Erscheint leden Samstag
Einzelpreis 10 Rnl
STAJERSKIGOSPODA
Verlas und Schriftteitmg: Marburg a. d. Drau, Badgasse 8 - Fernruf 23-67 - Bezugspreise: In der Ostmark: Vierteljährlich IM 1.20 einschl. 9 Hof Peslgehiihr; im Mtrelch: RM f.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 10 Hpf Zeitungszustellgebühr
Postscheckkonto Wien Kr. 55030
il. Jahrgang
Marburg a. d. Dran, Samstag 22. August 1942
Nr. 34
Poskus invazije ob Kanalski oba»
Katastrofalen poraz anglo-ameriških ekspedicijskih ¡719 1 Alf I i W čet, ki so poskusile skupno z De Gaulle-isti iz-krcanje pri mestu Dfeppe - Velike in krvave izgube sovražnika - 1500 mož ujetih - Nemška obramba atlantiške obale se je sijajno izkazala - Novi sijajni podvigi nemških podmornic
V sredo, dne 19. avgusta, }e sporočilo nemško vrhovno poveljstvo sledečo posebno vest:
Velikopotezno izkrcanje angleških, ameriških in de Gaulle-ističnih čet v jakosti ene divizije kot prvi val, izvedeno v današnjih jutranjih urah na francoski kanalski obali pri Dieppe-u, hi sicer pod zaščito močnih pomorskih in letalskih sil ter z uporabo izkrca-»ih tankov, se je izjalovilo v obrambi nemške obalne zaščite s krvavimi Izgubami za sovražnika. Od 16. ure na-prei se ne nahaja noben oborožen sovražnik več na suhozemlju. Ta velik uspeh je bil uresničen, ne da bi se bilo uporabilo kake pomembnejše rezerve višjega vodstva. Iz pomočil nemških čet ter iz izpovedi ujetnikov izhaja, da se je operacija izkrcanja odigrala takole:
Prvi val sovražnih čet ie na visokem tmorju zapustil transport nike ter ie na kakih 300 do 400 čolnih dosegel obalo ob 0.05. uri pod zaščito 13 do 15 križark, rušilcev in lovskih eska-dril. V ozadja je stala plavajoča rezerva šesterih transportnikov in treh tovornih ladij, bolj severno pa še 26 transportnih ladij kot operativna rezerva, morda kot glavnina ekspedicijskih čet. Ta glavnina bi prišla na Vrsto šele tedaj, ko bi se bilo prvemu
valu izkrcanih čet posrečilo ustvariti mostišče okrog dieppskega pristanišča. Do tega pa ni prišlo. Izkrcan sovražnik Je bil v borbi na kratko di-stanco povsod poražen, razbit, in je moral nazaj v morje. Našteli so 28 izkrcanih tankov, ki so bili v borbi uničeni. Hrabra obalna posadka je držala vse postojanke. Nemške čete so ujele 1500 mož, med njimi 60 kanadskih oficirjev. Krvave izgube, ki jih je beležil sovražnik, so izredno velike. Z artilerijskim ognjem so potopili tri sovražne rušilce, dve torpedovki in dva transportnika. Nemško letalstvo je zbilo v bojih 83 sovražnih letal, potopilo pa je dva posebna parnika za prevoz čet in nek hitri čoln, mimo tega pa je poškodovalo s težkimi bombami pet križark aH velikih rušilcev ter še dva transportnika.
Sovražnik je zadobil pri tem poskusu izkrcanja, ki naj bi bil služil samo političnim svrham in ki se je v ostalem rogal vsaki vojaški pameti, uničujoč poraz. Nemška straža na zapadu je dala diletantskemu podjetju dostojen odgovor. Ta obramba pričakuje v ostalem vse nadaljnje poskuse tega sovražnika z mirom in močjo oborožene sile, ki je zmagala že v stotinah bitk.
Tako se glasi poročilo o sijajno od-
Zur Geleltzug-Katastrophe Im Mlttelmeer
Weltbitd-GEese
bitem in velikopotezno zasnovanem izkrcanju Angležev in Amerikancev pri Dieppe-u. Angleži so prejeli tudi v preteklem tednu celo vrsto hudih udarcev za njihovo oskrbovalno plovbo. Operacije proti Angliji so potekale v obdobju od našega zadnjega poročila po sledečem vrstnem redu:
Angleži so hoteli spraviti pretekli ponedeljek ogromno spremljavo 21 velikih tovornih ladij, ki jo je ščitilo 25 vojnih ladij, očividno v Aleksan-drijo, da bi pomagali angleški fronti v Egiptu. Nemško-italijanske pomorske in letalske sile so to spremljavo neprestano napadale ter potopile do 13. avgusta devet ladij z 90.000 hrt. Težko poškodovana sta bila angleški nosilec letal »Furius« in ameriški nosilec letal »Wasp«, ki je zgorel. Spremljava ie bila popolnoma razbita*
Nemško letalstvo }e po poročilu ž dne 14. t m. uspešno napadalo angleško južno obalo, ponoči pa mesto Norwich, kjer so nastali veliki požari
Po poznejših poročilih so nemške in italijanske vojne sile v Sredozemskem morju potopile razen nosilca letal »Eagle« (22.600 ton) tudi dve križar-ki; ena od njiju je bila križarka »Manchester« (9300 ton) in tri rušilce.
V noči na 15. avgusta je bilo bombardirano mesto Ipswich, kjer so izzvale bombe velike požare in eksplozije.
Od 3. do 13. avgusta so Angleži izgubili 154 letal. Nemško letalstvo pogreša v istem časa 45 lastnih letal.
Dne 17. avgusta je bila sporočena posebna vest, da so nemške podmornice v Severnem morju, v obalnih vodah Severne in Srednje Amerike* ob zapadnoafriški obali ter v Atlantiku potopile 19 ladij s skupno 105.772 brt ter še dve transportni radernici; Tri nadaljnje ladje so bile težko po« žkodovane.
\\	K^ßlogodorhojt ^n^a
Armafir^^Worvfibilowfk	öajduiW
• Waikop ^^mNerin/tomi/koja J/Buücnnowfk	i
i^\£eorgiewlk	Kis/jaf
B«^/»»^^Zlbrus	,y
Orttiowkidze
i *§5r5M 3 rmX^Ty
t'Muro?
{TIFÜM

Eifenbahn —Ölleitung Maß fr. P3oooooo 1
Scherl-Bilderdienst-M.
Karte zu den Operationen der deutschen Truppen im Vorgelände des Kaukasus. Das auf über 1100 Kilometer vom Schwarzen bis zum Kaspischen Meer sich erstreckende Hochgebirge erreicht mit dem Elbrus (5630 Meter) seine höchste Höhe. Die gewaltigen Bergmassive fallen gegen Süden steil ab, während sie im Norden meist stufenartig verlaufen
¥ Kavkazu vedno globlje proti jugu
Sovjetski napadi vzhodno od Vjasme in pri Rževu odbiti - Sovjeti so ob Donu izgubili skoro 13.000 ujetnikov - Potek operacij na vzhodni fronti
Na vzhodni fronti so se tudi v preteklem tednu odigravale mestoma zelo žilave napadalne in obrambne bitke. Tako so nemške in zavezniške čete že pretekli četrtek vrgle sovražnika v Kavkazu dalje proti vzhodu ter so nemške hitre čete severno od Maniča zavzele v naglem sunku glavno mesto kalmiškega področja Elista. Med Volgo in Donom so v istem času nemške in romunske čete v trdih bojih proti dobro utrjenim boljševiškim postojankam pridobile na terenu. V prostoru okrog Voroneša so se medtem razbili vsi boliševiški razbremenilni napadi. V teh bojih dne 11. in 12. avgusta je bilo s pomočjo letal-
18. avgusta je prispela zopet nova posebna vest: nemške podmornice so iz spremljav ter posamezno potopile v Atlantiku, Severnem morju in Sredozemskem morju enajst ladij s skup-rci 72.000 brt ter neko pomožno kri-zr rko z 12.000 brt.
V noči na 18. avgust je angleško letalstvo napadlo zapadno Nemčijo. Pri tem je nastala škoda v stanovanj-
• ih delih mesta Osnabrück. Civilno
obivalstvo ie imelo izgube. Trije
mbniki so bili zbiti na tla. Po dnevu < po noči so nemški letalski odredi bombardirali razne cilje v južni in ju-Tozapadni Angliji, zlasti Norwich. ®Pri nekem napadu angleških topničark in torpedovk na neko nemško spremljavo sta bila dva sovražna hitra čolna potopljena. Računati je tudi s tem, da aia se po tonila še dva čolna.
stva uničenih 234 sovražnih tankov. Jugovzhodno in severno od Rževa so divjale pretekli četrtek hude obrambne borbe. Samo v sredo je bilo v tem odseku uničenih 77 sovjetskih tankov. Jugovzhodno od jezera Ilmen je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade. 11. in 12. avgusta je bilo na vzhodni fronti zbitih 161 sovjetskih letal. Nemci pogrešajo osem lastnih letal.
Po poročilu z dne 14. avgusta so nemške čete v Kavkazu vidno in dobro napredovale kljub žilavemu odporu umikajočega se sovražnika. V velikem loku Dona so nemški lovci skupno s protiletalsko artilerijo sestrelili 35 od 45 napadaiočih sovjetskih letal. Tudi po tem poročilu so se izjalovili vsi napadi boljševikov vzhodno od Vjasme, pri Rževu, jugovzhodno od jezera Ilmen ter ob Volhovu.
V Kavkazu so nemške in zavezniške čete po poročilu z dne 16. t. m. zlomile odpor tistih sovjetskih sil, ki so imele braniti oziroma kriti sovjetski umik. Letalstvo je pri tem uspešno napadalo črnomorske luke, kjer je bilo potopljenih in poškodovanih več sovjetskih transportnih ladij. V velikem loku Dona so nemške pehotne divizije skupno s hitrimi odredi ter v ozkem sodelovanju z letalstvom prodrle do reke Don.
Nemške čete so po poročilu z dne 17. avgusta uspešno prodirale južno ob spodnjem Kubanu ter v severoza-padnem delu Kavkaza. V velikem loku
Dona je bil sovražnik medtem povsod uničujoče poražen in so nemške čete povsod dosegle reko. S tem je vsa kotlina Dona popolnoma v nemških in zavezniških rokah.
Vzhodno od Vjasme in pri Rževu se nahajajo nemške čete v težkih obrambnih bojih. Vsi sovražni napadi so se izjalovili ob hrabrosti in žila-vosti nemških čet.
Tudi na severu vzhodne fronte so nemške čete odbile več sovražnih napadov. Pri tem so bile razne sovjetske priprave uničene v skupnem ar-tilerijskem ognju.
Po poročilu z dne 18. avgusta nadaljujejo nemške in zavezniške čete svoje uspešne napadalne operacije v Kavkazu spričo žilavega sovražnikovega odpora, slabega terena in tropske vročine. V lukah Črnega morja je nemško letalstvo potopilo celo vrsto sovražnih ladij. V velikem loku Dona je bilo v bojih od 15. do 17. avgusta ujetih 12.800 sovjetov, zaplenjenih oziroma uničenih pa je bilo 47 tankov in 252 topov.
Vzhodno od Vjasme so bili razni sovražni napadi odbiti z nemškimi protisunki. V prostoru okrog Rževa je sovražnik napadal z močnimi pe-
D r D c k un-l Verlar: Marburger Verlas»- «nd D-nckereiGes m b H - Verlagsleitung: Egon Baumgartner: Haunfschriftleiter Friedrich Ooiob: alte in Marburg a d. Drau Badeasse 6
Zur Zell für Anzeigen die Preisliste "r. i vom
1. Juli 19« gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei hfiherer Oewall oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-seldes.
V težave se pogrešajo
Churchillov obisk v Moskvi je z bengalično lučjo razsvetlil mračno si' tuacijo, v katerem se nahaja sovražni tabor. Doslej je bilo še vedno tako, da so Churchillovim obiskom v inozemstvu sledila nova razočaranja za koalicijo, ki bi v svojem sovraštvu hotela uničiti Nemčijo, Italijo, Japonsko in z njimi tudi vse mlade narode Evrope in Azije. Položaj, v katerega so'zabredli naši sovražniki v svoji oholi bahavosti, ni nikakor zavidanja vreden. Povsod, kamorkoli se oprejo njihovi strategi in vojskovodje, sami neuspehi in porazi. V vsem dosedanjem poteku vojne nimajo zabeležiti niti enega samega vidnega in za nadaljevanje vojne vsaj količkaj pomembnega teritorijalnega ali vojaškega uspeha. Sedaj, ko nemške divizije hite zmagovito proti obali Kaspi-škega jezera, je prikipela vojaška kriza Sovjetije do vrhunca. V Moskvi vedo prav dobro, kaj pomeni nemški udarec proti Kavkazu in proti ustju Volge ... Tudi v Angliji so razumeli pomen nemških zmag na jugu vzhodne fronte, kjer je v nevarnosti nafta kot dragocen faktor za sovjetsko vojskovanje. Na svetovnih morjih potapljajo nemške podmornice sovražne konvoje s tako doslednostjo, da se v Londonu in Washingtonu že prijem-Ijejo za glave. Dan za dnevom izgubljajo tonažo, ki bi jo nujno potrebovali za pereče oskrbovanje afriške fronte, za dovoze na Irsko itd. Kritična situacija, v kateri se nahajajo rAnglija, Amerika in najbolj še Sov-jetija, je rodila zamisel o ustanovitvi »druge fronte«. To zahtevo je postavila Moskva, ki hoče imeti razbremenitev za svoj obupni položaj. Zamisel je s stališča sovražnih zaveznikov prav lepa, celo mikavna, toda njena izvedba je najtrši oreh nasprotne strategije. Ne gre namreč samo za tisto tonažo, ki bi jo potrebovali za velikopotezno izkrcanje svojih čet na evropskem kontinentu, gre za tako-zvano Arhimedovo točko: kje naj se izkrcajo Angleži in Amerikanci. Fiih-rer je v svoji previdni strategiji računal tudi s tako možnostjo, zato je
PK-Aufn.: Kriegsb. Kipper-Atl. (Wb.) Vormarsch im großen Donbogen
utrdil vso francosko, belgijsko in nizozemsko obalo — da ne govorimo o nemški obali sami, ki je budno zastražena — z jeklom in betonom tako silno, da ni ekspedicijske vojske na svetu, ki bi zamogla stopiti kjerkoli na kontinent. Zapad je tudi vojaško tako dobro zaseden in organiziran, da bi po besedah Reichsministra dr. Goebbelsa doživeli Amerikanci »dostojen sprejem« nemških vojakov, ki že komaj čakajo, da bi se malce poigrali z vojaško neizvežbanimi in neizkušenimi borci za plutokratske idole.
V Moskvi so brez dvoma delali žalostno bilanco dosedanjega vojskovanja. Tuhtali so nedvomno o vseh možnostih, ki bi jih utegnila še dovoliti nenaklonjena bodočnost. Churchill prav gotovo ni razveselil Stalina, če mu je zagotovil, da se mora sovjetska vojska še dalje sama boriti, ker Anglija v doglednem času ne more pomagati tako, kakor si zamišljajo gospodje »tovariši« v Kremi ju. Danes si je tudi že nevtralno inozemstvo na jasnem, da je Churchill potoval v Moskvo samo zato, da bi potolažil Stalina in se prepričal o stabilnosti boljševiškega režima. Ne smemo namreč pozabiti, da je Anglija, ki je v tej vojni žrtvovala že cel tucat narodov na oltarju svoje hegemonije, namenila Sovjetiji od vsega početka vlogo glavnega bojišča, na katerem naj bi se nemške armade porazgubile
hotnimi in fantovskimi odredi. Vsi ti napadi so bili odbiti. Od 30. julija do 18. avgusta je bilo v tem prostoru Uničenih 1068 sovjetskih tankov.
Na severu vzhodne fronte se je medtem izjalovilo več sovražnih napadov. V Kavkazu pa so nemške in slovaške čete v nepreglednem terenu premagale več cestnih zapor in mini-fanih odsekov ter prodirajo sedai proti lugu. Nemško letalstvo le tudi 19. av-
gusta opetovano bombardiralo pristanišča v Črnem morju, kjer ie bilo potopljenih več sovražnih ladij. Druge ladje, med njimi neki rušilec, so bile težko poškodovane.
Pri Voronešu }e izgubil sovražnik v času od 11. do 17. avgusta 2561 ujetnikov, 500 tankov, 31 topov in 250 strojnic ter metalcev min. Krvave izgube boljševikov so bile Izredno velike.
in izmučile. Churchill se prav dobro zaveda, da je Sovjetija v računih za* veznikov ena izmed največjih posto-' jank. Čim pade ta postojanka, je po* raz, ki se že itak odraža na obzorju, postal neizogiben.
V moskovskih razgovorih je igralo vprašanje anglo-ameriške pomoči vsekakor vidno vlogo. Pa tudi v tem vprašanju se gotovo niso mogli zedi-niti, ker je taka pomoč praktično skoro neizvedljiva. Ameriške ladje, ki vozijo proti Murmansku, se znaj* dejo vsled velike vnetosti nemških podmornic navadno na dnu morja. Vladivostok pa danes vsled čuječno-sti japonske mornarice ni več pristanišče, kjer bi boljševiki lahko mirno razkladali ameriške tanke, letala itd. Če prištejemo še fatalno situacijo glede druge fronte, dobimo takoj pravo sliko razpoloženja v sovražnem taboru. V Moskvi so si napijali Stalin, Churchill in Harriman, ali vse te napitnice so bile zgolj samoprevara. Prodiranje nemških armad na jugu vzhodne fronte je jeklena stvarnost, vzvišena nad vsemi »načrti«, ki jih kujejo doslej povsod poraženi nasprotniki novega evropskega in azijskega reda. Bilanca moskovskih razgovorov je bila po vsem tem zelo klaverna. Stalin letos ne more računati na kako količkaj izdatno pomoč in tako se bo moral Timošenko braniti sam, kakor bo vedel in znal. Veliki hrup, ki so ga sovražniki uprizorili z moskovskim obiskom Mr, Churchilla, je imel edinole namen, potolažiti javno mnenje sovražnega tabora ter mu vliti novih upov za bodoče podvige. To je sicer malo, je pa tudi vse.
* V Altdorf-u pri Wisell-u je dne 18.
avgusta umrl v 80. letu starosti ugledni in daleč na okrog znani posestnik in bivši trgovec Martin Frece.
j s Seite 4
Churchill v Moskvi
Angleški premi er je pohitel k postelji smrtno ranjene Sovje-tije, da bi ji dal injekcijo - Vprašanja, ki so tvorila predmet razgovorov med Churchillom in Stalinom
Iz Berlina poročajo: Kakor je izvedel Deutsches Nachrichtenbüro (Nemški poročevalski urad), se nahaja Churchill od 13. t. m. v Moskvi. V njegovem spremstyu se nahaja razen nekaterih angleških generalov tudi Rooseveltov zastopnik Harriman. V Moskvo je prispel nadalje ameriški veleposlanik iz Ankare, Steinhardt. Churchill se je odkril za letalsko pot Kaira—Teheran ter je storil vse. da ie ostalo njegovo potovanje tajno. To je razumljivo tembolj, ker so ga velike skrbi in popolna brezglavost glede nadaljevanja vojne prisilile k potovanju v Moskvo.
Iz diplomatskih krogov v Bernu je nedavno objavil švedski list »Afton-bladet« informacije, glasom katerih so označili smoter potovanja takole: 1. Churchilla je zaskrbel težak položaj, v katerega je spravil nemški pohod na vzhodu Sovjetsko Unijo. Churchill je rSdi tega smatral za nujno potrebo, s svojo osebno navzočnostjo podžgati odpor Sov>2tije. in sicer z vsemi sredstvi. 2. Churchill je smatral za potrebno, Stalinu osebno predočiti svoje mnen.ie o položaju in vprašanju »druge fronte«. 3. Churchill se je hotel
osebno prepričati o stabilnosti sovjetskega režima. Ogledati- si je hotel pri tej priliki tudi take sile. ki bi bile v slučaju krize sovjetskega režima pripravljetK ter v stanju, nadaljevati vojno ob strani Anglije.
Angleška agencija Reuter je morala v ponedeljek opoldan objaviti kratko uradno vest. s katero je potrdila Churchillov obisk v Moskvj. Neka druga angleška poročevalska agencija pa je javila preko tega. da sta Churchill in Harriman že odpotovala iz Moskve, in sicer v ponedeljek zjutraj.
Churchill je po teh poročilih baje odklonil spre>3m časnikarjev in prav tako tudi ni hotel podati nikakšne izjave. Churchillov» nengdno potovanje v Moskvo je pač najboljše merilo za rastočo resnost položaja, v katerem se nahaja Sovjetska Unija. Zdravnik hiti k postelji bolnika, da bi mu dal potrebno injekcijo. Churchillova naloga je bila v tem slučaju posebno de-likatna. saj je moral boljševiškemu zavezniku kmalu nato. ko je v Wa-shingtonu prosil za ameriško pomoč, jasno odgovoriti, kaj je spričo vojaškega položaja Sov>:tije z zahtevo po ustanovitvi druge fronte.
Angiija v globini svoje krize
Obupno moledovanje v Moskvi - Churchill je padel pred Stalinom na kolena - Posameznosti o sestanku Churchilla s Stalinom v Moskvi
Iz Berlina poročajo: Anglo-ameri-ško-sovjetska agitacija se trudi na vse kriplje. da bi prikazala Churchillov obisk v Moskvi kot »velik dogodek«. Na ta način bi hotela omenjena agitacija odvrniti pozornost lastne publike in svetovne javnosti od kritičnega položaja, v katerega so zabredli zavezniki v svojem vojskovanju s silami Trojnega pakta.
Sedaj priznavajo tudi že angleški glasovi, da je Churchillovo potovanje
v Moskvo predznak bližajoče se nove katastrofe. Tako na primer je dejal komentator londonske poročevalske službe za Pacifik, Tahoe Hoal. v torek predpoldne sledeče:
»Trenutek, ki si ga je izbral Churchill za svoj obisk, ne bi mogel biti bolj dramatičen. Položaj na vzhodni fronti in zlasti na jugu, k>2r prodirajo Nemci v Kavkaz, je izredno mračen.«
S tem je govornik londonskega radia priznal, da je isti Churchill, ki je
l&it vetdukkeîk
von 21J0 bis 5™ Uhr!
še 1. 1919 označil boljševizem kot ti-ranstvo vseh zgodovinskih tiranij, padel pred eksponentom tega boljševizma, Stalinom, na kolena. Churchill se boji, da bi utegnil zgubiti boljše-viško hrano za nemške topove. „
Kako nizko je padla Anglija, dokazujejo tudi anglo-sovjetska poročila o spiejemu angleškega ministrskega predsednika v Moskvi. Na moskov. skem letališču sta pozdravila Churchilla samo Vorošilov in Moiotov. »Stalin je bil zaposlen v K remiju.« Vsekakor je računal Churchill, da ga bo Stalin osebno pozdravil na vzletišču. Bil je malo zagrenjen in je to svojo osuplost manifestiral tudi v prvih izjavah na sovjetskih tleh. Hvalil je sovjetsko vojsko in lepoto ruske zemlje, obenem pa je pristavil, da izgledajo moskovske hiše »od zgoraj zelo ozke«.
Churchill je bil prav gotovo zaskrbljen glede svoje osebne varnosti v Sovjetski Uniji. V njegovem spremstvu se je namreč nahajal C. R. Thompson, komandant londonske f>o-licije, in še njegov osebni detektiv. Tri letala, v katerih so potovali Chtir-chill, Rooseveltov zaupnik Harriman in ostalo spremstvo, so spremljali sovjetski lovci. Churchillov prihod t Moskvo je bil zavit v kopreno velike tajinstvenosti. Neko poročilo iz .Moskve pravi: »Razen tistih, ki so se udeležili razgovorov Irl razen informiranih uradnikov in vojakov na letališču ni nikdo videl Churchilla za časa njegovega bivanja v Moskvi.«
Tudi dejstvo, da moskovska poročila ne vedo ničesar poročati o vsebini razgovorov, je zgovoren dokaz za obuono stanje, v katerem se nahaja Velika Britanija, istotako pa tudi Sovjetska Unija. Nobenega dvoma torej ne more biti o tem. da je bila skupna brezglavost in skupna skrb
KRI EGSHILFSWERK rDAS D£UT$CHE
KOTE KREUZ 1942
3 Prispete te v . zadiio letošnjo cestno zbirko za Nemški Rdeči Križ,
ki se vrši v soboto in v nedeljo dne 22. in 25. avgusta 1942!
¡¡VVTTTl


1$TRâ$$EN$AMMLUNG2&/23.ÂUGUSÏ
m.zo
List zaključuje svoja izvajanja z ostrim napadom na angleško zunanjo politiko in diplomacijo ter prihaja do sledečega zaključka: »Sedanjo vojno je v glavnem zakrivila diplomacija. Nikoli nas ne bi bili zmanevrirali v položaj, v katerem se moramo oboro-ževati skoro preko človeških moči.«
Churchill v žarišču angleške kritike
„Z besedami ne more uničiti sovražnika" - Vojni položaj na
vseh frontah vedno bolj neugoden" .
Angleški ministrski predsednik Churchill je že zopet tarča najostrej-ših kritik angleškega tiska, ki izraža skrajno nezadovoljnost z njegovim načinom vojskovanja. Tako piše znani angleški list »New Statesman and Nation« — primerjajoč Drake-jevo dobo s sedanjo vojno — med drugim sledeče *
»Ako Drake ne bi bil ničesar drugega izvajail kot evakuacije in tako-zvane načrtne umike, se imperij sptoh nikdar ne bi bil rodil. Samo z besedami ni mogoče uničiti voditeljev sovražnih sil in njihovih vojnih trum. Naši politiki nam venomer zagotavljajo, da je treba novih naporov. Toda: novih naporov? Čemu le! Morda za načrte, ki so se že izkazali kot udarci v zrak? Kar potrebujemo, so nove ideje. Z žrtvami in trpljenjem ni mogoče zmagati, čeprav je mnogo ljudi tega mnenja. Angleško javnost so že tolikanj zmotili, da se je že navadila vrednotiti vsak »uspešen umik« kot veliko vojaško storitev, celo kot stra-tegičen uspeh. Toda večno ne bo vztrajala pri tem stališču.« ____
glede nadaljnjega razvoza vojne glavni predmet moskovskih razgovorov. Da ni'šlo vse gladko, dokazuje tudi neko Reuterjevo poročilo, po katerem je povzel besedo tudi general Wavell. Omeniti je treba nadalje, da le imel Churchill na svojem poletu v Moskvo v Kairi sestanek z južnoafriškim ministrskim predsednikom Smutsom.
Reuter se sila trudi, prikazati moskovske razgovore tako, kakor da so se vršil v ozračju »prisrčnosti in popolne odkritosti«. Da bi nekako potrdili to »prisrčnost«, so priredili kremlski oblastniki velik banket, ki mu je predsedoval sam Stalin, ki je bil baje »izvrstne volje«. Churchill, Stalin in Harriman so v svojih napit-nicah potrdili anglo-ameriško-sovjet-sko prijateljstvo v vojni in v miru. Od 25 napitnic, ki so se vrstile omenjenega večera, jih je imel sam Stalin okrog pol tucata. Banket je trajal preko polnoči.
Tako je prišel tudi Churchill pri tem banketu na svoj račun. To je izrecno potrdil v svoji poslovilni brzojavki, naslovljeni na Stalina. V tej brzojavki je Churchill zlasti povdaril »tovariško držanje in gostoljubnost« Stalina. V neki drugi izjavi je Churchill imenoval Stalina »svojega brata in tovariša, s katerim bom vojno nadaljeval do uničenja sovražnika«.
Te izjave dokazujejo, kako nizko je padla Anglija, ki se nahaja sedaj na dnu svoje krize. Nekoč je označevala ponosna Anglija boljševike kot »dru-hal«, danes pa se brati s kremlskimi oblastniki tisti državnik, ki je nekoč dejal, da bolj&viki niso vredni nika-kega zaupanja.
Nič manj zanimiva je sodba, ki jo je objavil londonski list »Evening Standard«, ugotavljajoč, da se vojaški položaj* razvija vedno neugodneje za zaveznike, pa najsi bo to sedaj na tem ali onem bojišču. Iz nobenega kraja sveta sedaj ne pridejo v London nikaka poročila, ki bi zamogra potolažiti ali ojunačiti angleškega ljudstva. Najhuje je sedaj za zaveznike na »vzhodni fronti«. Tu so sovjeti izgubili več kot samo zemljo. Vsa mreža sovjetskega dovoza je v neredu, pa tudi izgube na ljudeh in materija!« niso bile »malenkostne«.
TV I t _
u r c i j a
Zanimalo bo citati nekaj o državi, ki se nahaja v prednji Aziji in ki deloma sega tudi na Balkan ali v Evropo. Mišljena je Turčija ali v turškem jeziku Turkiye, Medtem ko so dežele, ki jo obdajajo in sicer: na severu Črno morje in Sovjetija, na vzhodu Iran, Irak in Sirija, na jugu Sredozemsko morje in na zahodu Egejsko morje, Grčija in Bolgarija posredno ali neposredno že davno potegnjene v sedanji bojni metež, stoji Turčija še vedno strogo nevtralno, ne da bi se pri tem zamerila eni ali drugi vojskujoči strani.
Turčija, ki je pred svetovno vojno kot sultanat ali cesarjevina obsegala večino arabskega sveta, je po konferenci v San Remo in mirovni pogodbi, ki so jo sklenili oziroma diktirali avgusta 1920 v Sevres-u izgubila Sirijo, Mezopotamijo in Arabijo ter postala nekakšna notranja država brez vsake vojaške, gospodarske ali finančne moči. Turška vlada, ki se je nahajala v Carigradu, ki je takrat bil od Angležev zaseden, je bila seveda prisiljena, skleniti na ta uačin diktiran mir. V istem času se je pa zgodilo nekaj, česar Angleži niso pričakovali. Eden najmlajših in najbolj sposobnih turških generalov poražene in premagane turške vojske, Kemal Paša, je posegel v politiko. V Mali Aziji je popolnoma na lastno pest organiziral nacionalen upor zoper nezmožno in pod angleško komando stoječo vlado. V Ankari, ki stoji nekakor v sredini da-
našnje Turčije, je sklical veliko zborovanje ljudstva, neke vrste narodno skupščino ter isto proglasil za nosilko državne oblasti. Ukrepe in odloke sultana, ki je bil takorekoč polujetnik Angležev, je pa proglasil za neveljavne.
Kemal Paša je kmalu po tem preuredil in organiziral turško armado ^ter zasedel Armenijo. Leta 1921 je s Sovjetijo sklenil nekakšen bratovski pakt, po katerem je Turčija Sovjetom vrnila Batum, nakar je Sovjetija kot prva država na svetu priznala vlado turške narodne skupščine, ki ji je načeloval Kemal Paša. S to pogodbo, ki je vsebovala celo obvezno obljubo, da Sovjetija v turških zemljah ne bo širila komunistične propagande, si je zmožen in podjeten Kemal na vzhodu svoje države zasigural hrbet ter napadel Grke, ki so leta 1919 zasedli turško Smir-no ter si leta 1921 hoteli prisvojiti še več področij. Pri tem se je Kemal izkaza! kot odličen vojskovodja, ki je Grke popolnoma porazil. Mirovna konferenca, ki se je vršila v Lozani, je Turke priznala za zmagovalce, vrnila Turkom Smirno, hkrati ji je pa določila, da morajo morske ožine kakor Dardanele, Galipoli in Bosporus še naprej ostati demilitarizirane. Leta 1926 je zunanja politika vlade Kemal Paše, ki je hotela spraviti petro-lejsko področje Mosul v svojo posest, prišla z Anglijo v veliki spor. Zveza narodov, v kateri so odločali Angleži in njeni zavezniki ali vazali, je petrolejske vrelce priznala Iraku in s tem, akoravno po ovinkih, seveda Angležem. Bil je to za Kemalovo politiko udarec, ki ga Tur-
Straža na zapadu
Berlinski dopisnik španskega lista »ABC« Ernesto del Camipo si je ogledal nemški trdnjavski pas na najožjem mestu Kanala pri Calais-u in piše med drugim:
Naše potovanje od Abbeville-a do La Torquet-a v Boulogne in Calais nam je dokazalo, da nemške trdnjave v tem pasu nikakor ne zaostajajo za utrdbami v Bretoniji. Obalne baterije, ki tukaj niso take velike kakor v Bretoniji, dosežejo z lahkoto ustje Temze. Postavljene so tako genijalno, da s svojim ognjem ne onemogočajo samo vsako izkrcanje čet, temveč tudi vsako pasažo sovražnih konvojev skozi Kanal. Dalekometni topovi so tukaj, vzidani v ogromne bunkarje, ob katerih bi se odbile tudi najtežje letalske bombe. Kakor čudež se nam je zdela ta utrdba, v kateri ni pozablje-
no prav nič: od lahkih protiletalskih topov do težkih dalekometnih topov najdemo tu naprave za onemogočanje izkrcanja, moderna podzemska bivališča za posade, opremljena s centralno kurjavo, ventilacijo, plinskimi filtri itd. Vse to je tako moderno izgrajeno, da zasenčuje celo nemški Westwall, ki je prekašal Maginotovo črto.
Poskusni alarm — tako piše del Campo — nam je pokazal iznenadno brzino, s katero deluje ves obrambni sistem. Poldrugo minuto po tem. ko so zatulile sirene, so že delovali to-poti in se dvigali lovci. Na vožnji v Berlin smo si bili na jasnem, zakaj Angleži po svojih ponesrečenih tipalnih akcijah niso poskusili izkrcanja svojih čet, kajti na tem trdnjavskem pasu bi se brez dvoma razbil tudi najmočnejši sovražnik.

PK-Kriegsberfchter Leher/Atlantik (Sch)
Gebirgsjäger aut Kamelen. Bei dem Vormarsch im Kubangebiet und im Kampf um Maikop haben deutsche Gebirgsjäger Kamele, die in diesem Gebiet schon sehr häufig als Lasttiere verwendet werden, ift ihren Troß aufgenommen
Cija Angliji ni nikdar prav odpustila.
Ko je Kemal Paša prvih deset let s pametno zunanjo politjko napram Sovjetiji in z modrimi novimi ukrepi, ki so pomedli skoraj z vsemi starokopitnimi turškimi šegami, utrdil svojo državo na znotraj, je začel nato z lastno zunanjo politiko. Predvsem ni imel interesa, da bi na Balkanu videl vpliv kake močnejše sile. Stopil je v stik z grško vlado, da odpravi spor, ki je še visel med obema državama v zraku radi Smirne. Prišlo je do prve velike preselitve narodov ali narodnih manjšin. Obe državi sta zamenjali svoji narodni manjšini, kar je napravilo zopet znosljive sosede. Sledila je sklenitev prijateljske pogodbe leta 1930, ki je pozneje urejevala vse morebitne nesporazume. Že leta 1932 je Kemalova Turčija, akoravno poražena v svetovni vojni, postala članica Društva narodov. To sicer ni ugajalo Sovjetiji, Kemalovi diplomati so pa znali zravnati tudi to neso-p'asje. Turčija je dobila pozneje od Sov-; tov celo 8 milijardno dolarsko posojilo, >> aterim so Turki v Sovjetiji nakupili, tijskih strojev.
euspehi znane razoroževalne konfe-•e. abesinska vojna, preporod Nemčije so Turčiji dali povod, da je v ugod-> trenutku načela zahtevati revizijo -vorov o morskih ožinah. Leta 1936 'lile Turčiji zopet vrnjene najvišje n vice razpolaganja s svojimi morskimi •ami ter jih tudi utrditi. Pri tej pri-iosti so Sovjeti stavili zahtevo, da bi • • morske ožine morale obrežnim drža-i Črnega morja staviti na uporabo, ' • r bi bili Sovjeti na ta način postali ne-!• "ni lastniki Črnega morja. Turčija je iklonila, hkrati se je na tudi začelo - ati prijateljstvo med Moskvo in An-' >. kar so znali izkoristiti Angleži, ki rišli v deželo ter tam placirali svoj ' al. ki je spodrinil sovjetske interese. 1 ' 1938 je po prizadevanju Turkov pri-lo balkanske zveze, medtem ko je i Kemal že leta 1937 uspešno načel ianje Sandžaka, ki je spadal franco-'u. mandatskemu ozemlju Sirije. • davno pred izbruhom sedanje vojne nglija začela na vse mogoče načine ijo pripravljati za vstop v vrste na-nikov Nemčije. Tako početje Anglije určijo spravilo, da je leta 1939 z An-1 sklenila zavezniško pogodbo, kateri je 'cmalu nato sledil tudi sporazum s Francijo, ki je Turčiji odstopila Sandžak.
To je značilo izpolnitev zadnje zunanjepolitične želje Atatiirka, ki je medtem že leta 1938 umrl. Temu je sledilo poslabšanje sovjetsko-turških razmer, ki so jih zopet znali izkoristiti Angleži. Prišlo je do angleško-francosko-turškega pakta 1939, na katerega so Angleži veliko gradili. Čas od takrat do danes je pa popolnoma jasno dokazal, da so Turki z dotičnim paktom hoteli zavarovati svoj obstoj ter čuvati svojo nevtralnost. Sovjetski atentat na nemškega poslanika Papena v Ankari je turški vladi tudi pokazal, da bi Sovjeti radi Turčijo pritegnili v bojni metež, kar se pa seveda ni izpolnilo v smislu bri-tansko-sovjetskih želj. Leta 1941 je Turčija sklenila prijateljsko pogodbo z Nemčijo, ki jo smatra za sveto ter jo vsestransko izpolnjuje.
Kakor je iz povedanega razvidno, je Turčija ves čas sedanje vojne vodila in še vodi popolnoma nevtralno politiko. Pri tem ta v vsakem pogledu za napredkom hrepeneča država v nobenem pogledu ni stavljala usodo svojega naroda na tehtnico vojne sreče. Obdana od vojskujočih narodov stoji Turčija danes kot nekakšen
Nur der Freiheit gehört unser Leben
1.	Nur der Freiheit gehört unser Leben, laßt die Fahnen dem Wind. Einer stehet dem anderen daneben, aufgeboten wir sind.
Freiheit ist das Feuer, ist der helle Schein, solang- sie noch lodert, ist die Welt nicht klein.
2.	Daß die Äcker zum Erntegang reifen, darum bleiben wir wach.
Bis die Sensen die Halme ergreifen, hüten wir sie vor Schmach. Freiheit ist das Feuer ...
3.	Daß die Heimat den Frieden soll suchen wir nach dem Feind, [finden, Keiner soll seine Garbe hier binden, der es falsch mit uns meint. Freiheit ist das Feuer...
4.	Daß dem Lande die Sorgen versin-darum stehen wir auf. [ken, Unsre Helme das Morgenrot trinken, eure Herzen reißt auf!
Freiheit ist das Feuer...
otok miru z eno nogo na Balkanu in z drugo v Prednji Aziji. V kolikor razpolaga z zemeljskimi dobrinami, ki jih lahko proda v tujino, jih sedaj prav dobro vnovči in gotovo nimajo Turki povoda, da bi se jezili radi svoje nevtralnosti.
Glavno mesto Turčije je Ankara, ki leži v provinci Anatoliji. V evropskem delu Turčije je največje mesto Carigrad, ki leži ob Bosporu, to je bivša rezidenca nekdanjih cesarjev ali sultanov. Turčija je v glavnem kmetijska dežela, ima pa hkrati v nastanku se nahajajočo moderno industrijo, ki že v precejšnji meri krije domače potrebe. Po najnovejših statističnih podatkih živi v Turčiji okrog 20,000.000 ljudi, iz katere je organizato-ren in zmožen državnik in general Ala-tiirk ustvaril razmeroma dobro in številno močno armado.
General führte seinen Stab zum Gegenangriff!
Von Kriegsberichter Oswald Zenkner
PK Rücksichtslos und unerbittlich geht die Verfolgung der geschlagenen und fliehenden Sowjettruppen weiter. Die Divisionen stoßen auf wenigen Straßen immer weiter nach Osten vor und halten sich gar nicht damit auf, den Kampf gegen versprengte Teile der Sowjettruppen aufzunehmen, die ohnedies nach wenigen Tagen meist selber die Waffen hinwerfen, da sie von allen Verbindungen mit der Führung und von jeglichem Nachschub abgeschnitten sind.
Diese Taktik des schnellen Bewegungskrieges, der ohne Rücksicht auf offene Flanken oder auf Flankenbedrohungen dem großen Ziele zustrebt, erfordert selbstverständlich erhöhte Wachsamkeit und Einsatzbereitschaft ailfer . Einheiten und Verbände der Wehrmacht. Es gibt manche Überraschungen, die durch entschlossenen
Einsatz und durch schnelles Handeln abgewehrt werden müssen.
So wurde dieser Tage der Stab einer Infanterie-Division in einem kleinen Dorf zwischen Nowoipskow und Belowodsk von starken Teilen einer versprengten sowjetischen Schützendivision angegriffen. Die Lage war bedrohlich genug, denn die Übermacht des Feindes war eine wenigstens hundertfache. Der Divisionskommandeur, Generalmajor v. H.. hatte allerdings eine wesentlich kaltblütigere Auffassung über die Lage. Er war der Meinung. daß dieser sowjetische Angriff eine einzigartige Gelegenheit zu einer »militärischen Übung« für alle Angehörigen des Stabes sei. So trat der gesamte Stab mit dem General an der Spitze mit der Waffe in der Hand zum Kampfe an. Nur die Nachrichtengeräte blieben besetzt, sie waten die letzte
.Verbindung des kleinen Häufleins trat der Außenwelt; alle Offiziere des Stabes, die Unteroffiziere und die Mannschaften bis zum letzten Schreiber, Kraftfahrer und Putzer griffen zu den Waffen.
Der General befahl sofort den Gegenangriff. Die Bolschewisten durften nicht bis an den Gefechtsstand der deutschen Infanterie-Division herankommen. Gruppen- und zugweise stürmte der gesamte Führungsstab gegen die völlig verdutzten Bolschewisten, deren Angriffslust sehr schnell ins Wanken kam. Der General selber stand völlig ungedeckt auf dem Strohdach einer Panjehütte und leitete persönlich den Kampf und den Einsatz. Er war gleichzeitig Artillerieheobach-ter und dirigierte das Feuer der wenigen leichten Pak, die dem Führungsstab neben den Karabinern, Maschinengewehren, Maschinenpistolen und Handgranaten zur Verfügung standen. Der deutsche Gegenangriff mußte durch ein schwieriges und unübersichtliches Gelände vorgetragen werden, das mit meterhohen Unkrautstauden bewachsen war. Es kam an einzelnen Stellen zum Nahkampf Mann gegen Mann. Und da zeigten die Divisionsschreiber, die nach der Meinung eines pulverergrauten und kampferprobten Infanterie-Generals nur als »halbe Menschen« gelten, daß sie ganze Soldaten sind! Daß die Offiziere vor den Augen ihres Divisionskommandeurs nicht zurückstanden, sondern durch ihre draufgängerische Tapferkeit die Mannschaften mitrissen, braucht nicht besonders erwähnt zu werden. Als die Lage, sehr "vorsichtig gesagt, schon recht schwierig geworden war, kam als Retter in höchster N«t der schwere Zug der Panzerjäger angebraust, deren genau gezieltes Feuer in den Reihen der Bolschewisten ordentlich aufräumte und den Kämpfern des Stabes Entlastung brachte.
Aber- fast gleichzeitig trafen neue Hiobsmeldungen ein. In einem kleinen Panjedorf drei Kilometer nördlich wurde die Abteilung Ib von Kräften der gleichen sowjetischen Division eingeschlossen und hart bedrängt. Die Übermacht war dort noch größer. Der General befahl deshalb, daß sich die Abteilung zunächst verteidigen solle,i bis ihr Entlastung gebracht werden konnte. Inzwischen waren aber auch die Offiziere, Unteroffiziere und Mannschaften der Abteilung Ib zum Gegenangriff angetreten. Und diese iMänner, deren 'täglicher Dienst den nützlichen und wichtigen Aufgaben 'der Versorgung der Division gewidmet ist, erwiesen sich als nicht weniger harte Kämpfer und Draufgän-( ger.
Nach stundenlangem Gefecht wurde 'der bolschewistische Angriff nicht nur 'abgewiesen, sondern völlig zerschlagen. Zweihundert tote Bolschewisten blieben auf dem Kampffeld liegen, dreihundert wurden gefangetigenom-
PK-Kriegsberichter Kempe (Sch)
Panzer fuhren durch Blumenfdd. Die Aufnahme sieht zwar wie ein Manöverbild aus, ist aber ein Kriegsbild aus dem Kampfgebiet im Osten. Am 1. Angriffstag gegen die Sowjets ging es hier querfeldein durch eine Blumenwiese
Sijajen potek Kreistag-a v Windischfeistritz-u
Minulo nedeljo in ponedeljek je organizacija Steirischer Heimatbund v Win-dischfeistritz-u priredila svoj tretji okrožni dan ali Kreistag in sicer za okrožje Marburg-Land. Prijazno in lepo spodnje-štajersko mestece Windischfeistritz, ki leži na vznožju zelenega Bachern-gorov-ja, se je za sprejem svojih gostov, ki so prišli iz vseh delov prostranega okrožja, v vsakem pogledu prav slavnostno pripravilo. Vse polno zastav s kljukastim križem je plapolalo raz streh in oken. Prebivalstvo je udeležence prireditve nad vse prijazno pozdravljalo. Marsikateri starejših ljudi se je ganjen do dna srca spomnil na nekdanje čase borb za nem-štvo Spodnje Štajerske ter z veseljem ugotovil, da je ta boj nacionalsocializem zmagovito in za vedno dokončal. Prireditev je ofnogočila sestanek in svidenje starih frontnih bojevnikov, ki so v svetovni vojni kot vojaki slavnih spodnje-štajerskih regimentov stali v boju na strani nemških čet ter se borili za skupno stvar.
Okrožni dan je otvoril Kreisfiihrer Do-; boczky. Po glasbenem uvodu se ie Kreis-: fiihrer najprej spomnil tistih Spodnješta-jercev, ki so odšli prostovoljno na frontdl ter tam ali pa v bojih proti banditom doma žrtvovali svoja življenja. Nato je kratko omenil delo in storitve okrožja od postanka do okrožnega dne, se zahvalil vsem sodelavcem za uspešen trud in požrtvovalnost ter jih pozval k nadaljnjemu udejstvovanju.
Nato je govoril BundesfuKrer. Vera, vedenje in značaj, tvorijo pogoj vsakega političnega vojaka Adolf-a Hitler-ja. Nad vsem pa stoji vera. Vera, ki je globoka
in neomahljiva, daje človeku tisto moč, ki ga osposobi za zvestega člana Fiihrer-jeve posade. Prehajajoč na probleme Spodnje Štajerske je Bundesfiihrer orisal čiste fronte ter sarkastično obračunal s »potovalci med dvema svetoma« ter podčrtal visoke naloge, ki so zaupane funkcionarjem. Funkcijonarji so pač tisti kovači, ki okrožju oblikujejo obraz. Bun-desfuhrer je funkcijonarjem izjavil zahvalo Gauleiter-ja za doslej storjeno delo, kateri se je hkrati pridružil .tudi sam Bundesfiihrer. S pozivom, da dosedanje delo še bolj intenzivno nadaljujejo, je govornik zaključil svoja vsestransko pritrjena izvajanja.
Sledila so strokovna zasedanja, na katerih so funkcijonarji dobili navodila za nadaljnjo delo.
Koncert, ki se je nato vršil na Glavnem trgu, je pokazal, da je godba brambnega moštva s svojimi strumnimi koračnicami in veselimi napevi razveselila množice, ki so napolnile trg. Delovna dekleta so predvajala ljudske plese in petje. Razpoloženje je bilo sijajno in' ko so nastopili iit prikorakali štajerski fantje in štajerska dekleta s harmoniko, je ploskanje in odobravanje doseglo višek. Plesi so razveseljevali staro in mlado. Melodije lepili narodnih so se menjavale s štajerskimi popevkami. Pesem o dekletu, ki naj odpre okence, so spremljali tudi tisti, kt niso pevci, veseli, da čujejo zopet melodijo, ki jim je znana in ljuba. Ob prvem mraku je zadonel zvok znane »Hoch vom Dachstein an...«, ki jo je zapelo več sto glasov, kar se je slišalo kot kakšno enoglasno priznanje.
Istočasno je na športnem igrišču or-
men. Der sowjetische Divisionskommandeur, dem durch einen Paktreffer ein Bein abgerissen wurde, beging vor den Augen der deutschen Soldaten Selbstmord und schoß sich eine Kugel in den Kopf.
Der Kommandeur 'der Panzerjäger-Abteilung bezahlte seinen heldenhaften Einsatz mit dem Leben. Im Vereich zti der großen sowjetischen hermacht und zu der Härte und
*
Dauer des Kampfes waren jedoch die Ausfälle sowohl des Führungsstabes als der Abteilung Ib gering. Die Tapferkeit und das kamipfentschlossene Draufgängertum besiegten auch diesmal die sowjetische Masse. Der General würdigte den kämpferischen Einsatz des gesamten Stabes, indem er den Angriff als den Bedingungen zur Verleihung des Sturmabzeichens entsprechend anerkannte;
GOSPODARSTVO
Oddajanje kmetijskih pridelkov na Spodnjem Štajerskem
Vojna naloga kmetijstva je, da kot važen del domovinske fronte skrbi za prehrano fronte in zaledja. Zato je treba z vsemi silami gledati, da se pridelki povečajo. Razen tega je neobhodno potrebno, da se pridelke pravočasno in v redu porazdeli za uporabo celotnemu prebivalstvu.
Tudi če se je moralo skrčiti prehranjevalne obroke, so isti še vedno zadovoljivi, ako se pravilno gospodari. Prehranjevalne nakaznice se vedno lahko izrabijo, kar v svetovni vojni ni bil vedno slučaj, tudi če se poedine dobave večkrat zavlečejo. Vse to je pa seveda mogoče, če se tudi kmetje zavedajo, da veljajo tudi za njih omejitve in da je neobhodno potrebno, da se vse pridelke, ki jih ne uporabi kmečka družina, v redu proda za to določenim oddajališčem. Vsakega kmeta, ki bi svoje pod nadzorstvom stoječe pridelke prodajal potom tihotapstva ali pa po višjih cenah, se smatra za škodljivca ljudstva.
Vsestranska oblika prehranjevalnega gospodarstva zahteva, da je izšlo za vsako gospodarsko področje več važnih odredb, ki se jih večkrat ni takoj pravilno razumelo. V nastopnem kratko ponavljamo najvažnejše predpise, ki veljajo za Spodnjo Štajersko.
Najvažnejše prehranjevalno sredstvo je kruh. Zato dobi vsak kmet odlok o oddaji krušnega žita, vključno ječmena in pozneje tudi koruze. S tem odlokom za najmanjšo dajatev bo zajeta vsa količina, ki se na podlagi izdanih kart za mletev ne sme uporabiti v lastnem gospodarstvu. Kmet lahko obdrži 162,5 kg krušnega žita na leto za vsako osebo. Od te količine bo na Spodnjem Štajerskem v splošnem odpadlo kakih 100 kg rži in pšenice letno na osebo. Ostanek bo dovoljen v ječmenu, koruzi, ajdi ali proso, za kar se bo vzelo višje proračunske postavke.
Vsak kmet mora torej vso rž in pšenico. ki sega preko 100 kg povprečno za vsako v njegovem gospodinjstvu živečo osebo, prodati za splošno prehrano ljudstva. Ravnotako se mora ves ječmen, ki ga ne označuje karta za mletev, pripraviti za prodajo. Za koruzo se bo šele pozneje določilo količino, ki jo bo treba oddati.
Večkrat predvladuje mnenje, da so stročnice, posebno fižol, ki se pospravlja šele kadar dozori, ter ajda in proso -prosti za svobodno prodajo. To ne drži, ker se stročnice oddajajo samo na nakaznice. Torej tudi vse stročnice, ajda in vso proso, ki se pri štedljivem gospodarjenju ne potrebuje pri kmetovalcu za samooskrbo-vanje, se mora prodati oddajalnici (podeželskemu trgovcu ali zadrugi). Prodaja neposredno drugim potrošnikom se kaznuje.
Nemška oborožena sila potrebuje ogromne količine ovsa, sena in slame. Ravnotako potrebujejo lastniki konj. ki niso kmetovalci, imenovana krmila. Zato se
bo izdalo odloke o oddaji teh krmil, tudi 5e jih poedma kmetijstva doslej 6e niso prodajala. Ta gre za izrecen ukrep, ki ga zahteva vojna in je razumljiv, če se pomisli na velikanske potrebe oborežeoe sile. Da se omogoči redna razdelitev, je tudi prodajanj« imenovanih krmil drugim potrošnikom prepovedano.
Pri živinoreji je zadeva enostavni. Količina, ki pripada samooskrbovancu, je določena z odločbo. Nove količine se bo kmalu naznanile. Vsa živina, ki ni z dovoljenjem določena za domačo klanje, se mora prodati dovoljenim zadrugam, raz-deljevalcem živine in mesarjem. Vsako nedovoljeno idi črno klanje živine ali čroo prodajanje mesa se kaznuje.
Tudi oddaja mleka in mlečnih izdelkov, je obvezna. Prevzemna področja za poedine mlekarne in sirarne so določena. Prevzem mleka po odgovarjajočih zbiralnicah se bo raztegnil, da se še ostalim kmetom omogoči odgovarjajoči izkupiček' za njihove produkte. Pri tem se bo za vso potom mlekarn prevzeto mleto in podeželsko maslo redno zaračuaak) še podporni prispevek, kar bodo storile zbiralnice.
V gospodarstvu s krompirjem so se razmere spremenile v toliko, da je Spodnja Štajerska r največji merj postala saino-oskrbovanka s krompirjem. Za vsako kmetijo. ki js>jj krompir, se bo izračunal» najnižjo količino, ki jo bo lahko oddala. Tista količina se bo morala prodati zadrugam, dovoljenim razdeljevalcem in z nakupnim dovolHom izkazajočim potroi-nikom. Stvarna storitev bo kontrolirana po prehranjevalnih uradih kakor vse drage storitve.
Ker so povsod urejena oddajališča jajc; je opažati boljšo oddajo. Kljub tema je Ugotovljeno, da oddaja še m dosegla predpisane višine. Označeval ¡Tice jajc bodo radi tega zamudnikom dostavile opomine. Predpisana oddajalna količina se mora na vsak način doseči. Označevalnice jajc bodo opravile naknadno kontrolo. Perst-nina za klanje ni pod gospodarstvom. Kljub temu ie pa potrebno, da se za klanje pripravljeno perutnino stavi prebivalstvu na razpolago. Pri tem se mirno lai-ko vzdržujejo dobavni viri s prejšnjimi odjemalci.
Lahko kvarljivo blago kakor je deloma sadje in sočivje je težko podvreči taki strogi razdelitvi kakor nekvarlfive živilske potrebščine. Zato bodo letos Spodnje-Štajerci oddajali samo jabolka in čebula
Pridelovalci Spodnje Štajerske lahko torej svojim dosedanjim odjemalcem, M Je potrošnikom vključno velepotrošnikoei, Tardrugam in velerazdeljevalcem ter malo* trgovcem neposredno prodajajo sadje in zelenjavo izvzemši jabolk in čebule. Ravno tako lahko zbiralci gob in v gozdu rastočih divjih sadežev iste razpečavajo kakor doslej.
Z ozirom na razširjenje gojitve sočivja
gauizacija Deutsche Jugend pokazala, kaj zna. Gledalci so lahko ugotovili, da je vodstvo mladine v dobrih rokah. Iz nastopajočih pimpfov ter deklet bodo nekoč celi možje ter zdrave in dobre matere.
Drugi dan prireditve se je vršila bud-nica godbe brambnega moštva in odreda fanfar oddelkov mladine kot uvod k jutranji proslavi in velezborovanju.
Medtem ko je mnogoštevilna udeležba na raznih prireditvah in zborovanjih okrožnega dneva prikazala zunanje izraze volje spodnještajerskega prebivalstva za sodelovanje na obnovi te lepe deželice, je razstava o storitvah dovolj jasno govorila in poročala o delu. ki se je že do danes v okrožju Marburg-Land izvršilo. To razstavo je Kreisführer Doboczky že prvega dne prireditve ob navzočnosti Bundesfiihrer-ja otvoril. Prvi pogled v razstavo pade na ročno delo: »relief okrožja«, ki podaja pregled o uravnavi zemljišča. Na istem je razvidno, kje gojijo vinsko trto, hmelj itd. Pred reliefom stoji iz lesa izdelan flos ali splav, ki predstavlja darilo nekega spodnještajerskega kmeta iz okolice Windischfeistritz. Mož je v štirih dneh lastnoročno napravil to darilo, ki ogledovalcu predoči, kako spretni so v delu z lesom naši kmetje. Razstava je omogočila obiskovalcem vpogled v slike, ki predstavljajo posnetke otroških vrtcev, vaških popoldanskih prireditev itd., kar so najboljša spričevala o neumornem delu okrožja. Vse to bo pa nekoč našim zanamcem zgodovinski dokaz o delu sodobnikov, ki živijo v času, ko nas je veliki Führer združil z našo mogočno domovino Veliko Nemčijo. Drugi de! razstave je obiskovalcem objasnjeval obnovitveno delo Velike Nemčije sploh. Vse kar je srbska doba uničila, gradi in obnavlja sedaj Nemčija. Statistični podatki govorijo o lepih zbirkah za vojno zimsko pomoč, pri katerih se je prebivalstvo okrožja dobro postavilo.
Razen razstave o delu in storitvah okrožja je do 23. agvusta odprta tudi slikarska razstava Dürer-ja.
Jutranja proslava se je vršila med hrastovim drevjem in žitnim poljem. Na isti je govoril tovariš Lackner, ki je naslikal skupnost kmetov in vojakov, ki si vzajemno omogočajo obstanek In razvoj.
Višek vsega je pa tvorilo velezborova-nje, ki se ga je udeležilo nad 4000 oseb. Govornik Bundesführer Steindl je na istem še enkrat orisal vse probleme Spodnje Štajerske, se spustil v 1000-letno nemško zgodovino Spodnje Štajerske, katere možje so v slavnih spodnještajerskih polkih nekoč že zmagovito stali pred mesti Wien. Belgrad, Wagram in Leipzig kot bojevniki Nemčije. V svetovni vojni je samo iz spodnještajerskega 47. polka ostalo 7000 mož na bojiščih. Danes stojijo sinovi teh bojevnikov ponosno v vrstah nemške oborožene sile ter nadaljujejo tradicijo Spodnje Štajerske. Začasno še viseče ograje različnih jezikov bodo padle, ker je kri močnejša od jezika. Ta jezik krvi je tudi razčistil razmerje v vrstah Spodnještajercev ter postavil tiste, ki še upajo in sanjajo o prismojenih idejah možnosti nemškega poraza. Kakor bo najboljši vojak, z najboljšim orožjem, pod najboljšim vodstvom, uničil vse zunanje nasprotnike Reich-a, tako bo na Spodnjem Štajerskem tudi sleherni flasprotnik nemškega reda iztrebljen. »Enotnost ljudstva 3a delo za Nemčijo« glasi parola za nadaljnjo delo na Spodnjem Štajerskem. Vsi, na fronti in v ozadju, smo danes na bojišču za bodočnost našega ljudstva. Govornik je nadalje izrabil priznanje tudi
tistim tovarišem, ki so na zapada izpostavljeni bombam britanskih zračnih napadov in kljub temu opravljajo svoja dela. Spodnještajercl živijo v mirnem področju •ter so radi tega dolžni opraviti in storiti še dvakrat več za Nemčijo.
Izvajanjem Bundesfuhrer-ja je sledilo veliko o dob ravan ie. Ko se is nekoliko po-
leglo, je Kreisfiihrer Doboczky s počastitvijo Fuhrer-ja zaključil zborovanje» nakar je sledil mimohod pred Bundesfui« rer-Jem. Odredi, ki so korakali v strumnem redu, so zaključku prireditve dali najbolj viden dokaz, da gre za ljudstvo» ki je «lito in zvarjeno v enoto, predsiaf
1 j»joto bojevnike Snadnut ¿t.ajerslcA
UMNI KMETOVALEC
Mlačev in shranjevanje žila
Dandanes je mlatev na cepce izpodrinila pri nas že vsepovsod mlatilnica (Dreschmaschine). Medtem ko v dolinskih jn ravninskih okoliših zadnja leta že prevladujejo velike motorne mlatilnice, ki žito obenem vejajo in sortirajo, je v hribovitih krajih z raztresenimi naselji v «porabi skoraj izključno le najenostavnejša ročna mlatilnica, ki je tu in tam preurejena na pogon z živino s pomočjo vitla (Goppel).
Koder oskrbujejo mlačev velike motorne mlatilnice, skrbijo, oziroma bi vsaj morali skrbeti njih lastniki ali pa strojniki za pravilno in natančno delo rnlatii-nic. Kmetovalci sami v tem primeru ne potrebujejo posebnih navodil za mlačev. Kvečjemu svarilo, naj nikdo, ki ni stregi take velike mlatilnice priučen, ne poskuša sam mlatiti z njo, kajti to bi imelo za posledico, da bi takoj novo mlatilnico pokvaril, morda celo nepopravljivo, ali pa celo povzročil nesrečo.
K mlatilnici spada brezpogojno izkušen strojnik in vprav tako tudi izkušen, vajen jn previden delavec za vlaganje snopja. Največja previdnost pa je potrebna tudi vsem ostalim, ki imajo pri mlačvi z motorno mlatilnico opravka, predvsem previdnost glede ognja. Vedno naj bo v bližini pripravljena kad vode in nekaj mokrih odej (kocev), da morebiti nastali Ogenj v kali zadušijo.
Medtem ko se mlačev z motorno mlatilnico vrši navadno na prostem, na dvorišču ali na gumnu, mlatijo naši mali kmetje z malimi ročnimi mlatilnlcami navadno na podu ali n^ skednju.
Pogon mlatilnic na roke je zelo težaven in zdravju mlatičev škodljiv; ob sedanjem pomanjkanju delovnih moči pa tudi predrag in mnogokje mlatičev za Točno mlačev sploh ne bo mogoče dobiti.
Ker pa je v vsaki, tudi najbolj hribov-
ter na izgled dobre sadne letine, je računati, da bo pridelek večji, kakor ga bodo potrebovali zgoraj navedeni odjemalci. Za to so krajevne zbiralnice dobile nalog, da prevzamejo tudi te lahko kvar-Ijive pridelke, da se uporabijo. Letos je prav posebno važno, da se spravi vsak sadež, vsako jagodo in vsako gobo in vse to stavi za prehrano prebivalstva na razpolago.
V kolikor pridejo jabolka in čebula v ptštev, gre samo za trpežen sad, ki se ga bo shranilo za zimo. Zato smejo kmetje tako blago prodajati samo oddajalnicam, ki odgovarjajo za nadaljnjo uporabo.
Ni dvoma, da je izvedba vseh tukaj naštetih ukrepov za pridelovalca in potrošnika nekoliko neprijetna. Pri tem se pa ne sme pozabiti, da je samo potom vodstva in nadzorstva, ki jih določata tržni red in vojno prehranjevalno gospodarstvo, podano jamstvo, da bo fronta in domovina tekoče preskrbljena z živili. Z dobro voljo se vse te neprijetnosti lahko prebrodi. Če vsako kmetijsko posestvo razen ukrepov pridelovalne bitke stori še vse, kar je v njegovih močeh, nam tudi v bodoče ne bo primanjkovalo ljudske prebrane. Predvsem ne sme pri tem nikdo misliti, da male količine ne igrajo vloge. Nasprotno. Dokazano je, da sloni na Spodnjem Štajerskem celoten načrt oskrbe ravno na malih količinah, ki jih pridelu-kio na desettisočih malih in najmanjših kmetij ter spravljajo v promet.
ski občini najti kakšen bencinski motor, je letos bolj kot kdajkoli prej potrebno, da kmetje — lastniki bencinskih motor--jev, nudijo svojim sosedom pri mlačvi žita sosedovsko sopomoč (Nachbarschaftshilfe) na ta način, da s svojimi motorji omlatijo ne le svoje, marveč tudi svojih sosedov žito. Čeprav je pri bencinu potrebna največja vajčnost, ga je vendar za mlačev žita mogoče dobiti zadostne količine.
Male bencinske motorje in ročne, za motorni pogon prirejene mlatilnice je mogoče tudi po najbolj strmih hribovskih potih prevažati in postaviti na vsak pod.
1. Na ka] pazimo pri mlačvi?
Pri mlačvi z malimi mlatilnicami moramo paziti, da izvršujejo mlačev čisto in z najmanjšo porabo sile, kar je posebnega pomena, ako moramo mlatilnico poganjati na roke.
Predvsem je treba paziti na naslednje;
1.	Mlatilnica mora stati na podu popolnoma vodoravno in trdno na vseh štirih nogah. Bolje, kot pribijati z žeblji, je, mlatilnico z močnimi vijaki pritrditi k podu. Seveda je predpogoj, da je tudi pod sam trden in da se ne trese in ziblje, kar se posebno v okoliših, kjer so podi za mlačev prirejeni nad hlevom, večkrat opaža. Takšen pod je potrebno s stebri in trami spodaj podpreti, ker deluje tresenje poda na mlatilnico, kakor tudi na morebitni pogonski stroj izredno kvarno in otežkočuje pogon.
2.	Vse osi morajo biti popolnoma vzporedne, torej ne zamaknjene, ker se sicer pri zobatih kolesih zobje neenakomerno obrabijo, z zamaknjenih jermenic pa padajo jermeni, neglede na otežkočenje pogona.
3.	Posebno važno je, da je pri mlatilnici boben in plašč ali brana v redu. Pred vsakim zagonom je treba prisluhniti teku prazne mlatilnice, da-li kakšen zob bobna ne zadevlje ob zobe na plašču. Takemu zadevanju je vzrok navadno omajan zob na bobnu ali na plašča; treba je torej takoj pritegniti matico dotičnega zoba. Če pa je zob ukrivljen, ali če je ukrivljena bobnova os, oziroma razmajani ležaji bobnove osi, je treba takoj poklicati spretnega ključavničarja, da škodo popravi. Mlačev z mlatilnico, kjer boben ni v redu, je skrajno nevarna, posebno pri pogonu z motorjem ali vitljem.
4.	Od časa do časa se moramo prepričati, da-li mlati mlatilnica pravilno. Če najdemo v slami nepopolnoma izmlačeno zrnje, je to znak, da je plašč preveč dvignjen. (Seveda pa je temu lahko vzrok tudi prepočasen tek mlatilnice.) Ako pa mlatilnica zrnje drobi, je skoraj vedno temu vzrok preveč tesno k bobnu spuščen plašč, ali pa prenagel tek.
5.	Paziti moramo, da ima mlatilnica vedno enakomeren in primerno hiter tek. Pri malih mlaiilnicah mora delati boben 1200 obratov na minuto. Ker je pri teh mlatilnicah prestava navadno 1:20, mora torej veliko pogonsko kolo mlatilnice napraviti po en obrat vsako sekundo. Pri pogonu z motorjem ali vitljem pa izračuna lahko vsak kmetovalec sam potrebno »prestavo« po obrazcih, katere smo pred časom objavili.
6.	Vlagač snopja mora biti hiter in spreten, kajti od tega, da-li vlaga lepo enakomerno in nepretrgoma, ali pa morda
samo suva od časa do časa cele snope v boben, zavisi ne samo poraba pogonske sile, temveč tudi delo bobna.
7.	Na pogosto in zadostno mazanje z dobrim strojnim oljem ne smemo pozabiti niti letos, ko je olje težko dobiti. Vsekakor je bolje, čakati z mlačvijo, dokler olja ne dobimo, kot pa mlatiti brez olja, ter pokvariti ali celo »zažgati« ležaje.
8.	Slamo je treba dovolj pretresti, preden jo zmečemo v »parno«; tudi v primeru če ima mlatilnica stresalnik, izme-tuje vendarle kolikortoliko zrnja s slamo, Posebno letos, ko je tako malo žita, je vsako zrno toliko več vredno. Zato obra-čajmo na stresanje slame posebno važnost
9.	Tudi pri pretresanju omlačenega zrnja skozi redosejo bodimo vestni, ker pri površnem delu lahko zavržemo velik odstotek žita.
- 10. Končno moramo paziti tudi, da v podu ni špranj in lukenj, koder bi se žito lahko raztekalo. Enako moramo postopati z žitnim snopjem pri spravljanju iz kozolcev ali skednjev na pod prav oprezno, da se ga kar mogoče malo omane. Spomnimo se, koliko dela je bilo potrebno, preden je prišlo žitno klasje do poda — in gotovo se nam ga bo zdelo vsakega zrna škoda iti v izgubo, namesto v shrambo.
Glede mlačve same še en nasvet: ako imamo več sort žita, in je kakšna sorta celo letos dobro obrodila — omlatimo to sorto posebej! Četudi sami ne potrebujemo toliko žita za seme, je vendarle škoda in greh, ako bi se letos, ko bo toliko sosedov v skrbeh za semensko žito, mi dajali žito čistih in dobrouspevajočih sort v mlin! Ponudimo ga raje sosedom za seme v odmeno!
2. Od mlačve do žitne shrambe
(kašče, hrama)... je z žitnim pridelkom še mnogo dela in mnogo nevarnosti zanj, da se pokvari. Nešteto je slučajev, da se pokvari žito, ki je bilo omlačeno na mali mlatilnici in leži v plevah na visokem kupu ali »vršaju«. Vzrok, da se »vršaj užge«, kot pravijo kmetje temu pojavu, je navadno v tem, da smo mlatili kolikortoliko vlažno žito, pa ga nismo takoj zvejali in razgrnili Pa tudi, če je bila žito ob mlačvi dovolj suho, se vendarle lahko vžge, ako z vejanjem predolgo odlašamo!
Žito namreč ni mrtvo, kot bi morda ml slili, temveč živo bitje, ki prav tako dih; in prav tako potrebuje svežega zraka kot vsako drugo živo bitje. Vlaga pa dihanje žita zelo pospešuje in s tem potrebo po dostopu svežega zraka k žitu. Ker pa vlažne pleve (in premalo suho žito tudi samo) prepuščajo le malo zraka, se žito zaduši, »zakopi«, postane »zatohlo«.
Za seme je tako žito nesposobno, pa tudi moka in kruh iz nje ima neprijeten okus in vonj.
Zato mlatimo žito le, ko je že popolnoma suho in zvejajmo žitni vršaj čimprej mogoče!
Za vejan]« ali čiščenje žita uporabljajo naši mali kmetovalci navadno takozvane vejavke ali pajtlne (Getreidewindmiihle), ki so za naše razmere za čiščenje krušnega žita popolnoma ustrezajoči. Nikakor pa ne zadostuje za semensko žito, da bi ga očistili samo na vejavki. Ker pa bomo o tem, kako je treba semensko žito očistiti in pripraviti za setev, razpravljali posebej, za zdaj na to samo opozarjamo.
Na žitočistilnici ali »vejavki« očiščeno žito moramo za nekoliko dni razgrniti
PK-Aufn.: Kriegsb. Schelm (Wb.)
Flak im Erd- und Fliegerbeschuß. Sicherung der Vormarschstraßen im Kubangebiet gegen feindliche Fliegerangriffe. Schwere 8,8-Zentimeter-Flak und leichte 2-Zentimeter-Flak bei der Abwehr bolschewistischer Jäger, die die deutschen Nachschubfahrzeuge anzugreifen versuchten. Durch wohlgezielte Feuerstöße werden sie schnell vertrieben

v tenki plasti po podu. Kot omenjeno, sveže omlačeno žito močno diha, to je, sprejema iz zraka kisik in izdihava ogljikov dvokis. Pri tem se žito notranje pre-snavlja. Razen tega izgublja z dihanjem na redilnih snoveh. Čimprej in čimbolj se žito osuši, temprej in [tembolj se njegovo dihanje skrči na najmanjšo mero. ^Zato moramo žito, ki ga zgodaj mlatimo, in ki se torej ni moglo že v kozolcu dodobra posušiti, razgrniti pred spravljanjem v shrambo za nekaj dni po podu in ga večkrat premešati. Tudi v primeru, če smo mlatili vlažno žito, je to nujno potrebno. V žitno shrambo smemo spravljati samo docela suho seme, ker bi se nam sicer v shrambi pokvarilo.
3. Kako žito shranjujemo?
Zdaj bi moralo pravzaprav slediti poglavje o tem, kakšna bodi žitna shramba. Ker pa vemo, da letos ne bo noben kmetovalec zidal nove žitne shrambe, bomo omenili samo nekoliko besed o tem, kako naj vsak kmetovalec svojo žitno shrambo, kakršna pač je. pripravi za žito. Za to je pa časa še dovolj!
Predvsem: v okna moramo vložiti nove šipe, če je kaj pobitih! Na notranjo stran oken pa vložiti goste žične mreže, ako jih dozdaj ni bilo! Oboje nam služi v varstvo žita pred mišmi, podganami,'pa tudi vrabci in raznimi žitnimi škodljivci!
Iz istega .razloga moramo skrbno zadelati vse morebitne mišje luknje, vse razpoke in špranje v podu in v stenah. Za zadelavanje špranj v lesenem podu in v predalih za žito je posebno priporočljiv poseben kit (»Erkalith«), ki ga je dobiti v kmetijskih zadrugah in trgovinah (ali pa pri tovarni C. Richard Kunze K. G., Leipzig C 1, InselstraBe 2-7).
Dobro je, žitno shrambo kakšen teden prej, preden spravimo žito v njo, za-žveplati in nato temeljito prezračiti.
Žito v shrambi naj ne bo nad 1 meter visoko nasuto, največ 1,5 m, toda samo v primeru, ako je nasuto v predale.
Žitno shrambo moramo večkrat zračiti, vendar samo ob suhem in hladneta vremenu! Večkrat moramo tudi pregledati, da-li se žito ne kvari. Če začutimo toploto, ako sežemo z roko globoko v žito, ali če je žito na površini vlažno, ga je treba nemudoma izprazniti iz predalov in
na tanko razgrniti. Ko se spet dovolj osuši, ga vnovič prevejamo in šele nato spet spravimo v žitnico. Sicer pa je sploh dobro, žito večkrat presuti iz predala v predal, ali premetati iz kupa na kup.
Če hranimo žito v vrečah, jih moramo čez pol leta presuti.
4. Žitni škodljivci.
Žito v žitnici je treba končno tudi varovati pred škodljivci, od katerih sta razen miši najnevarnejša žitni rilčkar (Kornkäfer) in žitni molj.
Žitni rilčkar je majhen, temnorjav hro-šček, dolg približno za tretjino žitnega zrna, ki ga zanesemo v žitnico največkrat s tujimi žitnimi vrečami, ali pa s tujim žitom, ki je po tem škodljivcu okuženo. Čez zimo se skriva po razpokah in špranjah, pa tudi v žitnih kupih, spomladi pa zalegajo njegove samice jajčeca na žitna zrna. Kmaiu se izležejo ličinke, ki zrno znotraj docela izžrejo, da ostane samo prazna koža od zrna. Meseca julija je prvi zarod že dorasel v hroščke, ki spet takoj ležejo jajčeca v žito, tako da dorase v septembru že drugi rod, ki nato prezimi.
Tega škodljivca se je lažje braniti, kot pa ga zatirati. Branimo se ga s tem, da nikoli ne nesemo v žitno shrambo tujih vreč, ako jih nismo prej v vroči vodi (vsaj 50° C) izprali; enako ne devaimo tujega žita, niti kupljenega ali odmenja-nega semenskega, niti krušnega žita, ki smo ga morda dobili v odmeno za semensko, v žitno shrambo!
To svarilo je posebno važno letos, ko bo mnogo kmetovalcev prisiljenih, semensko žito kupovati in ko bo tudi med sosedi menjavanje semenskega žita za krušno bolj živahno kot sicer! Če pa hočemo tuje žito brez nevarnosti shraniti v svojo žitno shrambo, ga moramo najprej segreti na vsaj 50 stopinj C, ker pri tej toplini žitni rilčkar pogine.
če se je ta škodljivec v žitni shrambi vgnezdil, ga je težko popolnoma zatreti. Najbolje je še, žitnico za eno leto pustiti prazno in jo večkrat prebeliti, les pa umiti z vročim lugom.
Na enak način se branimo in zatiramo tudi žitnega molja, ki je majčken metuljček, katerega ličinke razjedajo žito, vendar le na vrhu kupa.
Gozdni delavci vsi za Fuhrerja
V Nazareth-u so se dne 15. avgusta t. 1. zbrali gozdni delavci, hlapci in splavarji gornjega dela doline Sann-tal. Nad 1000 mož je iz daljnih hribov in gozdov prišlo v Nazareth na shod, ki ga je priredil delovno-politični urad okrožnega vodstva organizacije Stei-rischer Heimatbund v Ciilli-ju. Gozdarjem so govorili vodja urada v okrožnem vodstvu, tovariš Fladischer, ki je hkrati vodja delovno-političnega urada in tovariš Tauzher. Izvajanja govornikov so se v glavnem bavila z delom in nalogami delujočih in ustvar-jajočih, ki jih je v sedanjem vojnem času opravljati in izvrševati v domovini.
Skupnost vseh Nemcev čuvajo frontni vojaki s svojim lastnim življenjem ter je seveda umevno, da morajo tudi vsi, ki smo v zaledju, izpolnjevati dolžnosti napram domovini. Nemčija bo zmagala, ker ima vse najboljše, kar potrebuje za vojskovanje in ker ima tudi najboljše delavce. Najbolj važno in odločilno pa je, da vlada v Nemčiji povsod pravičnost in pravica in da v Nemčiji tfsak svoje pravice meri po izvrševanju svojih dolžnosti. Kdor stoji za Adoli Hitlerjem in Reich-om, ta je tudi pripravljen, sodelovati za zmago. Tudi gozdni delavci in splavarji so pripravljeni storiti vse za FiihreHa in Reich. Oni dobro vejo, kaj znači dvigniti roko zoper Nemčijo, da pomeni to toliko kakor smrt. Spodifještajerc se pa tudi zaveda, da so se mu razmere, odkar >3 zopet vrnjen v oikrilje Nemčije, znatno izboljšale, akoravno se za enkrat radi vojne še ne more izpolnjevati vseh želj vsakega posameznika. Vsak Spodnještajerc si pa ne more ničesar druzega želeti, kakor zmago Nemčije.
PK-Aufn.: Kriegsberichter Kaufmann (Wb.)
Gefangene Sowjets warten in einem Sam-xuellager auf ihren Abtransport
PK-Aufnc: Kriegsb. Habedank (Wb.) Spähwagen mit eingebrachten Gefangenen vor Armavir
MALE VESTI
*	Führer je ustanovil krimski ščit. Führer je v spomin junaških bojev na polotoku Krim, kjer so nemške čete zavzele znano največjo trdnjavo sveta, Sevastopol, ter od Sovjetov očistile cel Krim, ustanovil ščit ali grb, ki ga bodo vojaki nosili na levem gornjem delu rokava. Ščit je mišljen kot spominska značka na boje na Krimu ter ga bodo nosili vsi pripadniki oborožene sile ter oboroženi sili podrejene osebe, ki so v času med 21. 9. 1941 ter 4. 7. 1942 učestvovale na suhem, v zraku in na morju v bojih za Krim. Krimska spominska značka predstavlja relief ali ploskorezbo polotoka Krim z letnico 1941—1942, nad katerim se nahaja grb Nemčije.
*	Dr. Fritz Todt-ova ustanova. Na
spodbudo pokojnega Reichsminister-a dr. Todt-a, se je ob njegovi petdesetletnici dne 4. septembra 1941 stavilo sredstva iia razpolago ki so mu omogočila, da je ustvaril podiago za ustanovo, ki bi naj skrbela za dcber naraščaj v nemški tehniki. Še pred svojo tragično smrtjo je minister dr. Todt odobril začasna pravila ter imenoval ustanovni odbor. Sedaj ie pa njegov naslednik Reichsminister Speer pri zvezi nemških tehnikov v München-u ustanovil ustanovo »Dr.-Fritz-Todt-Stif-tung«, ki bo varovala in pospeševala tehniško nadarjene mladeniče. Ustanova ima namen, možem tehnike pri ustanavljanju družin z mnogo otrok nuditi hrbtenico ter omogočati, da se nemškemu narodu ohrani dedno bogastvo primerne nadarjenosti. Iz sredstev ustanove se naj otroke velikodružinskih tehnikov, ki jih je smrt ali delanezmožnost izločila iz vrst delujočih, podpira, dokler se ne izšolajo. Tako je sedaj izrečena svojemu namenu ustanova, ki si jo je zamislil pokojni vele-tehnik in bivši minister dr. Todt.
*	Oklic radi Rentenbankschein-ov. Deutsche Rentenbank je dne 13. avgusta izdala oklic o stavljanju iz prometa tako-zvanih Rentenbankschein-ov po 10, 50, 10Ö, 500 in 1000 Rentenmark. Te bankovce bodo javne blagajne sprejemale še do
PK-Aufn.: Kriegsb. Springmann (Wb.)
Sowjetische Zerstörungswut. Ausgebrannter Arbeitsraum im Schlachthof von Schachty, in den die Sowjets vor ihrem eiligen Rückzüge Feuer legten
3. septembra 1942 kot plačilno sredstvo, blagajne Reichsbank-e pa do 15. decembra 1942. Po 15. decembru 1942 bodo ti bankovci izgubili vsako svojo veljavo ter se jih seveda ne bo več moglo zamenjati. — Na mesto iz prometa vzetih zgoraj naštetih bankovcev se bo izdalo kot plačilno sredstvo Rentenbankscheine po 1, 2 in 5 Rentenmark, kakor so že deloma v prometu, kar bo olajšalo in zadovolilo potrebe malih plačilnih sredstev.
*	Kreisfiihrer Bauer le govoril v Pol-strau-u v kulturnem domu o nemški skupnosti, rasni politiki, priznanju ter o vojaških in političnih dogodkih. V svojih izvajanjih je pozval funkcijonarje k še agilnejšemu delovanju za dobrobit Spod-nještajerske. *
*	Politični funkcijonarji iz Reicha, ki delujejo na Spodnjem Štajerskem, dobivajo navodila in izravnavo. Po nalogu Gauleiter-ja in Reichsstatthalter-ja ter šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem dr. Uiberreither-ja govorijo v posameznih spodnještajerskih okrožjih vodilni možje urada Bundesfiihrung funkcionarjem, ki so tukaj v takozvanem Ein-satz-u, o dogodkih na Spodnjem Štajerskem in o nadaljnjih nacionalsocialistič-nih smernicah, ki naj pospešujejo in pomagajo na obnovi in spopolnitvi organizacije Steirischer Heimatbund. Funkcijo-narjem okrožja Marburg-Land je govoril in predaval referent za nacionalno politiko dr. Helmuth Carstanjen, funkcionarjem okrožja Marburg-Stadt Bundesfuhrer Steindl, onim iz okrožja Luttenberg je govoril Hauptarbeitsgebietsleiter Tutter v Oberradkersburg-u in Luttenberg-u, v okrožju Cilli Kreisfiihrer Dorfmeister. V kratkem sledijo predavanja tudi funkcionarjem v ostalih spodnještajerskih okrožjih.
*	V Nemčiji izhaja 15 časopisov za inozemske v Nemčiji zaposlene delavce. Gre
predvsem za tednike, ki izhajajo v francoskem, italijanskem, španskem, holand-skem, danskem, slovaškem, hrvatskem in še v drugih jezikih. Več časopisov izhaja tudi za delavce, ki so prišli iz vzhoda. V kolikor delavci teh časopisov ne naročajo sami, jih kupujejo tovarne, ki jih nato delavcem brezplačno razdelijo.
*	Velika Nemčija razpolaga danes s 30 milijonov hektarjev gozdov. V tem je mišliena stara Nemčija, donauski in alp-
ski gaui, Sudetenland, Protektorat, generalni guvernement ter priključene pokrajine na vzhodu in zapadu. Nemčija je po tem prva država v Evropi, ki razpolaga s tako velikanskimi površinami gozdov.
*	Vžigalice ne spadajo v otroške roke.
Otroci povzročijo vedno največ požarov. Starši ali njihovi namestniki morajo vpdno paziti, da manjši otroci ne pridejo do vžigalic. Vžigalice je treba shranjevati na takem mestu, da so za male otroke nedosegljive. Že večje otroke je seveda treba vedno svariti, da je vsako igranje z vžigalicami prepovedano in nad vse nevarno. Lahkomiselnost staršev, ki ne upošteva vedno vseh teh navodih, povzroča po širnem svetu še vedno ogromne škode narodnemu premoženju, ki se ne da in ne more nadoknaditi.
*	Štajerski pesnik dr. Hans Kloepfer — 75-Ietnlk. Dne 18. avgusta je znani štajerski pesnik in zdravnik dr. Hans Kloepfer obhajal svojo 75-letnico. V Köflacb-u, kjer pesnik živi in še pridno deluje v popolnem zdravju, so mu ta dan priredili lepo slavnost, o kateri pišejo in poročajo mnogi listi. Klöepfer je, kakor znano, pisec mnogih ljudskih pesmi, ki jih je sestavil v nemščini kakor jo govori pri-prosto kmečko ljudstvo na Štajerske^, to je v dijalektu. Mož, ki je širom Štajerske znan kot dober in pfiljubljeif zdravnik, si je kot pesnik in pisatelj v svojih umetniških delih že davno postavil nesmrtni spomenik, ki ga uvršča med^ tiste velike nemške može, ki so v verzih in spisih ovekovečili življenje štajerskega ljudstva. Kloepfer se je v nekem svojem sestavku spomnil tudi Spodnje Štajerske. Popisal ie namreč svoj izlet, ki ga je napravil kot otrok iz EibiswalÄ-a na vrh Radl-a, ki leži kakor znano nedaleč od Mahrenberg-a. Od tam je obču^ doval naravne krasote naše lepe spod-nje-štajerske doline ob reki Drau ter mesta Mahrenberg, • Saldenhofen in Hohen^ mauthen-Mutenberg. — Führer ga je za 75-letnico odlikoval s takozvano Goethe'-Medaille, to je svetinjo, ki jo dobijo säJ mo kulturni in znanstveni velikani. Razen tega mu je Gauleiter izročil Führer-jeve čestitke ter diplomo o podeljeni svetinji, na katero je Führer lastnoročno stavil svoj podpis. Kloepfer-ju na čast so v Graz-u preimenovali tudi več šol na njegovo ime.
*	100 spodnještajerskih fantov pride v
takozvani Landdienst ali podeželsko službo v gau Niederdonau. V to svrho so fantje že poklicani v Studenitz pri Pölt-schach-u. kjer jih bodo zdravniško pregledali, uniformirali in pripravili za odhod na delo na kmetije v gau Niederdonau. To bo hkrati najboljša priložnost, da se ti spodnještajerski fantje spopol-nijo v nemščini.
*	Popis in štetje svinj se vrši dne 3. septembra 1942 na Spodnjem Štajerskem. Dolžnost vsakega rejca svinj je, da stanje istih pravilno in resnično navede. Pravilnost svojih navodov bo vsak lastnik svini moral potrditi s svojim lastnoročnim podpisom na tozadevni listini. V primeru, da bi kakšen svinjerejec navedel napačne in nepopolne podatke o stanju svojih svinj, navedbo istih sploh odklanjal ali pa popisovalcem ne dovolil vstopa v hlev. lahko za to dobi občutne kazni. V vsakem domačinstvu. ki redi svinje, mora na dan štetja, to ie dne 3. septembra 1942, biti neka oseba doma, ki bo popisovalcu dala zahtevane podatke.
*	Za dobrohi«	-i. Kakor smo že poročati. izd^'T 1 ""^--^nernschaft Steiermark počenši s 1. avgustom t. 1. kmetijsko strokovno glasilo »Wochenblatt der Landeshaueni'-'chaft Steiermark«, to bi se po našem lahko reklo toliko kakor »Tednik deželskega kmetijskega zastopstva Štaierske«. Ta list je v pravem smislu besede star že 125 let in nadaljevalec prvega kmetijskega lista Štajerske, ki je začel izh«;"*' '<■*<* 1819 v obliki zvezka kot plašilo leta 1817 na predlog nadvojvode Johann-a ustanovljene kmetijske družbe na Štajerskem. Leta 1842 se je ta list že prekrstilo v »Wochenblatf der k. u. k. steiermärkischen landwirtschaftlichen Gesellschaft«. Prišlo je pozneje še večkrat do sprememb tega časopisnega Imena kakor »Der ste>rische Landbote«, »Landwirtschaftliche Mitteilungen für Ste'ermark« itd. Ob priključitvi Ostmarke je list dobil ime »Nationalsozialistische steirlsche Bauernzeitung« in to vse do vstona v veljavo zakona o Reichsnähr-stand-u. nakar je postal »Wochenblatt der Landesbauernschaft Südmark« ter se ka-kr.r povedano s 1. avgustom t. 1. prekrstil, kakor smo uvodoma omenili.
*	O obnovi in varnosti vzhoda. V mesečniku »Deutsche Arbeit« in sicer v izdaji, ki je bila posvečena novo pridobljenim pokrajinam na vzhodu, je Reichsfiih-rer ff Heinrich Himmler v svojstvu državnega komisarja za utrjevanje nemštva kot uvodno besedo zapisal: »Naša naloga je, da ne gennaniziramo vzhoda v starem smislu, to se pravi, da tamkajšnjemu ljudstvu doprinesemo nemški jezik in nemške zakone, temveč skrbeti, da bodo na vzhodu stanovali samo ljudje, ki so nemške, germanske krvi.«
*	Na Štajerskem in Koroškem bi lahko vsako leto prištedili dva in pol do tri milijone zimskega ter dva do dva in pol milijona letnega žita, če bi se uporabljalo samo dobro čiščeno seme. To so na podlagi praktičnega opazovanja izračunali kmetijski strokovnjaki.	•
*	Ljudsko gibanje v Marburg-u. Prva polovica avgusta je prinesla nazadovanje na celi črti. Standesamt-u je bilo prijavljenih: 101 rojstev (zadnjič 108); od teh 50 fantov (zadnjič 52), 51 deklic (zadnjič 56); 41 smrtnih slučajev (zadnjič 50); od teh 22 moškega (zadnjič 26) in 19 ženskega spola (zadnjič 24). Civilnih porok, sklenjenih pri Standesamt-u, je bilo 40, zadnlič 49.
*	Prispevajte v zbirko za Nemški Rdeči Križ. V soboto in v nedeljo dne 22. in 23. avgusta bo zadnja letošnja cestna zbirka za Nemški Rdeči Križ. Ker so naloge in svrhe Nemškega Rdečega Križa znane po plemenitosti in potrebah, ki so danes radi vojne ne samo povečane, temveč podesetorjene, ni potrebno na tem mestu prigovarjati, da bi se Spodnješta-jerci tudi pri tej zbirki postavili. Kakor vse, se bo ih mora tudi ta zbirka pokazati vredna Spodnještajercev. Vsak, tudi najmanjši —'spevek je dobrodošel.
*	Živilske nakaznice za 40. dodelilno perijodo ostanejo v pogledu količine posameznih živil nespremenjene. Sprememba je edino v dodelitvi masti in sicer se bo dobilo več margarine in nekaj manj masla, kar odgovarja letnemu času v pogledu mlečnih izdelkov. Svinjsko mast bodo z ozirom na letni čas dobili samo potrošniki, ki imajo nakaznice pri težkem in najtežjem delu zaposlenih, nočnih in dalje časa zaposlenih. Ostali potrošniki dobijo na mesto svinjske masti isto količino margarine, tako da ostane celotna količina masti nespremenjena. Naročilne liste je oddati pri razdeljevalcih na drobno do 29. avgusta.
*	Cene v gostilnah in prenočiščih se bodo po nalogu državnega komisarja za cene ter državnega sekretarja za tujski promet, znižale. Ker je splošno znižanje cen po celi državi na eden in isti nivo neizvedljivo, se bo to vprašanje rešilo po krajevnih razmerah. Izvedba teh določil, ki se nanašajo tudi na kavarniške cene, se mora izvršiti do 1. septemi'bra t. 1.
*	Pet velikih političnih zborovanj v okrožju Cilli, ki jih je Kreisfuhrer Dorf-meister minulo nedeljo držal v Ponigl-u, Erlachstein-u, Schleinitz-u, Tuchern-u in Anderburg-u, je obiskalo v celoti nad 12.000 oseb. Na vseh shodih so Spodnje-štajerci z veseljem in zanimanjem poslušali izvajanja govornika, ki jim je razložil, kaj je za S"odnieštajerca dobro in kaj mu škoduje. Posebno je poslušalcem ugajal razglas gnuleiterja. ki je zaključil vsa preseljevanja in naseljevanja na Snodnjem Štajerskem. Vse govore je v našo "ovorico pre- vil tovariš Edo Pai-dasch ter je na ta način brezdvomno vsak poslušalec sltšal in razumet, kako in kaj.
*	Jesenska konjska dirka bo samo v Luttenberg-u. Na podlagi odredbe, ki jo je izdal minister prehrane in kmetijstva, se bodo odslej vršile konjske dirke samo v nekaterih krajih v državi. Torej ne bo letos tudi v Graz-u nobene dirke. Edina dirka, ki se bo na Štajerskem priredila, se bo vršila v zaprtem dirkalnem področju v Luttenberg-u in sicer samo za tamkajšnje domače dirkalne konje. Ta dirka se bo ob lepem vremenu vršila dne 13. septembra, v slučaju dežja, pa dne 20. septembra t 1. Pričakovati je, da bo udeležba na tej dirki velika. Dirkalo se bo z eno- in dvovprežnimi vozili.
*	Velikansko nadzemljico je nedavno prinesel v podružnico uredništva dnevnika »Marburger Zeitung« v Cilfl-ju gospod Franz Bolte na ogled. Nadzemljica je bila popolnoma zdrava, čistega listja in je tehtala eno kilo in dvainsedemdeset dek. V premeru je merila 17 centimetrov. Bolte je dotično nadzemljico vzgojil brez vsakega umetnega gnojila v svojem tako-zvanem Schreber-vrtu.
*	Čuvajte se pri spravljanju sadja. Uradnica Hilda Garibaldi iz Marburg-a je v okolici mesta prt nekem kmetu šla sama na drevo ter trgala slive. Pri tem
IZREK TEDNA
Nemški pesnik Arndt je zapisal: »Wer zuhause keine Not tragen will, der schäme sich vor den Helden der Schlachten.« V naši govorici se to pravi, da se naj sramuje pred junaki bitk tisti, ki noče doma trpeti nikakšnega pomanjkanja.
Če pomislimo na življenje, ki ga vodijo vojaki na frontah, izpostavljeni vsem mogočim štrapacam, mukam, žeji, večkrat tudi lakoti, vročini, zimi, dežju itd., povrh pa še stalnim smrtnim nevarnostim, nam ne bo težko priti do zaključka, da je nam v zaledju kljub pomanjkanju marsikaterih stvari, ki jih radi vojne dobe ne izdelujemo in ne dobimo, življenje še vedno veliko lažje in znosljivejše, kakor življenje naših junakov, ki se bojujejo za nas in našo bodočnost. Najdejo se pa kakor povsod tudi pri nas poedini ljudje, ki na to v svoji samoljubnosti vedno ne mislijo. Če mu danes trgovec ne more ustreči s kakšno stvarjo, ki jo je navajen uporabljati, pa že godrnja in povesi nos ter s tem izraža nekakšno nezadovolinos-t o razmerah, ki jih povzroča vojno stanje. Ko bi taki ljudje, ki so seveda itak v prav skromni manjšini, pomislili, da ie vojaku na bojišču večkrat veliko bolj trdo in grenko in da mu neštetokrat manjka marsičesa, kar je v mirnem času v domovini imel bi opustili vsako mrmranje. V času, ko gre za vse in je celokupen narod obvezan in dolžan, da doprinaša svoj delež k veliki borbi, ki bo zboljšala življenje vsem, je pač na mestu, da mi, ki živimo doma, pokažemo, da smo vredni požrtvovanja naših frontnih vojakov. Ko se pa vojna za nas vse zmagovito konča, bo naša industrija, ki je sedaj v prvi vrsti zaposlena za oboroženo silo, da ji ničesar ne primanjkuje v boju z našimi smrtnimi sovražniki, zopet v polnem obseg» delala za potrebe civilnega prebivalstva. Tedaj tudi ne bo primanjkovalo nobenih konsuinnih predmetov, prišli bomo zopet v normalne in ne samo to, celo v boljše in srečnejše čase, ki nam jih bo prinesla zmaga, če bomo, dokler traja vojna, kakor vojaki na fronti, tudi doma z dobro voljo in vztrajnostjo premostili vse težave, ne ozirajoč se na to, da se je t« in tam treba tudi kaki stvari odpovedati
je stopila «a suho vejo, ki se je zlomila, nakar je Garibaldi-jeva zdrknila na tla. Zlomila si je kost v levi rami ter zado-bila težje notranje poškodbe.
* Kedaj morajo biti trgovine odprte? S 1. avgustom t. 1. so na Spodnjem Štajerskem stopila v veljavo v ostalem del« gaua veljavna določila o zapiranju in odpiranju trgovin. Po teh doloičilih so lahko prodajalnice maloprodaje ter prodajalnice za razpečavanje obrtnih izdelkov, z izjemo določenega opoldanskega odmora, v splošnem od 5. do 19. ure odprte. V krajih, kjer je manj kakor 2000 prebivalcev, in sicer v času ipd aprila do septembra pa do 21. ure. Dolžnost, da držijo trgovine odprte, velja za trgovine, ki ne vodijo življenjskih potrebščin, do 18. ure, za trgovine živil pa do 19. ure. Samo ol» četrtkih popoldne se radi dela. ki ga povzroča vojno gospodarstvo, lahko trgovine zapre. Izjema velja samo za mesarje, prekajevalce in izdelovalce klobas. TI lokali imajo lahko v ponedeljek celi da« zaprto, drugače pa morajo imeti med 7. in 12.30 uro ter med 15.30 in 19. uro vedno odprte lokale. Določitev začetka prodaje ter opoldanskega počitka je odvisna od nižjih upravnih oblasti.
ODREDBE_
*	Nove odredbe. Izšli sta 93. in 94. številka odredbenega in uradnega lista (Ver-ordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark).
V	prvi je objavljena odredba o ureditvi socialnega zavarovanja na Spodnjem Štajerskem z dne 28. julija 1942. Odredba urejuje bolniško zavarovanji, nezgodno zavarovanje, rentno zavarovanje delavcev (invalidno zavarovanje), zavarovanje zoper brezposelnost v pogledu prispevanja h glavnici Reich-a za delo ter knapovsko ali rudarsko zavarovanje. 94. izdaja objavlja odredbo o zasledovanju kaznivih dejanj na Spodnjem Štajerskem in nosi datum od 31. julija 1942. Nadalje je v isti številki uradnega lista razglašena odločba o ureditvi najemnine za stanovanja in trgovske prostore na Spodnjem Štajerskem od 31. julija 1942 ter razglas o izkušnji učiteljev stenografije in strojepisja.
*	Slabi značaji med učenci. Reichs-crziehungsminister je odredil, da se učence, ki imajo pomanjkljivosti v svojih značajih in v svojem splošnem za-držaniu in vedenju izven šoie, padejo v oči ter slonijo na slabih nagnenjih, ne sprejme v glavne šole ali Hauptschulen.
V	primerih, kjer slučaji niso popolnoma j;isai, je tieba zahtevati poročilo pooblaščenca za rasno-politične zadeve pri stranki o dedno-bioloških in rasnih razmerah učenca in njegovega rodu. Minister je zaprosil vse naučne uprave dežel ter Reichstatthalter-je vseh gauov, da ta navodila upoštevajo tudi pri sprejemanju učencev ir srednje, višje in učiteljske šole.
Kundmachung
Ab sofort wird bis auf weiteres die Abfahrtshaltestelle Friedrich-L.-Jahn-Platz (Magdalenenplatz) aufgelassen.
Die Abfahrt erfolgt von nun an für sämtliche Postomnibusse einheitlich vom Sophienplatz.
Anm. Die Ankunftshaltestelle am Friedrich-L.-Jahn-P!atz bleibt weiter »ufrecht.
Kraftpoststelle Marburg
*	Odpadno sadje ne puščajte propadati! Zbirajte ga in prodajajte oddajal-nicam, ki so v vaših krajtti v to svrho postavljene. Na ta način koristite sebi z izkupičkom, ki ga dobite za odpadke, hkrati pa preprečite razne škodljivce, ki jih povzroča gnilo sadje po sadonosnikih. To še pa ni vse. Na ta način oddano odpadno sadje se predela v marmelado, žganje itd. ter nain pomaga prehranjevati fronto in domovino.
*	Nabirajte, kar gozd da! Sedaj je pravi čas za nabiranje borovnic, ostrožnic in bezga. Malo pozneje pride še česmin, jerebikove jagode, šipečje jagode, brusnice in trnulje. Skoraj vso našteto divje rastoče sadje je uporabno v svežem stanju surovo, lahko se pa iz istega kuha tudi juhe, omake itd. Vlaganje in vkuha-vanje za zimsko hrano je tudi priporočljivo.	^
*	Gumbi kot okrasek prepovedani. Go-
spodarska skupina oblačilna industrija je izdala navodilo, da se odslej in vse dokler traja vojna ne bo smelo nositi na moških in ženskih oblekah nepotrebne gumbe, ki so sedaj služili v glavnem le radi okraska. To velja za moške obleke, plašče, ženske obleke, ženske plašče in seveda tudi za otroške obleke. Torej takozvani slepi gumbi na moških suknjah, ki so predstavljali kroj dveh vrst gumbov, isti na plaščih, rokavih itd. bodo sedaj prišli iz mode. ker primanjkuje časa, delavcev in surovin, da bi se zamoglo izdelovati in izdelati razen potrebnih še nepotrebne gumbe.
* Sintetičen bencin izdelujejo iz rjavega premoga. V Franciji, in sicer v bližini Narbonne, so uredili veliko tovarno za izdelovanje sintetičnega bencina iz rjavega premoga. Pri tem se poslužujejo^Si-stema Michot-Dupont, in sicer gre za postopek spreminjanja premoga v tekočino pii nizki temperaturi. Tovarno bodo priključili železniški progi in južnemu kanalu. Že danes izdelajo do 50 ton bencina dnevno, kar se bo pozneje dvignilo na 30.000 ton. Francija ima rjavega premoga dovolj ter se nahajališča razprosti-rajr na področju kakih 1300 kvadratnih kilometrov naokrog.
Zbirajte vse stare
Stoletja se že neguje nemške gozdove. Državni in deželni zakoni so skrbeli za nje. Izumiranje gozdov je vedno imelo za posledico propad ljudstev. Zgodovina Fenicije, Rima, Kartage, agrarna zgodovina Francije in tudi Amerike nas učijo, da je grabežljivo sekanje gozdov ropanje zemlje in uničevanje njene prehranjevalne sile. ~
Če se pomisli, da se za izdelavo papirja in lepenke že desetletja uporablja vedno več staničnine in da je predvojna fabrikacija papirja v Nemčiji znašala že 210-krat več kakor leta 1800, si ne bo težko predočiti, kolikor so nemški gozdovi za te ogromne količine papirja r.'orali žrtvovati od svojega drevja. Danes ima Nemčija razen trgovsko-pogodbenega uvoza samo gozdove veliko nemškega prostora na razpolago. Že pred vojno se je v Nemčiji na osebo uporabilo 40 kg papirja in lepenke. 20% ali 8 kg je od tega šlo za knjige, spise itd., kar je bilo na ta način odtegnjeno od gospodarstva. 2 kg je šteti, da sta neizogibno izgubljena. Od tega ostane potem še 30 kg papirja, od katerega bi se po uporabi pri upoštevanju večje potrebe za zavijanje, za zakurjenje, za vojno poštne pakete itd. moralo še vsakoletno na osebo vrniti povprečno 20 kg starega papirja v zbirko za ponovno predelavo.
Pri 80 milijonih prebivalcev bi se moralo potem letno nabrati 1,600.000 ton starega papirja, medtem ko se je leta 1938 nabralo samo 1,000.000 ton. Prebivalstvo mestnih in industrijskih ob.čin predstavlja največje konsumente papirja. Štednja papirja pri časopisju je manjša, zato nosijo danes ravno najbolj gosto naseljena področja največjo odgovornost za čuvanje in varovanje nemških gozdov s pomočjo načrtnega in dobro premišljenega zbiranja papirja.
Ena tona starega papirja prištedi 1 V* tone ali pa 2.2 kubična metra lesa! Zgoraj navedena manjkajoča količina 600.000 ton starega papirja zahteva sekanje in transportiranje kakih '.2,000.000 kubičnih metrov lesa. Temu nasproti potratirno kliub vsemu štedenju papirja v vojnem
*	30.000 vojakov nemške ljudske skup* nosti, ki živi na Romunskem, se bori v romunski armadi na strani Nemčije na vzhodu.
*	14. avgusta 1942 je bila obletnica, odr kar sta Churchill in Roosevelt na veliki bojni ladji »Prince of Wales« na odprtem morju širnega Atlantika podpisala tako-zvano »Atlantik-Charto« ter se dogovo* rila o skupnih vojnih nastopih napram silam osi. Že tri mesece po tistem dogodku so Japonci ob vzhodnem obrežju Malajev dotično veleladjo poslali na dnu morja, To je bil že slab začetek za izpolnitev upov, ki so jih Amerikanci in Angleži stavili v takrat podpisan komad papirja, ki bi po njihovem mnenju naj prinesel zmago Angliji in Ameriki, ostalim narodom pa »svobodo«. Kakor vidimo, je bojno valovje pričakujočo zmago odneslo prav daleč proč od Anglije in Amerike, Demagogijo o svobodi narodov, ki jo bodo Angleži in Amerikanci dobojevali in dali malim narodom, se pa ravnokar najbolje razkrinkava v britanski Indiji, kjer teče nedolžna kri zasužnjenih in izkoriščanih narodov, ker se po svojih politikih in voditeljih oglašajo, da želijo bitj svobodni in oproščeni vsake angleške nadvlade.
odpadke papirja
času letno 1,000.000 ton starega papirja. Radi tega moramo sekati letno več kakor 2,000.000 kubičnih metrov lesa. En hektar gozda da 50 kubičnih metrov lesa za papir. 40.000 hektarjev gozdov izumre zato letno, ker brezsmiselno tratimo in izgubljamo odpadajoč stari papir.
Stvarno se pri nas zbere komaj Četrtino novoizdelanega papirja zopet nazaj kot stari papir, akoravno so šolske in zbirke po delavnicah v tem pogledu že velike koristi. Zakaj je to še tako pomanjkljivo? Veliko vzrokov krajevnega in stvarnega značaja je to krivih. V mnogih gospodinjstvih primanjkuje košar za zbiranje starega papirja, večkje otroci ne odnašajo redno v gospodinjstvih nabran papir ali jih pa nikdo dovolj ne podučuje, da bi to redno opravljali. Vsak šolar in vsaka šolarka je dolžna, da pri svojem obisku šole odnese v šolo tudi stare pa-pin.ate odpadke, kar je opravljati tudi med šolskimi počitnicami, ako otroci niso poslani kam drugam. Mali trgovci, obrtniki itd. pa ža! nimajo ali pa ne najdejo časa, da bi zbirali stari papir ter ga pripravili za odpremo. Papir ne prenese visokih zbiralnih stroškov ter zavzame veliko prostora. Zato pa je ravno šola najbolj pripravna za zbiranje starega papirja. Meseca maja 1942 so samo v obrambnem okrožju XVIII učenci nabrali kakih 200 ton starega papirja in ga oddali. Če zbere vsako gospodinjstvo mesečno sarno pol kg papirja in ga otroci odnesejo na oddajališče, se mesečno lahko nabere kakih 100 ton starega papirja več, kar bi tvorilo rezervo surovin za izdelavo papirja in lepenke.
Ako vse to dobro premislimo, pridemo do sklepa, da je treba ves razpoložljiv stari papir po trafikah, gospodinjstvih, trgovinah itd. zbirati. Učenci lahko v oči-gled skorajšnjega šolskega pouka začnejo po svojem za to izkazanem veselju do zbiranja r-^vsod prevzemati za nje pripravljene pakete starega papirja ter jih odnašati kamor treba. Na ta način bomo vsi skupaj pomagali nemške gozdove ohranjevati ter veliko dalje časa 'kriti vriino potrpho papirja
PK-Kriegsb. Grimm-Kastein (Sch)
Deutsche Truppen rücken in Maikop ein. Nach dem OKW-Bericht vom 9. August haben Schnelle Verbände der deutschen Truppen die Stadt Maikop, das Zentrum des bedeutenden Ölgebietes am Kaukasus, im Sturm genommen. — Unser Bild zeigt die ersten deutschen Truppen beim Einrücken in die Stadt
*	Nove avtomobile uporabljajo kot staro železo. Vlada Zedinjenih držav Severne Amerike je izdala velikim avtomobilskim koncernom nalog, da razbijejo za uporabo kot staro železo vse na dan uvedbe prepovedi izdelovanja novih avtomobilov, v njihovih zalogah se nahajajoče nove avtomobile. Pomanjkanje surovin in starega železja je s tem dovolj jasno dokazano.
*	Drag kruh imajo v Angliji. Da cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam ne narastejo v nedogled, je angleška vlada prisiljena, da daje subvencije ali podpore angleškemu kmetijstvu. Po navedbah angleškega prehranjevalnega ministra» lorda Woolton-a, so Angleži za čas od 1. januarja ter do 31. marca t. 1. vključno prevoznine in zavarovalnine preko-morskega prevoza v imenovano svrho plačali tako visoko vsoto, ki bo v enem koledarskem letu narasla na 127 milijonov pfundov. Vlada subvencijonira moko, kruh, ovseno moko, krmila, meso, krompir, sladkor, mleko, sir itd. Na ta način se na eni strani zavira skok cen živilskih predmetov in krmil, račun pa plača kljub temu narod v obliki davkov, ki tečejo v državne blagajne, iz katere prihajajo subvencije.
*	Kako izgleda delo v ameriških ladjedelnicah. Cim večje so številke tonaže, ki jo potopijo nemške podmornice, tem večja so poročila o amerikanskih ladjedelnicah, ki svoje načrte o gradnji novih ladij baje vsestransko zadovoljivo izvršujejo in že davno izdelajo več ladij, kakor jih podmornice potopijo. Število ameriških ladjedelnic se je res zvišalo na 65, to še pa dolgo ni nikakršen dokaz, da se v istih produkcija vrši kakor to govori širokoustna propaganda v Wa-shingtonu. Po nevtralnih poročilih primanjkuje po vseli ladjedelnicah predvsem strokovnih delavcev, da ne govorimo o tnaterijalu, ki ga ni v dovoljni meri in tudi ne redno na razpolago. Primanjkuje pa prav občutno tudi strojev in jeklenih plošč. Res je, da ležijo že gotove ladje v morju, ne da bi bile opremljene s stroji in pogonskimi napravami, ker vse to ne pride pravočasno iz raznih tovarn, ki jim tudi primanjkuje izvežbanih delovnih rok In materijala. Vse to ne gre tako, kakor »o si gospodje zarisali ter so težave, ki
jim delajo preglavice, da nikdo v Zedinjenih državah Severne Amerike prav ne ve, kako bi se jih dalo prebroditi. — Torej Amerikanci imajo ladjedelnice, ki so tu, v katerih se pa ne dela in se verjetno še dolgo ne bo delalo, kakor bi to bilo v interesu Roosevelt-ove vojne politike.
*	»Bolje je denar metati v morje, kakor graditi nosilke letal.« Tako je pod vtisom izgub ameriških velikih nosilcev letal, v neki reviji med drugim zapisal ameriški major Seversky v članku, v katerem je obravnaval letalstvo Zedinjenih držav Severne Amerike. S tem je dovolj jasno povedal, da bodo morebitne nove ladje nosilke letal Japongi takoj zopet potopili.
*	Židje v srednjem delu vzhoda. Angleški list »Manchester Guardian« je pred kratkim zapisal: »V vseh deželah srednjega vzhoda se nahaja samo ena plast prebivalcev, ki je s srcem in dušo na naši strani zoper Hitler-ja: »To so židi v Palestini.« S to ugotovitvijo, ki seveda drži, ne bo škodovalo primerjati trden sklep in popolno zavest nacional-socializma, ki glasi: »Z zmago nacional-socialistične Nemčije bo likvidiran problem židov celega sveta.«
*	Novega generalnega kvartirmojstra je dobila angleška armada. Na to mesto je bil nedavno imenovan general Riddel Webster. Webster je tisti general, ki je pri umiku Angležev pri Diinkirchen-u organiziral prevoz bežečih čet, ki so jih naše čete vrgle iz Francije proti morju.
*	Turčija je dobila novega zunanjega ministra. Po poročilih turške poročevalske agencije je bil dosedanji generalni sekretar turškega zunanjega ministrstva, Numan Menemendžoglu imenovan zunanjim ministrom. Novi zunanji minister stoji v 50. letu starosti ter ima spremem-bepolno diplomatično službo za seboj. Služboval je v Wien-u, Bern-u, Parizu, Bukarešti, Atenah, Budimpešti in Bajrutu, kar mu je omogočilo vsestransko spopol-nitev v zadevah zunanje politike. Od leta 1937 je bil vedno generalni sekretar zunanjega ministrstva. Menemendžoglu je podpisnik mnogih mednarodnih pogodb, ki jih fe Turčija v zadnjih letih sklepala z drugimi državami.
*	Švica ima tri brezmesne dneve tedensko. Švicarska prehranjevalni urad je
za časa vojne odredil tri brezmesne dneve. Po ponedeljkih, sredah in petkih je po gostilniških podjetjih in privatnih kuhinjah prepovedano in onemogočeno vsako pripravljanje in serviranje mesa. — Če Švica, ki je nevtralna, občuti prehranjevalne težave, ki jo silijo na uvedbo treh brezmesnih dni v tednu, lahko rečemo, da se nam kot vojskujoči državi pri samo dveh brezmesnih dnevih v tednu godi še vedno razmeroma dobro.
*	Takšni so nemški letalci. Nedavno so se v Egiptu štirje nemški« letalci zapletli v boj z štiridesetimi angleškimi lovskimi letali. Kljub angleški premoči so nemški lovci tipa »Messerschmitt« napadli Angleže ter sestrelili v kratkem času ^.angleških »Hurricanov« in »Curtissev«. Ko so Britanci videli, kako to gre, so se previdno umaknili ter zbežali. Vsa štiri zmagovita nemška letala so se vrnila brez vsake škode na svoja letališča.
*	Kako živi Roosevelt? V Londonu izhajajoč list »News Chronicle« je po nekem v Zedinjenih državah Severne Amerike izhajajočem listu objavil resničen dogodek, ki se je nedavno odigral v Wa-shingtonu v takozvani Beli hiši v stanovanju predsednika Roosevelta. Iz istega popisa posnemamo: »Robert Hopkins, sin znanega očeta ter nadepoln rekrut USA-armade, je imel nedeljski dopust. Skupno s svojim tovarišem William-om Carey-jem se je peljal v Washington, se podal k Beli hiši, kjer se je legitimiral ter svobodno vstopil v stanovanje svojega očeta. Že nasproti je slišal godbo in ko so se odprla vrata, sta oba vojaka videla Roosevelta sedeti brez suknje z zavihanimi srajčnimi rokavi na divanu, ki je iz polnega grla prepeval, medtem ko ga je Harry Hopkins na klavirju spremljal. William Carey, ki. je doma nekje na divjem zapadu, se je prvotne boječnosti veliko lažje otresel, ko je opazil, da drži predsednikovo manšeto na srajci na mesto gumba varnostna igla skupaj. Rekrut Hopkins je nato predstavil svojega tovariša, nakar je Roosevelt vprašal: »Pojete tenor? Ja? Potem imamo kvartet skupaj.« — Kakor "znano, je Harry Hopkins neke vrste siva eminenca v Beli hiši. Ob izbruhu današnje vojne je bil trgovinski minister, pozneje je radi bolezni odstopit ter živi danes kot nekakšen najvišji Roo-seveltov svetovalec in prijatelj skoraj kot družinski član skupno v palači predsednika. Amerikanci trdijo, da je to neke vrste naslednik Roosevelta, ki ga bo nekoč v stranki in na čelu države nasledil. Hopkins je hkrati veliki prijatelj sovjetov ter je danes, ko je Amerika v vojnem zavezništvu s Sovjetijo, soodločujoč in merodajen v vsem, kar se dogaja v zunanji in vojni politiki Zedinjenih držav.
DOPISI
E Burgstall in den Biiheln. Dne 17. avgusta je umrl po dolgih in zelo mučnih boleznih v Graz-u v bolnišnici v 56. starostnem letu veleposestnik g. Valentin Klementschitsch. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v domači kraj in tamkaj v soboto, 22. avgusta, pokopano. Do smrti svojega očeta 1. 1917 je bil pokojnik kot narednik 47. pešpolka nepretrgoma na ruski in italijanski fronti ter bil večkrat odlikovan. Dolgo vrsto let je bil župan trojiške občine ter pomagal vsakemu, kolikor je bilo v njegovih močeh. Do svoje bolezni je bil predsednik krajevnega Wohlfahrtsamt-a. Bil je vnet in vzoren kmetovalec. Naj počiva v miru!
TO IN ONO
o Alaska je nalbolj občutljiva točka Ze-dinjenih držav Severne Amerike. Zadnji japonski napadi in izkrcanje japonskih čet na Aleutih so vojna obračunavanja spravili na najbolj občutno točko Zedin-jenih držav, na samo Alasko. Kakor znano, so Amerikanci leta 1867 Alasko kupili od Rusov za 7,2 milij.- dolarjev. Do kupčije je prišlo iz političnih in strate-gičnih razlogpv. Amerikancem je šlo za to, da se Ruse izključi iz ameriške celine, radi boljše obrambe so pa Amerikanci prevzeli varstvo takozvanega otočnega mostu ali prehoda proti sibirski celini. Amerikanci so kot dobri trgovci takrat napravili tudi v gospodarskem pogledu dobro kupčijo. Iz Alaske so doslej izvlekli že milijardo in pol dolarjev za ribe iz rek in jezer, za zlato rudo, baker in krzno. Pri tem si je vodilna plast tamkajšnjega prebivalstva, kakih 32.000 belih domačinov, znala prisvojiti in ustvariti nekakšno monopolno stališče v izkoriščanju naravnih dobrin. Na prostoru, kjer živi razen 32.000 belokožcev še kakih 40.000 Indijancev rudeče pasme in Eskimov, bi lahko mimo živelo 20,000.000 ljudi. Klima Alaske se lahko primerja s klimo v Skandinaviji. Pšenica iz Alaske je na pšeničnih svetovnih razstavah bila vedno na prvem mestu. Kmetijske rastline imajo v letu 130 dni časa za razvoj in dozoritev, dnevno jih pa sonce ogreva okrog celih 22 ur. Za vse te naseljeniške in naravne dobrine se Amerikanci niso veliko brigali, ker imajo dovolj prostora, rodne zemlje in rudnin v ostalih pokrajinah, ki še niso obljudene. Šele sedaj so se spomnili na strategično važne ceste, ki bi naj ustvarile zveze s Sovjetijo. Po ltikah Alaske in Aleutov so začeli graditi baze za podmornice, letala itd. Ker je pa obljudenost tega milijon in pol kvadratnih kilometrov velikega prostora pičla, imajo Amerikanci pri vseh teh svojih načrtih ovire in težave.
o Kakšno temperaturo ima naša zemlja. Na naši zemeljski obli je najnižja temperatura v Sibiriji z 70 stopinjami pod ničlo. Najvišja temperatura s 63 stopinjami nad ničlo je v «Italijanski Somaliji.
o. Psi, ki so imeli po deset slug. Najbolj razvajena pasma psov so nekoč bili pekinški psi v kitajskih cesarskih palačah v Pekingu. Pasma ima svoj izvor iz drugega stoletja po našem štetju. Ti psi niso nikdar smeli iz vrtov in palač cesarskega dvora. Vsak pes je imel svojega slugo, belobarvni psi pa celo deset slug. Ako je pes zbolel ter poginil, so njegovega slugo umorili. Mladi psi te pasme so dobili ženske kot dojilje. Ko so dorasli in postali večji, so dobili razne visoke nazive in odlikovanja v obliki redov. Hranili so jih samo s perutnino. Prvi par te gosposke pasje zalege je prišel v Evropo še le po pobuni v Taipingu. Mlad angleški oficir, ki je spremljal neko angleško delegacijo, ie ta par ukradel ter ga dobro skril in prinesel v Anglijo, kjer ga je podaril kraljici Viktoriji.
o. Cigarete, ki se same prižgejo, so izumili štirje madžarski dijaki. Na enem koncu cigarete se nahajajo neke kemične snovi, ki pri sesanju prižgejo cigareto, ker se pri tem zrak združi s snovjo. Tisti konec cigarete je zadelan s čisto tanko plastjo celuloze, kar je hkrati čuvar, da se cigareta ne vname kadar ni potrebe. Zaščitna plast je seveda lahko odstran-Ijiva. Mladi izumitelji so svojo iznajdbo prijavili patentnemu uradu v svrho za-Ičite.
Hieim Aumpee
Jedes Wort kostet Mir Stellengesuche 6 Rpf. das fettgedruckte Wort 26 Dpi, für Geld-, Realitätenverkehr. Briefwechsel u. Heirat 13 Rpf. das fettgedruckte Wort 40 Rpf. für alle übrigen Wonanzeigen 10 Rpf. das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben ie Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post oder Böten 7O Rpf. Auskunftsgebühr lür Anzeigen mit dem Vermerk; „ Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. - Anzeigen-Annahme-schlust: Donnerstag um 11 Uhr. - „Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr fsir eine Kleine Anzeige 1'— HM
REALITÄTEN UND
GESCHÄFTSVERKEHR 2
Cf Zu pachten gesucht
Hü^IJQ 0<^er k'e'ner Besitz zu pach-rBCIUa ten gesucht. Anträge unter »Staatsangestellter» an die Verw. 1215-2d
Verkaufsanzeigen (Gebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
Dünaekalk in Waggonsendungen wuiiycrdin odgr klejneren Mengen
erhalten sie bei der Firma Anton Birgmayer, Marburg/Dr., Tegetthoffstraße 74. Telefon 24-97.	1187-3
Prima
Simentaler Kühe
und Kalbinnen im Gasthof Wlachowitsch, Marburg, zu verkaufen. Auch gegen Ankaufscheine der Landstelle. Gewährung von Ratenzahlungen. Ostmärkische Viehverwertung.	1220-3
Rriofmarlren kaufe jederzeit alle Se.
ttriermarKen rien yJ ehem Jugosla.
wien, Wohltätigkeit ungebraucht und gebraucht. Freimarken nur gebraucht. Angebote an Koren jak, Briefm. Versand, Brückl (Kärnten), Postfach.
945-4
ühfällo Altpapier, Hadern, Schnei. II II I u 1 I G derabschnitte, Textilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Alte, gut erhaltene
Strohschneidemaschine
zu kaufen gesucht. Anträge an Johann Paulitsch, Benedikten, Untersteiermark. 4
Kaufe guterhaltene
Nähmaschine
Anträge unter »Nähmaschine« an die Verwaltung.	1204-4
1—2 hölzerne Schaufeln
für die Presse zu kaufen gesucht. Anfragen Dr. Reiser, Pickern.	1205-4
Älterer Gärtner
mit Praxis in allen Landwirtschaftszweigen sucht Posten als Schaffer. Frau für Gartenarbeit. Zuschriften erbeten an Sor-ko Matthäus, Rodinsberg 33, Post Lich-tenegg, Kollos.	1218-5
Vor Einstellung von Arbeitskräften muß die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Freiwillige [ür dfel? Wachdienst in den
besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, jedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24 bis 60, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf, Werbeleiter, Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42, und Innsbruck, Hotel Mondschein, Mariahilf 6.
Schneiderinnen für Hemdenanfertigung
werden aufgenommen, Wäschefabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Cilli, Unterk'ötting.
1132-6
Gemischtwarenhandlung in Marburg sucht für sofort verläßliche
Verkäuferin
(Verkäufer) und einen Geschäftsdiener. Auskunft in der Verw.	1147-6
Eine Winzer-Familie
mit 3-4 Arbeitskräften wird bis 1. November für Weingarten in Rodinsberg, Gemeinde Lichtenegg aufgenommen. Anzufragen bei Fanny Schega, Pettau, Oberrann 34.	1174-6
Pferdeknecht u. 2 Arbeiter
für Ab- und Aufladearbeiten für sofort gesucht. Johann Sluga, Marburg, Triester-straße 22,	1194-3
Winzer wir(i aufgenommen. Franz Krainz, Partin 102. 1197-6
Küchenmädchen
sucht Sanatorium, Kokoschineggallee 13.
_1198-6
Tüchtiger, guter
Schneidergehilfe
dringend gesucht. Schneidersalon Mlina-ritsch, Friedrich-Ludwig-Jahn-Platz 1.
1199-6
Winzer für sofort oder 1. November gesucht. Franz Reicher, Pet-tauerstraße Nr. 89.	1200-6
Buta-ltäästuek
WW® •MI»»!'» V
Marburg, ourgplatz 1
Willi Forst's
Wiener fflut
ein Wien-Film im Verleih der Tobis mit: Willy Fritsch, Maria Holst, Hans Moser, Theo Lingen, Dorit Kreysler.
Für Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen 1	1224
Neueste deutsche Wochenschau!
Winzer % Joch Weingarten wird aufgenommen. Anfragen Pu-klawetz, Bismarckstraße 2,	1201-6
Winzerletlle mit 4—6 Arbeitskräften werden aufgenommen. Adresse in der Verwaltung. 1202-6
Hutmacherlehrling
mit voller Verpflegung im Hause wird aufgenommen. Franz Adamle, Trifail II, Loke 345._1203-6
Winzer 0(ler Meier mit 2—3 Arbeitskräften, der auch y3 Joch Weingarten bearbeiten kann, für einen kleinen Besitz, Umgebung Marburgs, gesucht. Anzufragen Marburg, Duchatsch-gasse 7/1. Stock, links._ 1221-6
Tüchtiger, selbständiger Wirtschafter
für einen landwirtschaftlichen Betrieb samt Gasthaus und Trafik in Zwettendorf bei Marburg wird ab I. September gesucht. Eigene Konzession erwünscht. Anfrage: Schumenjak, Krainburg, Falkendorf 41/1., Oberkrain.	1217-6
Sattlerlehrling mi| Verpflegung wird
sofort aufgenommen. Peter Trsteniak, Sattler, Kaisersberg bei Friedau.	1207-6
Wirtschafterin a«fs J^nd, Näh,e ^
Eisenbahn, wird gesucht. Adresse in der Verwaltung. 1210-6
Schmiedlehrling mit voller Verpflegung im Hause wird per sofort aufgenommen. Tosch Franz, Schmied-meister, Dornberg, Kreis Pettau. 1212-6
Winzerleute 2 Personen, für 4 Joch Grund, für Arbeiten im Weingarten gesucht. Anfragen in der Verwaltung.	1213-6
Winzer mit 3—4 Arbeitskräften wird gesucht. Anfragen Marburg, Schillerstraße 22, Part, links. 1214-6
Schulfreies
MÄDCHEN
wird zur Familie aufgenommen. Zuschriften unter »Mithilfe hn Haushalt« an die Verw._1219-6
Winzer mit 2 Arbeitskräften wird aufgenommen. Anton Kel-bitsch, Lassach 17, Wachsenberg. 1216-6
Mädchen und Bursche
von 14 Jahren aufwärts werden zwecks
Ausbildung zum Facharbeiter gesucht. Die Aufnahme erfolgt nach Uberprüfung durch das Arbeitsamt Ebenso werden Frauen und Männer in allen Altersstufen als Arbeiter aufgenommen. Anzufragen bei Anton Pinter, Marburg, Reiserstraße 16, oder Zwirnerei Thesen.	1209-6
HEIRAT
12
Wünsche Bekanntschaft
zwecks Ehe mit Witwe oder geschiedener Frau im Alter über 40 Jahre, mit kleinem Besitz. Anträge unter »Professionist« an die Verwaltung.	1208-12
Heirat. Welches Fräulein oder Frau wünscht Bekanntschaft mit älterem Burschen. Ehe nicht ausgeschlossen. Zuschriften mit Lichtbild unter »Charakter« an die Verwaltung. 1211-12
Maurer und Zulanger
bekommen bei mir dauernde Beschäftigung. Ich besorgt auch Baupläne, Baukostenvoranschläge, Baubewilligunge* und Baumaterial aller Art Wer feuchte Bauten trocken leget will, ferner moderne Bauplthw für Kaninchenzuchtstailungee und Obstdörranlagen benötigt, kann auch meine Dienste fr Anspruch nehmen.	1221
KARL KOROSCHETZ
Maurermeister in Packenstein
Schuhmachergehilfe
wird sofort aufgenommen. Frauengasse 12.
Marf»r& 12224
VERSCHIEDENES
Prnfhocpnie(ier Art — Leder — Leicht-riumcaeiimetl|| _ Holz _ orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummi» Strümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert
das führende Fachgeschäft F. E g g e f, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute* Marburg/Drau, Meilingerstraße 3, Crtfi, Marktplatz 13.
702-11
Der Landrat des Kreises Pettau (Veterinäramt)
Zahl: Vet-W 18/3—1942 Betrifft: Hundekontumaz
Pettau, den 17. August 1942
Veterinärpolizeiliche Anordnung
Die für den Kreis Pettau angeordnete verschärfte Hundekontama* wird aufgehoben.
Für die Grenzgemeinden: Kaisersberg, Kaag b. Fr., Polstrau, Friedaa, Sauritsch, Ankenstein, Haslach i. d. K., Lichtenegg i. d. K. und Schiltern wird angeordnet:
Alle Hunde sind an die Kette zu legen oder an der Leine zu führen.
Frei laufende Hunde sind abzuschießen. Hiezu sind alle Gendarmeriebeamten und die zuständigen Wasenmeister verpflichtet; auch die Feld-und Forstschutzbeamten, Jagdinhaber und Jagdpächter, sowie die Zoll-und Grenzschutzbeamten sind zum Abschuß ermächtigt.
Diese Anordnung gilt nicht für Jagd- und Diensthunde der Zollwache und Polizei, sowie der Wehrmacht, während deren Verwendung zur Jagd oder in Ausübung des Dienstes.
Der Landrat
1206	In Vertretung: gez. Dr. Schreiber, Amtstierarzt
Landes-Hvpothekenanstalt für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Kommunaldarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
CILLI, Postfach
Siedlungsdarlehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt