Štev. 35. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 1. septembra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cenapri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australijo i Jüžne Amerike .Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, Va strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso ža oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Po našoj proslavi. Vsakši lehko prizna, da Slovenska krajina takšega dneva, kak je bio 18. avgust še ne mela. Svetek je bio to za nas, svetek oslobodjenja, zato smo ga z navdüšenjom obhajali ino z velkim veseljom. Toga nemre nihče tajiti, niti tisti ne, šteri iz kakšegašteč vzroka neso stali v naših vrstaj. Desetletnico smo obhajali. S tem smo zaklüčili dugo dobo desetih let našega slobodnoga narodnoga živlenja. Če poglednemo nazaj na ta leta si toti moramo priznati, da ne bilo vse tak, kak smo si želeli, pomisliti pa moramo, da niti Adam i Eva nesta bila v paradižomi zadovolniva s tém, ka njima je Bog dopüsto, nego sta poželela tüdi Prepovedani sad. Paradičoma več nega i ga tüdi ne bo, zato se ne smemo čüditi, če ne vse tak, kak bi radi. Pomisliti tüdi trbe, da smo bili v začetki novoga državnoga živlenja, vsakši začetek pa je žmeten i je nemogoče, da bi šlo vse v najlepšem redi. V hipi, kda smo prestopili v drügo desetletja, želemo zapisati par reči vsemi lüstvi Slovenske Krajine, nadale vsem vodilom krogom i nazadnje tistim, šteri so še nezadovolni. Po oslobodjenji leta 1919 se je začnolo za nas novo živlenje. V začetki smo bili kak novi gospodar, ki še ne ve, za štero delo bi prijao prle. Vse je bilo za nas novo i začnoli smo zidati. V desetih letaj se je dosta napravilo. Železnico mamo, moste, gimnazijo i drüge šole, zdrüge, hranilnice i vnogo drügih hasnovitih stvari. Istina vsega še nemamo, ka bi nam bilo potrebno, a ka se ne napravilo v teh desetih letaj, se napravi v prišestnih. V to trdno zavüpamo, ar je vsigdar vekši krog tistih, ki delajo za istinski blagor lüstva. Razmere bodo od leta do leta bolše i s tem se bodo menšala tüdi naša bremena. Potrebno je samo to, da vsigdar ohranimo lübezen do svoje domovine i da nikdar ne zgübimo vüpanja na bolše čase. V vnogom pogledi si bomo morali pomagati sami. Na kakši način, nam bodo pokazale razmere. Vnogo je bilo lüdi, ki nas dostakrat neso razmeli. To tüdi Čüdno ne bilo, ar so ne poznati naših razmer. Prihajali smo k njim s prošnjami pa smo ne bili poslühnjeni. Z letami se je to spreminjalo i dnesden skoro ne človeka, šteri ne bi znao, ka je Slovenska krajína. Tisti malo- števjini pa, šteri nas do zadnjih dni neso šteli razmeti, so nas lehko spoznali ob priliki naše velke proslave. Ta je pokazala vsemi slovenskomi narodi, vsoj jugoslovanskoj javnosti i vsem vodilnim krogom : tak vladi kak voditelom naših samouprav, da je narod Slovenske krajine slovenski i lübi svojo domovino ino vladara. Pokazala je, da tisti, ki so pisali, da smo. madžaroni, skažlivci i nežadovolneži, neso meli prav. Ta Proslava nas je še bole zbežala z našimi brati, zato prosimo vse vodilne kroge, da nas z razmevanjom sprejmejo, kda pridemo pred nje z upravičenimi prošnjami. Slovenska krajina ma vnogo potreb, šterim trbe pognali zadostiti. Priznati moramo, da se še najde med nami nekaj lüdi, ki se še neso vživeli v nove razmere i mislijo, da je indri bole, kak pri nas. Vsem tem bodi povedano, da je zlati vek, o šterom je popevao latinski pesnik, že davno mino na zemli i se ne povrne nikdar več. Vse države ječijo pod žalostnimi posledicami svetovne vojne i kak lehko izvemo iz poročil, majo sosedne države (Italija, Avstrija, Vogrska itd.) še vnogo žmetnejše živlenje, kak naša država. Odpovedati se trbe mišlenji, da indri ne križov ino težav, potem se naseli v srce zadovolnost. Domovina je naša mati, štera skrbi i bo od leta do leta bole skrbela za svojo deco. Ta miseo naj nas spremla v novo desetletje, potem se vzbüdi v vsakom do nje še vekša lübezen i vekše zavüpanje. Poštüvanim naročnikom na znanje! S tov številkov Novin je vredništvo prešlo na g. Kolenc Franca, kaplana v Soboti. Gospod Bajlec mora svoje včenje dovršiti i si poiskati stalen slüž, zato zapüsti naše lüblene Novine, štere je z tak srčnov gorečnostjov vrejüvao i v šterih je z celim srcom zagovarjao pravice našega lüstva. Kda se njemi podpisani v imeni vseh naročnikov za to srčno zahvalim, ga oprosim, naj Novin ne zbriše iz svojega srca, nego jih naprej tüdi podpira, priporača i širi. Gospod Kolenc je Znani pisateo, naš domači človek, pun lübezni do Slovenske krajine i njenoga ljüstva, zato njemi s popunim vüpanjom zročim Novine. Prosim vas, dragi naročniki podpirajte ga v teškoj slüžbi i Pomagajte njemi Novine razširiti do zadnje kuče v Slov. krajini. Naznani se nadale, da je ostalo Vredništvo Novin tam, kde je dozdaj bilo najmre v Faflikovoj hiši, nikak pa ne na farofi. Nišče naj ne hodi na farof, če ma z Novinami kaj opraviti. Uradne vöre na vredništvi so pa vsaki delaven den a samo od 10. do 12. predpoldnevom. Po poldnevi kak v drügih uredništvih, se nikdar nišče ne sprime. Toga se prosim vsi naj točno držijo. Za upravništvo Novin KLEKL JOŽEF, vp. pleb., izdajateo Novin. Podperajte „NOVINE“ ! Dočakali smo. Naša lepa krajina ma letos nekšo posebno srečo. Romali smo na Brezje, vidili štiri primicije, nad vse slovesno smo obhajali desetletnico, zdaj pa ešče pride štrta lepa sloves nost, blagoslavlanje Martinišča v M. Soboti. To je ravno tak sküpno veselje nas vseh kak na den desetletnice. Skoro nega hiže v našoj krajini, štera ne bi v kakšokoli formo pomagala kaj za Postavitev toga novoga Martinišča. Že celih šest let se piše i govori od toga dela. Celih šest let se je nabiralo. Naši goreči nabiratelje so nikelkokrat šli od hiže do hiže pa prosili, priporočali, razlagali. Tem nabiratelom se dnes iz celoga srca zahvalimo. Njim v čast mislimo na- praviti ešče letos posebno veselje. Najbole pa se je razširo glas od Martinišča z loterijov, ne samo po našoj krajini nego po celoj Sloveniji i ešče dale. Cilo naši dobri Amerikanci tak V Severnoj kak v Južnoj Ameriki so zbirali pa srečke küpüvali Pri tom so pa že naprej povedali, ka či njüve srečke kaj- zadenejo, vse ostane Martinišči. Tak so včinoli Vnogi tüdi doma. Denešnja slovesnost je vsem drügim lepo zadoščenje. Ne samo, ka so njüvi milodari ne bili zaman, nego obrnjeni so v jako svete namene. Pri pogledi na novo zidino si vsakši, ki je kaj pomagao, lehko misli, ka ma tüdi on tao v njoj. Kelko naše dijaške mladine de melo v tom zavodi svoj lepi dom. Vse je priprosto a jako pripravno, prostrano, vse süho, zdravo, razsvetleno pa mirno. Vse tak, ka de se dijak lehko včio, če de meo količkaj dobre vole. Gimnazija v štero hodijo je komaj par sto korakov od zavoda. Pa to so bole zvünešnje ugodnosti. Glavno je in bo vsikdar, kakšo vzgojo dijak dobiva.. Vsaki stariš i vsaki dijak bi si mogli dobro zapomniti, ka brezi prave srčne vzgoje je Škoda telko let v šolo hoditi. Trbe pa tüdi znati, ka se takša vzgoja ne dosegne v ednom tjedni i se ne najde na cesti pa ne v knigi. Dobromisleči lüdje so to vsikdar povdarjali. Vsikdar so pravili i pravijo, ka poleg šol, posebno poleg srednjih šol, naj bo vzgojni zavod za dijaštvo. Pri nas v Sloveniji je skoro pri vsakoj gimnaziji takši zavod. Naša vlada je te dni dala naredbo, ka se poleg učitelišč (gde se včijo za vučitele) naj postavi zavod (internat) ze tiste dijake. Pri nas je prvi na to prišeo g. Jožef Klekl, župnik v pokoji i bivši narodni poslanec. On se je vnogo trüdo pa tüdi s svojim zaslüžkom pomagao. Dobra krščanska vzgoja je potrebna vsem, najbole pa dijakom. Nindri se pa ta v takšoj meri nemre dosegnoti kak v zavodi. Dijaki v Martinišči so vsaki den pri svetoj meši. Med tem časom opravijo jutranje molitve. Pri teh se spominjajo na svoje domače, žive i mrtve, molijo za svoj poklici za svoje dobrotnike. Iz vsega toga se vidi, ka je Martinišče bilo krvavo potrebno. Naj bo Bogi Čast i dika za vse to ! „Ja, ka pa te, de resan ravno takše ?“ Tak so se lüdje spitavali, kda so vidili sliko, štero na prvoj strani Vidite. Takše bo istina, nego zdaj je ešče ne. Malo več kak Polovica je postavlenoga. Drügo pride po letaj, če Bog da. Ka stoji, je podobno toj sliki, samo ka je srednji tao na dva štoka tü pa se vidi samo eden, potem pa stube i dveri so ne tü nego skončki. Kda de celo gotovo potem se napravi na sredi. Zavolo pomenkanja penez je Odzvüna ne ometano. Samo ka je ravno na vsaki način bilo potrebno se je dalo notri pa itak košta više pol milijona. Zavod ma električno razsvetlavo, močen vodovod, primerno kopalnico, garderobo za svetešnjo obleko, dvorano za predstave, dve spalnici i dve učilnici, za vekše posebi pa za menše. Pri vhodi na pravo je mala kapelica na levo pa govorilnica i dve pisarni. Posebna soba je za betežne. Sob za gospode je sedem. Lepa lastnost je tudi to, ka ma na sredini prostrane hodnike i lehke stube, ka človek skoro ne ve kda ide gori. Okna so velka. Dokeč se drügi tao ne dozida kcoj, de vhod na konci od strani ceste, potem bo tü okno. Zidao je zidarski mojster g. Franc Marinič iz Kljüčarovec pri sv. Križi. On je tüdi napravo načrt. Njegova prava roka je njegov vrli palir g. Matija Črček, šteri dela za štiri drüge, med delavci pa zna dosegnoti lepi red brezi preklinjanja. Tesarsko delo je meo ravnotak daleč naokoli Znani g. Henrik Streiher iz Hrastja-Mote poleg Radenec. Njegovi delavci so zvekšega iz naše krajine. Tak so tüdi vsi delavci pri zidaraj bili domačini. Tišlarsko delo je meo g. Jožef Flisar iz M. Sobote, okavanje g. Kofjač, električno napelavo g. Lehar, vodovodne cevi i pumpo g. Dittrich, kleparsko g. Jug, šajbe g. Nemec, stube g. Močnik, ograjo na stubaj g. Rituper. Z vsemi smo jako zadovolni. Zdaj bi ešče mogli omeniti vse tiste dobre lüdi, šteri so nam pomagali z materijalom, delom ali foringov. Nego to je ne mogoče. Večni plačnik naj jim vsem stoterno povrne že tü na zemli najbole pa po smrti. J. Radoha. 2. NOVINE 1. septembra 1929. NEDELA (Po risalaj petnajsta. Evang. sv. Luk. 7, 11 —16). V tistom časi je šo Jezuš v varaš, ki se zove Naim: i z njim so šli njegovi vučeniki i velka vnožica. Kda se je približavata k varaškim vratam, so nesli vö jedinoga sina matere i ona je bila dovica ž njov velka Varaška vnožica. Kda jo je Gospod vido, se je smilüvao nad njov i joj pravo: „Ne joči se.“ I Pri- stopo je i se dotekno škrinje (oni pa, ki so ga nesli, so obstali) i pravi: „mladenec, velim ti, stani gori !“ I gori se je opravo, šteri je bio mrtev i začno je gučati. I dao ga je materi njegovoj. Vse pa je obišeo strah i zvišavali so Boga, govoreči: ka je velki prorok gori stano med nami; i ka je Bog pohodo svoje lüstvo. Murska Sobota — Blagoslavlanje Martinišča. Na slovesen način se bo vršilo to nedelo (1. sept) blagoslavlanje novoga „Martinišča.“ Blagoslovi ga prevzišeni püšpek dr. Andrej Karlin. — Slabo senje. Preminočo soboto je bilo „Bertalanovo senje“. Slabše že ne moglo biti, kak je bilo. Blaga je bilo preci, lüdi pa jako malo, tak da so trgovci ne bili preveč zadovolni. — Lepa povest „A njega ni ...“ se dobi v Prekmurskoj tiskarni i v knigarni Fr. Benčeca. Spisao jo je domači kaplan Fr. Kolenc. Košta samo 15 Din. — Odhod delavcov. V pondelek opoldne se je v Nemčijo odpelalo okoli 40 delavcov i delavk. Kak vnogo drügih, so tüdi tej odišli za krühom. — Občni zbor. Dnes, 1. sept. se vrši v Flisarovoj gostilni občni zbor „Kmetijske podrüžnice za M. Soboto“, na šterom bo med drügim tüdi predavanje g. živ. referenta Zupana o živinoreji. — V odgovor „Muravidéki.“ Od županstva smo dobili za objavo sledeče: Na podlagi poziva v Vašem cenjenom tedniki Štev. 34. od 25. avgusta 1929. pod člankom „Muravidék i naša proslava“ mi je čast izjaviti, da so vesti o odstopi občinskoga odbora veleobčine zavolo proslave popolnoma izmišlene i neistinite, ar je občinski odbor v svojoj seji dne 8. avgusta celo enoglasno izglasao za olepševalne namene 6000 Din. ino je te podao odstop iz drügih vzrokov ki neso v zvezi s proslavov. — Župan Benko l. r. Slovenska krajina Naročnikom! Naznanjamo našim cenjenim naročnikom, da odsehmao samo tistomi novomi naročniki pošlemo naše liste, ki po prvoj številki, v šteroj dobi Ček, taki plača Novine, To se tiče naročnikov v našoj državi. Ki pa prek mej naše države prebivajo i si naročijo ali njim naročijo njihovi domači naše liste, bomo njim liste samo te pošilali, če njihovi domači je plačajo ali se za nje gorivzemejo, ka je bodo plačali. Od toga ne odstopimo, zato, ka je dosta nepoštenih ljüdi na sveti. Nadale naznanjamo, ka z denešnjov številkov stavimo liste vsem onim, ki so dobili Opomin, naj plačajo naročnino i so li dužni ostali pa se ne javili, da je plačajo poznej. Nišče naj nam ne zameri, tiskarno moramo plačati, papir moramo plačati, svojih penez nemamo, ka bi mesto koga naprejplačati mogli, zato bomo vsakomi list stavili i naročnino sterjali po drügoj poti. Poštenje more biti povsod. Uprava NOVlN i M. LISTA. „Hvalo Pokažimo Bogi, neprijatelom pa trdo pesnico.“ Dne 17. VIII. t, l. je meo g. Kontler, törjanski vučiteo na domačoj proslavi govor. Zavolo toga govora bi ga nešterni radi postavili pred sod, zato, ar je prej hujskao narod proti — Slovenskomi plemeni. Naj zve lüstvo za ka se je šlo v govori g. Kontlera, prinesemo njegov govor v celoti. Dragi domačini! Vütro obhaja naš narod v Slovenskoj krajini desetletnico narodnoga oslobodjenja. Za te den so pripravlene velke slovesnosti, predpoldne v M. Soboti, zadvečara pa v D. Lendavi. Jezero i jezero naših se vdeleži te proslave, ka bi na te način dali Osvedočenje pred celim svetom, ka so — Slovenci. Ar je naša fara bliže D. Lendavi, zato je Vodstvo proslave odločilo, naj se naši vdeležijo proslave v D. Lendavi. Ka vse bo čüo i vido narod vütro, to itak Znamo vsi, ar je Spored proslave natisnjen v Novinaj i se lehko čte na plakataj, šteri vabijo narod na proslavo, zato mi od toga nede trbelo gučati. Moram pa povedati, ka vse to, ka smo mi dnes napravili v Turnišči i ka ešče napravimo, je nikaj drügoga ne, kak Priprava za narodni svetek, kakšega so naši dozdáj ne vidli v Slovenskoj krajini. I ta Priprava je potrebna, ar sem sam srečao lüdi, šteri so pitali: — Gospod, ka ščemo proslaviti ?... Celo znam za človeka, šteri je mišlenja, ka nam lekaj jako dobro ide, da mamo čas, peneze i volo za proslave .... Dragi domačini, moj denešnji govor je tak sestavin, ka iz njega lehko zve vsak poslüšalec : ka ščemo proslaviti i zakaj je potrebna ta naša vütrašnja Proslava. Nega med nami odrasloga človeka, šteri ne bi znao, ka te naš svet ravnajo boži zakoni. Eden takši zakon pravi, ka na sveti nikaj ne premine prle kak to božja previdnost ne dovoli. Ne živo i ne neživo bitje, nikaj se nemre prle vničiti, kak to božja pjevidnost ne dovoli. Nega takšega nasilja i ne hamičije, štera bi te božji zakon vničila. . . . Naj Vam pojasnim to reč, dragi domačini, s tremi primeri. Na robi gošče stoji lepa, velka, košata loška grüška. Znate, što jo je nasado? Zagvišno ne. Znate što jo je brano vihera, neprijatelov, požrešnosti živali, od noža paglavca, šteri bi vsako lepo mlado drevo odrezao za porišče ? Palik lehko povem, ka ne, to níšče ne bi znao povedati. Zrasla je ta loška grüška, cvete vsako leto, na njoj dozori sad, v Sadi koščice, štere raznesejo ptice i drüge živali i prle kak bi prvo drevo ostalo, že cvete nova grüška i skrbi za svoje potomce kak to žele božji zakon, božja previdnost. Ali poglejte kak je s picekom. Zvali se iz belice, pijé, si išče hrano, i kda je zraseo v jarico, tüdi ona znese belice, iz šterih kvočka zvali novi rod. Ravno tak je pri lüdeh. Rodi se dete, zraste v mladenko, sklene hižni zakon, rodi deco i tak se skrbi po božjoj previdnosti za novi rod, za nadalüvale svojega pokolenja. I ta skrb za novo pokolenje ostane pri loškoj grüški, pri piceki i pri človeki telko časa, dokeč to žele božji zakon, previdnost božja. Pitam Vas, dragi poslüšalci, pameten človek bi bio tisti, šteri bi se postavlao proti tomi božjemi zakoni? Pameten človek bi bio tisti, šteri bi posado koščico loške grüške i potem trdo, ka iz te koščice spovle drevo, štero de — marulice rodilo? Zagvišno. Takši človek bi se postavlao proti božjemi zakoni. Ali ka bi pravili od vertinje, štera bi nasadila küreče belice i potom pripovedavala, ka se iz teh belic dva — cuzeka zvalita ? Takši vertinji bi se smejao celi svet, v novine bi jo dali i eden celi teden bi se mlado i staro veselilo na njeni rovaš. Dragi domačini, če je božja previdnost tak odločila, ka naj se razvije iz ploda grüške — nova loška grüška, če je tak Odločeno, ka naj se iz küreče belice razvije pišče, no potom moramo zarazmiti, ka bi proti božjemi zakoni delali, če bi želeli, naj Slovenska mati — Nemce, Taljane, ali Vogre rodi. Toda . . . lüdje smo, slabiči smo. Nam vsem je smešna žela, ka naj se iz koščice loške grüške — marulica spovle, nam je smešna Vertinja, štera nasadi küreče belice zato, ka bi joj kvočka — cuzeke zvalila: ali to je milijonom i milijonom lüdem razumlivo bilo, i Žalibog je razumlivo tüdi dnes, ka Ti Slovenska mati, ne slovenskomi, nego nemškomi, vogrskomi, deteti daj življenje. Več kak jezero let so nekaštigano grešili sosedni narodi, Slovenska mati, proti božjemi zakoni, šteri ne vala samo za loške grüške i piceke, nego vala i mora valati tüdi za Tebe. Tüdi Ti, Slovenska mati, maš pravico, — ne pravico: dužnost, če si Slovenka, potom dáj živlenje slovenskomi deteti, skrbi zato, ka Tvoj rod, tvoja krv, Tvoje pokolenje ostane telko časa, dokeč to boža previdnost žele. . . . Vsi tisti, šteri grešijo proti zakoni, so — grešniki. Ka pa či celi narod greši? Je tüdi grešnik. Vörvati moremo, če se zapišejo grehi posameznoga človeka, no potem more biti tüdi kakša Čarna kniga, v štero se zapišejo grehi celoga naroda. I bratje dragi, je takša kniga. Grehi, štere so zagrešili proti Vam, Slovenske matere, so bili vsi zapisani. I bratje moji, kak je kaštigan poedini človek za svoje grehe, ravno tak doleti kaštiga tüdi narode, če grešijo. Pomislite, kakšo moč je mela držáva Nemcov i Vogrov. Pa kde je zdaj ? Vničena je, vržena je v praj, v ničest. Te dvej državi sta mislili, ka je vredi, če Nemka — Nemca rodi i Madjarka — Madjara, ali od Tebe so želeli, Slovenska mati, v teh državaj, ka Ti bodi nekaj drügoga. Ti daj živlenje deci, trpi velke muke, ali ne svojemi narodi, nego — tihinci v hasek. Slovenska mati, krivico si mogla prenašati, pa si jo tüdi prenašala, zato si pa dočakala pred desetimi leti vöro — kaštigo. Pred desetimi leti je bila strta moč neprijatela i je počila vöra, od štere mao tüdi za tebe vala — Slovenka mati — božji zakon. Od tiste vöre, Slovenska mati, s svojim velkim i britki m trplenjom svojemi narodi daš moč i ne kak prle — tihinci. Pred desetimi leti se je napunila, Slovenska mati, mera krivice, grehi Tvojih neprijatelov so kričali za zadoščenje i zato je mogeo priti polom, plačilo za krivice, štero plačilo je pomenilo za nas slobodo, za neprijatele pa — Ponižanje. Jaz nikdar ne bom pravo, ka so ne vredni hvále jezeri i jezeri, šteri so trpeti na bojnom poli za našo slobodo, i ne bom pravo, ka so pametni i spretni političari ne meli zaslüženja pri našem oslobodjenja ali srce mi itak to pravi, ka vsikdar, kda se za slobodo šče zahvaliti slovenski rod, naj zdigne oči i srce k prestoli Večnoga Gospoda, šteri je ravnao i ravna tüdi dnes Usodo slovenskoga naroda. . . . Pred sebom mam sliko pobožne ženice z Goričkoga. Ženica je prebritko tožila zavolo velke — süše. Pravila je: — Moj Bog, moj dober Bog, merjemo od gladi, če nam süša vniči pov. Vsmili se, pomagaj nam, pošli nam blagodejno mokročo. I pred sebom mam sliko tiste dobre slovenske ženice, kda je po dežji vsa srečna i puna žive vere pravila : — Hvala ti o Gospod moj ! Dragi domačini, v mojih mislih je takši celi slovenski narod. V nesreči prosi za smilenje bože, i kda je bila njegova prošnja vslišana, zna, kak se more i komi se more zahvaliti. Zato pa pravim, sklenite vütro roke, povejte zahvalo, vütro ne ostanite doma iz komodnosti, nego na proslavo vsi i tam s svojov navzočnostjov pokažite, ka znate kak se izkaže Zahvalnost našemi najvekšemi dobrotniki: — Bogi. (Dale sledi.) 1. septembra 1929. NOVINE 3. — Začetek šole. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, da se začne pouk na vseh šolaj (lückih, meščanskih i srednjih) 16. septembra. To vala tüdi za Slovensko krajino i tek se tüdi pri nas začne pouk 16. sept. ne pa v začetki sept. — Rakičan. Taki po proslavi 18. avgusta so se zbrali možje pri župani na razgovor o tom, da si občina postavi kapelico, kakše majo drüge sosedne občine. Na. sestanki se je sklenolo, da se zbere odbor, ki bo Zbirao sredstva za Zidanje. Že duga leta smo želeli, da bi si postavili kapelico. Zdaj vüpamo, da se nam žela spuni. — Črensovci. Orlovsko drüštvo v Črensovci priredi na Križovo, 15. sept. velko tombolo na prostori poleg črensovske cerkve. Tombola se bo vršila taki po večernici. Drüštvo se dobro pripravla za tombolo. Glavni dobitki bodo: novi bicikl (dobra roba), ena reporeznica i vreče bele mele. Poleg toga pa bode še 250 drügih vekših i menših dobitkov. Karta košta 3 Din. Ar bo na den tombole v Črensovci proščenje bodo meli Vnogi priliko priti na tombolo. Drüštvo bo dobitke pri cerkvi razstavno že predpoldne, tak, da si jih lehko vsakši pogledne. Vsi srečolovci prisrčno vablenil Bog živi! Odbor. — Išče se dober i pošten hlapec. Delao bo z ednim konjom. Mesto je jako dobro. Več se zve pri Borzi dela v M. Soboti. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“ Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Križevci pri Ljutomeri. Bralno drüštvo obhaja na Malo mešo dne 8. sept. 40 letnico svoje ustanovitve. Zraven proslave ustanovitve bo pa te den v Križevcih drüštvo napravilo tüdi veliko tombolo s tak lepimi dobitki, kak jih je bilo ešče malo kje. Glavni dobitki so v penezaj 1500 Din, nova okovana kola, ženski bicikl, meter-klafter drv, vreča mele, boksova koža, plüg, brana in še prek 400 drügih lepih dobitkov. Sreča Vas išče, pridite vsi, küpite karte, ki so po 3 Din in boste z dobitki obloženi, veselo se ali pelali na kolaj, ali pa peš šli domov. Med tombolo igra lotmerška godba. Ob konci bo pa v Slomškovoj dvorani koncert muzike in križevskih pevcov. Vsakomi bo žao, ki ostane doma! — Podpora oblastnoga odbora. Občine, štere je lani obiskala toča, so prosile oblastni odbor v Maribori, naj jim da 6% posojilo, da bi si siromacje nekelko pomagali. Oblastni odbor je prošnjo poslühno ino je dao 1 i pol miljona posojila. Bedeniška i sebeščanska fara sta dobili 800 jezer Din., Cankovska 500 jezer, gornjalendavska pa 200 jezer. Posojilo talajo posojilnice v M. Soboti, Cankovi i G. Lendavi. Poravnati se mora v petih letaj. — Ki je zgübo peneze 24. aug. v Soboti, naj se zglasi pri Tkalec Števani v Trnji hš. 120. Penezi se samo tistomi zročijo, ki pove, keliko je zgübo i kakše peneze je zgübo. — Na znanje izseljenikom. Vse potnike za Jüžno Ameriko, ki so se prí nas javili, prosimo, da ne prido prle v D. Lendavo, dokeč jih pisme- no ne pozovemo. Celo potüvanje od Zagreba do Buenos Airesa trpi samo petnajset dni. V Jüžno Ameriko ide naša ladja 12. septembra. Potüje dobro poznani „Giulió Cesare.“ TRANSOCEANIK v D. LENDAVI. — Pri blagoslavlanji Martinišča de boža slüžba vöni, predgao de veleč. g. Klekl. Odzvüna v ednom šatori se bodo dobile molitvene knige pa rožnevenci. Da se dobi nekelko pomoči za potrebščine v kapelici, se bodo tržili takši mali listki po 1 din., po 2, po 4 i po 10 din. Či vam pridejo ponüvat se ne smete braniti nego Vzemite par listkov. Zrno k zrni je pogača, dinar k dinari je palača. — Odlikovanje. Ob priliki krsta tretjega kraljeviča Andreja je bilo odlikovanji! tüdi do 150 Prekmurcov. Med temi sta oba gospoda glavara, več uradnikov, večinoma pa so naši županje i kmetje, šteri so si z delom za lüstvo pridobili dosta zaslug. Mi se nad tem veselimo i vsem odlikovancom — šteri só skoro vsi naročniki naših „Novin“ — iz srca častitamo. — Naši Amerikanci nam pišejo, ka so meli romanje k Mariji Pomagaj v Lemonti, potom pa velki shod sv. Cirila i Metoda, na šteroga so prišli Slovenci iz cele Amerike. Pri toj priliki je nabrao Gerič Štefan iz G. Bistrice na eden kamen za sirotišnico „Dom sv. Frančiška.“ Darüvali so v dolaraj sledeči: Gerič Štefan 2, Štefan Jakšič mlajši 1, Anton Balažic 1, Jožef Balažic 1, Matjaš Lonec 1, Jožef i Katá Krapec 1, Ivan i Bara Vučko 1, Verona Žalig 1, Martin i Margeta Bernjak 1. Vsem darovnikom se najlepše zahvaljüje — Odbor. — Pozdrav iz Francije pošilamo vsem našim domačim posebno pa domačemi g. plebanoši od sv. Jelene Bagari Janoši i g. kaplani Varga Štefani, g. farari Šiftar Karoli v Bodonci i njim naznanimo, da se nam tü v Franciji prav dobro godi. Glenes dne 2. aug. 1929. Jožef Kous, Štefan Veren, Aleksander Kous, Jožef Hašaj, Dervarič Andraš i Bela; — Bogojina. Dnes je v Bogojini proščenje. Kak vsako leto tüdi zdaj priredi domači Orlovski odsek javen telovadni nastop, na šteroga so povableni vsi prijateli orlovske mladine. Nastop se začne po večernicaj popoldne ob treh. Vsem polskim delavcom v Franciji i Nemčiji. Tak moremo ednok tüdi imenüvati prle francuske potom nemške delavce to pa zavolo toga ar je v Franciji že 940 v Nemčiji pa 879 delavcov i število v Franciji se vsakši tjeden povekšava, tak jih je 26. augusta znova odišlo 40 i meseca septembra jih more oditi ešče prek 500. Za toga volo bomo ednok edne drügoč drüge naprej pisali ka nede zamere. Dosta delavcov nam piše i prosi, naj njim naznanimo, kak drügim ide. Toj želi naših delavcov radi zadostimo. Da ne bomo vsakoga imenüvali, ar je to ne mogoče i nešternim bi ne bilo po voli, Povemo bole na kratko i povprek ka se godi ednim bolše, ednim hüše, večina pa je zadovolna. Dosegamao smo dognali to, ka je 96 procentov delavcov v stanji zadovolnosti 4 procente od njih pa na svojo i našo žalost resan sküša bridkočo tüjine i opravla teško delo skoro za polovico plače kak bi jo v istini morali dobiti. To je žalostno dejstvo i nas to boli v dno srca! Dragi delavci Opominamo Vas, ka si zapišite vse te atrese, kde je božno i nam je v jesen izročite, da vas takši brezsrčneži več ne dobijo v roke. Kda so te tožbe od delavcov prihajale, smo mi ne držali križom rok, nego smo sproti naznanili centralam v Berlini i Parizi. Kakši Uspeh so mele naše pritožbe dosegamao nemremo povedati, ar smo ne dobili odgovora. Edino iz Pariza mamo dozdaj rešenih 17 pritožb. Za volo hrane je iz Francije malo pritožb samo za volo plače jih je več i tüdi za volo premočnoga dela. Nešternim so se zdaj plače zbolšale i to Pričaküjemo tüdi za ostale, šterim so ešče tožbe ne rešene. Iz Berlina nemamo nikšega odgovora i žmetno je kaj pričakati. Vsem delavcom priporočamo, da se pritožijo samo te, če. je resan velki vzrok i to v Nemčiji: Herrn Linke Deutsche Arbeiterzentrale Berlin S. W. Hafenplatz, 4., a delavci v Franciji pa na: Jugoslovensko izseljeniško Izaslanstvo Paris XVII., Avenue de Villiers. Teh dveh naslovov ne pozabite i pišite, se, kda de potrebno. Priporočamo vsem, da bodo za to leto potrplivi i delavni ka si za prišestno leto pridobite ugled in teda bomo mi zbirali, ne tisti, ki vidijo v delavcaj nekakši mašin. Što šče meti knige „Nemščina brez učitela“, naj piše Prosvetnoj zvezi v Murski Soboti, što pa Novine naj piše na Uredništvo Novin v M. Soboti. Dobro bi bilo, če bi si te list naročilo čim več delavcov, ar bi tak lehko vsikdar zvedeli, ka je novoga i dobili tanač, ka majo včiniti ob priliki nevole. Nešterni delavci nevejo kak poslati peneze domo. Tem tanačiva mo naj pošlejo peneze v pismaj (denarno pismo—Geld brief) dobro zapečačene i na koverti naj bo gor pisano kelko Frankov ali Mark je notri. Tak se lehko pošle tüdi naročnina za Novine i Marijin list. K vsemi tomi lehko Povemo, da se od vseh 1800 zvünejšnjih delavcov dozdaj toži samo 64. Pri telkom števili je to jako malo. Da so nešterni delavci z nami čütili ob priliki proslave osvobodjenja lepe Slovenske krajine, se samo ob sebi razmi, njuve misli so tü bile na tihom je vsaki pošilao svoje pozdrave domo svojim drágim. Tak so nam pisali nešterni iz Nemčije i Francije. Pozdrave vseh delavcov bomo priobčili v ednoj prihodnjoj številki Novin. — Ekspozitura Javne borze dela v Murski Soboti. Doma i po sveti — Velke poplave v Srbiji. Pred nekaj dnevi so divjale po Bosni i Srbiji velke nevihte. Na nešterni krajaj so se pretrgali oblacje i to je povzročilo velke poplave. Na mestaj je bio celo železniški promet pretrgani. Škoda je velikanska. Kak prvo pomoč je Nj. Vel. krao dao 100 jezero Din. — Boji v Jeružalemi. Zadnje dni je prišlo med židovi i Arabci do močnih spopadov i to zavolo „stene objoküvanja“, štera je za židove nekaj svetoga i si je ne dajo vzeti. Boji so tak hüdi, da je posegnola vmes angleška vláda ino je poslala na bojišče svoje vojaštvo, da napravi tam red. — Znamenita iznajdba Hrvata. Ameriški listi poročajo, da je Sestavo Hrvat Lovro Martulič hidrogiroplan, to je zrakoplov, šteri lehko leti v zraki na vodi i pod vodov. Amerikanska vlada je že naročila 100 takših hidrogiroplanov. — „Zeppelin“ okoli sveta. Slavni nemški zrakoplov, šteroga vodi dr. Eckener se je podao na pot okoli sveta. Preleto je že Japonsko i pred par dnevi prišeo v Ameriko. V Los Angelosi so ga sprijali jako slovesno. Čakalo ga je do 100 jezer lüdi; Kda so ga zagledala so začeli od veselja zvoniti po vsej cerkvaj, vse fabrike so zatülile i s štüki so strelali. Dr. Eckener je med potjov nekolko zbetežao. Zeppelin je v Los Angelosi ne ostao dugo, nego že znova leti. Na njem se vozi več potnikov, ki si za drage peneze iz zraka ogledüjejo svet. — Divje svinje pri Zagrebi. Hrvaški listi poročajo, da so se pokazale v bližini Zagreba divje svinje, ki delajo po poli vnogo škode. — Smrt pod vlakom. Pri vesi Čengič blüzi Sarajeva je vlak razmesaro železničara Franca Česnik. Vrezao ga je ravno v sredi na dvoje. Svetovna politika Velka konferenca v Haagi. Zadnje dni se je vršila v Haagi velka mednarodna konferenca. na šteroj se je razpravlalo o mednarodnih zadevaj. Na konferenci je prišlo do velkih nasprotij i vse kaže, da ne bo mela kakšega vekšega uspeha. Kitajsko-ruski prepir. Svetovno časopisje vnogo piše o sovraštvi, štero je vövdarilo med Kitajci i Rusi. Na meji se že duže časa vršijo boji i bojati se je, da pride do vekše bojne. Japonska je izjavila da ostane nevtralna. Nemiri v Austriji. Med dvema močnima strankama je prišlo do velkih nemirov. Vnogi se bojijo da pride do državlanske bojne. Prekosnice Čüdna zmaga. Ednok sta se vküp spravila Peter pa Paveo i sta se začnola metati. — No, kak pa je bilo — so pitali sledkar prijateli Pavla. — Tak — se je odzvao Paveo — da sem ednok jaz bio pod njim, drügoč pa on na meni .. . Jaz sam njega tukeo z vrečom, on pa mene z botom. Nazadnje sem bio jaz na bolšem, ar so mene nesli domo, on pa je morao sam iti. Inserirajte v „NOVINE“! 4. NOVINE 1. septembra 1929. Z veličastne proslave desetletnice. Da se vsemi lüstvi Slovenske krajine bole živo vtisne v spomin vse, ka se je zgodilo 18. avgusta, kda smo na veličasten način prestavlali desetletnice našega oslobodjenja, bomo v Novinaj objavlali važnejše govore i drüge Zanimivosti s toga dneva. Govor Gregor Matjaša, šolskoga dobrovolca: Poštüvano spravišče ! Kmečka je naša Slovenska krajína. Zato tüdi nam poledelskomi lüstvi ide zaslüženje, da smo skoz jezero let tihinskoga gospodstva občuvali naše stare šege i naš lepi slovenski jezik. Kda so se leta 1918. podirale stare sto i stoletne države i so na njüvih razvalinaj zrasle nove, je tüdi naša Slovenska krajína zdignola svoj glas. Po naših vesnicaj je šo silni viher, viher navdüšenja za našo narodno slobodo. Po dugom boji náših domačih voditelov i naših bratov prek Müre se je posrečilo rešiti našo Slovensko krajino izpod tihinskoga jarma. Deset let smo državlani velke i močne države, kraljevine Srbov, Hrvatov i Slovencov. Kolko žalosti i bridkosti smo mogli prestati! Kolko križov i težav prenesti! Kolko skuz so pretočile naše matere, naše žene, naša deca! I nazadnje, kolko dobrovolcov je šlo prostovolno v boj za rešitev i ustvaritev naše narodne države ! Z veseljom se spominam onih dnevov, kda sam se na solunskoj fronti kak dobrovolec vojsküvao, za to državo, moji tovariši iz naše kmečke Slov. krajine pa doma. Inaš sküpni nastop je obrodo sad sloboščine. Ar smo pošteni i odkritosrčni državlani naše slobodne države, odkrito pripoznamo, da je naša prava mati za svojo najmlajše hčerko — Slovensko krajino — v prvih desetih letaj vnogo i vnogo dobroga naredila. Poglejte železnico. Poglejte moste, več kak polovica jih je popravlenih ali na novo zidanih. Glejte pošte i telefone, kak so se razložili, zadruge, kak so zacvele v teh par letaj. Pred vsem pa poglejte naše narodne šole, štere cepijo v našo deco narodno živlenje i zavest. Zato v imeni našega kmetskoga lüstva iz Slov. krajine izrečem našoj narodnoj državi i njenoj upravi prisrčno zahvalo i prosim naj nas i v bodoče obdaja z posebnov lübeznostjov, štere smo tü na meji potrebni i štere ščemo biti tüdi vredni. Z ednim je tüdi naša dužnost, da na tom veličastni spravišči javno pred celim svetom Povemo, da ščemo tü na meji živeti i vmreti, naj občuvamo našo narodno i svobodno državo. V znamenji lübezni do naše slobodne države, pozdravla naš kmečki narod iz celoga srca: Bog naj živi našega kralja in njegov kraljevi dom, Bog naj žive našo Slovensko krajino, Bog naj živi našo velko i močno Jugoslavijo ! (Govor je bio obdržani na slavnostnom spravišči v M. Soboti.) — Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mast i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA Gospodarstvo Za povzdigo domače obrti v Slovenskoj krajini. Na zanimivoj razstavi, ki se je vršila ob priliki 10 letnice osvobodjenja Slovenske krajine v Črensovcaj, so pokazali naši rojaki ka delajo doma ob dugih zimskih večeraj i ob slabom vremeni, kda počiva polsko delo. Vnogi bi mislo, da ni imela razstava vekšega pomena, ali pomen je jako velki, ar se je pokazalo, v kakšnem stanji se nahaja denešnja domača obrt Slovenske krajine i organizatorom domače obrti je bila dana prilika spoznati, kakši je bio materijal razstavljenih izdelkov. Vnogo za prte, do tenkoga pamučnoga pretkanoga s pisanov nitjov, ali okrašenoga z lepim cvetjom. Vse je domači izdelek, stkan na domačih krosnaj, kakših je še vnogo v Slovenskoj krajini. Tkalci stkejo do 10 lakti platna na den na domačih, starinskih krosnaj. Na lesenih, izbolšanih se stke lehko na den prek 20 m platna. Vpelanje teh krosen ne bi povzročala niti vnogo trüda, niti posebnih stroškov. Na teh krosnaj se lehko tke tüdi svileno platno. Umetne svile je dnes zelo vnogo v prometi. Doma napravleno blago bi koštalo mogoče 10 Din po metri. Tkanje svilenoga platna je popunoma enako tkanji lenovoga ali konopnoga. Vnogo bi se dalo tüdi lepoga blaga stkati doma, ka bi bilo velike važnosti, ar bi se s tem stroški za naküp obleke zmenšali za polovico. Tkalstvi v Slovenskoj Krajini se bode posvetilo vnogo paznosti, da se lüdem pomaga. Drüga stvar je lončarstvo. Vnogo lončnenine se izdelavle v Slov. krajini. Vseširom srečamo domače izdelke. Lehko bi se toga izdelalo še več tüdi za izvoz, če bi bilo delo organizirane. Predvsem trbe dobro sprobati zemlo, iz štere se dela lončenina. Navadne lončarske peči neso primerne za bolše izdelke, ar ne dajo zadosta toplote. Potrebno je teda Zidanje moderne lončene peči za visiko toploto. Nadarjene dečke trbe poslati v keramično šolo ali v Ljubljano, ali v Zagreb, ali celo v inozemstvo, da se navčijo na takše delo, za štero pitajo posebno tihinci, šterih na jezere Prihaja v naše kraje. Če mamo dober naraščaj, se bo lončena obrt lehko in uspešno širila po Slovenskoj krajini. Delo ne sme biti polovičarsko, nego trbe za dosego Cila vsestranskih žrtev. Vlada bode podpirala obe akciji, če se pokažejo uspehi. Trbelo bo teda pokazati dobro volo sa delo in pokazati nekaj uspehov, pa bo šlo. R. Pošta Husar Franc. Pusta Kozjak, p. Belje- Naznanite nam, kama hodijo vaše Novine doma. Vogrinčič Marijo, Cankova. Prosimo dajte nam odgovor, kama naj pošilamo Črpnjak Alojza Novine i M. List i če je že plačao, Ivan Bagari, Ljubljana. Vi ste nam plačali pravočasno, mi smo vas ne terjali. Položnico shranite do novoga leta. Franc Hallman Kremberg. Mi smo letos od vas šče ne dobili nikših penez. Titan Franc, Krog. Cena Novin v Francijo, kak je bilo v Novinah naznanjeno. Ciffer Jožef, Novi Sad. Pomotoma smo vam pošilali dvoje Novinn. Dužni ste samo edne plačati. Fartek Štefan, Straskirchen. Cena Novin v inozemstvo je 75 Din. Poglednite 1. št. letošnjega letnika. — Rous Jožef, Pasnonier Glennes Peneze pošlite v denarnom pismi. Bibel Liza, Čoka-Jato. Peneze sprejeli. Hvala lepa. Geder Mihael, Messelhof. V Novinah smo objavili, ka želete, Lepo je od vas, da spunjavlete svoje krščanske dužnosti. Pozdravleni. Franc Broder, Fridríchsfeld- Penez dozdáj ešče nesmo dobili. Bagari Jožef, Bersdorf- Peneze dobili. Hvala lepa. Poslali smo vam vsakomi, vam i Prkič Kati en znak. Znaka sta brezplačna. Lopert Jožef, Novi Sad. Prosimo Vas, dajte nam odgovor, kama so hodile lani vaše Novine. Na lansko dobili 15 Din. Najboljši cement, Vapno, deske itd. odava po najnišišoj ceni VEKOSLAV BRATINA, Križevci pri Ljutomeri. Odpro sem tüdi podrüžnice v Veržeji št. 5. pri A. Auer i se dobijo zdaj stalno tam tüdi cement, deske i cementne cevi vsakovrstne. 9 Oda se en koteo za žganje ešče v čista dobrom stanji. Poizve se na uredništvi Novin. K odaji je močen les od cimprane hiše. Lehko se ponüca za novo cimpranje. — Naslov pove uredništvo Novin. Oda se lepa grajščina 83 plüge arondirt, bogati inventar za 1,100.000 Din. Grajščina 264 plügov, inventar, živina za 3,000.000 Din. Grajščina 500 plügov starinsko Pohištvo in drügi inventar. Lepa hiža 20 plügov za 150.000 Din. Nova trgovska hiža, za dve trgovini, lepo stanovanje v varaši pri kolodvori za 750.000 Din. Umetni mlin, 49 plügov pri kolodvori za 800.000 Din. Umetni mlin za 100.000 Dinarov. Gostilna velka nova hiža pri kolodvori za 300.000 Din. SLIVAR, Ljutomer, Jugoslavija. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. K odaji mlatilnica Marschal, 4 H. P. na krugle v dobrom stani. Pozvedi se pri LUDVIK ŽALIG klučavničari v M. Soboti. IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencina gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje- jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MASINI, mlatilnice, sejalni mašini, plügi, Sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstne blago! AMATERJI ! FOTOGRAFI ! Naznanjam, da se dobijo v mojoj trgovini vse potrebščine spadajoče v fotografsko stroko kak tüdi aparati. BALKANYI ERNEST trgovina s papirom i tiskarna DOLNJA LENDAVA. Najvarneje in najboljše naložite svoj denar v HRANILNICI in POSOJILNICI v TURNIŠČU, r. z. z n. z. Uradne ure: vsaki četrtek od 9—12 ure in od 1—4 ure popoldan in vsako nedeljo in praznik po sv. maši in po večernicah. Posojila se dajejo pod jako ugodnimi pogoji. Hranilne vloge se obrestujejo po 8%—9% in znaša stanje istih nad 2,000.000 Din. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC.