GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ GLASNIK JANUAR 1981 ŠTEVILKA 1 LETO XV sporazumevanjem in dogovarjanjem smo rešili marsikateri problem ALCHROM IZ RUS V SOZD IMF V zadnji lanski številki našega časopisa smo objavili najpomembnejše podatke iz elaborata o vključitvi ruškega Alchroma v SOZD IMP. Delavci Alchroma so se na referendumu sredi decembra z veliko večino odločili, da se kot temeljna organizacija združijo v delovno organizacijo IZIP. Ustrezne sklepe so sprejeli tudi organi upravljanja v DO IZIP in tako se od letošnjega 1. januarja združuje v omenjeno delovno organizacijo pet temeljnih organizacij. Delavcem Alchroma želimo v naši sestavljeni organizaciji dobro sodelovanje, veliko delovnih uspehov, hiter razvoj in uresničevanje skupnih ciljev za dobrobit naše samoupravne družbe. 5 * * * * * 5 5 * 5 5 S JVODNI REFERAT NA PROBLEMSKI KONFERENCI SOZD IMP 9. 1.1981, KI GA JE *REBRAL JANEZ OCEPEK Tovarišice in tovariši! V kratkem uvodnem referatu ’°m spregovoril o nekaterih bi-*v®nih značilnostih družbeno-"rtičnih dogovarjanj v SOZD . v letu 1980, zlasti pa v času 'nPrav na to konferenco v drugi "Novici lanskega leta, kot tudi o j'" in pričakovanjih, s katerimi 10 se lotili problemske konfete 2X v SOZD IMP. Celotno lansko leto, še pose-'J Pa njegova druga polovica, je minilo v znamenju priprav \ Postopka sprejema sredn jeznih planskih dokumentov za ,bdobje 1981—1985. V pri-'rav° teh dokumentov je veliko tevilo naših delavcev vložilo '8romno naporov tako po stro-;ovni, samoupravni, kot tudi po lružbenopolitični plati. 1>e želim se spuscati v samo :n« kakovosti in realnosti do-■umentov, s katerimi smo sebi in ‘aspnoti družbeni skupnosti revzeli vrsto novih poslovnih “Užbenoekonomskih in samou-tavnih obveznosti, saj je za populjeno oceno potrebno ven-ade še nekaj časa. Toda ne-P°rno gotovo, kar želim po-1 robne je razčleniti je eno: pri-•rave in sprejem srednjeročnih 'lanskih dokumentov v IMP ni Ido zgolj formalno beleženje klarativnih določil in številk, -a bi pač zadostili zahtevi po teh °kumentih, ampak vsebinski Toče s v pravem smislu besede, roces pravim zato, ker priprava, 'ovanje teh številnih in nadvse ,)htevnih dokumentov ni pome-jlo le prizadevno delo strokov-'h služb z direktorji in drugimi elavci s posebnimi pooblastili in (dgovomostmi na čelu, ampak 11 intenzivne aktivnosti orga-,v upravljanja (zlasti vseh de-tvskih svetov) in družbenopoli-'cnih organizacij. Tako delavski /et' kot tudi družbenopolitične Tganizacije so s svojimi ugotovi-vami, sklepi, priporočili in po-?:bej z usmeritvami ne le izdatno )°magali strokovnim službam 'n njihovih naporih, ampak pred 'J'h postavljati tudi zahteve, v |akšni smeri naj se gradijo in domujejo naši temeljni akti tega rednje roč nega obdobja. Povedano z drugimi besedami, ' Pomeni, da priprava srednje- livro^1 P*anskih dokumentov v MP še zdaleč ni bila le strokovna itv^3’ amPak izhajajoč iz dej-a; da so nosilci planiranja de-. Vcj’ dejanska uresničitev smisla /uzbenega planiranja v praksi. e.m vseh naporov in prizade-anJ zlasti v drugi polovici lan-,‘e8a leta ne smemo idealizirati, ’ J z aktivnostjo in delovanjem ekaterih posameznikov in de-Vn,h sredin ne moremo biti za-ov°ljni. Srečevali smo se tudi z **» nenačelnosti, včasih smo se Oljili tudi z zasilnimi in za-- snimi rešitvami. Dokumenti, sprejeti, niso izdelani, nji-a m naša vrednost pa se bo taza)a šele v praksi, ko bomo avljene cilje uresničevali. 5e ajv!ažnejše, zaradi katerega ročnPunprave 'n sprejem srednje-jm 1,1 Planskih dokumentov ,a -val kot vsebinski proces, >rav ueislVo' da smo se pri pri-/a a“’P°sebej pa pri usklajeni dokumentov v drugi polo-|ik ‘ lan.skega leta srečevali z vetov rin° vPrašanj in proble-la v i jih odpiramo v gradivu za en 38 v Problemsko konfete vati ZKiniih tudi morali razre- ^sebinski proces priprav in loknCm planskih da,me,m?>1981-^5 nam °dg<®3kJUajd)i® tej izredno /i se ne- 3rnembni^.yprašanj.r' sestala v sestavi: ** IZ; — HOČEVAR Dušan — predsednik, ^ — RABZELJ Vladimir — tajnik, — DROBEŽ Marko — član ar ak el in pregledala prejeta poročila o izvedbi referendumov v posaipei I združenih TOZD ter ugotovila, da so bile 'C el SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TEMELJNEGA SAM(tt PRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU SREDS< , \r cozn i\id J V SOZDIMP oc le na referendumih, ki so bili izvedeni od 12. 12. 1980 do 26. 12.1, -z večino glasov vseh delavcev v vsaki od združenih TOZD sprejel^ Zaradi ugotovljenih nepravilnosti sta bila razveljavljena referentk' 1 v TOZD BLISK (dne 12. 12. 1980) in TOZD MP (dne 12. 12.1^ in sta nato ponovljena v celoti uspela (v TOZD BLISK dne 2A-1980, v TOZD MP dne 26. 12. 1980). DO/TOZD Glasovalo vseh vol. % Glasovalo ZA % Datum 1. PMI MM 76.33 60.83 12. 12. IB 78.12 71,88 12. 12. BLISK 79 71 24. 12. EKO 58.52 51,16 12. 12. 2. KLIMA MP 82.45 60.08 16. 12. IP 79.5 60.00 12. 12. 3. PROMONT MK 62 54.20 17. 12. OV 78.04 55.34 19. 12. KM 85.14 78,95 19. 12. 4. KLIMAT PAN 82.98 68,4 19. 12. TIO 84,7 65,8 19. 12. K P 73 51 19. 12. 5. EMOND ISO 82.6 74,2' 15. 12. DVG 83.48 60.76 15. 12. EM 82.4 72 16. 12. TEN 84.15 65.47 15. 12. 6. IKO SKIP 80.51 64.62 19. 12. TRATA 78.66 67,10 19. 12. IPKO 86 84 19. 12. ITAK 88,4 81.25 19. 12. 7. LIVAR LSNL 77.84 52.69 23. 12. HVA 84,78 71.73 23. 12. LBK 78.87 74.64 23. 12. 8. IZIP - INŽ 75 69.1 1 19. 12. ZST 83,2 76.4 17. 12. IC 93,1 89.7 17. 12. PB 86.60 74.00 17. 12. ALCH 97 91.4 92.3 17. 12. le ra ___žši av 98<’oi 9Klkli OSkbj 9S<»re »le 98 in naloge samostojnega referenta v knjigovodstvu za pfl trebe delovne enote v Kulkvvizu (Vzhodna Nemčija). Za opravljanje omenjenih del in nalog zahtevamo ns slednje: — končana srednja šola 3 leta prakse na računovodsko-finančnem po dr o — pasivno znanje nemščine Prošnje pošljite kadrovsko splošni službi DO IZIP 15 d po objavi razpisa. —MŠA gradbišča )V Na Mercatorjevem gradbišču UMA LJNE' EVAl* monterji iz Kopra njihovo delo sploh ne more primerjati z delom v tovarni, pisar- ■edne Ob Slovenčevi cesti v Ljubljani je v gradnji Blagovni center Merca-^* j* katerem bo? ko bo z^rajen^ zaposlenih okoli500 delavcev# Izva-„ nadnje je Gradis. Instalacijska dela pa je prevzela TOZD Mon-jj Koper, ki je začela z deli 17. marca lani in naj bi jih predvidoma aaiJučOa koncem lanskega novembra. Ker pa se je celotna gradnja ^^' objektivnih vzrokov časovno zavlekla, bodo instalacijska dela ™')učena v letošnjem marcu. Iz tega tozda je na gradbišču okoli 40 ® ifrCev’ k' delajo instalacije vodovodnih naprav, centralne kurjave salT1 k*,ma naprav. Vrednost vseh del, ki jih bo na gradbišču opravila ZD Montaža Koper, bo znašala približno 38 milijonov dinarjev. O u’0 problemih v zvezi s tem gradbiščem sem se pogovarjala z mo-' r)S( ei)i IMP n koPrske8a tozda. Jordan, vodilni monter oaovodnih naprav, ki je na 12.1 ?rcatorjevem gradbišču že od >rejetj^etka izvajanja instalacijskih to je od 17. marca lani — rendi1 namerava ostati do predvideli. l(F8a zaključka del, do letošnjega e 24-1 ima v skupini okoli 10 oa te rje v, v kateri so . dobri ledsebojni odnosi. Pravi, da je z radbiščem veliko težav. Tako so ®Soji dela slabi, ker so dela na "JSln' 8 do 11 metrov. Velike te-X(,aveJ® s premikanjem odrov, oslu -en Problem so razdalje od l9S<,b eSa f° Plovnega mesta na !98Wek šLSaj je 8radb,sce do,S° ,le 200 metrov. Največji pro-oi; ,m s° tatvine orodja in mate-' a-. ®°je se, da bodo sčasoma 11 ah brez orodja, če se bodo uši!-- e tako nadaljevale. Imajo na ošifl'mer ? var'lnih aparatov, ki so osi Zporejeni po vsem gradbišču. ni, kjer so pogoji dela neprimerno ugodnejši. V skupini so delavci redno obveščeni z Glasnikom, ki ga delavci samo včasih zaradi preobremenjenosti in preutrujenosti ne prečitajo vsega. Savo Vučič, ki je po poklicu visokokvalificirani monter centralne kurjave in opravlja delo vodilnega monterja je na gradbišču šele nekaj tednov; saj je prišel le pomagat. Ima skupino 8 monterjev, v kateri zamenjuje vodilnega monterja Srečka Juga, ki je odsoten zaradi vojaških vaj. Instalacijska dela klimatskih naprav vodi vodilni monter Vladislav Hederič, ki je na gradbišču že od začetka izvajanja del TOZD Montaže Koper, vendar je bil v času mojega obiska na gradbišču, odsoten zaradi selitve (dobil je namreč stanovanje). M. PRIMC omCer *abko zgodilo, da bi ostali roz njih, ko se vrnejo, saj tatovi ■ kar jim je doseg->v° kljub temu, da delavci uk- dn° Prijavljajo kraje milični-T °m in so bili ti tudi že na ogledu I "gradbišča. Vrednost ukradenih / Va,a je običajno zelo visoka, saj .. na Primer varilna aparatura, ki u^,v°kradei°’ zelo draga. Ob za-o(4'fKU Evajanja del so težko do-'11 delavce za instalacije cen-Ja ne kurjave in še težje za kli-Tatske naprave, ker so bili mon-t^erji iz TOZD Montaža Koper na |vnraglh gradbiščih. V zadnjem i0cSu jih pesti zima, ki jim one-o«„°8oča delo po 11 do 12 ur .gj. evno, kot so delali pred njo. Gradbišče je ru8'mi gradbišč v primerjavi z - gradbišči, kjer so delali mCi, tem, dokaj dobro organizi-av° /majo 2 kontejnerja. De-C1 stanujejo v avtokampu na ->ci in je glede stanovanja ure-0 tako, da jim stanarino pla-TOZD. Glede prehrane pa ^'raHK^-Va obupna, saj v bližini SS?n bišča ni gostinskega objekta 3aslr( tako delavci vse dni v tednu ao)QtZ l°Plihobrokov hrane.Resda ne L 1Vai° bone za prehrano, kijih vo‘jn-na 8radbišču in v njegovi bli- lizat-V 4al ne morejo uporabiti. 3 v^g-rih vnovčijo vsak po svoje v Skupini koprskih monterjev ‘Opru. Gradbišče mercatoija PANONIJA ENOVITA DELOVNA ORGANIZACIJA Ob vključitvi TOZD Panonija iz Murske Sobote v DO KLI-MAT s sedežem v Ljubljani je bila nakazana možnost, da se TOZD Panonija organizira kot delovna orgnizacija z več temeljnimi organizacijami, in to takrat, ko bodo dane vse možnosti. 19. decembra 1980 so se delavci, ki združujejo delo v Panoniji, izrekali na referendumu o spremembah Samoupravnega sporazuma o organiziranosti delovne organizacije KLIMAT. Do priprave predloga in samoupravnega postopka sprejemanja le tega je prišlo zato, ker so vse tri TOZD, ki so sestavljale DO KLIMAT izrazile željo po samoupravni reorganizaciji v delovne organizacije. O spremembah samoupravnega sporazuma o organiziranosti DO KLIMAT so se izrekali delavci v vseh TOZD na referendumih. V TOZD Panonija so bili izidi referenduma pozitivni. Panonija tako posluje od 1. 1. 1981 dalje kot enovita delovna organizacija Panonija. Priprave za nadaljnjo reorganizacijo Panonije so v teku. Pripravlja se elaborat o upravičenosti reorganizacije v DO z več TOZD. Izvedene so bile že prve javne razprave in so se delavci načelno strinjali, da bo DO Panonija imela tri TOZD in delovno skupnost. Nadaljnje razprave o delitvi premoženja in pripravi Samoupravnega spora- • zuma bodo potekale v prvem polletju leta 1981 in nova organiziranost, če se bodo zanjo zaposleni izrekli na referendumu, bo začela veljati od 1. 7. 1981 dalje. Samoupravna organiziranost DO Panonija z več TOZD je bila predvidena od 1. 1. 1981 dalje. Samoupravnega postopka za takšno organiziranost pa niso izvedli do konca, ker se je v SOZD IMP želela vključiti Tovarna poljedelskega orodja iz Batuj. Tovarna iz Batuj proizvaja sorodne izdelke, ki dopolnjujejo kmetijsko mehanizacijo Panonije. Tovarna iz Batuj naj bi se vključila v Panonijo. Da ne bi v Panoniji podvajali postopkov, bodo nadaljnji postopek reorganizacije Panonije izvedli skupaj z vključitvijo tovarne iz Batuj v IMP v prvem polletju leta 1981. DO Panonija bi naj imela tako štiri TOZD in bi ponujala kupcem orodje in mehanizacijo za obdelavo zemlje od priprave zemlje do setve in zaščite rastlin. A. ZADRAVEC KAKO JE SOZD IMP TRENUTNO ORGANIZIRAN Mogoče je beseda »trenutno« v naslovu malce dvomljiva, vendar pa se bo organizacija, ki je bila nespremenjena skoraj dve leti, kmalu ponovno spremenila, ker se nekatere delovne organizacije že pripravljajo na reorganizacije. Od 1. januarja 1981 so v SOZD IMP združene naslednje delovne organizacije: P remont, PMI, Etnond, Kli-mat, TI O, Panonija, IKO, Livar, Klima in IZIP. V sedem delovnih organizacij se združuje 26 temeljnih organizacij, Klimat, TIO in Panonija pa so enovite delovne organizacije (brez tozdov). ° Gl 3r^rariK -- zahtevnosti dela na tem iz*’ ■ 'Su-U’ Je de*° zahtevnejše, iupt; Je bilo na drugih gradbiščih, Tišllej. 80 doslej delali, pa težav-ja Predvsem zaradi višin in v f 4U1’ na katerih delajo. PRVA SEJA DELAVSKEGA SVETA V TOZD IPK0 PODPEČ raZ^f^bni dohodki so nizki, a se “431nn* .. SO IlIZKI, a st oč‘jej eri' glede njih ne pritožu-jefU. Preveč, saj o tem nimajo anfj f izmišljati, če pa že razmiš-idl(je]°’ Pa menijo, da so za svoje alt Premalo stimulirani, saj se 4- Dne 11. decembra lani so se sestali delegati delavskega sveta v novoustanovljenem tozdu IPKO Podpeč na prvi seji. Udeležilo se je je vseh 7 izvoljenih delegatov. Na dnevnem redu so imeli kar 16 točk. Med pomembnimi zadevami, ki so jih obravnavali, so bile: izvolitev predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika, izvolitev izvršilnega odbora de- lavskega sveta, komisije za delovna razmerja, komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komisije za varstvo pri delu, imenovanje vršilca dolžnosti direktorja TOZD IPKO, obravnavanje temeljev plana tozda za obdobje 1981 —1985, samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO IKO za obdobje 1981 — 1985, izhodišč plana tozda in plana za obdobje 1981 —1985, samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD za obdobje 1981 —1985, pravilnika o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD, samoupravnega sporazuma o skupnih merilih in osnovah delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo DO IKO, poročila predsednika komisije za pripravo samoupravne organiziranosti za TOZD, itd. Za prvega predsednika delavskega sveta so izvolili naj starejšega člana kolektiva Janeza Kovačiča, za namestnika predsednika pa Rozalijo Šebenik. Za predsednika izvršilnega odbora delavskega sveta je bil izvoljen Anton Zalar, za namestnika Vinko Kavčnik, za člane pa so delegati izvolili Franca Stanonika, Olgo Debevec in Janeza Kovačiča. Za predsednika komisije za delovna razmerja so na seji izvolili Janeza Zajca, za člane Zinko Šraj, Janeza Sečnika, Janeza Šušteršiča in Rezko Kurent. Predsednik komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je postal Tomo Bricelj, namestnik Lovro Rogelj, za člana pa je bil izvoljen Franc Kržan. Za predsednik;! komisije za varstvo pri delu je bil izvoljen Tomo Bricelj, za namestnika Franc Čarman in člana Franc Šorn. Na predlog izvršnega odbora OOZS je bil za vršilca dolžnosti direktorja TOZD imeno- van Lovro Rogelj, ekonomist. Ob obravnavi izhodišč plana TOZD je Lovro Rogelj pojasnil, da izhaja plan iz števila zaposlenih. Glede na začrtani letni in srednjeročni program tozda bi v letu 1981 potrebovali 82 delavcev (45 v proizvodnji plastike, 14 v proizvodnji kmetijske opreme in 23 v režiji). V uk bodo vzeli enega učenca za strojno ključavničarstvo. Predvideli so 1 štipendijo za višjo šolo. V okviru te obravnave je bilo tudi rečeno, da so izgledi za prodajo kontejnerjev boljši kot je bilo planirano, da so dobili naročilo za izdelavo 1300 posod po pogodbi s KŽK Kranj, da je sprejeta pogodba za delo bojlerjev za Avstrijo. V razpravi s to točko dnevnega reda je bilo poudarjeno, da je treba težiti k temu, da bo TOZD uresničil plan. Delavce, ki jih bodo potrebovali za delo v proizvodnji, bodo morali poiskati in jih včimkrajšem času usposobiti za delo. Izgledi za delo so ugodni. Podpirati naj bi začeli inovator-stvo. Delavce naj bi spodbujali k delu. Težave, ki jih pričakujejo, bodo v zvezi z osvojitvijo proizvodnje, s pomanjkanjem denarnih sredstev za nakup opreme in strojev. Glede samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD je bilo delegatom rečeno, da je v plan SOZD vključena tudi temeljna organizacija združenega dela IPKO Podpeč. Pri obravnavanju samoupravnega sporazuma o skupnih merilih in osnovah delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo DO IKO so bili delegati seznanjeni s smislom tega sporazuma, ki so ga sprejeli vsi tozdi in je potrebno, da ga sprejme tudi TOZD IPKO. Rudi Bukovac je na seji poročal o delu komisije za pripravo samoupravne organiziranosti za TOZD IPKO. V zvezi z razpravo o tem poročilu je bil sprejet sklep, da ta komisija preneha s svojim delom, ker je izvoljen delavski svet. M. PRIMC SREČANJE JUBILANTOV Lanskega decembra so bila tudi vsakoletna srečanja jubilantov delavcev, ki v tekočem letu dopolnijo 10, 20 in 30 let delovne dobe pri IMP. Tako je bilo 5. decembra pripravljeno skupno srečanje jubilantov TOZD Ogrevanje-vodovod, Klima montaža, delovne skupnosti Promont, TOZD Klima proizvodnja, TI O Idrija, delovne skupnosti Klimat, TOZD Trata, Itak, SKIP, delovne skupnosti IKO, TOZD Inženiring, Zastopstva, Projektivni biro, Izobraževalni center, delovne skupnosti IZIP, delovne skupnosti SOZD in Interne banke. Zbranim jubilantom in gostom je spregovoril Janez Ocepek, predsednik delavskega sveta SOZD IMP, ki je med drugim dejal: »Prihodnje leto načrtuje naša družba za četrtino manj vlaganj, v razširjeno reprodukcijo. To pomeni, tudi toliko manj dela za naše monterje in tudi toliko manjše povpraševanje po naših izdelkih. Vemo pa, da v zaostrenih pogojih in hudi konkurenci dobi delo tisti, ki ponudi investitorju najugodnejše pogoje. Jasno je, da v domovini ne bo dela za vse in da se bomo morali usmeriti predvsem v izvoz, kjer pa že imamo nekaj izkušenj. Obdobje, ki je pred nami, je zelo pomembno za razvoj IMP in celotne naše družbe. V njem naj ne bi samo premagali razvojne organov. Ni vam bilo žal niti prostega časa. Organizacija s takšnimi delavci lahko smelo gleda v prihodnost. Naš dragi tov. Tito je večkrat govoril o težavah, s katerimi se srečujemo in se bomo še srečevali. Vedno je opozoril tudi na rešitve, ki pa nikoli ne pridejo same po sebi. Tita ni več med nami, ostale pa so njegove ideje, ostala je njegova jasno začrtana vizija razvoja samoupravne, socialistične in neuvrščene ter na bratstvu in enotnosti temelječe Jugoslavije. Zavedati se moramo, da se v okviru te družbe razvija tudi IMP in da nam ta družba naš razvoj tudi omogoča. In kolikor hitreje se bo razvijala vsaka naša temeljna organizacija, toliko bogatejša bo naša družba. Za tak razvoj pa potre- Anton Lah. Njegov govor je imel programski značaj in je v nekaj besedah skušal zajeti bistvene poteze, interese in dejavnost, ki nas druži v delovni organizaciji EMOND. Nejcaj poudarkov iz tega govora bo ponazorilo njegovo vsebino: »Znotraj delovne organizacije smo v letu 1978 postavili in izpeljali sistem svobodne menjave dela med delavci delovne skupnosti in delavci temeljnih organizacij. Ta sistem še ni popoln in ga bo treba v nadaljevanju dodelati ter predvsem izostriti merila za oblikovanje dohodka na podlagi svobodne menjave dela. Lahko pa že ugotovimo, da je v danem trenutku boljši od večine drugih sistemov, saj v pretežni meri dejansko pokriva storitve delovne skupnosti, odnose med delavci TOZD in delovne skupnosti ter daje obsežen spekter ukrepov in možnosti za dogovarjanja ter vpliv delavcev TOZD na delo delavcev delovne skupnosti. V skladu z določili ustave, zakona o združenem delu ter predvsem z mislijo našega maršala Tita, gre v teh odnosih za nastop svobodnih in enakopravnih subjektov. težave nekaj zadnjih let, ampak ustvarili trdnejše pogoje za še uspešnejši družbenoekonomski razvoj. To so vsekakor velike, zahtevne in težke, vendar ne neizvedljive naloge. Neizvedljive niso za delavski razred in delovne ljudi, ki natančno vedo, zakaj delajo in se bore, ki drže v svojih rokah ekonomske in politične vzvode združenega dela in družbenega odločanja in ki imajo v zvezi komunistov, sindikatih, zvezi socialistične mladine, socialistični zvezi in drugih oblikah organiziranih socialističnih samoupravnih sil spodbudo in oporo pri premagovanju težav in odporov, ki se z njimi soočajo. Težave bomo premagali zato, ker imamo dobre delavce, delavce, ki so s svojim delom prispevali velik delež k dosedanjemu razvoju IMP. Med njimi ste prav gotovo tudi vi, dragi jubilanti. Z dosedanjim neprekinjenim delom ste dokazali, da ste kos nalogam, ki jih pred vas postavlja naša družba. Niste se ustrašili težav, ki so vas spremljale. Mnogi med vami ste bili in ste še vedno pripravljeni oditi na terensko delo kamorkoli v domovini in tudi na tuje, če je bilo potrebno. In če ne bi imeli takšnih delavcev, se ne bi mogli tako hitro razvijati. Ob rednem delu ste našli čas in moč, da ste sodelovali pri delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih bujemo delavce, ki bodo v celoti izpolnjevali zaupane naloge, ki v prihodnje ne bodo niti majhne, niti lahke.« Jubilanti so za dolgoletno delo pri IMP prejeli plakete, naš pevski zbor pa jim je zapel nekaj pesmi. Po večerji je bilo tovari-ško srečanje, kjer ni manjkalo dobre volje in obujanja spominov na prehojeno pot. DO EMOND Delavci delovne organizacije EMOND smo se zbrali 12. decembra 1980 k skromni slovesnosti, na kateri smo počastili naše jubilante. Skupno je proslavljalo 73 jubilantov, in sicer 39 takih, ki delajo v IMP 10 let, 31 takih, ki delajo v IMP 20 let in 3 taki, ki delajo v IMP že 30 let. Med vabljenimi moramo posebej omeniti, da je slovesnosti prisostvoval naš dragi sodelavec, dolgoletni član kolektiva EMOND in sedanji generalni direktor tovariš Franc Kumše. Po že preverjenem vzorcu je imela slovesnost pozdravni govor, kulturni program in tovariško srečanje z večerjo. Jubilante in vabljene je pozdravil predsednik konference sindikata delovne organizacije EMOND, Pojem »sodelavstva« je sestavljen pojem, temelji pa predvsem na delu. Rezultat dela dobrih sodelavcev, ki združujejo svoje delo k doseganju skupnega cilja je prav gotovo veliko večji, kakor pri sodelovanju pasivnih, neenakopravnih subjektov. V tem okviru ter glede na povezanost dejavnosti vseh elementov delovne organizacije smo v letošnjem letu pospešili analizo in dokončno formiranje dohodkovnih odnosov znotraj delovne organizacije in med TOZD ter zunanjimi subjekti. Za poslovanje med temeljnimi organizacijami znotraj delovne organizacije smo oblikovali teze samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo in prodajo skupnih proizvodov TOZD DO EMOND. Čeprav se zdi ta trenutek zadeva še zamotana in nesprejemljiva, pa je gotovo, da bo v kratkem popolnoma nujno že obstoječe in še razvijajoče se odnose na področju združevanja dela in sredstev tudi formalno urediti kot odnose pri ustvarjanju, ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka. Ne glede na trenutno družbeno akcijo za razvoj, poglobitev in ureditev prihodkovnih odnosov je v naši delovni organizaciji popolnoma gotovo, da materialno taki odnosi že obstojajo in da se bodo v kratkem še bolj razvili in poglobili. Zato smo prepričani, da bomo že v prihodnjem letu spoznali nujnost takšnega sporazuma ter ga soglasno sklenili. Stopnja razvoja naših samoupravnih odnosov, t.j. razvoja uveljavljanja interesov združenega dela tako v gospodarskih, kakor tudi negospodarski sferi življenja, je formalno odgovarjajoča. S tega gledališča lahko delavci uveljavljamo v okviru združenega dela in širše družbene skupnosti svoje interese kot ustvarjalci nove vrednosti. Kljub temu pa večkrat, zlasti izven delovne organizacije, zaradi formalnih pomanjkljivosti, včasih pa tudi nezainteresiranosti naših predstavnikov v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, naš interes ne pride do izraza in se oblikujejo odločitve, ki so z njim v nasprotju. Z. izboljševanjem ter vsebinskim poglabljanjem delegatskega sistema ter predvsem z zagotovitvijo dobre informacije, bomo odpravili te, manjše pomanjkljivosti ter dosegli cilj — uveljaviti neposredni interes delavskega razreda kot volilne in ustvarjalne sile našega samoupravnega družbenega razvoja.« Zbrane je pozdravil še vršilec dolžnosti glavnega direktorja delovne organizacije tov. Karel Miklavc. Srečanje se je nato razvilo v prijetno in prijateljsko • . -S Trideset let zvestobe IMP Jubilanti DO TIO Idrija Jubilanti DO EMOND n vzdušje sodelavcev. Delovna organizacija kot novo oblikovana celota se dejansko kaže kot aktivna samoupravna družba sodelavcev, ki jih druži skupno delo in skupni interesi. BORIS KRIST TOZD MONTAŽA KOPER tvovalnostjo pa k doseženim uspehom, na katere so lahko vsi skupaj ponosni. V imenu celotnega kolektiva se jim je nadalje zahvalil za dolgoletno zvestobo in vsestransko prizadevanje za ekonomski in samoupravni razvoj IMP ter izrazil željo, da bi tudi v prihodnje vložili vse svoje delovne napore za uresničitev ciljev naše socialistične družbe. Temeljna organizacija združenega dela Montdža Koper je 12. decembra lani pripravila srečanja za svoje jubilante, ki jih je imela 33 (30 z l() let zvestobe IMP in 3 z 20 let J, v Hotelu Žu-sterna. Pozdravni govor za jubilante je imel predsednik sindikalne organizacije Ivo Alič. Nekaj besed pa jim je spregovoril tudi direktor tozda Branko Štrkalj, ki je poudaril, da so jubilanti z aktivnim delom v družbenopolitičnih organizacijah veliko doprinesli k izgradnji samoupravnih socialističnih odnosov v kolektivu, z vztrajnostjo in požr- Pismena priznanja je jubilantom izročil predsednik sindikata, za katera se je kolektivu v imenu vseh jubilantov zahvalil Ivan Jugovič, delavec z 20-letno zaposlitvijo pri IMP. Srečanje jubilantov, na katero so bili povabljeni tudi upokojeni delavci tega tozda (žal sta se udeležila le 2 upokojenca, saj sta bila ostala 2 upravičeno odsotna), se je potem nadaljevalo s prijetnim družabnim večerom ob zakuski in glasbi. Eden od jubilantov z 20-letno delovno dobo pri IMP je tudi 40-letni visokokvalificirani v1 dovodni inštalater Viljem Ko jan. Rodil se je v Kamniku in iz čil v Ljubljani. Delo vodilne, monterja v tem tozdu opravi od leta 1959. V Koper je pri* kot terenski delavec, se v Kop1 poročil in v njem ostal. Njego' s delo ni lahko, saj je na gradbišč o izpostavljen vsem vremenski 7 neprilikam. Pravi, da je bilo v - letih dela pri IMP na gradbišč vsega dovolj, slabega in dobre" ^ Delal je na mnogih gradbišč' Hotel Bernardin, Splošna pU’v' v Portorož, Hotel Lucija, Dep"1 dansa v Luciji, bazen v Umaf s bazen v Palacu in na gradbišč s, stanovanjskih blokov na kol1 o skem območju. Za v prihod" P želi le, da bi bili vsi v druž' 1 zdravi. Glede našega Glasni -ki vsega vedno prečita, ko • ' prejme, pa je pripomnil, naj P' r preminulih članih kolektiva | pisali kaj več kot samo ves' [ smrti. . 1 M. PRI' Izvoz v glavnem sloni na sodelovanju s firmo Becker in Zetor. Prej omenjeni celotni prihodek naj bi realizirali 755 delavcev, kar je za 59 več kot v letu 1980. Planirali so 173.334.000 din čistega dohodka. Za osebne dohodke naj bi namenili 63,6 % čistega dohodka. Tako naj bi se osebni dohodki povečali za 16,3 % in to vrednost točke za 8,3 %, 8% pa naj bi delili kot gibljivi del, ki bo odvisen od realizacije plana. Največ težav z doseganjem plana v letu 1980 smo imeli zaradi neredne dobave surovin. Z enakimi težavami se bomo verjetno srečavali tudi v letu 1981. Celotno planirano proizvodnjo bodo trgovske hiše odkupile in je tako prodaja zagotovljena. Vprašanje pa je ali bo planirano možno realizirati. Nobeden od dobaviteljev surovin noče podpisati pogodbe o dobavi surovin za leto 1981. Surovin ne dobavljajo tudi tisti dobavitelji, pri KOORDINACIJSKI ODBOR SINDIKATA Sprejeli program dela in finančni načrt v®jset let zvestobe IMP v Ko liz nei jvl >rb op1 tol išč .ki; v -išč ■el ;čf )Vl pa1 4. išfl op d" .17' lil1' ) s. hi (f sl [\l Kako uresničiti proizvodno finančni plan brez zagotovljenih surovin *®*t?n*mi in podobnimi vprašanji ,r... recuje marsikatera iemelina se sr . mi m podobnimi vprašanji ort>an,CCU^e marsikatera temeljna •j-q? 2ac|ja združenega dela. V fmančn»Smp Že sPreieIi proizvodno Proht P ane za leto 1981 ■ a se s srečuje^31123096 teh programov Noben zevprvihdnehleta 1981. noče 7Cn od dobaviteljev surovin vin kj8o,oviti trajne dobave suro-’ So osnova za proizvodnjo. SobotVski svet Panonije iz Murske svoji l6’.P0 no,vem PANONIJE, je na obravnav-?3' ?' 198°- P° predhodni Proizvod!2bor|bdelavcev, sprejel 198i n° bnancni plan za leto 765^nnrl!„ *,981 smo planirali (1980 90 din celotnega prihodka ^iganrih'0!000 din)' 70’9% oodrnri8 ^rit1°dka naj bi ustvarili na hiZac^Pr°,Z^1nj6kme,iisk6m6- kooper;lril( ‘79’1 % na področju Uvozili n1 ln ‘ndustrijske opreme. aJ bi 4,4 % vrednosti CP. katerih Panonija združuje sredstva za dobavo surovin in širjenje njihovih proizvodnih zmogljivosti. Panonija je zagotovila vse pogoje, ki so jih dobavitelji zahtevali. Ze prvi dan dela v letu 1981 je moralo ostati doma določeno število delavcev, ker niso imeli materiala. Takšnih primerov bo skozi vse leto prav gotovo dosti. Največje breme takšnega obnašanja nosijo neposredno delavci, saj nimajo zagotovljenega dela. Doma morajo ostati, ko ni materiala in pozneje delati vse sobote in po 12 ur dnevno, da tako vsaj delno nadoknadijo izgubljeno. Prav je, da si vsak izmed nas zastavi vprašanje, kdo je za to odgovoren? Kako se obnašajo tisti, ki so si z izsiljevanjem zagotovili podpis samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev kot pogoj za redno dobavo surovin, a so na sporazume, ko so prejeli, kar so želeli, pozabili? ZA Koordinacijski odbor sindikata SOZD IMP se je sestal na 6. redni seji 24. decembra 1980. Pred obravnavo sprejetega dnevnega reda je generalni direktor SOZD Franc Kumše spregovoril nekaj besed o poslovanju v letu 1980 ter o možnostih v letu 1981. Po krajši razpravi je KOS sprejel program dela za I. 1981 (predlog je bil objavljen v IMP Glasniku št. 12/80), ki je bil v razpravi z eno dopolnitvijo in sicer, da se v točki B doda nova, četrta alineja: — »aktivnosti na področjih pogojev dela, medsebojnih odnosov pri delu in informiranju.« O predlogu finančnega načrta je prav tako potekala javna razprava v decembru. Precej živahno je bilo razpravljanje tudi na seji. Lahko rečemo, da za dobro pripravljene in utemeljene programe bodo sredstva, nekatere nejasne in slabo utemeljene postavke finančnega načrta pa so delegati zavrnili. Po daljšem usklajevanju je KOS sprejel naslednji finančni plan za leto 1981: A)ZDRUŽEVANJE SREDSTEV Ijane, za postavki 1 in 2 pa TOZD (DS) s področja Ljubljane in TOZD (DS) izven Ljubljane združujejo v razmerju 70:30. Pri kljitču združevanja se upošteva še naslednje: — stališče 5. seje KOS 21. 11. 1980 (Ad 5. 3 odst.), ker nekatere OOZS svoje obveznosti za leto 1980 niso poravnale — ostanek sredstev od letošnje podelitve priznanj jubilantom. Prvi teden v letu 1981 bo DS Interne banke vsem OOZS poslala razdelilnik z navodilom, kako naj poravnajo svoje obveznosti. B) PLANIRANJE SREDSTEV PO PROGRAMU ENOTNIH AKCIJ IMP — za izvedbo letnih iger med TOZD in DS v okviru DO v spomladanskem času ter med DO v jesenskem času (v obeh primerih: nogomet, namizni tenis, kegljanje, šah, balinanje, streljanje, odbojka) vsaka konferenca sindikata DO v svojem 1. Pevski zbor IMP 2. Planinsko društvo 3. Kegljišče (Staničeva) 4. Tekmovanje v smučanju 5. Prapor KOS SOZD IMP 6. Izobraževanje KOS (program dela 1981, pod B, 3. alineja) 7. Nepredvideni izdatki za tekoče delo KOS Skupaj: Ključ za združevanje sredstev je število zaposlenih delavcev v TOZD (DS) na dan 31. 12. 1980 s tem, da sredstva za postavko 3 združujejo samo TOZD (DS) s področja Ljub- 200.000. 00 din 195.000. 00 din 80.000. 00 din 50.000. 00 din 40.000. 00 din 20.000. 00 din 30.000. 00 din 615.000. 00 din finančnem načrtu planira 60.000,00 din — vsaka OOZS po programu enotnih akcij IMP planira sredstva do naslednjih zneskov na osebo — dedek Mraz 300,00 dšn — krvodajalci 100,00 č n — upokojenci 1.500,00 č n — jubilanti (10, 20, 30) zaposlitve v IMP 700,00 e n Precej razprave je bilo o novo!: -nih obdaritvah otrok, ker so v mar: -kateri občini že sprejeli sporazum > enotnem urejanju tega vprašanja, drugod še vedno delijo bone in zato prihaja do nepotrebnih razlik in razprav med delavci. Ker delegatov iz Maribora ni bilo na seji, se KOS ni mogel odločiti o letošnjih »zimskih igrah IMP«. Sprejel pa je sklep, da naj komisija za šport in rekreacijo pri KOS takoj pripravi konkreten predlog organizacije in izvedbe smučarskih tekmovanj v letu 1981. O tem bo KOS sklepal na januarski seji. Na osnovi poročil delegatov o sprejemanju planskih dokumentov je KOS le-to ugodno ocenil. Delegat iz Idrije Ivan Šuligoj je poročal o adaptaciji doma na Vojskem. Za adaptacijo je bilo združenih 3 milijone dinarjev, od tega TOZD TIO 1,5 milijona. Zaradi nekaterih dodatnih — nujnih in nepredvidenih del bo investicija narasla še za 800.000 dinarjev. Koordinacijski odbor je sklenil, da je nujno potrebno združiti sredstva za povečane stroške adaptacije in še vsaj za del že združenih sredstev, da se zmanjša nesorazmerno visok delež združevanja delavcev TIO Idrija. KOS je dal tudi pobudo, da novoor-ganizirane delovne organizacije imenujejo po dva delegata (eden mora biti predsednik sindikata v DO) v Koordinacijski odbor. Delegati KOS so sprejeli stališče, da seje odbora ne bodo le v Ljubljani, ampak tudi na sedežih delovnih organizacij izven Ljubljane. Jubilanti TOZD Montaže Koper Delavski svet SOZD sprejel sporazum o temeljih plana 1981—1985 Delavski svet SOZD IMP je imel 22. decembra šesto redno sejo — zadnjo v letu 1980. Delegati so po pregledu sklepov 5. redne seje poslušali poročilo o končnem usklajevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD IMP 1981—1985 in sklepali o njegovem sprejemu; poslušali poročilo o usklajevanju plana SOZD IMP 1981—1985; pristopili k družbenemu dogovoru o temeljih plana občine Ljubljana-Bežigrad, poslušali poročilo o poteku priprav za sprejem letnega plana SOZD IMP za leto 1981, razpravljali o imenovanju arbitrov ter predsednika in namestnika predsednika notranje arbitraže SOZD IMP ter imenovali vršilca dolžnosti pomočnika generalnega direktorja za program in razvoj. Ker je delavski svet na 5. redni seji zadolžil generalnega direktorja, da sodeluje pri reševanju medsebojnih problemov med tozd Trato in tozd TEN, med Trato in Livarjem in pri reševanju vprašanj nove organizacije inženiringa v DO PMI, je generalni direktor Franc Kumše na tej seji seznanil delegate z rezultati dogovorov. Najhitreje je bil sporazum dosežen med Livarjem in Trato, medtem ko so odnosi med Trato in Tenom nekoliko bolj zapleteni in je vprašanje medsebojnih dobav le delno rešeno. Sporazum je bil dosežen tudi v DO PMI z zaključkom, da bo nujno potrebno, zaradi velikih investicijskih del v tujini, temeljito organizirati tozd Inženiring v Ljubljani in tozd Inženirski biroji v Mariboru, da bomo lahko opravili sprejete obveznosti. O končnem usklajevanju predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD 1981—1985 je poročal Uroš Korže. Predlogi amandmajev so bili objavljeni že v prejšnji številki Glasnika. V razpravi je delegat Marko Drobež podal še nekatere pripombe na predlog, ki pa so bile v glavnem formalne narave in jih delavski svet po obrazložitvi ni upošteval, sčemer se je strinjal tudi predlagatelj. Delavski svet je nato na osnovi razprave in usklajevanj sprejel Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD IMP 1981—1985. Delavski svet je dal pobudo vsem delavskim svetom TOZD in delovnih organizacij, da takoj, ko ugotovijo, da so delavci na referendumu sprejeli temelje plana tozd 1981 — 1985, sprejmejo samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD IMP 1981—1985 in plan SOZD IMP 1981—1985 ter ustrezne planske dokumente delovnih in temeljnih organizacij. Delavski svet SOZD bo na naslednji seji ugotovil, če je samoupravni sporazum sprejet in sprejel plan SOZD IMP 1981—1985. O družbenem dogovoru o temeljih plana občine Ljubljana-Bežigrad je poročal Aleš Čerin. V dogovoru so vnesene nekatere naloge IMP, ki so v skladu z našimi planskimi dokumenti. Delegat Milan Kerkez je v razpravi vprašal, če s sprejemom takšnega dogovora ne utesnjujemo SOZD IMP v občinske meje. Družbene dogovore ostalih občin bodo Sprejemale delovne oziroma temeljne organizacije. Menil je, da bi moral SOZD sprejemati republiški družbeni dogovor. Po krajši razpravi je delavski svet omenjeni dogovor sprejel. O pripravah za sprejem letnega plana 1981 SOZD IMP je poročal Uroš Korže. Letni plan bi morali sprejeti do konca decembra, vendar pa so zaradi spremembe načina obračunavanja nekaterih prispevnih stopenj, nastale nejasnosti. Zato je komisija za družbeno ekonomske odnose predlagala, da plan sprejmemo do zadnjega januarja 1981. Delavski svet bo letni plan sprejel na prihodnji seji. Že drugič je delavski svet razpravljal o imenovanju arbitrov notranje arbitraže SOZD IMP. Ker delovni organizaciji Emond in Klimat še vedno nista poslali pismenega predloga, je delavski svet imenovanja preložil na naslednjo sejo. Delavski svet je na predlog generalnega direktorja in na osnovi sklepa prejšnje seje ime- noval Uroša Koržeta, dipl. oec., za vršilca dolžnosti pomočnika generalnega direkrorja za program in razvoj. Glede na to, da so članice Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) vse temeljne, delovne organizacije in delovne skupnosti ter še SOZD' IMP, je delavski svet glede sprejemanja samoupravnih sporazumov SISEOT sprejel naslednjo splošno usmeritev: — če k določenemu samoupravnemu sporazumu, oz. drugemu aktu SISEOT pristopijo vse tozd in delovne skupnosti v okviru SOZD IMP, se DS ne spušča v vsebino takega akta, ampak le ugotovi njegov sprejem v vseh organizacijskih enotah, kar je osnova, da tudi SOZD pristopa k takemu aktu. — če k določenemu samoupravnemu sporazumi’ oz. drugemu aktu SISEOT ne pristopijo vse TOZD in DS v okviru SOZD IMP, o vsebini takega akta delavski svet SOZD posebej razpravlja in odloča o njegovem sprejemu. Ob ugotovitvi dejstva iz prve zgornje alineje, lahko predsednik delavskega sveta SOZD IMP takoj podpiše pristopno izjavo k takšnemu aktu. Delavski svet pa mora seznaniti na prvi prihodnji seji. Na osnovi predloga delavskega sveta delovne skupnosti SOZD je delavski svet SOZD sprejel sklep, da opozori vse delavske svete temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki naj preverijo svoja interna določila o izplačevanju nadomestil za čas bolezni do 30 dni in njihovo uresničevanje v praksi. Generalni direktor SOZD je delegate seznanil še z obveznostmi IMP ki izhajajo iz pra vkar podpisanih pogodb za dela v Iraku in o tistih pogodbah, ki so tik pred podpisom. Aleš Čerin, je delavski svet obvestil o izidih referendumov o spremembah in dopolnitvah temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev. Izide objavljamo v celoti v t j številki Glasnika. STRAN 6 IMP GLASNIK JANUAR 19 --------JAN DO KLIMA OBRATNA AMBULANTA IZVOZ IN NADALJNJA INVESTICIJSKA IZGRADNJA Konec enega leta in začetek naslednjega je čas, ko običajno pregledujemo opravljeno delo in sprejemamo načrte za prihajajoče leto. Zato smo glavnemu direktorju delovne organizacije Klima iz Celja, Alojzu Zupancu, postavili dve vprašanji, da je ocenil poslovanje v letu 1980 in predvidel možnosti delovne organizacije v letu 1981. — Kako ocenjujete poslovanje v letu 1980? »Poslovanje v letu 1980 ocenjujemo uspešno glede na podatke, ki jih imamo že pred dokončanjem zaključnega računa. Ugotavljamo, da smo bolje poslovali kot v preteklih letih. V letu, ki se izteka, se je celotni prihodek povečal preko 30 %, dohodek skoraj za 40 %, del čistega dohodka za poslovni sklad pa 29 % glede na rezultate v prejšnjem letu. Obe temeljni organizaciji sta poslovali pozitivno in sta sorazmerno prispevali k rezultatu celotne delovne organizacije. Kljub izboljšanemu poslovanju pa smo imeli precej težav in to predvsem z oskrbo z reprodukcijskimi materiali, saj se le-ta iz leta v leto slabša. Našo proizvodnjo skoraj v celoti oskrbujemo z domačimi reprodukcijskimi materiali, vendar se pri teh pogoji dobav slabšajo. Tako nam je velikokrat primanjkovalo elektromotorjev (dobavni roki so zelo dolgi), pocinkane pločevine, de-kapirane in bakrene pločevine, cevi, valjanih profilov, fitingov in armatur za instalacije, ležajev in drugih polizdelkov, ki jih vgrajujemo v naše končne izdelke. Nadalje smo imeli v organizaciji proizvodnje največje težave zaTadi pomanjkanja prostora in pri uvajanju modernejših postopkov.« — Kakšne so možnosti delovne organizacije v prihodnjem obdobju? »Planske, dokumente za obdobje od 1981 do 1985 smo že izdelali in sprejeli v zadnjem mesecu preteklega leta. V planskih dokumentih sta posebno pomembna za našo delovno organi- zacijo izvoz in nadaljnja investicijska izgradnja. Iz področij, ki se mi zdijo pomembna za delovno organizacijo, je v prvi vrsti realizacija plana proizvodnje in prodaje. Plan je optimistično zastavljen in glede na težave, ki nas spremljajo še iz preteklega leta, pričakujemo, da bo potrebno veliko truda, da bomo zastavljene cilje tudi dosegli- Splošno omejevanje investicij v Jugoslaviji bo vplivalo tudi na naše poslovanje v prihodnjem letu. Pri nadaljnjem razvoju se bomo morali še posebno potruditi, ker že sedaj občutimo težave pri nabavi materialov zaradi pomanjkanja na jugoslovanskem tržišču. Glede na že sklenjene pogodbe, je naša delovna organizacija zasedena na vseh področjih zmogljivosti v prvi polovici leta, kar lahko ocenjujem za ugodno glede na že omenjeno situacijo. Posebno pomembna za našo delovno organizacijo je realizacija planov razvoja zmogljivosti in pričetek izgradnje prve faze novih proizvodnih prostorov ter nabava nujno potrebne opreme. Prostorska stiska v proizvodnji je zaradi velikega povečanja fizičnega obsega proizvodnje, postala omejevalni dejavnik možnosti razvoja. To nam slabša produktivnost in poslabšuje delovne pogoje zaposlenih. Pogodba je sklenjena, vsebina razmerja pa še ■ manjka vi 19. , ene Pripravljen imamo idejni projekt predvidenih razširitev zmogljivosti in tudi že sklenjeno pogodbo za odkup potrebnega zemljišča. Z ozirom na že omenjene možnosti novih investicij, naj bi v 1981. letu začeli samo s prvo fazo izgradnje, to je: proizvodna hala za razrez in delno za skladišče, skupne površine 1400 kvadratnih metrov. Po kratki informaciji o problematiki delovanja obratne ambulante IMP v Zagrebški uliti 30, smo dobili vtis, da bi bila potrebna obširnejša in podrobnejša informacija, ki bi zajela problematiko globalno. Mimo tega se je v obdobju po objavi omenjenega članka zgodilo na tem področju marsikaj, kar dosedanje stanje ^269 zdrf,ežil jalci v sklopu skupščine stvene skupnosti Ljubljana-®^ac’ žigrad. Ste< Eden od temeljnih razlogo*|g.raj negodovanje delavcev IMP delovanjem obratne ambuU1!1 N je tudi kvaliteta storitev, ki forg; daje dosedanji zdravnik. Gre'Lap premalo odgovoren in pozo^eno odnos do uporabnikov storifpov Posodabljanje proizvodnje zahteva nabavo nove opreme in tudi tu pričakujemo, da bomo realizirali že pripravljene nabave za več oddelkov v proizvodnji. Ob koncu naj dodam le še to, da želim vsem delovnim ljudem v letu ki prihaja, predvsem veliko delovnih uspehov.« TOZD IPKO JANEZ KOVAČIČ: »ORALI BOMO TRDO LEDINO« Tu deluje vaša obratna ambulanta v Ljubljani deloma razrešuje, deloma pa ohranja dosedanjo problematiko. - Za prvega predsednika delavskega sveta novoustanovljenega tozda IPKO Podpeč je bil izvoljen najstarejši član kolektiva, 46 letni Janez Kovačič. Za to funkcijo je bil izbran zato, ker je že bil predsednik delavskega sveta in je tudi sedaj član delavskega sveta TOZD Skip ter ima največ samoupravlja Iških izkušenj. Rojen je bil v Rakitni in živi v Goričici pri Preserju pod Krimom ter je oče petih otrok. Po poklicu je visokokvalificirani strojni ključavničar in opravlja delo delovodje kmetijske opreme. Pri IPM je približno 1 leto in sicer ves čas v obratu (sedanjem tozdu IPKO) Podpeč. K IMP je prišel z Elektrome-dicine. Ko sem ga pobarala, kako se počuti kot prvi predsednik delavskega sveta v novoustanovljenem tozdu, je povedal da ima občutek velike odgovornosti pri tej funkciji. Nadalje je dejal: »Zavedam se, da bomo nekaj časa orali trdo ledino, saj bomo morali prebroditi začetniške težave in sicer kadrovske, finančne, pomanjkanje repromateriala ter stabilizacijske ukrepe. Prepričan sem, da bomo vse težave rešili le s požrtvovalnim delom nas vseh, s pomočjo družbe nasploh in upam, da bomo lahko kmalu normalno poslovali kot ostali tozdi v okviru DO 1KO. Kako ste se počutili, ko ste vodili prvo sejo delavskega sveta? »Prav nič mi ni bilo nerodno, saj sem navajen »sejanja« na različnih področjih vse do občinske skupščine.« Kako boste kot predsednik delavskega sveta zastavili delo? »Za cilj sem si postavil nasled- Janez Kovačič POPRAVEK V 12. lanski številki IMP Glasnika nam jo je na prvi strani v članku »Ob vstopu v leto 1981« zagodel tiskarski škrat. Zapisali smo, da so se delavci TOZD Industrijska proizvodnja selili v nove pro-zvodne prostore, kar pa ne drži. Pravilno je: delavci TOZD Montažna proizvodnja. Prizadetim se za napako opravičujemo. Uredništvo Glasnika rije: Od delegatov bom zahteval, da bodo redno in točno prihajali na vse seje delavskega sveta, da se bodo konstruktivno vključevali v razprave, ki naj bodo kratke in jedrnate, da bo tako ostalo več časa za izvajanje nalog v proizvodnji. Od strokovnih služb bom terjal, da bodo pravočasno pripravile in dostavljale sejno gradivo ter da bodo materiali čim bolje pripravljeni. Skrbel bom za to, da bodo seje kratke. Skrbel bom za dosledno izvrševanje vseh sprejetih sklepov.« Kako boste uskladili svoje sa-moupravljalske funkcije z delovnimi nalogami? »Želim, da bi celoten kolektiv tozda prav tako kot jaz s polno mero optimizma in pripravljenosti za delo stopil na pot oranja ledine.« Ena bistvenih novosti v odnosih z zdravstvenim domom Ljubljana — TOZD osnovno zdravstveno varstvo Ljubljana-Beži-grad je, da je SOZD IMP podpisal pogodbo, ki jo je ta zdravstveni dom predložil v usklajenem besedilu za leto 1980. Besedilo te pogodbe je plod dokaj obsežnih in žolčnih razprav okrog pripomb IMP ter v predlagani obliki v zadostni meri ščiti interese delavcev IMP v delovanju obratne ambulante. Uspelo nam je doseči pogodbo, ki ne vsebuje 50% pavšala za kurativno dejavnost ambulante, Id nam ga je vsiljeval zdravstveni dom Ljub-Ijana-Bežigrad od aprila meseca sem. Tudi ob spremembi cen pogodba ne bo omogočila ponovno vključitev takega neupravičenega bremena. Invalidi — enakovredni člani socialistične družbe Na sestanku v zdravstvenem domu Bežigrad 12. 12. 1980 je vladalo vzdušje kreativnosti, ki je vsaj po verbalni plati dalo zagotovilo, da bo zdravstveni dom pomagal OZD bežigrajske občine urediti odnose z regionalno zdravstveno skupnostjo ter predvsem vključiti dejavnost obratnih ambulant v OZD v splošni program osnovnega zdravstvenega varstva, ki ga dogovarjamo uporabniki in izva- obratne ambulante, kakor 1 izhaja iz vrste pritožb uporab« kov. Sredi meseca decembra j sedanji zdravnik menda dal odpoved delovnega razmerja m zdravstvenem domu in bo s te«* februarju mesecu 1981 to * j lovno mesto izpraznjeno. Že < „ sestanku v zdravstvenem dol* > Bežigrad smo poudarili, da j r naša osnovna zahteva po podpi* j pogodbe zamenjava zdravnika drugim, ki bo kazal več interes za poglobljeno in vestno delo c pacienti. Na tej zahtevi bomo d< s la vri SOZD IMP vztrajali, saj! ] temeljne prednosti obratne a« s bulante prav v kvaliteti storiti j in določeni meri preventivno! j delovanja take ambulante. I ( delu ostalih delavcev v obral* s ambulanti nimamo pripomb, j Upamo, da bomo v svojih z* < htevah uspeli. Vsekakor pa je p' | trebno organizacijski del, oz roma koordinacijo med IMP i j zdravstvenim domom postavi , na nivo SOZD IMP, kjer se bo« < preprosteje in neposredneje uv* Ijavili interesi delavcev SOŽl 1 IMP, iz različnih TOZD in d< lovnih organizacij. Tak predU smo že podali generalnemu d rektorju SOZD IMP tov. Franc Kumšetu. Poudarjamo, da gre tu samo * informacijo ter da kakršnakc polemika v tem primeru ne ol stoja. BORIS KRIST, dipl. iv V lanskih številkah Glasnika so se vrstili članki s področja reševanja problematike zaposlovanja invalidov, v katerih so bile nanizane izkušnje tozdov IMP, ki imajo zaposlene invalidne delavce. Del tozdov rešuje tovrstno problematiko na osnovi pravilnika o delovnih razmerjih, v katerega so vgrajene določbe o zaposlovanju invalidov, nekateri pa na osnovi zakonskih določil. Problemi, s katerimi se tozdi spopadajo na tem občutljivem področju, so v tem,da marsikdaj v tozdu ni ustreznih del, na katera bi mogli razporediti delavce, ki zaradi invalidnosti ne morejo več normalno opravljati svojega rednega dela. V takih primerih poišče tozd ustrezno delo v sorodni dejavnosti v okviru svoje delovne organizacije, 'kamor potem razporedi invalidnega de-avca. Nemalokrat se tozdi soo-ijo s težavami, ko delavci inva-idi iz drugih republik želijo opraviti rehabilitacijo v kraju vojega stalnega bivališča, inva-idska komisija pa največkrat ztraja pri stališču, naj bi se re-oabilitirali v Sloveniji oziroma v Ljubljani. Velik problem v tozdih je tudi alkoholizem. Delavce, ki so zasvojeni z alkoholom, v ozdih pripravijo do odločitve, da se napotijo na zdravljenje. Nekajkrat je zdravljenje zahtevala disciplinska komisija in komisija za delovna razmerja. Nadaljnji problem so ostareli delavci in delavci, ki so začasno ne- zmožni za delo. V primerih začasne delavčeve nezmožnosti (delavke v jedilnici zaradi higienskega minimuma začasno ne morejo opravljati svojega rednega dela) je težko urediti nadomeščanje. Včasih nastane problem, ko se delavec ne strinja s ponujenim delom. (V takem primeru pokliče TOZD zdravnika). Nemalokrat se zatakne, ko v delavnici, kjer delajo invalidi zmanjka lažjih del, pa morajo invalidnemu delavcu pri težjih delih pomagati zdravi delavci, ki včasih ob tem negodujejo. Problem so bolezni slušnih organov, kronične bolezni itd. Da bi čimbolje rešili probleme na področju zaposlovanja invalidnih delavcev in pripomogli,da bi se invalidni delavci čutili enakovredni zdravim delavcem in zaslužni člani socialistične družbe, se v tozdih nemalo prizadevajo. V ta namen si v nekaterih tozdih samoupravni organi veliko prizadevajo pri dodeljevanju socialne pomoči invalidom. Del tozdov pošilja delavce .vsako leto na sistematične zdravniške preglede. kjer zdravniki odkrivajo znake invalidnosti in predlagajo tozdu naj take delavce zaposli na ustrezna dela. Nekateri tozdi tudi starejše delavce zaposlujejo na lažja dela. V TOZD Elektro-montaža vsako leto pošljejo na priporočilo zdravnikov okoli 30 delavcev v razna zdravilišča. Starejši delavci in invalidi imajo v nekaterih tozdih na osnovi pravilnika o delovnih razmerjih povečan letni dopust. Nekaj tozdov o problemu alkoholizma molči. Le-ti ne povedo ničesar o tem. kako se otepajo tovrstnih težav. Za uspešnejše reševanje problematike zaposlovanja invalidov v prihodnje nameravajo kadrovske službe tozdov bolje sodelovati s samoupravnimi organi in družbeno političnimi organizacijami. Problemi alkoholizma, menijo ponekod, naj bi se reševali v okviru širše družbene skupnosti. V prihodnje imajo nekateri tozdi namen zgraditi delavnice, kjer naj bi delali starejši bolehni delavci in invalidi. Ko sem se v tozdih pogovarjala z delavci invalidi, ki so bili razporejeni na ustrezna dela,'so v glavnem zadovoljni s sedanjim delom in z osebnim dohodkom. Pri delu so uspešni in sc tako ne čutijo odrinjeni in ne manjvredni, ker so invalidi. Mar ne bi kazalo razmišljati o tem, kaj bi se dalo narediti v okviru celotnega SOZD za lažje reševanje problematike zaposlovanja invalidov? M. Primc OBRAZ IZ KOLEKTIVA IVAN JUGOVIČ IVAN JUGOVIČ je po poklicu prodajalec tehnične stroke, v TOZD Montaža Koper je opravljal delo vodje skladišča od leta 1963 do 1975, od tedaj dalje pa delo samostojnega referenta nabave do lanskega marca, ko je zbolel (obolenje hrbtenice), ter bil v bolniškem staležu do lanskega oktobra do invalidske upokojitve. K IMP je prišel leta 1960 iz ljubljanske Metalke, kjer je bil skladiščnik za vodovod in centralno kurjavo. Tako kot v Metalki, je tudi v I\1P (tedanjem Toplovodu) sprva približno 2 leti opravljal delo skladiščnika. Leta 1962 se je s skladiščem Toplovoda preselil na sednji TOZD Trato in tam nadaljeval z delom skladiščnika do julija leta 1963, ko se je moral zaradi bolezni otrok (astma) odseliti z družino iz Ljubljane k morju v Koper. Po veliki zaslugi tovariša Kolbezna se je zaposlil v TOZD Montaža Koper. Ce primerja začetke njegovega službovanja pri IMP z današnjim časom, pravi, da se je v teh 20 letih marsikaj spremenilo. Tako so v IMP danes boljši delovni pogoji in višji osebni dohodki. Za nekatere materiale je bila ves čas, ko je bil še zaposlen, kriza. Glede odnosov-v kolektivu je bil zadovoljen, saj se je razumel s sodelavci. mogoče zaradi pomanjkanj časa, saj je bil pravzaprav po v< dan v skladišču. Ker so to začetni meseci njt gove upokojitve, pravi, da še p< greša delo, ki ga je toliko I« opravljal, vendar se mora sprijz niti z dejstvom, da mu del zdravje ne dopušča. V tem kratkem upokojenske! času še ni napravil načrtov, kakšnim hobijem si bo preganji dolgočasje upokojenskega ži' Ijenja. Sedaj veliko bere. Na doput hodi v rojstno hrvaško Liko. ' decembru lani se je udeležil sre Čanja jubilantov, kamor je bi povabljen kot jubilant z 20 le neprekinjene zaposlitve pri IMF Kolektivu in njegovemu vodstvi je hvaležen, da so se ga spomnil in ga povabili na srečanje, n*1 izročili jubilejno nagrado in p' smeno priznanje za 20Hetnl delo. Ko sem mu v imenu ured ništva Glasnika in v svoje« imenu zaželela vse lepo v let' 1981 ter prijetno upokojensk) življenje, je potem tudi on vošči srečno novo leto celotnemu kit lektivu SOZD IMP. Ivan Jugovič Na družbeno političnem področju je bil enkrat predsednik sindikata v TOZD Montaža Koper. Da bi se družbeno-politično kaj več angažiral, ni bilo »Še nekaj bi rad, da napišete' Glasnik in sicer to, da sem zel1, hvaležen Francu Strgarju, vod! skladišča v nekdanjem Toplovšt du, ki mi je v začetkih službov« nja veliko pomagal pri opravlj« nju skladiščnega dela. M. PRlM^ iR 19 TOZD KLIMA MONTAŽA LETNA KONFERENCA SINDIKATA V TOZD Klima montaža je bila decembra letos letna konfe-^^^enca sindikata ki sta se je poleg j članov sindikata tozda ude-zdrf ez'*a še direktor delovne organi-ina-B^ac'je Promont Anton Zima in Stefan Temlin, sekretar v beži-ogovigrajskem občinskem svetu Zveze UP ms|ndikatov. .•"?j seji je predsednik osnovne rre!i>r®an'zac'je sindikata tozda Ivan aPuh poročal o opravljenem ^len°letnem delu. Med drugim je ston povedal da je imel izvršni odbor ,sej- Čeprav so bili člani zelo fKt|vni, vseeno ni bilo mogoče Uresničiti celotnega programa ela’ kajti pestile so jih težave, ki 'JL^cifične za TOZD montažne “* )avnosti (delovne skupine so ^rešene po gradbiščih v Slo-en,j' in tujini). Izvršni odbor »snovne organizacije sindikata Je stalno sodeloval z osnovno organizacijo ZK in so nekatera P^anja obravnavali skupno in shladili stališča sindikata in snovne organizacije Zveze hornistov. Člani izvršnega odbora sindi-a,a so sodelovali pri sprejema-I planskih dokumentov DO ter samoupravnih interesnih skupnosti ljubljanskih občin. Zadovoljive rezultate je dosegel sindikat na področju družbenega standarda. Pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov so nadaljevali s prizadevanji za nagrajevanje po rezultatih dela. Izvršni odbor je bil aktivno vključen v stabilizacijska prizadevanja. Nadalje je finančno pomagal delavcem, ki jih tarejo socialni problemi (ob dolgotrajnih bolniških izostankih, omogočanje zdravljenja v zdravilišču, pomoč ob izgubi svojca). Izvršni odbor sindikata je za svoje delegate prek občinskega sindikalnega sveta organiziral izobraževanje ter za delavce letovanje v počitniškem domu. Organiziral je tudi letni članski sestanek ter obdaritev otrok za novo leto. V letu 1981 pa bo izvršni odbor kot si je začrtal v programu, nadaljeval z akcijo vključevanja v stabilizacijska prizadevanja TOZD in akcijo človek, delo, produktivnost. Aktivno bo sodeloval pri razporejanju osebnih dohodkov delavcev ter nagrajevanju delavcev po rezultatih dela pri izvajanju samou- pravnih splošnih aktov TOZD in DO, v odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Posebno skrb bo namenil delovnemu človeku in njegovim življenjskim razmeram. Skrbeti namerava za kulturno življenje delavcev, za izvajanje športne rekreacije delavcev ter za družbeno politično izobraževanje delavcev. Na seji konference sindikata je bil sprejet tudi finančni načrt izvršnega odbora OOS za prihodnje leto, ki predvideva 567.000 dinarjev prihodka (članarina, prispevki od dotacij, drugi prihodki) ter 45.000 dinarjev izdatkov za uresničitev programa v letu 1981. Ob tej priliki so za dolgoletno in uspešno delo v sindikatu dobili priznanja ter knjigo Tovariš Tito: Silvester Žot, Jakob Vilhar, Jože Kralj in Vinko Čeh. Za zaključek je zapel nekaj pesmi ženski pevski zbor Delavskega prosvetnega društva Svoboda Črnuče pod vodstvom zborovodje Milana Otrina. V lepo pripravljeni delavnici so po končanem programu pripravili zakusko. TOZD PANONIJA Izstop iz poslovne skupnosti Fužinar Proizvodni program IMP TOZD Panonija Murska Sobota obsega 60 % kmetijske mehanizacije in 40 % industrijske kooperacije in industrijske opreme. Prodajo kot posrednik za kmetijsko mehanizacijo opravlja Poslovna skupnost za marketing FUŽINAR Ljubljana in to skoraj v celoti. Del izdelkov iz te proizvodnje in ostalo industrijsko opremo in kooperacijske izdelke prodaja Panonija sama. Po Samoupravnem sporazmu bi morala TOZD Panonija za leto 1981 rabi* bra j il od rja tein o Že« Dom na Vojskem februarja odprt d* I^aptacija doma na Vojskem, ki so jo delavci Zidgrada iz Idrije za-e 1 lansko jesen, bo v januarju zaključena. Približno enomesečno za- don1 mU-do ie povzročila letošnja izredna zima, ko so morali gradbeniki dela da j >Cc*trat prekiniti. O poslovanju doma na Vojskem bo sredi januarja dpi' razPr|lvQaI in odločal svet počitniške skupnosti, ki bo obenem raz-,jli2 Pravljal tudi o nadaljevanju akcije za združevanje sredstev. ere* n telo • Poteku priprav za adapta-o di CČJ0 smo že poročali. Predračun-sai j ?.. vrednost del je znašala 3 mi-. ati “JOne dinarjev, ki naj bi jih pri-irj(i :^ey.a*e vse temeljne organizaci-l-,' .a žalost so svoj delež ; zdru- nos i'i i- <-a,us( so svoj delež zdru-; I Zl.e *e nekatere. Da pa bi omogo-rafl V nemoten potek del, je delav-, ? , svet TOZD TI O namensko h’ zi lz,ločil L5 milijona dinarjev iz či-stega dohodka v sklad skupne P°rabe, delavski svet SOZD pa p | 1^. sprejel sklep, da se za adapta-avi -° Inhko uporabi takrat še pro-sJt del amortizacije počitniške skupnosti. Ko so začeli delati, se je kaj malu postavilo vprašanje: ali °m temeljito obnoviti ali pa za-ostiti le zahtevam sanitarne inš-Pckcije. Odgovorni delavci so se Popolnoma: pravilno odločili za Prvo možnost, kar je pomenilo ndi dodatna dela in seveda povečanje stroškov. Po oceni bodo oodatna dela veljala 800 tisoč dinarjev — 350 tisoč dinarjev gradbena, prav toliko tudi instalacijska, 100 tisoč dinarjev pa ostala. S tem bo sedanja adaptacija zaključena in lepo urejen dom na Vojskem s 40 ležišči bo lahko sprejel prve goste. Akcijo združevanja sredstev je potrebno nadaljevati iz dveh razlogov: 1. združiti je treba dodatnih 800 tisoč dinarjev. 2. delovni organizaciji TIO je treba vrniti vsaj ustrezen del sredstev, kar je bilo dogovorjeno na začetku akcije. V nadaljevanju objavljamo razdelilnik za združevanje sredstev, ki so ga vse temeljne organizacije prejele v januarju in ponovno v aprilu lani. Objavljamo tudi podatke o doslej združenih sredstvih. Obenem navajamo še en zanimiv podatek. V počitniški skupnosti je združenih nekaj nad 20 milijonov dinarjev (brez Voj- Sodelavcu Jožetu Štangarju v spomin Nepričakovana in žalostna vest, da si nas 20.11.1980 za vedno zapustil, nas je globoko pretresla. Do zadnjega smo “pali in pričakovali, da boš ozdravel in se zopet vrnil v našo Sr d -°" J°da kruta bolezen tudi tebi ni prizanesla. ojen 3. 4.1959 v Ljubljani, si se v rani mladosti odločil j.a P?klic kovinske stroke, in v letu 1974 prišel v naš kolek-v. 5> svojim požrtvovalnim in neumornim delom si opozoril s* s tem pridobil veliko iskrenih prijateljev. S svojo nov ti n1 T F M F »4*1 MIJA Z U ? / mtm <7 Z d 4 A/ 7 F ■Slot C E L i V A A L ar7 55£2S Zj l J A 7 B R A' / lč mve ) V 0 iSU, ssSl. A V ' b A 5 "F1 Z K / tT Inrn u>b J mU N Z A V .•? TT" T" Mtaom - jtfM A A 5 •te- lim' tam B 0 N A A' A T t? r 7 i Z mm G Hj 0 ? A z T m tc P A £ r Zj 7 F hN 9 ? Z 0 j) A B* v /* L A 22 MO/ 7 A tgr 7 4 /C A A A/ KS' X A 1/ A SE F A/ T Z F r s (7 4 at S E. , c 3] Z A A' J A mm 5 / J A j A t A miti 1 5 7 Z A A/ 'OŠ? v Z1 r A A 7 I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Prejeli smo 210 rešitev. Žreb je nagraderazdelil takole: 1. Marijan Gantar — TOZD TIO IDRIJA 2. Fedor Cankar — TOZD Projektivni biro 3. Žarko Zavrl — TOZD Dvigalo 4. Marija Primc — DS SOZD — SEOP 5. Olivija Čirič "— TOZD TEN Zahvale Ob tragični izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem TOZD Elek-tromontaža in OO sindikata za darovane vence in izrečeno sožalje. Iskrena hvala tudi sodelavcem gradbišča Julon za materialno pomoč in izraze sožalja. Vsem prav lepa hvala. FRANC FI AJNIK Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata DS DO Pro-mont za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. MILKA JOVAN ni tv ni ni n! m Ob smrti moje matere Erne Cankar se v svojem in očetovem imenu iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in poklonjeno cvetje, kakor tudi udeležbo na pogrebu, vsem sodelavcem TOZD Projektivni biro in sindikalni organizaciji PB. FEDJA CANKAR Z —N Objava prostih del in nalog v Iraku TOZD Inženiring izvoz-uvoz razpisuje prosta dela in naloge za: — vodje projektov in montaž Za opravljanje del vodje projekta ali vodje montaže iščemo delavce, ki imajo dokončano višjo ali srednjo šolo tehnične smeri, 5 let prakse na projektno-operativno-izvedbenem področju. Delovno razmerje v Iraku sklenemo za dobo 2. let. Prošnje sprejema 15 dni po objavi kadrovsko-splošna služba DO IZIP, Titova 37, Ljubljana V___________________________________________________________J Občni zbor planincev Planinsko društvo IMP prireja občni zbor planincev, ki bo dne 16.1. 1981 ob 16. uri v prostorih cen- tralne kuhinje, Vojkova ul. 58. Vabljeni vsi planinci! UO PD IMP