C. P Otrok in puščavnik Dobra, modra mati je često zasačila razposajenega dečka na laži. .Naradni nauki, navadni oporniui niso nič zalegli. K.aj naj naredim?< je mati potožila sosedam in pri- \ este kaj.j je rekla eua, :tnoja sestra služi več ur odtod pri nekem kraetu — tako in tako se pri hiŠi pravi, v tej in tej vasi — in tam je slisala praviti o puščavniku- čudodetniku. ki zna pomagati za vsnko reo, karkoli. Daleč in visoko v gorah biva, pa vendar ga v polrebi raarsikdo poišre in obiŠče. Pravijo, da je grenek kakor planinski mah, a dober kakor kruh. Brez dobrega nauka ali nasveta nihče ne odide od njega. Č"e liot-ete, boin pa pozvedela natanko. je rekla postrežljiva soseda, sin ga boste lahko obiskali. če že ni od.šel v večnost...- Fuščavnik je res še živel. Mati je krenila na pot. Od sile je bilo daleč. Iskati ga je raorala po težko dostopnih krajib. A kaj ciobra mati ne stori za fclagor svojega otroka? — NaŠla je pušcavnika in mu potožila skrb in bol. Sestra, le pripeljite k meni vašega otroka.* je rekel puščaviiik. -Pa nič mu ne povejte. "Videli bomo, kaj nam bo dobri Bog jiaklonil.. fako je rekel puščavnik in mati ^e je vrnila domov. Vnovič je napraiila težko polovanje, a 2daj je čel z njo tudi otrok. Visoko v gnrah je proti nebu kipela strma pečina. Sjiodaj je bil vhod v pušoavnikovo <]uplino. Vse naokrop je bil gozd, samo visoko. staro drevje, le pred vhodom je bila zelena. solnČna trata. Dobro izhojena stezica je vodila skozi goščavo k trati in k duplini. Prijazno je pozdravil puščavnik mater in otroka. Sedita.* je rekel, ^trudna sta. od daleč sta prišla.« Namesto siolov in mize so Ježali v voiliui široki. težki kameni, ali pa je živa skala niolela iz zemlje. Pod nogarai pa je biio mehko. je bil mali. i Pofakajta raalo/ je rekel mož in šel daijo v dtiplinu. Bila je globoka, nič se ni razločilo. kam je jiušča^Tiik odšei. Kar zmanjkalo pa je v iemi. Dolgo puKcavnika ni bilo nazaj, Dečku vse skupaj ni uič ugajalo. Ker mu mamica iii liotela nič poja.«niti, kako iu kaj. se rau je zaČelo dozdevati, da velja ta težavni obisk njemu sameniu in nikomur -drugemu. Neprijetno mii je postalo pvi srcu. Uttujenost ga jc mučila. a duplina je bila noprijazna in mraČna: le nekaj malega svetlobe je od vhoda seiu razsvetljevalo bližnjo fiteno. Nepotrpežljivo gie-daje naokrog se je otrok obrnil k materi: Mama. pojdiva domov. meni tukajle ni Čisto nič v?eč. Komaj pa se je v dtipiini zgubil glas zadnje besede. kar ,je nekaj zarenčalo in zamoinljalo in dečka streslo in vrglo. Kamen pod njim je oživel in — jezno mrmraje |t' stekel po duplini in vtonil y tcmi niaihon. siv medvedok. Lep je bil ta medvedek, ali — — vse drugo ni bilo nič lcpo! Decek je silno zakričal in se matere oklenii. Toda oklenil previdno iu pozorno. boječ se. če tudi mati ne sedi na kakšnem medvedu! Strah jc bil pa prazcn: materin sedež je bil kanienit. živa skala, Mati ie tiho ukazaia svojemu srcu: -Bodi rairno!^ Sinku je pa rekla na gias: -Molči. otrok moj. kaj pa bTez poircbc govoriš...« S strahom je zdaj deček stal poleg sedeče matere in se ti^čal k nii. dcžeč roko. ki se je oviia okrog itjega. in Čakal, da se povrtitr iz mrzle ieme fudodelec. Toda ni ga bilo ... Pa je le prisel in pokazal lep glavnik. -Poglejte. mati. kaj se vse pri meni dobi,- je rekel in nadaljeval: -Je pa tole za deklice. ne za dečke. Ce imale kako nespamctno dekletce pri vas, vam ta glavnik prav rad posodim. Prodam ga pa ne. posodim pa prav rati. Cndovii glavnik je to! Varuje dušo kakor pes hiŠo. Oe se deklič zlaže I — nerodna reč jc to — glavnik zacne bosti in siliti v glavo. In ne gre iz [ los na noben način. dokler ga ne potcgne iuaterina roka...' ?Ali za dečke nimaie takega glavnika?« je vprašala ma(i. PlaŠno se je ozrl otrok v mater. ^Počakajta, da vidita, kaj se vse pri meni dobi,« je odgovoril počasi in resno starček ter odšel, Vrnil se je kmalu iu prinesel hlebček kruha. >Na, jejta in počijta se, dokler ne pridem nazaj,? je rekel. Šel je iu ni ga bilo. Mati je hlebcek razlomila in polovico ponudila sinku. Jetlla je, otroku se pa ni Ijubilo: strah mu ni pustil. Bil je poln boleČik in bodečili misli: ski-belo ga je. Mati mu je prigcrvarjala, hvaleČ kruh, kako je okiisen... Dečt-k se je dal preprositi in je ubogal. Nekoliko se je tudi ustrašil, da bi pri pu^čavniku utegnil priti v zamero. če ne bo maral njegovega kruha. Nevoljen je vzel maieri kos kruha iz roke (er ugriznil. — Tisti hip se je kos kriiha spremenil. V dečkovib rokah je zatrepetala majhna sova. Udarila ga je s krili po roki in po obruzu. pa odteiela v temo... Lcpa je bila ta mata sovica. ali — vse drugo ni bilo lcpo! Deček je vnovič zadrhtel in se, sloneč ob materinem ramenu, iiho razjokal. Na glus se ni upal. Mama. mama. pojdiva doraov,« je zaprosil, »pojdiva doinov! \ em. zakaj ste me pripeljali semkaj ... NiČ vec se ne bom liiga). nič več... Pojdiva domov!.,. Mene je sirah!« Mene je tudi,^ je pomislila mati. Ukazala pa je srojerau srcu. naj bo tnirno. ker je to pnircbno za otroka. Rfkla je sinku: »Morava počakati, drugače \>o pusčavnik hud.-r Takrat je iz teine stopil čudodelec in prinesel v roki svetlo stvarto. »Tutli to je za deklice,« je rekel mož. sčudovita je tale ovratnica. Prav rad jo vsakeinu posodim. Vamjt* dušo, kakor pes hiso. Če se duklica zlaže, se tele bliščeče jagodi* stisnejo in stiskajo vrat toliko časa, cla fama prizna in pove na ves glas: iZIagala sem se. Takrat ovralnica odjenja. — Sneti pa deklica sama ovratnice ne uiore, če ne pomaga materina roka.<. DeČek je skri) obraz v roatcrino ramo in tiho zajokal. »AH za dečkc nimate iiič takcga?< je s težavo vprašala rauti. Dečck je zajokal na glas, »Potokajia, da vfdita. kaj se vse pri meiii dobi,< je luirno rekc! pu-Ščavnik iu spet odšel. \ rnil se je iii prinesel sira. jNa jejia, precej pridera.j Mati je molče prigrizovala sir, otrok se pa sira ni hotel pritekniti. Ovil je materi roke okrog vratu in milo zapro&il: ^Mama, pojdiva domov, rnajna. domov! Mene je strah, saj bom dober. saj bora pridenl-r Iz temL* jc stopil puščavnik iu prinesel v desnici zopct nekaj blešče-Čega. — >O. nič posebnega ni tole,? je rekel. Tako je. kakor je bila ovrat-nica: le uekoliko hujše. Čudo\-ita /.apestnica je to. /lata je iu prav zare:i je ^Tedna težkega denarja. Varuje <\ušo kakor pcs hišo. Tudi ta jc za neinodre dekličc. Odkritosrčuim deklicam takihle hudih reČi ni treba. Nekoiiko sitna reč pa je to- Če se otrok zlaže* kar precej začne zapestuica stiskati in žgati kakor živ ogenj, kakor razbeijeno Želczo. Hitro je trcba steČi k očetu in ga prositi: Ljubi oČe, odpustite, grdo ucresnico sein po-vedala. — Ravno t.ako se mora rcči in jiič drugaČe. Poit-m jc dobro. K ocetu. pravim; raati ne inore tu nio pomagati. No, lahko se pa naredi, da tudi mati pomaga ...- AJi za dečke pa nimate nič takrga?« je 5 tezkim srcem Še r irftjr Tprašaln mati. ^Poeakajta, da vidita, kaj vse se pri uieni dohi,L je dejal inož in pola-goma spet vionil v iemi. Komaj je otrok vidfl, da sta z materjo sania, se jc ves obupan in strt vrgel na kolena in začel prositi — — — potok solza mii je pritekel po lieih: hišo bi bile odnesle. iake debele solzc so se udirnle tn mocilt-. močile... Maieri/io srce je pa kljub terau ostajn trdno. To srce se včasih iic sme omajati ne oinchčati. Kaj vsega mati ne pretrpi za svojega utroka! Koačnu je pa mati vt-mlar rt-kla: »No, pa pojdi in nif pocakaj zunaj .. .U — :-Prav gotovo si «e bo npaJ ^aui venkaj.* si je mistilu mati. Pa se je uštela: otrok je stckel iz votline. kakor bi ga nesel vihar! Iz teme se je tisti hip poruolila postava puščavnikova. Na bradu okrog ust se mu ]e obesil dobrolioten smehljaj: prazne roke so se na lahno gibale po bcli bradi. »Ali bo zadostovalo?« je vprašal, >Dobri Bog daj. da bi.i se je razveselilo matermo srce v veselem upauju, razumevši puščavnikovo modrost. Vstala je mamica, prisrČno se Čudodcleu zahv«Jila ter odš]a za otrakam. Moder je bil pušcavnik. Njegov grenki nauk je dečku vzel veselje do laži. Kako bi ga ne? — Kdo pa inoro vcdeti, kaksaa huda reč bo sele za lažnive dečke. ko so že tako Imde za lažiiive deklice? In mama bi me gotovo Še fcjikrat peljala tja. Saj jo pozuani.. .* 1 ako ,je preinišljeval deček in trdno sklenii. pa tiidi aa glas (jovedal, da ne bo niknji več lagii). ^Naka! Puščavnikovih medvedov pn ne tnaram več jahati in tudi 11 je-govih sov ne bom več pestoval.. .t