkone obojega. Tiče se knjige "Železna reka", ki jo je pro-šlo jesen izdala Prosvetna matica. Dopisnik lvan D., pravilno G. W., pravi med drugim: 44Koliko knjiga ("Železna reka") stane, ne morem povedati, ker nisem niti v "Prosveti" niti v "Proletarcu" na&el nobenega oznanila o izidu te lepe in zanimive, pa tudi poučne knjige. Zakaj ta sramežljivost, bodo morda (pojasnili tisti, ki se jih tiče. Morda zato, ker sta vsebina in ton drugačna, kak^r se navadno sliši iz Chicaga, kadar je govor o delavski državi? Ker se doslej ni nihče drugi zavzel, da bi rešil to lepo knjigo od pozabljenja, naj to stori naš 'Naprej'."
Ako ne bil dopisnik tak in vudeti, da Pro knjig
PETINTRIDESET LET KLUBA ŠT. 1 JSZ
"Rdeča nevarnost"
m in sem
Ameriški "Kolumbovi vitezi" vidijo za vsakim oglo za vsakim grmom "rdečo nevarnost". Dolgo so jo podili in tja po Mehiki in hoteli celo, da predsednik Roosevelt pošlje tja armado. Njih želji ni bilo ustreženo, zato so se pogumni vitezi zadovoljili z utihotapljanjem orožja mehiškim katoličanom (bivšim veleposestnikom in bigotnim peonom), in ker tudi to nf od podilo rdeče nevarnosti onokraj Rio Grande, so še spet lotili rdeče nevarnosti <v Zed. državah. Kajti vitezi so vi-/ tezi in z nekom se morajo boriti, torej čemu ne s senco, ki Jo označujejo za "rdečo nevarnost"! Nihče ni v takih bitkah ubit in vsak vitez lahko reče proti "rdečkarjem" kar hoče. Bolj nft-varno pa je boriti se proti vzrokom križe in proti bogataškemu sloju, ki je prav tako proti "rdečkarjem", kakor Kolumbovi vitezi. Torej molimo, da pridejo nazaj spet boljši časi, in ape-lirajmo na vlado, da izžene prekucuhe tja od kjer so prišli, ali pa jih naj pošlje ns varno <po Hitlerjevem in Mussolinijevem vzgledu).
(Nadaljevanje.)
Konec prvega kluba
Vsled neuspeha z "Zoro" so se odnošaji med člani in ožjimi somišljeniki Še bolj poostrili. Dolžili ao krivde drug drugega, se obsipavali z očitki in padle so tudi obdolžitve o nepoštenosti. Kmalu potem ko je prenehalla 4,Zora" je razpadel tudi klub, ki je bil predhodnik poznejšega kluba št. 1 *n Jugoslovanske socialistične zveze.
r »
Novi klub na trdnejši podlagi
Četudi slovenski, socialisti (kolikor jih je .prišlo v to deželo, kajti drugih ni bilo) potem niso imeli nikake svoje organir zacije, so ostali v medsebojnih stikih z dopisovanjem, čikaški pa so se še nadalje shajali, da so razpravljali, agitirali in se borili proti mračnajštvu. Za-slombo so končno dobili v Glasu Svobode, ki je bil ustanovljen v Puebiu. Lastovaia sta ga Frank Medica ih Martin Kon^ da, ki ju je baje v Puebiu že urednik bivše "Zore" Aleksander Toman nagovarjal, da naj se opreta ob socialiste, posebno pa jim je priporočal Čikaske. Dal jima je tudi njihove naslove ter nasVove naročnikov "Zore". Konda in Medica sta jim poslalla "Glas Svobode" na o-gled in osebno pismo z vabilom na naročbo ter na sodelovanje v agitaciji. Socialistom je bila ponujana prilika všeč, in prav tako tudi izdajateljema "Glasa Svobode", obojim vsled praktične vrednosti. Ni pa bilo v tej zvezi iskrenosti, zato se je po par letih razbfla. Prva številka "Glasa Svobode" je v Chicagu izšla 3. julija 1903. S tem je oživelo med socialistično mislečimi delavci v Chicagu tudi gibanje za ustanovitev organizacije. Temu gibanju je dal "G. S " vso oporo; v povračilo pa se je zanj agitiralo.
Prvi poziv za ustanovitev kluba je bil objavljen v "Glasu Svobode" z dee 17. julija 1903. Podpisan je bil Albin Skubic, Jci je bil potem dolgo let vpo-slen pri "G. S."; glavni inicia-tor za sklicanje in organiziranje sestanka pa je bil Fred Peče, Vršil se je v Soboto 18. julija 1903 v hiši na 563 Throop St., kjer je bila tiskamica "Glasa Svobode". T>omenili so se, da skličejo večji sestanek, ki se je vršil že naslednji dan v večji dvorani. Udeležilo se ga je 16 oseb, mnogi iz radovednosti. Prišel je tudi Simon Kavčič. Sejo je vodil Fred Peče. V kolikor mi je bilo mogoče dognati, so se tega zborovanja u-deležili med drugimi Frank Pe-trich, Martin Konda, Albin Skubic, Frank Stonich, Fred Peče, S. Kavčič, Jože Zenko, Frank Medica, Fred Zadnikar in Ignac Malovašič. Ker ni od prvih treh ali štirih let kluba ohranjenih nikakih zapisnikov, ne poslovnih knjigj, in ker sd poročila In naznanila v takratnih listih zelo pomanjkljiva, mi je bilo delo pri zbiranju podatkov jako otežkočeno.
O ustanovitvi novega kluba je poročal "Glas Svobode" z
dne 24. julija strani sledeče:
čikaŠki socialisti slovenske narodnosti ustanovili svoj klub
"Kar se je že dlje časa nameravalo poklicati v svet, tpri-šlo je v nedeljo 19. t. m. ob polnoči v dvorani sodruga Phil. Basta, 535 Blue Island Ave., do končnega zaključka. Ustarvovil se je socialen klub Slovencev z namenom poučevati tudi slovenski narod o pravem pomenu socijalizma in širiti tega med širšo maso ljudstva zmerno a to tembolj odločno.
"Na dnevnem redu je bila torej ustanovitev socijalnega kluba z opazko, da pristopi ta
1903 na prvi oziroma zastopnike. Delegati so bili razen dvth vsi iz Chicaga. Novi socialistični klub je med tem postal v naselbini vpliven faktor in okrpg njega so se družili tudi socialisti v drugih naselbinah.
ne moral
Razlika med "člani' socialisti
in Člani-
likTbl
svetna m i tac a ne izdaja TTato, da jih bi zamolčala! Prevod knjige je plačal "Proletarec". Ponudit mu ga je v objavo prevajatelj Angelo Cer-kvenik. Uredništvo "Proletar-ca" ga je odobrilo in uprava pa je plačala prevajatelju zahtevano vsoto. Odbor Prosvetne matice je soglasno pristal v predlog, da se prevod porabi v knjigi. Bila je izdana prošlo jesen in razposlana vsem društvom Prosvetne matice. Dopisnik v "N." pravi, da leže ne-prečitane knjige na polici nekje v pittsburškem Slovenskem domu. Drugod so jih člani z veseljem vzeli in čitali in mnogo-kje jih po prečitanju vračajo,
Nu, nu! "Papež dovolil po. delovanje katoličanov s svobodomiselnimi delavci!" Tudi to je iz "antifašističnegu" lista. Apel na katoličane za pristop v ljudsko fronto, seveda. Isti list tolmači: "Smisel te (papeževe) iposlanice je jasen: Katoličani lahko delujejo z vsemi strankami, tudi s komunisti in se pri tem ne odrečejo svoji ideologiji." Rev. Trunk najbrže ne bo verjel tej "Na-
prejevi" razlagi
*
Prijatelj Vinko Coff iz CoU linwooda je odkril, da so Slovenci v Ameriki šele zdaj dobili list za boj proti fašizmu in za stvarne komentarje. Morali bi ga imeti že pred leti, pravi on. Gotovo je pozabil, da so "sličen" list imeli v "Delavski Sloveniji".;
#
Pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led. Ljudje, ki so pametni, pa gredo tudi dvakrat in trikrat, ker si nič ne zapomnijo in ničesar ne nauče. Osla ne moreš varati s frazami. Ljudi lahko. Ko jih ogoljufa eden, se puste drugemu vleči za nos. Samo resnice se branijo.
v najkrajšem ra^u v internaci- mom. Vsakdo, ki je bil v Ljub-jonalno zvezo svetovnega soci- ljani, v Trstu, na štajerskem jalizfaa.	ali kjerkoli V Evropi član stro-
"Sklicatelj zborovanja, so- k<>vn.e organizacije, je dejal, drug Albin Skubic, je v kratki , "da Je bl1 »©cialtot že v starem potezi orisal pomen tacega klu-
V klub št. 1 je v teku petintrideset let pristopilo izred«|w mnogo rojakov, toda le malo da dobe priliko citati to knjigo takih, ki so ostali v njem. Ve- tudi drugi, činoma so si socialistično giba-1 Cena knjigi je $1.50. Nave-nje napačno predstavljali. I dena je na naslovni strani. Ka-Mnogi »o domnevali, da so so- ko je dopisnik "Napreja" to cialisti zato, "ker k maši ne ho- prezri, je uganka. Bila je na-dijo". Nemalo je bilo takih, ki vedena v "Proletarcu", ki jo je so istovetili starokrajski libe-:omenil dostikrat, četudi dopis-ralizem tedanjih dni s socializ- nik W. G. v svojem listu trdi.
ba, nakar se je prešlo k redni seji. Vpisalo se je takoj 16 udov. Vstopnina v klub znaša za vsakega 2&c. Glede odbora se je, z ozirom na naravne zahteve socijalizma sklenilo, da se edino le tajnika voli za 6 mesecev; vsi drugi uradniki, kakor predsednik, tajnik, blagajnik in računska pregledo-valca se postavijo od seje do seje. Za prihodnji sestanek so bili—izven tajnika Frank Sto-niča, kateri je bil voljen za šest mesecev — postavljeni uradniki: sodrug Ignac Malovašič, blagajnik in sodruga Albin Skubic in Ferd. Peče pregledo-valca računov. Predsednik se postavi pri vsaki seji posebej. Zborovanje se vrši vsak drugi torek zvečer od ^8. ure naprej v zgoraj omenjen! dvorani. Pri- imenom "slovensko hodnja seja bo torej 4. avgu-!amPak programa sta. Sodrugi, agitirajte v prid in v prospeh socijalnega khi-ba!"
Največjo važnost so člani novega kluba polagali širjenju "Glasa Svobode", v kar sta jih urgirala tudi lastnika lista. Objavljal je njihove notice, naznanila in kratka poročila o socialistični stranki, toda pretežni del svojega prostora je tpo-svečal boju zoper duhovščino. "Glas Svobode" je bil res socialistično urejevan šele, ko je postal njega urednik Jože Za-vertnik (julija 1. 1904. do jeseni 1905).
kraju". Oni, ki so zamenjavali, oziroma istovetili starokrajski liberalizem s slovenskim socializmom v Ameriki, so polagali največjo važnost na takozvani protif^rški boj ter na narod-njastvo. Ko so pomalem spoznali razliko med liberalizmom takratne slovenske narodno napredne stranke v starem kraju in socialističnim gibanjem, eo odstopili in potem največ posamično. to je brez organizirane oblike, životarili s svojim brez- ren agitator, Coughlin, načelnim narodnjaštvom in na- mašnik, je ipa v zadnji
Ustanovitev S N. P. J.
V krogu Članov slovenskega socialističnega kluba in drugih sVobodomislecev se je vztrajno gojila ideja za ustanvitev slo* venske podporne organizacije, ki ne bi temeljila na verski podlagi. Inicijatorji ideje in njih somišljeniki so se oglašali v Glasu Svobode "n s svojo agitacijo stvar polagoma bližali uresničenju. Tako sta obe gibanji (socialistično in ono za ustanovitev napredne jednote) koristili listu in l|st njima. Prva jali ustanovna konvencija SNPJ se je pričela 6. aprila 1904 v Chicagu. Socialistični klub ji je poslal*pozdravno pismo. Deset društev je iprijavilo delegate,
prednjaštvom. Slednje se je izražalo edino v napadanju duhovščine.
Ustanovitev SNPJ jasno izraža proces teh dveh nazorov in stremljenj med naprednimi Slovenci. Svobodomiselni narodnjaki so se zadovoljili z
narodna", niso imeli. Socialisti na drugi strani so polagali Vso važnost programu, in tako so dobili prvi ime, drugi pa so oblikovali novo ipod-porno organizacijo v socialističnih smernicah — ne sicer vse naenkrat, pač pa kolikor se je moglo v obstoječih razmerah mladega kmečkega priseljeni-štva. ,
(Dalje prihodnjič.)
da jo je 6n "rešil od pozabljenja".
*
Prijatelj je nam prinesel pittsburški slovenski list z dne 2. feb. V njemu pišejo, da ima Rev. Coughlin za CIO velike zasluge, zato namreč, ker ga napada. Enako slabe zasluge za CIO imajo komunisti, ker so to unijsko gibanje na celi črti izrabili za svojo stranko in m-dustrialnemu unionizmu pa radi tega povzročili nič koliko škode. V isti številki hvali "Naprej" ravnatelja CIO Brophy-ja, Češ, hodi vsako nedeljo k maši, a je zaeno za CIO izbo-
ki je predsedniški kampanji silovito napadal Roosevelta. Citira tudi članek iz "Napredka" in s tem iz "Enakopravnosti", ki sta zadnju- v.^ik na svoj način agi-tirala za republikanskega županskega kandidata proti ta-kozvanemu Rooseveltovemu kandidatu. Pa se znajdi, ako moreš! Pač, čudne. reči se gode.
* '
Imamo ljudi, ki so trdili, ali še trdijo, da si ne upajo biti socialisti zato, ker bi izpostavili v nevarnost svoje službe. Radi-tega so pustili klub in bodo "spet" pristopili, ko bo jasnejše vreme. V marsikakem slučaju tak argument ni brez podlage. A marsikoga, ki se tako izgovarja, vidite v komuni-
Nominiranje kandidatov za delegate na konvencijo soc. stranke
Chicago, III. — V četrtek 17. februarja ob 8. zvečer bo seja članstva okrajne organizacije socialistične stranke. Vršila se bo v 4. nadstropju na 549 VVest Randolph St. Vsi člani in članice vseh klubov so vabljeni, da se je udeleže. Na dnevnem redu bc nominiranje kandidatov za delegate na redno konvencijo soc. stranke, ki se bo vršila v dneh 21.-23. aprila v Keno-shi, Wis.
Dalje bo na tej seji razprava o strankinih problemih z ozirom na bodočo konvencijo. Po-ročano bo o prfpravah za banket v korist tednika "Socialist Call", ki se bo vršil v soboto 5. marca, in o agitaciji za udeležbo za debato med Norman Thomasom in Paul Douglasom, ki bo v četrtek 24. februarja ob 8. zvečer v Medical and Dental Arts Bldg., 185 No. Wabash Ave. Vstopnice so po $1, 75c in po 40c. Zanimivo bo tudi poročilo odbora za delavske akcije. Kdor le utegne, naj pride na to sejo. — P. O.
Spored slavja 35 letnice i katerem so Louis Beniger, Jo
kluba st. 1
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Angela Zaitz deklamira "Naš jubilej".
Joško Oven oznani našo prihodnjo prireditev, ki bo skupno s pevskim zborom "Sava". Vršila se bo v pomoč lojalistom v Španiji.
Po odmoru sledita dve točki:
Govor Etbina Kristana. Predstavi ga Frank Zaitz.
Angleška enodejanka "The Terrible Meek". Vloge v nji imajo Alice Artach, Jack Gro-ser in Frank Sodnik. Režijo ima Alice Artach. Slovensko igro režira Louis Beniger. "Sava" bo pela pod vodstvom svojega zborovodje Jakoba Muha. Pianistka mladinskega odseka Red Falcons je Mitzi Oven.
seph Drasler in Frank Zaitz.
Program je torej vreden tega jubileja in nadejamo se, da pridete na to slavje vsi, ne samo iz naše, ampak tudi iz sosednih naselbin — vsi, ki se zavedate, kolikšne važnosti je bilo delo kluba št. 1, katerega je izvršil v 35 letih in ga vztrajno nadaljuje. Vstopnice v pred prodaji so po 35c. Pri blagajni bodo po 40c. Rezervirate si jih lahko v uradu "Proletar-ca". Razprodajajo jih tudi vsi člani in članice kluba.
Po . končanem sporedu bo plesna in prosta zabava «v obeh dvoranah. V gornji bp igral John Kočevarjev in v spodnji Gradiškov orkester.
Za vzemite se danes, da pridete prihodnjo nedeljo — pa naj bo vreme še takšno — na
Hrvatska Sveža na Pacifiku se združila s HBZ
Hrvatska Bratska Zajed nu-ca, ki se je pred leti združila § par drugimi hrvatskimi organizacijami, je sklenila pogodbo za združenje zdaj tudi s Hrvatsko Svežo na Pacifiku. Končno besedo o pogodbi ima članstvo, ki se bo izrazilo za ali proti s splošnim glasovanjem, članov ima.800 in $120,000 imovine, FaČunana po sedanji tržni ceni njenih bondov.
HBZ se pogaja za združenje tudi s Slovensko-Hrvatsko Zvezo, katere urad je v Calumetu, Mich.
■	■ ■ ■ ■ ■ ■ mm m m m
■

Celotni spored aranžira in|alav.je 35-letnice kluba št. 1 v vodi klubov dramski odsek, v'dvorano SNI'.!. — Odbor.
■ ■ ■ ■ ■
V	NEDELJO 20. FEBRUARJA I
35-LETNICA KLUBA ŠT. 1
J. S. Z.
V	DVORANI
k
S. N. P. J.
J



»mM«
Ž-

VALERUAN PIDMOGYLNYJ: 66
MESTO
ROMAN
Poalovenil ia "Proletarca" TONE SELISKAR
	
e*l>s	
	
(Nadaljevanje.)
Je dejal gostilničar s prijetnim nasmehom. Ura za deco, kajipakda, toda je polten državljan in vestno izpolnjuje vse predpise zakona tembolj, ker bi sicer moral plačati ogromno globo.
Pri vratih se jima je naklonil.
_ l)anes je bilo pri nas precej živahno,
op rotita! *
mignil je na ono razbijanje posode. Nabavite si aluminijasto posodo, mu je toval poet. Na razbije se in ta kovina je aj zelo v modi. * Nato se je okrenil k Stepanu.
_ l>a bi se malce sprehodila? Krasna
ukrajinska noč je.
Stcipan se je obotavljal.
UtrujeT* sem^nekoliko, je dejal.
_ Obljubim k aiiJ, da bom molčal.
Šla sta do opere. Predstave je bilo že ko-jnec^n izvoščki, ki niso imeli sreče, so se vračali. Na ševčenkovem bulvarju sta se obrnila. Poet je zares molčal. Potisnil si je klobuk na teme in potlačil roke v žep. Stepan pa si je ves razvedren od hladne mesečne noči sezul galoše in se zadrsal po pločniku.
K Zosjki je šel z nekim nemirom in strahom. Kakšne besede si naj izmisli, da bo izrazil to težko občutje obžalovanja in slovesa, ki ga je tako davilo? Za ločitev je vendarle potrebno tehtnega vzroka, ljubosumnje, nezvestobo ali vsaj prepir, ali pa počasno ohladitev tekom časa. Ali bo tako hraber, ali ga bo razumela?
Zosjka ga je že (pričakovala. Sedela je na stolu. Imela je mehko, sinjo jopico, bila je brez čevljev in nasmejala se mu je, ko je stopil v sobo.
—	Tako dolgčas mi je bilo po tebi! je dela.
Neodločno je obstal na pragu in ves zme-jo je pogledoval. 1 V Tudi meni je bilo dolgčas, je dejal.
\ teh besedah je bilo toliko otožnosti, da je sam verjel v svojo odkritosrčnost.
—	Pridi torej k meni! je zašepetala.
Vrgel je s sebe plašč in pristopil k nji sklonjen kakor zločinec.
Posadila ga je poleg sebe na preprogo in mu z rokami (privzdignila glavo.
—	Naj te poljubim?
—	Poljubi.
—	Hočeš?
—	Hočem! je obupno šepnil. Komaj se je dotaknila njegovih ust, je vsa
adrhtela in se prižela na njegove ustnice z Igim, strastnim poljubom, da se je dušil.
—	Tako te ljubim..., je rekla. Pridavljen od težkega občutka, jo je molče
1 in poljubov al njene roke
Ta cfva dni, ko se nisva videla, sta se zdela tako dolga kakor dve neskončni ti, je dejala. Ne vem, kaj se godi z menoj, otfla sem priti k tebi v uredništvo.
—	Pomlad? je zamrmral. Udarila je"z dlanmi.
Ah, da, pomlad, seveda! Kako da se nisem domislila?
In tiho je zapela in pozvanjala z nogami:
"Vesna vesna, vesnjanočka,
De tvoja sestra — panjanočka . .
Stepan jo je gledal, sočutno je miloval njeno drobno telo in je bil kar prevzet od veselja, ki je zvenel v njenem glasu. Rad bi jo vzel v naročje, nosil bi jo po cvetočem polju, da bi tako prepevala le njemu, solncu in raz-'kotnemu nebu, poslikanemu z belimi oblački. Stisnil ji je roko in dejal:
—	Zosjka, na polje bova šla, ko ne bo ve* snega!
—	Oh, šla bova in venec ti bom spletla.
Nič več se ni mogel vzdržati. V tem sladkem vzhičenju se je kesal vsega, kar je bil popreje mislil. Prižel jo je k sebi in jo poljuboval, blazno poljuboval oči, usta, dah mu je kipel od radostne sreče, kakor da ne bi še nikoli popreje poljuboval dekleta.
Ti... Zosjka.. . ne morem brez tebe . ne morem, je dejal.
Ko se je pomiril, ga je pogladila po glavi. Ti si — božanstveni! gemu pa je bilo vse premalo poljubov, neizrečnega je še ležalo v njegovi duši. Hotel je storiti zanjo nekaj, nekaj, kar je izključno lahko le nji sami namenjeno, želel si je, da bi bila vedno radostna poleg
njega, takšna kot ta hip. Zaželel se je zvezati z njo za vselej.
—	Zosjka, že zdavnl mislim o nečem... je dejal.
—	O čem?
—	Poročiva se!
—	Odmaknila se je.
—	Ti si blazen!
Ne, ni blazen. Z bliskovito iznajdljivostjo, kakor da bi zares o tem že zdavni razmišljal, ji je pričel dokazovati ta svoj naklep. Saj sta pravzaprav že dolgo kakor iprava zakonca. Raziti se ne nameravata, kajne? Dobro. Zdaj živi brez domačega zatišja, vsepovsod nered, ki ga ovira pisati. Tudi tuje sobe se je že naveličal. Drug drugega se dodobrega poznata!. Čemu bi si kradla ure svidenj, če bi lahko skupaj živela? Tudi Zosjki bo bolje, če ga ljubi. Saj se vsi poročijo in čudno se mu zdi, da toliko časa odlašata. Tudi gospodarska plat zakona je rešena. Končno pa bo lahko tudi nji našel primerno službo.
Mirno je podajal vse dokaze "za" in ničesar nimogel najti "iproti". Nato jo je vprašal:
—	Povej, Zosjka, ali hočeš?
Lokavo je odgovorila:
—	Seveda hočem! O, če bi vedel, kako težko je biti ljubica! Kako sem se namučila! je dejala žalostno.
Hvaležno jo je poljubil.
—	Zdaj bo konec tega trpljenja. Kaj pa tvoji starši?
—	Misliš, da jih bom vprašala? Omožim se in amen.
Sedla je k njemu na preprogo in navdušeno sta si pričela slikati bodoče življenje. V urad bosta šla šele potem, ko bo dobil Stepan novo stanovanje. Ali bosta takoj imela dve sobi? Pomislila sta in ugotovila, da j? za dve sobi težje dobiti pohištvo kakor za eno samo. Pozneje! Stepan pa bo ustvarjal silna dela! V Zoajki se je takoj iprebudil ženski smisel za gospodinjstvo. Dve preprogi na vsak način, ali pa se ne omoži. In za zajtrk jajca!
—	To je redilno. In okusno! je dejala.
Prižel jo je k sebi in ji zašepesal:
K vsemu temu pa si bova kupila tudi bebi! * — Kaj pa je to — bebi?
—	Majhen fantiček!
—	Oh, fantek, krasno!
Končno pa je vendarle pogledal na uro. Čez pet minut bo štiri. Zares goljuf, odkar je srečen!
Ko sta se oblekla, se je spomnila.
—	Jutri bo večerna zabava. Ali bova šla?
Brezhibno ji je poljubil roko in dejal:
—	Zakaj pa ne? In če hočeš, bova tamkaj razglasila najino zaroko!
—	Oh, to bo senzacija!
Dal ji je šest karboncev za vstopnino, napisala mu je naslov in mu zabičala priti ob desetih zvečer. Sama bo šla preje, ker bo pomagala gospodinji.
Nikakor se ni mogel ločiti od nje do jutri.
—	Ali pojdeva nocoj v gledališče? jo je vprašal.
—	Toda le, Če se bova nazaj peljala!
XI.
• Naslednje jutro se je zbudil pravočasno, toda ni še vstal, ko je že začutil v srcu neko skrb. Nekako tako, kakor da mu je vse, karkoli vidi okoli sebe, zoperno. Z odprtimi očmi je ležal v takšnem lenivem stanju, ko se človeku ne ljubi gibati, ne misliti, ko se kri komaj da pretaka po žilah, čeprav se je razum že prebudil. Ko se je zavedel neumnosti, ki jo je včeraj storil, je sunkovito sedel v postelji.
Zaman se je trudil spregledati ves včerajšnji dan in razumeti one marnje, na katere se je vjel v past, kajti ena samcata misel je s»proti uničevala ves njegov spomin. Ko je tako razgrinjal predse sliko za sliko, se je iz vsake prirastla kakor oster trn ta edina misel: Oženil se bo! Moral se bo, ker se je sam vsilil, ker je sam ponudil to zvezo, to bedasto željo, kakor da je največji norec na svetu. Če se to uresniči, bo postal suženj, okovalo ga bo. — Vse strahote zakonskega življenja so živo stopale pred njegove oči, vznemirjale so mu srce, kakor da doživlja privid ječe, krste, v kateri bo zaradi svoje lastne želje ležal z zvezanimi rokami.
(Dalje prihodnjič.)
Zatočišča, kakršnih prej ni bilo treba
•vr	i 4Ufarffk' JBO
1 vk F* \ /IfzJ
V' %
T fi PV
V1


SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM!
V prejšnji številki Proletaf-iKkim delavcem v Chicagu ho ca je sodrug Frank Zaitz pri-1 poznane nuše priredbe. Drame čel z obširno zgodovino kluba I in satire Ivana Cankarja, Etbi-št. 1 JSZ, ki je za na« sloven- ra Kristana, Moleka — na de-
*ke socialiste velike važnosti. Ne samo. da ie klub frt. 1 imal ves čas obstoja Jugoslovanske
-> t m* drugih. Vse tp je zahtevalo dela, ogromnega dela. Samo tisti ga »por.na, ki je že delal
socialistične zveze z nio najtci- na odru. Ni moj namen, da bi
H*"" -
w S-* v^JVr *

m*-
nejše stike, ampak je bilo nje rojstvo in obstoj eimboliffiran j v tem kljbu.
Meni niso znane podrobnosti tega razvoja. Petintrideset lel je dolga doba, je doba moške starosti. Jaz jo poznam samo zadnjih sedemnajst let, odkar sem v Chicagu — in priznati moram, da je silno zanimiva.
Mimo je šla svetovna vojna, izstop iz stranke, Republikansko združenje, povratek v e?c. stranko, predsedniška kampanja za Debsa 1920, vprašanje tretje internacionale itd. Dis-kuzije, debate, na stotine raznih vprašanj, to je bil naš edi-
Dokler ni bilo vojnih letni, »o je clovalt v m led ju UhLo urmklTpred prodirajočo armado m begom dalje v notranjo*!. Zdaj j« tak beg v varnost ni slovenski delavski FORUM odpravljen, kajti begunce doidejo vojna letala na mah in jih pokote. Vrhnja y ChicaifU lil na kulturnem IX)-
»•» __ii_____> ____i____i____:L ■__i__i__________j 11 i _ _i«_ t I	*
•lika prikazuje eno ismed varnih umetnih jam, kamor it krijejo civilni prebivalci in kitajski vojaki, iim »o prikažejo nad njimi japonski letalci.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
. Zbral Charles Pogorelec
Arma, Kan«. Anton Shular je poslal 2 naročnini, vsoto za
I oglas Pogrebne zadruge in nekaj podipore tiskovnemu fondu, ki jo je zbrala na seji zadruge s. Anna Bratkovich. Iskrena hvala!
Cleveland, O. Naš "večni po-
lju? Vsem naprednim sloven-
pisal slavosneve t!stim, ki so delali in ki delajo. "Pangeriki" fe pišeio mrtvim — in naš klub št. 1 JSZ je živ in v njem je več energije in življenja v moški dobi petintrideset let, kot pa takrat, ko je pričel mlade-niško dobo.
Sodrugi! V nedeljo 20. februarja praznuje naš klub z veliko slavnostno prireditvijo petintridestletnico svojega rojstva. Jaz vas ne vabim, ker se mi zdi, da je v»eh dolžnost, da se vsi do zadnjega udeležimo te slavnosti in pripeljemo vse naše prijatelje in somišljenike s seboj.
Na svidenje 20. februarja v dvorani SNPJ!
Joako Oven.
ne! V uraduse je te dni oglasil te še dva koledarja, ker imam "ta debeli" France Udovich, ki
prevaža "štajnkolen" po naši vasi. Izročil je dve naročnini; za njim je prišel Jože Oblak s 3 naročninami. Nasledil ga je Jože Drasler tudi s tremi, nato je prikrevsal še upravnik, toda
v*oto za prodane koledarje.
SprJngfield, 111.Jože Ovca je poslal dve naročnini ter ob-ta kaJ°n Rajonski, to pot «amo račun za prodane koledarje, j z.dvenia naročninama. Tako. kakor tudi trimesečne prispev-j ^'^Ije pa se ke Prosvetni matici od društva Milwaukee, Wi§. Tudi v tem št. 47 SNPJ. Zastopništvo za kotu zemeljske oble vse ne spi. Springfield je .prevzel tudi An-;Za to skrbita naša fanta Jaka potnik' Tone Jankovich še ve- ton Per, kateremu smo poslali Rožič^in I^eonardo Alpnerovič.
Prvi je poslal 15 naročnin in naročilo za 4 garniture knjig Cankarjeve družbe, slednji pa
dno potuje po metropoli. Pred potrebne listine, kratkim je naročil še 75 kole-! Rcd Lo4ge, Mont. Kayetan darjev, dasi je bil tudi pri pro- Erznožnik je poslal obračun za daji klubovega naročila eden prodane koledarje. Pravi, da izmed najbolj pridnih proda- so ijudej zelo zadovoljni z nji-jalcev. Ker misli obiskati več mi> Njegova soproga Mici pa okoliških naselbin, pravi, da je poSiaja prispevke za Pro-ne mara iti tja brez "zaloge". Omenja, da bi se našega koledarja mnogo več prodalo, ako
| jDrMstvoiii^m^KlMbom
J Za čimboljši gmotni in moralni uspeh
svojih priredb jih oglašajte v
66
l
PROLETARCU
99
bi imeli več "popotnikov" po Clevelandu, ki se ne bi strašili tega dela. Poslal je tudi 11 naročnin na list ter obračun za oglase v koledarju.
Point Marion, Pa. Tudi iz te naselbine se zmerom kdo oglasi, največkrat pa naš Tony Zupančič. Pred nekaj dnevi je p:>_ slal dve naročnini. Tudi koledarja je prilično razpečai.
Herminie, Pa. Naš potovalni zastopnik po zapadni Penni Tone Zornik, je še vedno "on the go". Pravi, da mora prekositi število prodanih koledarjev lanskega leta. Naročil jih je še 57 iztisov, vrh tega pa poslal tudi 26 naročnin na Proletarca in naročil 16 garnitur knjig Cankarjeve družbe. Naš Tone je torej aktiven v vseh ozirih. To je njegova stara navada, odkar ga pozna pisec teh vrstic. Le malo jih je, ki bi ga mogli prekositi v vztrajnosti.
Barberton, O. V to naselbino in okolico je šlo, dokler napredni element ni zaspal, nad 100 iztisov našega koledarja. Da ne bo prav brez nič, jih je nekaj naročil naš zastopnik Mike Kopach. Poslal je tudi dve naročnini.
We»t AIIU, Wi». Tudi v VVis-consinu gibljemo. Zato skrbe naši sodrugi. Vincent Pugelj je pred kratkim posal 4 naročnine.
Johnstown, Pa. John I^an-gerholc nam je sporočil, da mnogo naših naročnikov ni prejelo 1584. številke Proletarca. Podobne »pritožbe smo prejeli tudi iz nekaterih drugih naselbin zapadne Penne. Kaj je temu vzrok, nam ni znano. Poslali smo pritožbe na poštne urade. Priporočamo vsem naročnikom, ki lista ne prejemajo, da nam to takoj sporoče, ker le na ta način je nam mogoče pravočasno poizvedovati o vzrokih nedostavit-ve na poštnih uradih.
Pullman, III. Peteri Verhov-nik je poslal dve naročnini, obračun za prodane koledarje ter $15.00 tiskovnemu fondu kot del blagajne kluba št. 224 JSZ.
Fontana, Calif. Anton Bla-sich se nas je zadnje čase opomnil z dvema naročninama iz te daljne dežele.
John»town, Pa. John I*an-gerholc je poslal dve naročnini in tiskovnemu fondu 60c. Naš bivši pomožni upravnik John Rak je poslal en naročnino in
1 naroJnino. Brez dvoma se bo sta v kratkem spet kaj oglasila. Da ne pozabimo: Rožič je poslal tudi varrto za 125 kole-svetno matico od društva št. 81 darjev. SNPJ.	Cleveland, O. Ah, spet ta
Girard, O. John Bogatay je! "metropola"! Ne vem, ali bi poslal 6 naročnin in pravi, da omenil naso čikaško ali cleve-
naročilo zanje. Provizijo pripiši ti.-kovnemu fondu Proletarca. Kar se je seveda zgodilo in bo izkazano v zadevni rubriki v listu v kratkem. Iskrena Ti hvala, Tone.
Berwyn, 111. Tudi tu imamo mnogo prijateljev. Nedavno je bil ipri nas naš stari znanec Frank Molan. Prišel je plačati prodane koledarje. France je bil letos zelo priden. Razpečai je 10 iztisov.
Mogadore, O. Matija Peklaj je naročil tri koledarje. Pomotoma mu jih je bilo poslanih 6. Toda naš dober somišljenik Matija jih ni vrnil, pač pa poiskal še*tri odjemalce in oddal \4seh šest.
Avella, Pa. Od tu je nam pisal Frank Bregar, ki je bil včasih zelo aktiven v našem po-kretu in dolgo let tajnik kluba št. 225 JSZ. Poslal je obračun
se v kratkem s-pet zglasi.
Aliquippa, Pa. Bartol Ye-rant je poslal sedem naročnin; vprašal je tudi za novo pobot-no knjižico, ker je staro že porabil.
Ročk Springi, Wyo. Evo ga,
zopet je tu! Kdo? Nihče drugi kr>t naš zvesti agitator John Jereb. Poslal je tri naročnine.
, __ . . , , ,	za prodane koledarje in nekaj
dansko Naj bo že kakorkoli. ,centov več> za katere smo mu
V uradu se je namreč zglasil človek, ki mu pravijo BarbiČev France in ki v cajtenge dopise piše. Iznočil je naročnino za on-gavo Pepco, ki se piše Rodica. Za njim je prišel še Camilo Zamik, ki je tudi obnovil naročnino, potem pa naš Edward Tomšič iz zapada, ki je obno-
Elizabeth, N. J. Andy Spro-lvil svojo naročnino in članari-gar je obnovil svojo naročnino, n° za J9Z• Vzel Je seb°J tudl
poslal obračun za prodane koledarje ter kvoder podpore listu ter naročil knjige Cankarjeve družbe.
La Salle, 111. John Streli se
je seboj garnituro knjig Cankarjeve družbe. Za njimi so prikoračili
poslali par iztisov Proletarca, katerega pravi, da ni čital že par let. Obljublja, da ga naroči ob prvi priliki. Da ni bil zadnjih par let naročnik je bila kriva brezposelnost, bolezen in druge nadloge, ki tarejo delavca. France nam bo med naročnike dobrodošel.
San Francisco, Cal. Andrew Lekšan poroča, da je prodal vse koledarje, celo še svojega, toda upa, da ga dobi pri "big"
Vidrich iz Johnstowna, Pa.,
Tone Shular iz Arme, Kans.,
, . , , , . , . ,JoJin Goršek iz Springfielda, veasi malo ponuduje nad :em naš večnQ
razposajeni Ter-
in onim in zapreti, da "ne bo več delal". Nato se spet oglasi in priloži nekaj naročnin. Pred nekaj dnevi jih je poslal šest. Aktiven je tudi v drugih ozirih na pr. v nabiranju oglasov v koledar, katerih imamo v letošnjem letniku iz njegove naselbine več ko kdaj prej. Tudi to je bila Strellova zasluga. S tem se seveda ne misli podcenjevati dela naših prejšnjih agitatorjev za oglase s. Bani-cha in Fr. Karuna. Tudi ona dva sta izvrševala svojo dolžnost. Upravništvo jim je hvaležno za sodelovanje.
Strabane, Pa. Jacob Pavčič se pogostoma oglasi, česar smo mi jako veseli. Pred nekaj dnevi je poslal 5 naročnin ter novce za prodane koledarje.
še drugi naši^ fantje: AndrewjTonyju iz Oaklanda s katerim
sta jih bila skupaj naročila 33 in skupaj prodajala. Naročil je tudi nekaj knjig iz naše knji-
čelj iz Strabane, Pa., itd. Nekateri teh so se udeležili tudi občnega zbora Slov. del. centra. Tudi Proletarčeve knjigarne niso pozabili, ker se je vsak oborožil z garnituro knjig Cankarjeve družbe, nekateri pa še z drugimi knjigami ali pa so poravnali druge svoje obveznosti z upravo lista. Razume se, da je nam njihov obisk dobrodošel, kajti zvestega sodru-ga in prijatelja je človek zmerom vesel.
Ker sem že začel s cleve-landsko "metropolo", naj še omenim, da je poslal tudi naš prejšnji potovalni zastopnik Louis Zorko eno naročnino in en oglas v list.
Sugarite, New Mex. Od tu nam piše zastopnik in prijatelj
garne. Pravi, da bodo obhajali "pusta" z veliko veselico, ki jo priredi društvo št. 304 SNPJ v torek 1. marca.
Chicago, 111. Ljudje božji, j Anton Orožen: Tukaj vam po-nikar ne mislite, da naši fan- šiljam tri celoletne naročnine, tje v Chicagu spe!" Nikakor zraven pa želim, da mi pošlje-
Klub JSZ v Girardu za odložitev zbora
Girard, O.—članstvo tukajšnjega soc. kluba ;e razpravljalo o vprašanju, ali se naj XIII. redni zbor JSZ vrši letos, ali se naj im odloži. Sklenili smo, da se naj ga preloži v leto prihodnjih predsedniških volitev.
Agitacija za nove člane je težavna, dasi ima naš klub zelo dober ugled. Na svojih prireditvah ima vselej obilen po-set. Za naklonjenost je klub hvaležen vsem tukajšnjim in drugim rojakom, ki se udeležujejo naših priredb.
John Bogataj.
LCVES
Ameriškemu Družinskemu
Koledarju ==
cliije njegova raznolika vsebina.
Letnik 1938 je na literarnih prispevkih in ilustracijah izredno bogat. Vezan je v platno. Stane 75 centov. Naročila naslovite:
Prolelarer, 2301 S. Lanndale Ave., Chicago, r III.
t
I: t
- i;
ŠT
• • f III C A O. 11,1.1 OI S • •
V	NEDELJO 20. FEBRUARJA 1938
V	DVORANI SNPJ, LAVVNDALE AVE.
rivll SIUHIKI).
• ■ 1 <
Ay
i»iii<iqi:h i»ito<.ic\>i% on roronivi
VSTOPNICE: V PREDPRODAJI PO 35 CENTOV, PRI BLAGAJNI 40 CENTOV.
IIVi: MtlHH
/
PREGLED DELOVANJA V KLUBU ŠT. I J. S. Z. OB NJE
GOVI PETINTRIDESETLETNICI
MAŠKARADNI DIKTATOR
Cicero, III. — Kakor jc raz- .na ne moremo priobčiti." To-^elo, zelo živahne. Bili smo
vidno iz objav v Proletarcu in notico sem vzel z razočara-: p^kidaalisti in idealist je tre-
druRih listih, bo klub St. I JSZ	na ™an-»e- Med Olani aoc. čen, frtdar se dodobra izkriči.
* ,	. . . kluba v Chicagu je ta uredni-
praznoval svojo 36-letnico v ^ opazka naredila dokaj
nedeljo, dne 20. feb. v dvorani! razburjenja, kajti pri klubu
sta namreč bila dva člana z o-menjenima začetnicama: Fred;
SNPJ z obširnim jubilejnim sporedom,, na katerem bodo nastopili govorniki, deklama-torji, pevci, igralci in naraščaj.
Ko se je klub ustanovil, sem rej trije, bil na Nemškem in sem delal v Začetkom leta 1906 sem se Delmenhorčtu, OldenVurg, pri sestaj s pokojnim Jožetom Za-
In to .*e je delalo tako, da se danes čudim, kadar se spomnim na tiste Čase, kako nas je mogla policija »pustiti na miru No, da. Američani so bili pa? |
Bremenu, in ko sem *eta 1905 prišel v Chicago, sem se naselrl na severni strani mesta* pri neki katoliški družini, s slovenskimi socialisti pa sploh nisem prišel v dotiko. Bili smo štrje bordarji. Gospodar in gospodinja sta rada molila pred jedjo in »pojedi, drugi pa so le momljali, med tem ko sem jih jaz debelo gledal, kajti takim prizorom nisem bil vajen. Leto pozneje je za menoj prišel moj brat. Nekega dne je po južini gospodinja stopila pred mene in začela moliti, čim je opazila, da se nič ne zmenim za njeno brbranje, je zaklicala: "Bog pa tako naredi bohka!" John Križanii, ki je bil zr§ven, se je zasmejal in čudil obenem, medtem ko je moj brat odvrnil: "Zakaj neki naj bi molil sedaj, ko smo vsi siti." Tako se je njena molitev končala s smehom. Reči moram, da sta bila kljub vsemu gospodar in go-
Peče in Frank Petrič, če se ne tolerantni napram tujezem-| motim pa še nekdo drugi. To-jcem, pa naj so bili idealisti v j
paradnih vojaških uniformah i ali pa rdečkarji Kranni na svojih sejah in sestankih. Ako se bi hotel spuščati v podrobnosti, bi vzelo preveč prostora v listu. Delali smo za soc. idejo
vertnikom pri Jožetu Planin-šku, ki je par mesecev prej odprl svojo gostilno. Omenil sem „	„ , . , mu moj dopis, ki sem ga po- P*f P° nas,h m<*e* iskreno.
slal G. S. "O," pravi Zavert-nik, "torej ti si tisti F. P. v u-redniški notici, mi smo se pa pri klubu tako razburjali, kakšna poteza da je spet to od strani Konde. Veš kaj, ako imaš š^ original dotičnega dopisa, izroči ga meni in ga priobčim v prihodnji izdaji našega Ista Proletarec. Seveda sem imel original, kajti vsak začetnik dopisov svoj prvi dopis najprej napiše in potem prepiše, kar misli poslati uredništvu. Tisti moj dopis je izšel v prihodnji izdaji Proletarca v februarju 1906.
Bilo je nekako istega meseca pred sejo soc. kluba, ko sva se z bratrancem Antonom Lončarjem sprehajala ob jezeru v Evanstonu. ."Veš kaj, Tone,"
spodinja dokaj tolerantna in | mu pravim ah ne m.-shs, da b. nista zavidala nikogar ali mr>° dobro. če b> skupaj pmto-
zila, ako kdo ni ^adal k cer-^V soc: ,'flub?...i .A\ kaj j{Vj ____ )	I bos, pravi, saj vidiš kako se
med seboj prekljajo/ On je
čim sem izvedel, da v Chicagu izhaja Glas Svobode — rekli so mi, da je to socialistični list — sem se o prvi priliki nanj naročil. Preglavice pa mi je delalo to, ker so v tem listu focialiste napadali. Kako naj se to sklada, kako razume in kako vsporedi. V Nemčiji sem bil nad pet let naročen na soc. -liste, toda tam nisem kaj takega nikdar opazil, da se bi socialisti v listih na tako nelep način prerekali. Pred božičem 1905 je bil v Glasu Svobode priobčen dopis "Božično pi-rmo". Ta dopis je bil tako pobalinski, da je v meni zavrelo. Dasi nisem prej napisal še nobenega dopisa, sem to storil takrat in ga poslal Glasu Svobode. V glavnem sem omenil, da dotični dopis spada v pred pustno dobo, ako pa imajo socialisti med seboj kakšne razlike, naj skličejo sestanek in zadevo poravnajo sami med seboj, ne pa v javnosti. Moj dopis ni zagledal belega dne v Glasu Svobode, mesto tega pa je bila priobčena listnica uredništva: "F. P.: Ker vam tukajšnje raz-
stanoval drugje in* mu zadeva ni bila tako znana in jasna. Razložil sem mu. "No," pravi, "če je tako, pa pristopiva na prihodnji seji." Tako rp je zgodilo. Na tisti seji se je oddala ura kot nagrada v korist Proie-
tednu. Brezdelje v teh krajih (ipa kar naprej opravlja svoj poje veliko.	s polno paro in skoro, da bi ♦ s še celo moral najeti pomagaea.
Kako aem bil vesel, ko je s. Od novega leta do 4. feb., ko to Zorko prevzel zastopništvo pišem, je v San Franciseu in Proletarca in se podal na poto- okolici umrlo 13 Jugoslovanov, vanje po naselbinah. Kot sedaj Društvo "Tabor Slovan iv" vidim, je prevzel upravništvo št. 304 SNPJ bo imelo svojo t^ "Cankarjevega Glasnika" in bičajno pustno veselico v SNL
kakor smo pač mogli in znali. Dosegli smo uspehe, pa smo spet nazadovali, imenitne demonstracije in fiaske. Socializem je velikanska svetovna ideja. Korenine te ideje so včasi zarite v globine.
Dobro se še spominjam, kol smo bili skupa j z Jožetom Za- j vertnikom in Frankom Petri-Čem in razgovarjali o velikan-; skem uspehu milwauških so-1 drugov. Frank Petrič je dejal,;
da ta stvar gre vse preveč!	. .	,	.... .
gladko naprej. Ako bo šlo tako t. W«..oliniju j. ulno vi.č, kadar «a ca,n,k.r.l» fotografi *	, , , . ,.	jim naj predstavi v raznih pozah. Zdaj napenja čeljusti, da bi bil rimljan-
naprej, ne bodo ljudje znali ce-	,ki imFerator... Nato ie po<u v "go.ji m.ri", c...r .. j. ».«čil ob .voj.m
niti in upoštevati svojih prido-	,a<jnj«m obi.ku v Nemčiji. Falot "dace" « takimi komedijami dobro upcu,
bitev. Jaz sem pa imel slo slut-	ampak v njegovi deželi je tolikšna kriaa, da more driali streho pokonci le
njo, da ne bo šlo tako gladkj	teror. Koliko časa ie? To nihče ne ve. Ampak vsakdo ve, da je Italija skos
in sem m tako tudi i/.ra/.il. d«	4n *ko« deiei«. bo treba še veliko bojev, pre-
dno se bo kaj doseglo. Žal, da j če vas svet postane en sam fa- rišča se je ta moja slutnja stoodstot- sistični pekel! Na vse zadnje no uresničila. Po svetovni voj- so tudi fašisti ljudje in kot taki ni se je situacija v delavskem j morajo sčasoma postati »ocia-gibanju strašno spremenila, to- !»»ti!
da ne v korist, temveč v škodo jr ozirom na aktivnosti pri
sam, dokler ima vero v socializem!
Končno naj omenim našo mladino, oziroma naraščaj. (Pardon, mojih ni zraven.)
delavstva. Po mojem mnenju našem soc. klubu v preteklih so socialisti v svetovni vojni res 35 letih, je pač težko reči, ka-delali napake, toda niti zdaleč; teri sodrug je bil najbolj akti-ne takih napak, kakršne je na- ven- Kar se pa članstva tiče, redil Lenin in njegovi ožji so- „em najstarejši član /soc. kluba drugi.	št. 1 JSZ, namreč po letih v
Mednarodno delavstvo je tem klubu. Nekateri so v tem ...	. . ... dane? v dveh taborih in dokler <jasu že trikrat ali .štirikrat pri-
tarca. številko sem dvignil jaz|,e ta dva tabora ne zedinita, stopili, večina teh pa danes in uro je dobil rojak Leopold bf) vsak u,peh nemogoč. Ne-i vseeno ni pri klubu. Po starosti Cepuder. Tudi Anton Putz mi edinost delavstva je kriva fasi- pa je najdlje član naš sodrug ie večkrat pravil, da je imel gt-čne Ita,ije in nacij.,ke Nem- Mike Keber. Mike Keber je za-
novitelj Proletarca.
- Z Antonom Lončarjem sva takoj postala aktivna pri soc. klubu. V poletju 1906 je tedanji tajnik John Bartel zapustil Chicago, nakar sem jaz prevzel njegovo mesto, četudi sem o stvari jako malo razumel. Pristopi] sem v stranko zato, da v nji sodelujem in vsled tega sem prevzel tajniški posel kluba št. 1. Po dveh mesecih se je prejšnji tajnik vrnil in spet prevzel tajništvo. Leta 1907 sem bil izvoljen za klubovega tajnika in Anton Lončar za predsednika. Predsednike smo takrat volili za vse leto. Seje mere niso znane, vašega dopi- soc. kluba so bile v tistih letih
številko in mislil, da bo na ta|čije splo5nega klanja španske-način postal takorekoč spusta- ijudstvat morije na Kitaj-
skem itd. Po mojem mnenju, kdor dela razdor med delavci, je ali plačan hlapec kapitalistov ali pa znoreli idealist.
Na mojo žalost opažam med starimi sodrugi soc. kluba št. 1 nekako obupanje. Delali so leta in leta, in pravijo — kaj smo dosegli? Veste, sodrugi in so-družice, ko je človek sam ipo-treben nekakšnega okrepčila, čaka na dobro okrepilno besedo, toda baš od tistih, od katerih bi najmanj pričakoval ob-upajoče izraze, Češ, kaj nam vse pomaga, sliši tako izražanje. Mi se borimo za pravice človeštva jn naša stara pravda bo in mora zmagati, pa niagari
časa preganjanja v Avstriji zbežal v Italijo. L. 1906 snu se skupaj sešli na neki anarhistični veselici in kmalu pozneje se je pridružil soc. klubu št. 1.
Skoda, da se je ta stvar, mladinsko gibanje, pričelo prepozno, škoda, da se z organiziranjem naraščaja ni pričelo že prej. V mislih imam namreč Rdeče sokoliče. Moje mnenje, da se bomo morali v bodixe "ta stari" za to stvar bolj zanimati. Sodružica Kristina Turpin je imela v zadnji številki "Proletarca" poročilo o delovanju Sokoličev. Mene ta stvar
tako "Proletarec" spet nima nikogar, ki bi šel na agitacijo
zanj po naselbinah.
*
Prihodnja seja kluba št. 11 JSZ se bo obdržavala v nedeljo, dne 20. feb. dopoldne in bo zelo važna. Sklepalo se bo glede programa majske slav-1 nosti, ki jo klub priredi dne 30. aprila in o tem, če bomo poslali isti dan dopoldne zastopnike na sestanek v Bellaire za bojkot japonskega blaga. Ta sestanek sklicujejo unije in
druge delavske organizacije. *
Ker naše klubove prireditve oglašamo v angleških listih pod označbo "JSF Club No. 11," so nekateri hudomušneži to nazivali za "Joseph Snoy Family Club". Seveda je to zbadljivka in nevednost. Vsled tega smo na zadnji kluT>ovi >e-ji našemu klubu dodali ime "Naprej" ali "Forvvard", in tako, pod tem imenom bomo v bodoče oglaševali vse aktivnosti našega kluba.
*
Tajnik društva št. 13 SNPJ in naročnik "Proletarca" je že par tednov na bolniški listi. Želimo, da kmalu okreva in se
spet poda na delo.
«
V soboto, dne 26. feb. priredita maškaradiio veselico v korist dvorane obe društvi, ki la-stujeta Društveno dvorano. Rojaki se uljudno vabijo, da se te piedpustne veselice udeležijo.
na pustni dan dne 1. marca. Vstopnina samo 25c, s tem pa so maske upravičene do nagrade, kdor bo tako srečen.
Naš napredni rojak se je precej razsrdil nad "Velikim Tonetom", ker ni 011 govoril na grobu pokojnega ArfPbna šuk-ljeta. l)a bi pa res izkazal svoje spoštovanje in ljubezen do pokojnika, bi menda bilo če» njegovo čast, oziroma mu ni nihče obljubil povračitev dnevnice. To se morda sliši otročje, res pa je vendarle, kar pa včasi tako v oči bode, da je groza.
A. Lekžan.
Bojkotiran je olimpi-jade v Tokiu
Prizadevanja za bojkot ra-nje zadnje olimpijade v Nemčiji so slabo uspela. Prihodnja se bo vršila v Tokiu. Norvežke športne zveze so prve izjavile, da se je ne udeleže zaradi japonske invazije na Kitajsko.
Znamke za 'kolektorje'
Nemčija je neda«vno izdala * znamke s sliko Hitlerja in Mus-/ solinija, ko sta bila skupaj zad/ njo jesen v stikanj uosi Rim-Berlin. Znamke bodo Nemčiji prinesle dokaj prebitka, ker jih bodo kupili milijoni zbiralcev poštnih znamk v vseh krajih sveta.
jako zanima. Voditeljica Sokoličev je Ann Beniger in njeno bodo pač težko ugnali naše delo odobravam. Mladina se je stare delavce, ki so že leta in postavila z dobrimi nastopi, le leta aktivni v delavskem giba-premalo jih je. Kako bi to gru- nju. Že mnogi so se vanje za-po povečali, to je naša naloga, ganjali, pa so vselej nazaj od-Drutfi najstarejši sodrug je naš | Nič preveč pa se mi ne dopade skočili. Zaitz', Molek, Barbič Frank Udovič, ne samo po le- ime Rdeči sokoliči. Za mene^in Garden, le korajžo! Resni-tih, temveč tudi po svojih ak- starega radikalca, se sicer to ca pa naj še naprej bode.
Borba za službe
La Guardia je najel v razne Zadnje čase smo imeli veliko službe mnogo članov delavske stroikov ^-prenavljanjem spod- stranke in neki distriktni prednjih prostovorv. ^	'sednik mestne uprave baje ce-# !lo nekega zelo nedolžnega ko-Kakor vidim se morajo naši! mu nista. Zdaj je v New Yorku dopisniki, braniti na razne na- cel dirindaj in če človek bere pade. Je pač tako, da ako pi- nJih časopise, bi smatral, da jii šeš resnico, ki Naprejevo sku- civilna vojna že tik praga.V pino v Pittsburghu zelo bode. Morda je.	fe Toda ti ljudje okrog Na preja, __ . . _ _ ,
Kdaj je in kdaj ni skor
da denarja?
Vlade vseh dežel pravijo: za obrambo ni nikdar preveč. Kj pa pride na vrsto relif — o-ho, je pa vsak izdatek vržen v v

■ ■■■■■

■ ŠTIRI KNJIGE £ CANKARJEVE DRUŽBE
SAMO ZA S 1.2.»
1.)	KOLEDAR, ki ohafga nad sto strani gradiva in slik.
2.)	ŽENIN IZ AMERIKE. Povest. Spisal Anton Tanc.
3.)	FRANCIJA IN FRANCOSKO LJUDSTVO. Spisal C. Petelin.
4.)	SINOVI PREDMESTJA. Povest. Spisala Mimiea Konic.
Vse štiri knjige Cankarjeve družbe dobite za $1.25.
Pošljite naročilo čimprej. Naslovite: PROLETAREC, 2301 So. Laivndale Ave., Chicago, lil.
tivnoFtih. Pregovor pravi, da ne šteje koliko let živiš, temveč kako živiš. Ta ali oni lahko živi sto in ve C- let, ali za človeštvo to ne pomeni nič. Drugi pa živi 20 do 35 let,* pa se ga svet spominja t:soče lei. France U-dovič in njegova žena Mary Udovič sta vredna, da se ju ob tej slavnosti 35-letnice spomnimo. Frank je bil vedno akti-
lepo sliši, ampak za ameriško javnost se mi to ne vidi preveč prikladno. Ako se namreč ta organizacija naraščaja razvije, kar mi hcčrmo, potem, sodrugi, upoštevaj'č vse '.kol&čine, to ime li ::aiboljš3. Ta naš na-r?.čnj m j . * b: irrMOval Delavski sokoli (Labor Faleons) ali kaj podobnega. Mi sami imena skoro gotovo ne moremo spre-
vodfo.
Joseph Snoy.
ven, bodisi za list, pri pevskem meniti, priporočljivo pa je, da
zboru ali na veselicah. Vselej je sodeloval in z njim pa njegova žena. Pred nekaj leti je sodelovala vsa njuna družina — Frank in Mary ter njuna hči Marv so imeli vloge v igri, | mlajša hčerka Tilka pa je pomagala v dvorani. Oba, Frank in Mary sta še vedno aktivna jsodruga in prav nič ne obupa-vata. Najbolj akttvna je Mary, kadar pevski zbor "Sava" pri-j redi svoj koncert. Prejšnje leto je sodruživa Mary Udovič prodala nad sto tiketov za Sa-virie koncerte! Nazadnje pa je morala še posebej plačati vstopnino, ker je svojo vstopnico doma pozabila. Gustelj Zupančič bi rekel: "Vidiš, tako te socialisti izkoriščajo!" (On je i bil tudi nekaj časa član.) Ampak naša sodružica ni te vrste, da se bi dala s tem preplašiti. Ona ve, da se pevci sami sebe največ "izkoriščajo". Pomislite, pevci dostikrat plačajo vstopnino pri svojih koncertih zato, da smejo peti! Da, sodrugi in sodrifžice, to j*» snmožrt-vovanje, pa nikakšno izkoriščanje! Vsak delavec se "izko-
se ta zadeva predloži socialistični stranki, da ime spremeni. Ako hočemo iti v socialističnem smislu naprej, moramo biti predvsem Amerikanci, ,potem šele mednarodni. ,
V upanju, da nam bo možno še dolgo vrsto let delovati za soc. idejo, kličem z Marksovim geslom: Delavci vseh dežel, združite se!
Frank Podlipec.
Poročilo z zapada
San Francisco, Calif. — Najprej moram ugotoviti, da sem svoje naročilo Ameriškega družinskega koledarja že vse razprodal, in sicer tako dobro, da samemu meni ni ostal niti en iztis, najbrž pa ga bom dobil od prijatelja Toneta, kateremu sem pisal, naj pošlje vse neraz-prodane koledarje meni, da jaz poskusim .svojo srečo.
Pri nas je vse po starem —• klatimo se v megli. Slovenci u-mirajo, se rodijo — rev. Turk
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Dne 7. februarja je premogokopna družba Hanna Coal Co. v Laffer-tyiu zaprla svoj veliki premogovnik, v katerem je bilo upo-slenih 450 rudarjev, še ipred par meseci, ko je ta premogovnik obratoval na dva šihta, je v njem delalo nad 800 rudarjev. Za izgovor so dali znani vzrok, češ, da ni naročil. Tam je delalo tudi nekaj naših rojakov in imajo svoje društvo SNPJ. Tamkajšnja dva premogovnika, last I>orain Coal Co., obratujeta po en in dva dni v
FENCI/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. T«l. Crawford 1382 PrittdA in okutn« domač« jedila <
; C«
• amern®. Postrežba točna.
Izgovorov ne manjka
Ameriški admirali pravi j >, da se mora ta dežela r bor ;zevati zaradi diktatur. Diktature pa trdijo, da se oborc/ujejo zaradi imperializma "demokratičnih sil".	'
Kadar naročate knjigr, pc« služite »e Proletarccve knjigarne.
!	PRISTOPAJTE K	|
I SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
! NAROČITE SI DNEVNI 1C
| "PKOSVK IV
• Stane ta relo let*»
$5.00,
|	pol leta $3.00
\ \	U*tanavljaj«<> nova društvi.
.!	Deset članov(ic) je treba za
) )	Oovo druitvo. Naslov 7.:; list in
<»	7.a tajništvo jc:
'1 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
M 1 I M 1» »'	:
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO ORRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Atlria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO; ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC ŠE TISKA PRI NAS
\
\

..... p'1



IM I AVH V OIIIO K
GUS TYLER. - Slika iz kapitalistične Amerike 5 pisateljevim dovoljenjem poslovenil W. Medvešek
Proletarec, February 16, 1938.
BOMBE NISO SALA
V najbogatejšem mestu najbogatejše dežele na svetu je zadnji torek umrl neki otrok od lakote — v deželi ni razsajala lakota; polja so obilno rodila; starša nista zapustila deteta, ampak skrbno bdela poleg njegove zibeljke in čakala zadnjega izdiha.
Dete, tri mesece staro, ni umrlo na kakšnem od Boga pozabljenem otoku. Zdravnik, ki se je sklonil nad njim in dejal: "Ta otrok je umrl cd lakote", je bil iz osrčja civilizacije, iz Brooklyna.
Ali je na družino pozabila dobrodelna organizacija? Ne, zares ne, ni bila zanemarjena. Pred dvema tednoma je družina, sestoječa iz matere, očeta, dojenčka Barbare, enoletne Diane in triletne Caroline, prejela ček za $13.66 za hrano, obleko m gorkoto.
Barbaro so preživljali samo z mlekom in vodo. Tri tesne sobice je grela pečica na petrolej — kadar je bilo kaj petroleja. Končno je pošel denar. Vsotica $13.66 se hitro porabi, pa četudi je človek zadovoljen z dvema posteljama, enim stolom in eno mizo.
Ček ni dospel
Ako bi dolgo pričakovani ček za $20 pravočasno dospel, ne bi ugasnilo življenje v slabotnem telescu. Toda čeka ni bilo, ker so ga naslovili na stanovanje, iz katerega so bili Danielsovi sodnijskim potom vrženi na cesto, zato je moral dojenček Barbara in njeni sestrici čakati. Barbara je čakala do pondeljka! Potem pa se je poslovila in odšla v srečnejši svet.
O Barbini smrti so pisali časopisi. Dobro čtivo; interesant-na novica.
Barbkina usoda bo obžalo«-vana. Našli se bodo celo ljudje, ki bodo jezno protestirali proti oblastim, ki so radi zani-karnosti zadavile otroka.
Tragedija je povzročila malo zmešnjave in orezplodnega besednega govorjenja, nekaj solz in kletev in potem —
In potem bo tisočerim ameriškim otrokom dovoljeno, da ubeže usodi Barbare. Pustili jih bodo živeti oteli jih bodo pred koščeno roko smrti — da bodo lahko njihove drobne kosti šklepetale v revnih zibkah.
Otroci delavcev
Ti otroci, otroci očetov, kateri sesajo gorilno olje iz zemlje, gradijo trdne hiše proti
mrazu, pečejo kruh, sešivaja cbleke, ne bodo vsi stradaTI , kot je stradala Barbara. Veste, Barbara je bila izjema — bila je pomotoma pahnjena iz roba groba v grob.
I>rugi otroci pa bodo stali na robu groba vse svoje življenje: trpeli bodo za pelagro in rike-ti, za tuberkulozo in siliko; in mešalo »e jim bo vsled skrbi in utrujenosti; in od lakote se jim želodci krčili, od mraza in mokrote pokvečile noge. Toda, pomrli ne bodo v detfnski dobi.
V zločin, med berače in v ilolge krušne vrste bodo pognani .— in celo malo gorke juhe deležni. Tudi dela jim bodo poskrbeli, brezmiselno delo, in ljudje se bodo nore: brili iz lenih delavcev, ki delajo tako delo. Toda, podali se ne bodo smrti v detinski dobi.
Pretiran sijaj okoli in okoli njih jih bo mučil in prav tako umazana revščina, kateri so zapisani. In zgodilo se bo, da razžaljeni in ponižani ne bodo mogli zapopastj JLe majčkene kapitalističen norčije, ter se morda celo predrznejo vprašati "zakaj?" Odgovor bo: "Taka vprašanja so 'neameriška'."
Morilni fistem
Tega tudi, ti otroci, ki so preživeli detinsko dobo, ne bodo mogli razumeti. Ne bo jim šlo v glavo, zakaj se :plača tisoče dolarjev za prijem enoga kriminalca, ki je ugrabil samo enega otroka, dočim nihče ne da niti centa nagrade za ujetje monstroznega zločinskega reda, ki mori na tisoče otrok, njih nesrečne bratce in sestre. Prav tako ne bodo razumeli, zakaj je morilec, ki je ustrelil nekaj otrok, ljudski sovražnik št. 1, dočim se mož po imenu Knudsen na povabilo odpelje v VVashington, kjer konferira s senatorji in jim razlaga, zakaj je potrebno zanj, da sestrada tisoče proletarskih o-trok.
Ne, nikakor ne bodo mogli ti otroci tega zapopasti, zato bodo želeli pojasnila in natančnih računov. In ne samo to. Zahtevali bodo gorkoto, hrano, obleko, tovarne in svobodo in tudi izobrazbo, da bodo inteligentni služabniki v novi in svobodni družbi.
Novo življenje
j
Odgovorili si bodo sami na svoja vprašanja, kajti bogati in j modri jim ne bodo hoteli odgovoriti. In v tem viharnem od-I govoru, v glasnem klicanju no-
jak Mlekuž, pri katerem sem tudi prenočil. Okrog farmarjev me je podnevi vodil Kokel, kateri naj mi ne zameri, ker nisem imel prilike, da se bi poslovil, kajti bus je odpeljal zgodaj zjutraj v naselbino South View, kjer sem razpe-
l \MO\ <Olt\IK
Editor: Mitzi Oven
Danici Web»fer Hoan wa» born in The Red Kalcon meeting of Feb.
WHukenhi»,	in 1881. Pumel'*	11, wa* we'l attended. There were
father wh< tlie blatksmith and ra-	1K membera preaent. A vt?ry interoU-
čal nekoliko izvodov koledar- dical of Wauktfjh#. li« wa* a firm	in« discu»aion took plat-u with a fino
ja, tako tudi na Avclli, četudi bcllever in Soiialiani and tauxht hi«	report oa th» talk whith Juda Drob
so si jih sami naroČili, tako da 10,1 ttlon* k*™« line«.	h«J male tbe day before a! the So-
At the aj:e of 14 hi* father <lied	tial Sludy Club meetinf. After the
and five yeara later Daniel entered	mer. ing we rehearseJ for the Feb.
the Univer»ity of \V»h. and \voikeJ	20 program. We have a *well akit
Debelakov fant nas je peljal hi* way throujh by vranhing dishe* in	planned.
ima naš žina.
koledar vsaka dru-

Ko j« neki list nedavno pričel • k*...panjo proti »likam vojnih jroiot, če#, da »o izmi*liene, oziroma namenoma "posane", j« mnogo naivnih ljudi verjelo, da vojna sploh ni vojna. Kajti tudi vodilni pacifisti so mu čestitali na njegovem prizadevanju z« ohranitev miru. Gornje je slika is Barcelone. Ob trotoarju lesi ubiti deček, ki so mu vseli življenje sovražni aeroplani. Teki prizori so v Španiji tako vsakdanji, da se sa vbitega dečka nihče ne smeni Naj lesi, kjer je padel, dokler ne pride mrliški ali pa ambulančni vos, da pobere truplo.
na sedem milj oddaljeno farmo k Antonu Resniku, ki je kupil koledar in se naročil na Cankarjev glasnik. V Avelli sj rojaki ponosni na svoj Dom, ki je stal $27,000. Dom je pod hribom, kakor večina drugih. Dolga imajo manj kot tri tisoč dolarjev. V naselbini je k^maj 15 naših družin s farmarji vred. Tq ie korajža, kaj? Kakšna razlika od naselbin, ki imajo 50 in 100 družin, pa obupajo nad vzdrževanjem kakšne šende. Sloga jači in nesloga tlači, pravi naš .pregovor.
Tudi v Oakdalu so me dobro "potretali". fttirje Slovenci so tam, pa so se dobro izkazali, (""lik in Vehar ter mrs. Meutz, ki ima precej dobro izobražene otroke, posebno hčere. Ena je
hoteLs and fraternity bou*«a. Hi*	* friend* told him Socialiatic idea»
would h uit him in the huaineni world.	Th* V Party waa a bi* kuc-
After studying however, he learne I	C0MH- I m *uie •v*|y®1>® enjoyed it.
what waa ri/ht and he himaelf be-	*ot a bi* kiek out of re-
tolmačiti in razkladati delavske razmere, pa tudi šolarje dobro poučuje. M. Opeka, naročnik Proletarca, ima skrbno ženo in izobražene otroke, ene-
eame a Socialist.
The two men whom Daniel u<l-ntired were Abraham Lincoln and Kari Marx, father of Socialism. Hi* beliefs in Socialism have not hinder-him in the worid. Since ltflti he h«s been MilwaUkee'a mayor not only becauKe he is a Socialist but beiuu.se he bas done sueh a fine job.
cclving Valentine* and ev*ryone e.<-
peciu!ly t njoyed ihe refre. hmenta. #
Do not let your money buy bombi.
DO NOT 1WJY JAPANESE UOO DS!
Until next week we *ay,
Frtendship!
Zarjina prireditev, razmere in drama
Cleveland, O. — Soc. pevski zbor "Zarja" letos priredi namesto običajnega pomladanskega koncerta zabavni večer, ki se bo vršil v soboto, dne 5. marca v Fipodnji dvorani SNI) kii**	di^o ^ St- Cl*ir Ave. Seveda bo na
sporedu tudi petje in pa plesna zabava. Zbor bo zapel tri pe-•mi, nastopijo pa tudi kvarteti,
Zahvala kluba št. 47
«J* S* Z*
Milwaukee, Wu. — Klub št.
37 JSZ se zahvaljuje vsem številnim udeležencem za posef zadnje klubove kartne zabave, posebno še številnim darovalcem dobitkov. Zabava je bila uspeh kakor že dolgo ne. Tudi prebitek je zadovoljiv, kajti boljšega nismo pričakovali. Ta uspeh nas je navdušil in zdaj
vega življenja, se bo slišalo | stokanje onih otroTcT ki so oFTi strti v detinski dobi.
Obdolžili jih bodo, da rušijo domove — oni, ki so jih vrgli na mraz na cesto.
Imenovali jih bodo morilce — oni, ki so umorili njihove tri mesece stare sestrice.
Dejali jim bodo, da ne spoštujejo Boga — oni, ki so zapeljali milijone v peklo
Vse to se bo zgodilo. In potem bodo bodočim generacijam, zanamcem, zvenele žalostne vrste: "Ta otrok je umrl od lakote", kakor zabrisani zlogi kakšnega mrtvega jezika.
POZOR ! Trgovci z živili, restavranti
TA 46 KUBIČNIH ČEVLJEV
KELVINATOR ELEKTRIČNI
REFRIGERATOR — $573.00
Popolen in instaliran
KELVINATOR FEATURES
1.	Novi kompre.Hor a povečano silo.
2.	Kompaktne, učinkovite • zmrcovalne naprave.
3.	Trpežne police, ki ae dajo uravnavati in odstraniti. (
4.	Tri inčna trdna in iaolacija.
5.	,OddHek preko cHe visokosti ■ prečkami 741 meso, kakor na sliki, ali dva ločena addelka.
6.	Trpežna Dulux površina znotraj in zunaj. Lahka za čiWenje.
• Posvetujte «e z nami »lede kateregakoli svojega problema o refrigeratorju. V zalogi imamo ohlajevalnice za pijače, zmr-*rvzovalne izložbene omare, zmrzovalce za vodo in popolno vrsto refrifreratorskih strojev. Vsa oprema se prodaja sa mimo malo naplačilo in preostanek v pripravnih mesečnth obrokih t vašim računom za elektriko.
Da ne pokrijejo obresti in dru*i strošjii, se računa nekoliko viAja cena za refrigeratorje, prodane ni obroke.
C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANV
Refriqerotion Dlviaion. RANdolph 1100, Local 143
Malo pregleda in poročilo
Herminie, Pa. — Vsled omejenega prostora v Proleracu, ne bom iskal podatkov, koliko naročnin sem nabrai in koliko knjig prodal v zadnjih petih letih. Skupno število pa znaša nad 4000, povprečno za $800 na leto. Koliko klubov bi bilo treba, da bi razpečali toliko delavske literature in tiskovin, prepuščam v razsojo somišljenikom.
Ko sem pred petimi leti pričel potovati, sam nisefti mislil, da bom vzdržal toliko časa, kajti marsikateri bivši zastopnik me je plašil, češ: "Zomik, saj jih ne boš mogel požirati"* Včasi je res težko prenesti razna zabavljanja, ampak Toneta je že njegov pokojni oče naučil prene&ati take težave, zato jih pa sedaj toliko laglje prenaša.
Tuji kruh jesti pa se je Tone nuačil že leta 1805 nekje v o-kolici Salzburga v provinci Lungan, kjer izvira reka Mura. Tri leta pozneje sem pa odšel v Nemčijo kopat premog. Leta 1900 sem pristopil v unijo na Westfalskem in isto leto se naročil na delavski list Ar-beiter Zeitung, tri leta pozneje pa se preselil v daljno Ameriki. Najprej sem si naročil delavski soc. list Vorsvaertz, pozneje pa Glas Svobode, nato pa še Proletarca ter leta 1911 pa Milwaukee Leader, katera čitam še danes. Poleg teh či-tam še par drugih listov, vsega skupaj sedem listov z glasili vred. Torej se mora človek utrditi v prepričanju. Ako bi mu sledila delavska večina, bi danes ne bilo brezposelnosti niti pomanjkanja ne bede.
Nekateri ljudje imajo denar za razne neumnosti, ne pa za razsvellitev možganov; za to jim vselej primanjkuje. Vsaj z večino je tako. Prve dni v februarju sem se nahajal v Homer Cityjai, v Mclntyru pa me je potegnil Archov fant po naročilu ovojih dobrih staršev v avtu naprej. Peljal me je do hiše št. 3, kjer stanuje slovenski župan (Modic). Zadnji me je spremil do rojakaMakseti-ča, kjer da bom prenočil. Ker je bilo pozno ponoči, nisva šla dalje kot do enega rojaka. Toliko da je prišel Jaksetič s popoldanskega šihta. Seveda se
nisem mogel ločiti od župana pri Jalcsetiču do polnoči. Med raznimi pogovori so prišli na dnevni red tudi ti-le: "V Cleveland sem šel na konvencij > opazovat delegate, kako se bodo odlikovali," je rekel župan, "ako bodo trdno branili jedno-tine principe proti jednotinim I sovražnikom. Sestal sem se z mnogimi prijatelji in znanci, A. Obed pa mi je razkazal mesto Cleveland. Bila sva na galeriji, pa nam je konvenčni preds. zažugal, naj bova bolj tiha, sicer bo galerijo izpraznil, ako se ne bomo bolje držali reda." Nadalje pravi žup:tn: "Zomik, ko so me peljali k našim rojakom, smo naleteli na nekatere, ki so se nas skoro nekoliko bali, menda zato, ker smo majnarji brezbožni ljudje. Ti Tone pa res prodajaš dobre knjige. Družinski koledar. Ali bi ga ne mogla kupiti vsaka slovenska hiša? In Cle-velandčani bi ga lahko kupili v večjem število kot vsi drugi Slovenci v Ameriki, kajti tam jih je menda največ."
Odgovoril sem mu, da v mestih gre vse bolj trda za cente radi visokih stanarin. Zagodel mi je takšno, kakršne menda še nas satirično-hunioristični dopisovalec ne bo mogel prebaviti: "Kako to, da jim manjka, zakaj pa imajo za farov-že!? Kakor sem videl, ima Hribar lepo graščino, ki obse-ba cel blok. Pa še nekaj: v nekaterih hišah sem opazil, da imajo olje v glažih in ga žgejo menda za umrle dušice. Ali bi ne bilo bolj pametno in koristno ter ekonomično, če ga bi dali na solato? Pote mbi ložje tudi kupili delavske knjige in jim bi nekaj koristile, ker iih bi vodile iz teme na solnce!"
"Well," sem rekel, "zato pa moramo še naprej orati z uma svetlim mečem. To je tudi eden od predavateljev v svojem govoru po radiju dne 2. februarja potrdil na forumu "To\vn Hali Meeting of the Air," da je naša dolžnost izobraževati ljudi in pridobivati večino za geslo: "Produkcija za rabo in odpravo profita."
Turkov zet me je peljal v Indiano naslednji dan, ko je šel s svojo ženo. v bolnišnico obiskat svojo hčer, ki je bila operirana na slepiču. V Mcln-tyru ni mnogo Slovencev. Več onih, s katerimi smo se sestali z Jaksetičem v soboto zjutraj, se je vrtelo okrog tolstega prašiča, ki so ga baš djali iz kože. Par naročnikov je obnovilo naročnino, koledarje pa *o že prej naročili.
Na Avello pa ne smem pozabiti. Tam sem se nahajal pred par tedni in dobil par novih naročnikov Proletarcu. Naročil se je John Drop in Frank Urankar, brat Mary Margoto-ve v Harwicku, kar je tudi pripomoglo, Ha se je naročil, ko je izvedel, da poznam njegovo sestro. Seveda bi brez Hutcher-jeve pomoči šlo bolj težko. Pečlarja Dropa pa mi je pomagal pridobiti moj ožji soro-
ga pa v kolegiju v Reaver Fall- KriW,a a,tl (,°[)r Prize in oddal<) su in dal mi je prenočišče, na- ,bo nekaJ leP,h dariL Vfit°P-slednji dan pa me je neljal na mna samo 25c* Vstopnice so Imperial k Jamniku fiTSIadifuJ*? na	**
ki sta poravnala naročnino. Pevctlh .in Pevkah "Zarje". Potem sem odpotoval na Cliff I Ztt ^ l>° »?r«l Barbtfev orke-Mine, kjer sta poravnala na-; sfer' Zarjam vabijo vse sloven-ročntno Tauchar in Bogataj. V ske delavce xn delavke, da se
dueti in solisti. Zraven tega pa He klub pripravlja, da dostojno se bo tudi oddala vhodna na-! proslavi majski dan. Za slav
nost v nedeljo 1. maja sta se zavzela kluba v Milvvaukeeju in We«t AIllsu. Pripravljalni
Moon Runu sem se ustavil le pri kakem pol tucatu rojakov, ker mi je primanjkovalo časa.
tudi letos udeležijo Zarjine por mladanske prireditve, da se v kregu svojih prijateljev skup-
Pri vdovi pokojnega Jerala no z«.bavajo, obenem pa pripo-sem srečal John Terčelja in mc.reJ° zboru do boošega us-tajnika kooperative Building p ,a' ,	. ..
and Loan Ass'n. iz Strabana.l .Vz^ok' da, ^c- ,Zarja, ne ki sta se tamkaj nahajala po Prlredi. Pomladanskega kon-opravkih. Malo smo se razgo- ccr.ta' ^ n**u v recesiji ki je varjali, nakar smo se razšli Itrč,la ob depresuo in vrgla na
vsak proti svojemu domu.
Ker se je dopis zavlekel, naj mi rojaki oprostijo, če sem kaj izpustil in ker nisem vsega navedel. Prostor v Proletarcu je premajhen, da bi vse omenjal, vsled tega se tudi prepogosto ne oglašam. Priporočam pa se vam Videni še za nadaljnje sodelovanje v tem letu. Vsi, ki ste spoznali, da brez agitacije ne bo delavstvo doseglo osvoboditve iz mezdnega suženjstva, se odločite, da boste sodelovali v našem delavskem gibanju. — Anton Zornik.
O občnem zboru Slov. delavskega centra
Chicago.—Prošlo soboto 12. februarja se je vršil občni zbor zadružne delniške družbe Slovenski delavski center. Udeležbe ni bilo posebne — le kakih 35 oseb — bržkone radi tega, ker večina naših članov smatra, da je podvzetje dobro u-pravljano in je tak občni zbor vsled tega le formalnost.
O financah Slovenskega delavskega centra je bilo poro-čano že v prejšnji številki. Na občnem zboru so poročali o svojem delu predsednik direk-torija Frank Alesh, podpredsednik in ravnatelj posloipja C h as. Pogorelec, blagajnik Fi-
tisoče delavcev in delavk na cesto v Clevelandu in drugod,
odbor že deluje in sigurni smo, da bo naši naselbini dana prilika videti in slišati nekaj izrednega. Kdo vse pride med nas tega dne, bomo pravočasno tpo-ročali. Priporočam vsem, da si dan 1. maja rezervirate za naš in vas pokret, da se vsi snidemo na prvomajski dan, ki je simbol vstajenja delavskega razreda. Več prihodnjič.
Publicijski odbor.
Zabava v West Allisu
We»t AUU, WU. — Klub št. 180 JS7i priredi domačo zabavo v soboto 5. marca v Labor
da morajo iskati pomoči na re-	Hali, 64th in W. National Ave.
lifnih uradih ali pa pri "cesar-	Napredna društva prosimo, da
skih delih", kakor bi rekel	ne prirejajo veselic na omenje-
Jankovich. Ako bo šlo tako na-	ni datum. Ob enem vabimo vse,
ki jim je za napredek delavskega gibanja, da se udeleže te naše zabave. — Mary Musich.
prej še nekaj časa, ne bo ljudstvo imelo denarnih sredstev, ki so mu v sedanjem sistemu potrebni za življenje, prizadeta pa bo seveda tudi naša de- j Prihodnja konvencija lavska kultura, kajti s praznim	•	. t
želodcem in žepom se ne pride > socialistične stranke
daleč.
Dne 20. marca po se nam bo spet nudila neka posebnost. Tega dne bomo namreč videli uprizoritev drame "Gospodar", ki jo je napisal Etbin Kristan in bo obenem igral glavno vlogo. Igra bo uprizorjena na odru SND na St. Clair Ave. To je ena najnovejših njegovih del in bo sedaj prvič uprizorjena. Vstopnina v predprodaji je 40c, pri blagajni pa 50c, ki pa je tudi veljavna zvečer k plesu. Vstopnina samo k »plesu pa je 25c. Vsebina igre mi ni dobro znana, opisali pa jo bodo gotovo drugi. Vloge so v izvrstnih rokah in upam, da bo igra uspešno uprizorjena. U-pajmo, da bo do takrat recesija nekoliko Že odnehala, tako da si bi lahko habavili vstopnice vsi, ki se zanimajo za dramatiko, že v predprodaji. Dobite jih pri igralcih in prijateljih.! Treba je dodati, da omenjeno
bo v Kenoshi
Socialistični lokal v Kenoshi, Wis., je odboru soc. stranke sporočil željo, da naj prihodnjo redno konvencijo socialistične stranke skliče v Kenosho. Odbor je vabilo upošteval. Vršila se bo meseca aprila.
Sladkor v Italiji
Italija uporablja jako malo sladkorja, ker lahko ser vir a svojemu prebivalstvu — tistim namreč — ki lahko kupijo — sveže sadje. A v mestih je sladkor potrebna hrana. Koncem prošlega leta je bil podražen kar za 25 centesimov na kilogram.
lip Godina, tajnik Frank Zaitz in nadzorni odsek (Math Ku-1 dramo uprizori Cankarjeva u-re, Rok Rožičnik in Al Rak.) J stanova. — John Krebel. V novi direktorij so brli iz-
voljeni^ Frank Alesh, Filip Go-1 Nepismenost v Jugoslaviji izredno visoka
V Jugoslaviji je še zmerom nad polovico ljudi, ki ne znajo pisati ali čitati, seveda nevštev-ši otroke pred šolsko starostjo. Žensk je nepismenih 56% in
dina, Chas. Pogorelec, Al Rak, Anton Garden, Angola Zaitz, Vinko i/očniškar. Frank Sodnik in Frank Zaitz. Direktorij se je konstituiral sledeče: Aleš, predsednik: Chas. Pogorelec, podpredsednik in upravitelj
poslopja; Godina, blagajnik;moških 44%. Najmanjši odsto-F. Zaitz, tajnik; Garden, za- tek analfabetov ima Slovenija.
Sodnik,
Dr. John J. Zavertnik
PHY5ICIAN AND SURGEON
OFFICE HOUR8: 2:00—4:00; 7:00—8:30 I>aily
At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1A58 W Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wo(lnt\*day trvd Sunday by appointmcnts on!y
Retidenee Tel.: Crawford 8440 lf no «i»twer—Call Auttin 5700
pisnikar; Ločniškar, Rak in Angela Zaitz pa so pre-g ledov a k i knjig.
Sprememba v novem direk-toriju je le ta, da Rok Božični k in Math Kure -nista več kandidirala. Na njuno mesto sta bila izvoljena Frank Sodnik in Angela Zaitz. Po seji je nam postregel s pivom in vložki Družabni klub Slovenski center. — Poročevalec.
Organiziranost železni-čarev na Češkem
V čehoslovaški je v uniji 71,-000 železničarjev,, oziroma vsi. Minister za promet je član njihove unije.
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ave. Clceeland. O.
Fino pivo, vin in fcfcnnje. Vnuki petok ribja večerja, ob »ohotah kokošja. Fina poatreiba. — Dobra godbi.
i ■ ■ m m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m
BARETINCIC & SON ■
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
i ■
i i
JF
immmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmummm
Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, u "	Ciceru in Ber\vynu.	^
! 1'nrkiH'u Laimclrv (1o. !
■	FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika * m m
■	Fina poatrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno g
■	Telefoni: CANAL 7172—717«	■
" 1727-1731 W. 2lat Street	CHICAGO, ILL. •
■	■
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I
\
■	; " ■ *	' 1 r	JI-	\
A Yu*o*Ut Weehty Devoted U> tli« Internat of th« Worken
OmClAL ORGAN OF Yugo*lnv Fcderatkrn & P.
PROLETAREC
EDUCATION.
ORGAN1ZATION CO-OPERATIVE
COMMONMEALTH
no. isti
VmUv ai W1
At«.
CHICAGO, ILL. Februar* 16, 1*3*.
VOL. XXXIII
35TH ANNIVERSARY |/A^™RAM OF BRANCH NO. 1
Our Doirigs Here and There
By Joseph Dreuter
frazv As A Brd-Buig
---BY LOUIS JAJtTZ-
A Shimng Record of Actwty Covenng Over Three And A Holf
% J 1 F. )i4|i> afftiSatr^
S*Wr CM
P O — TW S^imm S* cia!.«	S«c*ty	kaa
ipftaaaad its •«(»! caiaaie- fw
TW f.rat ytit «1 tka i	« , .
M	Ci Turai ifcan^	W ^ ^ ^ JirT^li'**" ** ^^ ^
aa fSataHbj rttit Mati S it tW rar~T 5*r,lJ* Fndnmiaaa ■* mg la* FV»4ay	TW |
Branch No. 1 vv first onT*ni trd in 1900 Under tU ialtia- fe||vr ^ ^ sXD aa Si cn.r	1 '»»	***	*»» da*n aa* mu^mzmg afWr |
ti ^Ml MMI mr, the um JuoiliT Socialist nevsfiaper	rt, jnu iki.uiiit iHi! ***	IT* **	hnH M D^k NmI IM
* ~ '	~ " taaa Aa- :a:	»< r af i. T i L
in tli is countrv mas established Tile htadica^ confronUng ^	v#	al a
ganitatioas of this type al ihat tirne vere manr and severe vrnem*, w* a* ag cWnJ inWn, and the Branch vas aoon forced to dis»lv* The same fate	^ ^ ^^ tna"**
befeil its pnper after being in eaiutence for about ten veek*. ^^^ ^ >	*
This vas a hard bloa to the commdes vho arene at that [o«r rtr^ir r-r-v Im4« vdl time putting eveir s pare minute thejr couk! find into orfanii- raatfact k» *rrb«*ra a tkr aiSeas ing the Jugoslav	in America, bat their mind? vere a»j aukr tat*«
net to the task and, re*ardlem of the obitactes in Hm path of ^ «»■ f* their prcfrm ther mccteded in organinng the Branch oc a EscžIJ^Imi 1l!
wtiy tvct^-f nr rMU far a gr%*t
ABC
CtMMVftl
•4 Jar
A kmf
»iwtl aa War A
aa nWs y an
far »**«£»*»	ta tkr Mali af
»akar a*4 frasemJ gra«?a a»4 aa]	Um UU Arummrj
af ciartk uU^ ena^	af Brvwi Sa I to k
Vic aa Fakraarjr M aa4 aar Hard
A Muul far W»fc.t fp.»k... 1W Panj	aa Marca 11 u Ua Sa
fev AagraK OMaa»y, lacmtor ia	1CMttar, Tkkn ara
nd bani. This was in 1903
—That Uur i* stili hanginf aroand.
~B* the wnj. what can I call jron rnther than ju* an or-dinafr bed-but? l>on*t yon have a name. ins^t?" It ft**m«d hj at his hesitatioa that he vna fzadjrmg the nauer.
"Oh! my name — ah — ifs Algebra —'" * ~Yo« mean.'* I sluUered. "that Algebra if joor aaaae?" ~Yoa roa see. it't derired from letters for nunabera" "Lettera for numher» — ietter* for number*.* I kept .ng to mjrsetf. -Rather fjrmbolkaL rataer srmboikal. Tea" ' * *WH1/ he be*an. -if to« want to go deeper n»d bejona ivmboif —®
No, no. no-o Nooe of that *«ff The fin? thinj jo« know veli be foing up the maciacai path leadiar to manjacaJ free
wflL-
To th» Algebra aasvered. "Yo» oa!j mtfd two Nov thk nousds better — the mamaarnV mantarai
NUr	Ras-d ScMi af Sa- a «ncmjat»aa far	litA TW ,	■■
Sc~»c*	a^raa^ uaa» a a» free viIL Hov does that MMind
Oar
af aar mcaiar Sf«ac Caecerl. «a ar arr as^.-ssf al
Among cmr natkmais of tho^e 4a>>. the derkal reaci.on vas ali poverfnL The tvo then existis^ fraternal beoefit sv cietko and n great majoritv of other mstitutiocis vere in their kiiii Tha pin— lartm vho mifrated mot<y frmi gncaM ^ turni regions of their okl ccnintrv vere thaugh: :>. t :> -nchnt*^
and br nevvpapers^ to hate the Sociaitft and Labor movements affaar Satiraa/ v »k
With this conditkm fncing them. it can be ea«a^r seea that • |M«aw ma^r an* ». the task of this 5XMtng grnocp of soc^ilvc pioneers vas not easy	R«« a« h»u» i Fu«
bat thev vere determiaed to sveceed. Ther vere ndxvkd. j Oa Sna?, iaa* 11. ianghed at and attact frvm ail direetions. bat to no nraiL	a*** o*
Ot'R M .VIN DITV ISTO WORK AS ORGANIZERS AND EDOCATORS AMONG JI GOSLAV WORKERS vas the motto of the Braach . To thisv. the members vere aJvars Ver al
torst -aa *W uti^^m t	««c aa«. «al;
S^aak.af	* alraa4y fuk a tet af
rit^n aa: af	a^ far aar Har>c Tj* Pirtj
SptkJtf. TVf Gklkfaf af	■ •
Arra***tat>aa CV ___— C taiaraa; Fa* fVa-u m <m4 Mrnr, Nmiab^; TVt I
«
A Ma^k* iam| af ibe nritm »raarfe	a-	» arasa: ^ |>Wif kamri fr«« a^rti«ara:
al htttT^i Farm Itoa^ »aar Im	ki
TH/> CIHUZ4TI0\
TV fmftA artmtj- af aar ar« a Hm aruntj af a	avk u
Wac rat aff TVp* w	m-
■ ar 4kr*naa*.
iGaartiaa .
TW aatlMr mvK "h » arjr
AR IMPORTANT DATE

PP^B	HPiBPBVn i	r. iaratian tkat a gCMral lukAi j ODCACO.
r	ai itf *	rporn- **	. ^ c*f ~Jt* ta6ir>r^ nai^atian af
s* ima.
ite in 1910, Branch Na. I has Wen to lendtng nnit m aH activitiosv Todajr. it is the mos« ritaJ part of the Federaiioa and w ^ ^ its *wk. The fuidisf light for the re« of the FVderatian j	^
Branchos thxvy«hout the coo^itiv.	^ TiatMm^ Da? a^
We are prood of the hiMor? of Branch No. t. We are V^^^	^ w firond of itn ncomplishments thrwagho«t the jnears. At the pre-----ume, :: > -he tnpe>: Rmcch of Soc:a is: Par « t :he
ffn» araa
aj. v* wxl r* jrterau
Frara-fii:«
Oa -Ja: U«*
acrraaft* sa «a^M»Ma;
_ ?f*Tmrj <.f »rman V*
U T*mz a*
Si Ck?
s(ate of Illinois. In addition to its re^u ar parrr vork. h has	«ac Of
aa nctire vovth groap. a Red Fak\-m rronp. a IVamatk grrop	wC a^ar it fr«* «■ a vff > fine tvcot\2 to its čred:; and the Braach tuša
a Sčagin* Choms vith abea: forty members ecre»:^d	Fr: m
_ ench vori in thetr ovn Tan^alar fieid and in	_
the ieterM of the Branch.	_____
Th« vear « ceiehrate o«r ^	viik an ela- MTI LYICHIIG BILI
and approfnnte program utte&.N P 4. Ha22 Sandar,
a*
bcfr as rmrmm j^rK^jth« ^ar« aaai aaaarjr: a»	<Wr>>ni<''^
Tk» akttaoii a* ax	fww s»	^mrraa atacfc s^TJ
n»ria«e aa thr tkrat	fa^ra ^	as J F M	am arru^t t)
fe.sc«* T. Vt«^	Frana luu aat
arf* I^rasMtr
af ^ ratet tkat	m*i ta tknr 4a ^ «• '"i*	nn< g»««r
mi aa^amg aa« anaUt * ^	^ Ca	«
ta amrrfe la ikr fr«a a* lae -J*	k? 4
ciasa -minmm-TZ a it*	-JK ima^r-
af atttcfe tsa* m krf«? ra- i
#	imata, ar»E »ajf mmr*. ■
Mam
im CK BnglaAt u Kf r1« ^ J«M«e7«t >ia fk.«r» "tnkTM rHca.* ibai Kivcrt
shor: fpeecies asd other arprepr^ate
r« Om Orat^r
sf«r^ and iojra}ty of <w members vhick has beea the pr>ce5o»	of Branch No 1 thremgho«t the
tviurs. vili eanbW as Us oeiefcrate o«r Sith kdrthdar a grand Ta"
BIGNESS IS MJTHER GREATNESS NOR GOODNESS
w>t1 irv
I aimvervd. "It
"To do it jaAice one ma«s kare fite ma.Ti.arak, like ^Stop! Sic?: I can": bear rf
lAInght lk^JeU fet oa vfeh-iae affaj* of the vorid/
"Hiere vere ttremr-ra SrnUf
And thirtjr-fovr Repreaestal.
Of thont United States,
Who aent ietters
Of Greeung
To a demacrafec Spaii.
In a meaasre.
A COS4fB£*DOS ot
Franco"*	sirden
Of mnocent vocaec and chJdren.
To thif artJDSL.
A Cathoi* h^gt
Cennsred thš fc-jmas feel..rg.
Bt coodemBLirg the democrarj
Of. bt. and for S^tiarl«.
As church bsroers ani ethe jC*.
That no free reijpoc is there
L Algebra speak that
"Tbe tratk of ssaiemer:
Is ha*ed on a
Orashing there-iander	f^seekk
Aboat hlomed pcor the »eedk*« nt.* Thafs hov I p-js a; Bat jm L—it, m a nemiouc vaj". Wom taoci
an<s curse- . "The «atea>e^t is Omxy as a bed-har""* To vhici L as a bed-bng.
pSXit<5SC-
^■ft
IvcfelUR m*	_
far i^rr aaaa^
at an	»r »rt. d
tr a* Hj -ua rkfe rt al aff larfr t«^ ***
aru af tkr
____Vkr ax Afnifaat
?fr »ra j»tecrM»
PPUHHH
T>»fJ gf€ tkr aW ur Vi? rrt as><i
■to h a
W aarcAl^r *c
Uaaraoaa j i ifii fe»ar rm «ntt aasfe aarfea^a» ar>t mn-aar f
it3.tr ic »tcferar aSa-jsi
K ^ ty 1 r m afkaai M, aanf •aMCritosrsač.	«t Tšm la *SHbZMit ta ram-vair rim
tarrr. aff.^a»ai	an rsa	^maa Om TW "K^ FWt<»v art
trti»i 1» tk« kmaag	af arr	u ta ~4i?frvrm:~	Ma
E3l h ^ ifcTe*	af »ilar* a»c	a an sa* ao« af m« - gmiu Am B*-
,t	iMnrrta* t lar It^raas^t fxka	«f«. "Sferjr fea*e	t!N	mb.
tt* mm	t	"\«a» v a raw« Ifttzif—a ur
af ts&mi	^ * l ift l1 w	Daa^	a	ar
v^-^ w ^^ tfcaffTMu «f r*f»m ft« |kvt	toraMg? kaa M-nc-t * "lnraaj
an a *	*	TL^^T^ ^T"	^ ' ^^^ f " ^ ~ Wkot °° W«	^ "BOTCO«" Old »O« C« Wt
^	^ .	^^	^	cr^Dn «f	Bel««? ky
ara a» aaa M a x nrrr v .	. M	____ ir»»	-t	^	— .	.
THE BOVCOTT
Use If?
^^ ^	alttlrmTK- O^sa^ F-ati ranici
WALTT* VLSUT
mf aiTracm^ » twc	n
a raeaat javtem ar jramiK.	rt i#c fr«*r
MO laMtf ar»e Taot rkurt» it W«tt rw ujt aae Vi-T» C*maswx ITtara«
aaM	fe«T«e	^ thi "fW< i»* Sta<jr Oal",
Afcr2kaarc ky ^.a aue*catsatL Aiir« Arsad, Frm»t Sfai.A ame
»ari Csaaa<r. a-il	r sa ""Taa
Trcrriair Kff-t' AJire Viaiiarj a: »»cr mffirt jmc	«ka	if ^ ^liaj Thi jr-a^ ^^ ^ 1
11 a^rT^ur*	aa ti* pr i^raaa arii torana. Inl
^ , , ^ A ,_ V /T ^	* ^ famL a^ farf dkflanrr «r7,.rrar tbf
vamtasc v t*ai ■ »	»
."»MtTJCjaT. Pa ; Frm«k	Jkr.
hk . Jnkta	^aht
rt.
jtr^nfm »r aaatc 11 ut i>it a»a tua rr*nr aoiC a ia<i at }<wt* ai «1* »msth- ar tc.br-
U
Caia;
ipfie a al
ar»t v ai ta aa
aar » taiair? n«? tnnn	«
att.t fiar^Ik in^fent	rrmauiar ttov BirCtoat
f*ar af tke n*nac a5aft?*i
«1 «u^f m acaa. ^^ Sm^mauf % r^a«!* « «W	I
'Ah r*rtung	s*
a» kab«a- tfea:
tkr karrar jracw '? I .	— a* ^^ |f «^imar-r^MhaK» n-	aort aa t*
maicpif t anwa: . . r ^ , , —.	^ ^^ ' • -*11,r- * * J at*-* aS nffff^c.ar	«f r?«
m-* ^^ TarrtC	pa*era * In rt* W ^ - TTvL _	~
** ^ mKTriMfc _ , w. ... » ,	. 2raa rt t«"«-, a rtijim^ » tu* w>miif j,mtt an
» „,.. S*ma*»a. ar;i ? T*- "trt	ATlX: anIS ^ocataoa ..m* _,, r . ,. *_____n
v • II maik	^ m VtSrm.flr a«	^ ^n ^aaur
Tt* tmmmto**	a* »ru> ^ ^' "	^	* r.« rf
LA\D OF EOi 4L/T1	m ic-n ^ mu H au«d»nu» mmn * iliara
^^ Ti* Sašama Saagair	pmprmm rta iiok h* h cai» Tt* »»krr -aiajc-a. Ura nf <" J«	W rarrnf nt* af ta*
Ti* Fa3V*r a -d* Orfl k» r5f. ^tar.ia^ ha> a Kur* jna: j»ati»«ii	aa ara=rrr*. W a «uic*rr» k.mc ar.* »»v: ligmiic a ira- wiac*rn»t au^ma a	Suma*?
cvjr_____
rruLV v^Srr	riala a»a 11 fttfaar a»ararv	juacmi fc? "t* r«j*vrt r»f »-t* r«f .-	wjt»ior tW	Eir. ro*f Of*» ^it nI a a*»*» wr.w na^nr «1 »ma* zhrt «n t«an>:ar
ilan*«T ftgar^a avt	af fara ^caaMm aarr.	a>wc arr»» a>m 1*-^ ."it«*if»h.T»t	rnrw, rtm ira* raa^M ar-rac? frrTt anc nat a ortrnt- ai:	S«*'* » rar-r m ha Fairtuca j«rnr
arek Urr asnrnrrnm	far a jar1! aarC ranaft v tkr	*7Ve.« «fcr. ^rrrr" Sar^rt	o*ru*«a ^ n a*. «u 2 aait «at -TU -Harftn* afffam.	rr?»ies. Baars: i**»m RUta*m a»c ai»w
laa ta <raao*	laa-r «f aif4"««« kL sibnar	osj Jkana — ^nrua * c	t* nr r t f .1 u- 5 > -----— »	MT>*
Tharr caclč W »r aa Kaaar^ far a ia?	Mtm	n T^iaaar > F a a ai.c tm	f J S^.. '
dtw tf tJ*? vrrt m< rM> A»« asa ra® rrn*n»Sr- arbm a*	ufosa. Ttiai.taitr^a^ Har C rmrtcn. »c»c — if matkaiK 1 u n: uf^: vat 70« ti* aaan af
arS! W t mmi a tka aa^ •t ....... }« aff Aa
^^ 1Ur: Maktfttant are nh^a t. na a m * »J* a« ^^	«aH aa«rcB*iri?
rfnaH aa mrrmmm a tN aar a®,*^ % xt*	r«**: at-
a oft?	a a*»»	main^	^	af ri*mv ker
V ^Nf	* aar a>n»r* . w	hrm>r» < tkr	af
t ^ ^ ^ ^ .^g^ I^jhi^ ^ irrmlwr—W*lhsO	ar
Hkar tj iMiamu^ ffer hwnnw ar* a.i* rm^arM. n*
are -.tar tt.r r aa V mir? m -hr itsior
aač Sar- a ban* iaaatrvc kkaftr	a^ci |J tha fVrnaar » tkr barfcfcnTM af
I»B?Y ar. «r»- tbr	C K *a ckaf a G* ratt-
mraf HAN V^AT MOk^'
Ca^ C«*9*r «a"T*-t a Rasa.*** nar ^ ^ btr ar N»nar k b« a raar. ha na»
dat* v
al—.Inhr
SPEAK OVT ROV!

V abm »I KUJ*
nat aafa ahm Nanam att	^
B	TM ^ 1*	abnuic iaaM*la(ar^r rw a-tM :»
r^Mnv tat teada^v »aH	h?naw»ai?i«a aat ,f*aaann
__ 1 War^ ti£ rbr*a rinar aajarihi V* r^rr-	rvirwwi»ait rbm-	tr rvi bila
mmmm^m m.vtmri -nn .hf	t.r bKanr Caica*	"4 "*>,>"
m V*' narnc	m-
V rna ^	»a	anmc vvn	Shrnaa*«^fi.I aar nm-
a^sbft: nhr-Hn*	arr-aor»T trii	»alt
.^ar-f h* ^hf	5ac	d»raa#r*ti:7 par- ha*r ►
ea< al	£ Thr k w "i»h - Vamrn
rnv	iaarvv<	^ MAHTVK iS	^ * ^ •>*	ai-
a w aatM^ r-r*mr r^acr nnt af	naa br	W ijiMiiil I
u hrmf v thj ju 4bwai>fe>i	kartah«	af tha Tvibat
aavra®	iallaia InM aar	^aoaa r»Ik ap*a al ai: mm fimm
, IHHHB % th* «mfwcinr.	^aahr a anaela	KO
t^m fM-r atr« -rai m a«**aom;aat«nt ht+w » nr^r	Jabnr
rf ahr fatan Mtm	ur*«m*» vraart a rlaha fi
— m a rttjr ar a a b»a»rr	racaa rhavrhea ca»a hmi*^,
**-nmtpmrtm a-ftk	Hrum riuh aar arrgr nO*-	»
ar fN«miwa vtialt^	x«raa thac f^aaia*»l« n»aw* aar
I : m
ti* af* af at■»!»•"• *»t latn Mant-irafaauitf* harri
B*5
mf af av aar ha*a Lhr arru
A; yi. uatiiia	»	u m-
ar-iaiisc* aar ara t»r. Ohaia Ajvt	im>r- ^^
rauacrr t» aarrt*f am m a	*~,r'f,ara,nir ^ rnirrTr^ raa=r-
arw ttuic aax f a frr	^^ * ^ ^ *
f«-* rra#r. Ja»T 1** alrtai^ rsas	aa* nf ha aia|?»2:nwa a ther
iamat tloa kj h«r «KmMfmrv rhtaa	1 1,1 —
ubhrr :'nncr—a fu?t.ci« faaami	jacasf*»c a-ist iha. tkr Faa
r?a»r vturik t.aom*0b »T oianocir	1» furthrr fcsaw zhmr anlir?
?r-f*turu, Ta rr.aijar?»r: tha itara	ratfufoar v ha-paa ar riar-
af »ma* rb»r>arhr>u: ti*	ki? a-itfc aa Va-aa H«! I)mar v
C mtmng *tr bc« aaaaaaM	far a hcetar ar>l»r* a
iaao« aart a» aik. »rtr i*uba.	V
»m aač cehr- aart 1» xn»	IV« hm> an» nt
a*.t riM |*»r>;>i< arr ?«pacr*~a»c tfear	"»»ar* bf^. WH yaa fki
ar«a«c rtmnr^mf ta» ac«r ant	a a annanrfu
'uiuhf imrbaaa a^O cr^un ara-	v thr »naar af • hrvanc. $*mt
aim rha ail raui*	a nmc^rt v thr ?\»rt
v OfHi«.	eracatmr ztnm {
Frr n* aaiif af ckrrlrt 7«r^haar	Aair-»nat Vaakii
thr am •Vrjrnn" abnuaj hr Orfnv	mr»aar tbr I aim ar t
rt Bt^-.-Htr: » thr ^na br an«	w nna»* am»h* «artaiB*nt:
f*rut uf t«an|>*. utum ar mm.r.1 j	anntr - thr thmac af a muaauatv«
v buj Ruaarr-. «r ua1 m aa^	hf thar iauv» Thr Phit
ra. atamor natuim a* rt tbr rim*	-HaaHr rritmn; ncac imaaa thr? ari
aar» w-7*r*t»nt nr rrui»t"i rrbr n	*knr naaark amt f thr rnanairop
■d* auaik aff Tha «wra f~t»w 5»*!^	-^fvaa tr ht' tbnm tha ?*laa Jhaa-
aac laffa 1 ai thar. th» i.^mdn«	* a-hjaaat It nan^ tha »a a-il
nart ar pubici a r*td*r- ur'ar tr	W "a« a»rr* atr a* ar Bant1*
nrpar.arr a0**> nt a t« i mf m a	^^ rT>nofft atr;»*a ara tMU at
H"f<.' aa ar.-ar v tiunatct	hm aat mrr lif 5»hr bwbk at w»t
a thr aai* rf a finnpi rt arc-*	ar faar af Faaranr nr atdfcr
ar n* ac fattifc. aa taa #anr >arm	b» araar»t «urt v thr
afamir h ran r» a tu?	^n^a Ihanp
ar? r"*® thaa. inai miia	^^ matvtr?
Ibaarasir afk« thr Tr«hr» a innw	-
mir taoidbt Far» art aiarr aaai*x r»mamrr aat pnatr-at rffn">i tan am auaV^t t* arrnnoilMtat ak araa ir>kktm( Nfn-ic a «-<n"	at»i T.tunr ma ananmc
t a nthmv th» »na«tr aff hnt*rattmc:	; FALCOSI C - v • ^
r t^-t rrmr ar»t itaan tawf «nlt	J v Ql% p \CX ^
.nmtfUat • « • r~ . • v ■	■
Tkt brat i*mm>» rt* bpffr thf«M a*h» aa tkan af inkiiia
a thr