PDttzuzts pHftffli v gotcrviuL
Leto XVm., št. 209
Ljubljana, sreda 8. septembra 1937
Cena 2 Din
Upiavuiatvo, ujuojj&u&, eUULMjeva ulica ft — Telatoo St. 8122, 8123, 8124, 8120, 8128.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova m. 0 — TeL 3392, 8492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U — Telefon 6L 2450.
Podružnica Celje: Kocenova oL St. 2 Telefon St 190.
Račun) pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga Cisto 78.180, Wien 105 24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40^—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B, telefon 8122, 8123, 8124, 3125, 8128. Maribor, Gosposka ulica II, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. L telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Anglija in vojna na Daljnem vzhodu
V Londonu so se začeli bolj in bolj vznemirjati zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu, zlasti zaradi brezobzirnega uničevanja dobrin v Šanghaju, kjer si hočejo Japonci na razvalinah svojih tekmecev zgraditi trdno postojanko za vojaško in gospodarsko prodiranje v notranjost Kitajske. Zdi se, da imajo mi-kadove čete dvojno nalogo: zasesti Šanghaj, ki je glavno prometno središče za vse neizmerno ogromno porečje Jangcekianga, obenem pa z bombami in granatami razbiti trgovska poslopja in skladišča, pripadajoča predvsem anglosaškim tvrdkam. S kako aziatsko temeljitostjo zasledujejo Japonci ta drugi namen, se vidi iz dejstva, da so že prve dni obstreljevanja uničili angleških dobrin za dve milijardi dinarjev. Zdaj na Angleškem ni nič več onega platonskega ogorčenja zaradi napada Japoncev na »šibko in nezaščiteno« Kitajsko. To ceneno ogorčenje, ki je prevevalo Angleže zadnjih pet let, se je umaknilo grenkemu občutku nad ogromno izgubo.
Tudi ob zasedbi Mandžurije in peterih severnih kitajskih pokrajin so bili močno prizadeti angleški gospodarski interesi, vendar so v Londonu to škodo mirno prenašali, vedoč, da je japonski udarec v glavnem naperjen le proti ruskemu prodiranju. V Šanghaju pa je ravno britanska svetovna trgovina Daljnega vzhoda zadeta v svoj življenjski živec. Zato se že čujejo nejevoljni glasovi o usodnih pogreškah angleške politike zadnjih let, ko je Anglija mirno gledala prodiranje japonskega imperializma. Vendar pa vrsta pogreškov sega vsaj dobrih 30 let nazaj. V varni tišini japonsko-angleškega zavezništva je rastla sila otoškega carstva, ki so mu Britanci odkazali posel, da požene Ruse daleč nazaj na sever iz Koreje in Pe~ čilskega zaliva. Ko je Japonec izvršil svojo nalogo ob dobrohotni pomoči Angležev in je bil na ruski načun že popolnoma saturiran, je začel gledati na jug. Priznati moramo, da je njegov prvi pogled dovolj energičen in smel.
S svojim napadom na Šanghaj Japonci razbijajo sijajni trgovski sistem, ki so ga v dolgih desetletjih zgradili angleški denarni in trgovski mogotci. Danes je gotovo, da je velika trdniava angleškega gospodarstva na kitajskih tleh že padla, in ta gotovost je bridko spoznanje. Zato že tudi vladi naklonjeni del angleške javnosti začenja mrmrati in zahtevati, naj Velika Britanija vendar že ukrene kaj učinkovitega v obrambo angleške trgovine na Kitajskem. Kitajska je trg, čegar izguba se bo nemilo pokazala na britanskem gospodarstvu, saj bo ta izguba že v prvem letu znašala več milijard.
Ko je iz Šanghaja prispela vest, da je britanska vlada odredila izpraznitev mesta in odvoz Angležev na varno, se je londonska City naravnost strahovito razjarila. Obtožila je vlado, da prostovoljno zapušča angleške položaje ter prepušča usodi in uničenju ogromno bogastvo, ki se ne da niti približno oceniti. Z eno potezo peresa se predaja vse, i ar so zgradili deset in desettisoči Angležev v 30 letih trdega, dela ter ogromnih naložb.
Opozicija je zato pri napadu na vlado imela lahek posel. Svesta si je, da se ž njo strinja velika večina javnosti, ki že očita vladi, da je s svojem mlačnim postopanjem proti Japoncem zaigrala vso angleško gospodarsko pozicijo na Daljnem vzhodu. Nobenega dvoma ni, pravi n. pr. »News Ohromele«, da smo po lastni krivdi brez moči in da ne moremo braniti svojih interesov, da sploh ne govorimo o brambi mednarodnega prava in mednarodnih obveznosti na Kitajskem. Ostro posredno kritiko so izrekle tudi »Times«, ki pišejo, da so se Japonci v prošlosti tako zelo navadili napadalnih akcij, da jih tudi v bodočnosti ne bodo opustili; morda je zunanje ministrstvo že spoznalo bistvo da-lekosežnih japonskih namer, javnosti pa še ni jasno, kaj se dogaja na Daljnem vzhcdu, ter se čudi, da ie kaj takega mogoče spričo angleško-japonskega prijateljstva.
V Londonu vlada prepričanje, da se bo morala Anglija tudi to "ot umakniti in da ne more izvajati posledic proti japonskemu nasilju, saj je zamudila pravi trenutek že leta 1931, ko so japonski imperialisti začeli prodirati v Mandžurijo. Tradicionalna angleška »politika sprave« zaradi tega bolj in bolj vznemirja angleško javnost, ki pravi, da utegnejo udarci, ki jih doživlja Velika Britanija, porušiti nje ugled in oblast ne samo v Aziji, marveč tudi v drugih delih sve+a, celo v Evropi. Trenutno je Angliji najbolj nevaren nekdanji varovanec in učenec, ki kaže voljo, da nastopi z vso odločnostjo proti svojemu mojstru in nekdanjemu zaščitniku.
Iz prometne službe
Beograd, 7. septembra, p. železniški upravni uradnik Franjo Marolt je premeščen iz komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani na ljubljanski glavni kolodvor.
RUSKI PROTEST V RIMU
IZZVAL NOVO NAPETOST
Sovjetska vlada dolži Italijo odgovornosti zaradi napadov na ruske
ladje
Pariz, 7. septembra. Havas. Iz Moskve poročajo: Poslanik Sovjetske unije je 6. septembra izročil po navodilih svoje vlade italijanskemu zunanjemu ministru tole protestno noto:
Poslaništvo Sovjetske unije opozarja italijansko vlado na to, da razpolaga Rusija z neizpodbitnimi dokazi o agresivnih dejanjih italijanskih vojnih ladij proti sovjetskim trgovskim ladjam. Ta dejanja so se izvršila s potopitvijo ladje »Pimirijaže-va« po neki italijanski podmornici. Ladja je plula iz Cardiffa v Port Said s tovorom premoga, napad pa se je izvršil. 80. avgusta ob 22. uri 120 lan vzhodno od Alžira. Podoben napad se je izvršil tudi na sovjetsko ladjo »Blagojev«, ki je plula iz Mari-jupol.ja v Sete s tovorom asfalta in ki se je potopila 1. septembra ob 6.30 15 milj od otoka Skira. Italijanska vlada bo najbrže razumela, da so dejanja proti trgovskim ladjam, ki plovejo po odprtih pomorskih potih in pripadajo Sovjetski Rusiji, ki vzdržuje z Italijo normalno diplomatsko razmerje, v očitnem nasprotju ne samo z načeli človekoljubnosti temveč tudi z najeie-mentarnejšimi in splošno priznanimi oblikami mednarodnega prava. Obenem pomenijo ti napadi italijanskih vojnih ladij na ladje, ki plovejo pod sovjetsiko zastavo, kršenje pakta, sklenjenega 2. septembra 1933 med Sovjetsko unijo in Italijo; ta pakt določa v prvem členu za obe pogodbenici, da se v nobenem primeru ne smeta zateči druga proti drugi k vojni na suhem, na vodi in v zraku. V zvezi z navedenimi dejstvi vlaga veleposlaništvo sovjetske Rusije po navodilih svoje vlade kar nafener-gičnejši protest pri italijanski vladi. Sovjetska vlada dolži italijansko vlado odgovornosti za politične in za materialne posledice teh napadov na ladje pod sovjetsko zastavo.
Poslaništvo Sovjetske unije ima od svoje vlade nalog, intervenirati pri italijanski vladi, da z vso odločnostjo onemogočijo v bodoče podobni napadi in da da italijanska vlada popolno odškodnino za škodo, ki jo trpi Sovjetska unija zaradi teh napadov, prav tako pa tudi odškodnino za škodo, storjeno mornarjem teh ladij ali njihovim družinam. Italija naj tudi eikskemplamo kaznuje osebe, ki so krive teh napadov.
Posvetovanja
v Moskvi
Varšava, 7. septembra, o. Po vesteh iz Moskve so imeli Stalin, Vorošilov in poveljnik ruske vojne mornarice posvet, ki je trajal več ur. Razpravljali so o položaju na Sredozemskem morju in o bližnji sredozemski konferenci. Sklenjeno je bilo, da se ruska vlada ne bo ozirala na to konferenco, niti na njene morebitne sklepe, nego bo sama zase storila vse, kar se ji bo zdelo potrebno za zaščito svojih tovornih in potniških ladij na Sredozemskem morju. Na črno in Sredozemsko morje bo v kratkem odposlana eskadra ruskih podmornic, ki jo bo spremljalo 6 rušilcev. Ruske ladje bodo imele strog ukaz, da nemudoma napadejo sleherno tujo vojno ladjo ali letalo, ki bi napadlo kakšno rusko tovorno ladjo.
Diplomatski krogi sodijo, da je spričo takih sklepov ruske vlade nastal povsem nov položaj. Rusija se je brez oklevanja odločila za najostrejše ukrepe. S tem hoče izvršiti predvsem pritisk na sile, ki pripravljajo napovedano sredozemsko konferenco, da bi sprejele ruske pogoje.
London, 7. septembra, o. >Paily Tele-graplu je objavil obširno poročilo iz Mo-
skve o vznemirjenju, ki je tam nastalo v zvezi 6 protestno noto, ki jo je komisarijat za zunanje zadeve poslal v Rim zaradi napadov na ruske tovorne ladje v Sredozemskem in Črnem morju. V ruskem tisku se je sprožila ostra kampanja proti Itaiiji, katero obtožujejo piratstva. 0 tej kampanji pričajo že sami naslovi ruskih komentarjev, ki se glase: Razbojniških fašističnih zločincev ne bomo več trpeli. — Našim nasprotnikom ne priznamo ničesar. Rusija je nepremagljiva. V člankih zahtevajo listi najostrejše represivne ukrepe.
Sovjetski krogi dvomijo, da bi konfer nca 12 držav rnogia doseči kakšne konkrj'ne uspehe v borbi proti piratstvu na Sredozemskem morju. Predvsem ni pričakovati, da bi konferenca uspela v smislu ruske politike. Zaradi tega si moskovska vlada pri držuje popolno svobodo, da samostojno s potrebnimi ukrepi ščiti svoje trgovska in pomorske interese. Ruske trgovske lal;e bodo v bodoče spremljali ruski vojni bro dovi. Hkratu pa bo Rusija bržkone prekinila diplomatske odnošaje z Italijo.
Berlinska sodba
Berlin, 7. septembra. DNB: »Berliner Ta-geblatt« piše o bombardiranju sovjeL-k^ga parnika »Blagojev« pri grškem otoku Sci-rosu in pravi:
Komedija z nekim truplom radiolJegra-fista, prikrivanje mesta, kam so 63 rešili brodolomci s parnika »Blagojevc — vse !o dokazuje, kaj hočejo doseči tako potegavščine, ki naj zapeljejo svetovno javno mnenje. Vsa neresnica teh dogodkov se bo pojasnila čez nekaj dni.
»Lokalanzeiger« piše med drugim, da j<e bilo vse skupaj izmišljeno, kar so je pisalo o torpediranju sovjetskega parnika. Jasno je, da stoji za tajno podmornico Sovjetska Rusija. Boljševiški sistem, ki hoče nerede med vsemi narodi, se poslužuje vseh sredstev. Sovjetska vlada v svoji protestni noti Italiji ni navedla nobenih dokizo'. Zato je Italija storila prav, ko je .ioto odbila. V trenutku, ko je bilo pričakovati popuščanje napetosti, je na oder stopila Moskva.
Angleški glasovi
London, 7. septembra. AA. Listi obširno komentirajo sklicanje sredozemske konference in spor med Italijo m Rusijo. Poudarjajo, da je verjetno, da se vse povabljene velesile ne bodo odzvale vabilu, ker bosta Italija in Nemčija zaradi sovjetske protestne note v Rimu najbrž odklonili poti tja, kjer bo sovjetski zastopn;k. Vendar pa ni tisk zaradi tega nič manj optimističen. Vse sloni na volji Pariza in Londona. Tako piše »Times«: Včeraj je 10 držav sprejelo vabilo angleške in francoske vlade. Zarad: sovjetske note je sodelovanje Italije zelo dvomljivo. Tudi Nemčija bo najbrž odklonila sodelovanje. Toda angleška delegacija bo odpotovala v Nyon, odločena, da doseže uspeh. Anglija bo najprej predlagala, da se prepreči sleherno piratstvo in zahtevala, da se takoj sestavi odbor strokovnjakov, ki bo obravnaval tehnična vprašanja. Anglija želi splošen sporazum, toda ničesar ni mogoče več odložiti. Če pa splošen sporazum ne bi bil mogoč, tedaj bo Anglija s tistimi državami, ki bodo to hotele, zaščitila varnost plovbe trgovskih ladij po Sredozemskem morju.
Še točnejše komentirajo nastali položaj poročila rimskih dopisnikov anglešk:m listom. Tako poroča »News Chronicle« med drugim: Sedanji položaj je neznosen. Sovjetska gesta je zaradi tega ponesrečen korak.
Italija ne pojde na »piratsko konferenco"
Ugibanja o italijanskem zadržanju po izročitvi
sovjetske note
Rim, 7. septembra, b. Ob sprejemu fran-oosko-angleškega povabila na konferenco sredozemskih držav se je italijanski zunanji minister Ciano omejil na izjavo, da si pridržuje odgovor. Sedaj se govori, da ho Italija odklonila sodelovanje na tej konferenci, da pa bo to storila v zelo vljudni in mili obliki, tako da francoska in angleška občutljivost ne bosta preveč prizadeti. Italija se Angliji prav sedaj ne želi preveč zameriti, ko je že določeno Mussolinijevo potovanje v Nemčijo, o katerem poudarjajo v rimskih uradnih krogih, da bo povsem miroljubnega značaja in da bo kvečjemu le še bolj podčrtalo italijansko in nemško željo po sodelovanju z vso Evropo. Razen tega bii preoster nastop pomenil tudi odklon znane angleške pobude za sporazum z Italijo, kar ni v interesu Rima.
Pariz, 7. septembra. Havas. V francoskih diplomatskih krogih ematjajo, da še ne kaže ocenjevati pomena in posledic sovjetskega koraka v Rimu. V svojem včerajšnjem razgovoru z Blondeloni je grof Ciano trdil, da .je Rusija s 6vojo noto ustvarila zelo kočljiv položaj, ki bi mogel neugodno vplivati na italijansko vlado, ko bo sklepala o tem, ali naj se udeleži konference sredozemskih sil. Glede konference same izmenjavajo prizadete vlade sedaj med seboj svoje misli. 2e zdaj sta francoska in angleška vlada mnenja, naj korak sovjetskih državnikov ne prepreči sestanka konference sredozemskih držav.
Rim, 7. septembra. Havas. Politični krogi menijo, da je konferenca sredozemskih
držav kompromitirana s so.vjetskim Ftali-ščeui, ki je prišlo do izraza v sovjetski noti Italiji; v tej noti zahteva Rusija odškodnino za obe sovjetski ladj;, potopljeni v Sredozemlju, in kaznovanje vseh, ki »o po sodbi Moskve odgovorni za ta dejanja. Italija je imela, izjavljajo v tukajšnjih političnih krogih, le omejeno zaupanje v mednarodne konference te vrste, vzlic temu pa je bila voljna sodelovati na tej konferenci, tudi tedaj, če bi morala to 6toxiti z raznimi pridržki. Po teh neutemeljenih obtožbah bo pa Italija vsekakor prisiljena ogledati si položaj z drugega vidika, ker je nemogoče, da bi šla na to konferenco bodisi kot obtoženka, bodisi ko<t osumljenka. Zato je potretbno, da sklicatelji te konference dajo Italiji poroštvo za popolno enakopravnost z ostalimi dnžavami. Razen tega izjavljajo, da je sovjetsko stališče zelo nedvoumno in da nnu je namen ooemogo-čenje slehernega, tudi še tako skromnega sporazuma med zahodnimi državami.
Rimski tis-k komentira noto v odločnem tonu. »Popolo di Roma« piše med drugim: Manever sovjetske vlad« je pred konferenco sredozemskih držav prisilil italijansko vlado, da zopet prouči \*eg položaj, ker fie hoče zavarovati pred novimi poskusi tor-pediranja evropskega mimu. Sovjetska Rusija je prisiljena, da išče nerede v evetu zaradi slabega notranjega položaja.
Tudi brez Italije in Nemčije
London, 7. septembra. Reutjr. 'ilede na nastali položaj med Italijo in Sovjetsko Ru-
sijo poudarjajo, da misli britanska vlada izvesti konferenco sredozemskih držav ne glede na to, ali bosta Nemčija in Italija sodelovali ali ne.
London, 7. septembra. AA. V angleških diplomatskih krogih zanikajo, da namerava angleška vlada zaradi sovjetske note italijanski vladi predlagati odložitev konference v Nvonu. Angleška in francoska vlada sta sklenili sklicati konferenco ne glede na to, koliko držav se je udeleži.
London in Pariz v stikih
Pariz, 7. septembra, g. V Londonu in Parizu so nerazpoloženi, ker moskovska vlada ni obvestila Anglije in Francije o svoji demarši v Rimu. V Parizu opozarjajo, da je imel zunanji minister Delbos še snoči z ruskim odpravnikom poslov Hirechfeldom daljši razgovor, pa mu ni ta niti namignil o sovejtskem koraku.
Nerazpoloženji izraža zlasti oficioznl »Temps«, ki pravi, da se ruska demarža ▼ Rimu označuje kot ielo nepremišljena, Z njo se je položaj zelo poostril, vendar v Parizu ne mislijo, da bosta Italija in Nemčija zaradi moskovskega koraka odklonili svojo udeležbo na konferenci v Nyonu.
List pravi, da moskovska vlada gotovo ni izvedla svoje iniciative, ne da bi se preje sporazumela z onimi državami, kd so organizirale in pripravile konferenco. Treba j« počakati na to, kakšen cilj zasleduje ruska nota. Tudi če bi prišlo do prekinitve diplomatskih odnošajev med Rimom in Moskvo, ni v obstoječih pogodbah in paktih nobenih določil, ki ba obvezala druge država, da se vmešavajo v zadevo.
Ves dan so se vršile živahne izmenjave misli med Londonom in Parizom. Jutri bo v Londonu, pojutrišnjem pa v Parizu odločilna seja ministrskega sveta.
Chamberlain v Londonu
London, 7. septembra, b. Danes »e je min. predsednik Chamberlain vrnil s škotskega, kjer je na oddihu, ter se je takoj po svojem prihodu sestal z raznimi ministri, da se porazgovori o prometu jutrišnjih posvetovanj na seji ministrskega sveta. Po seji vlade se bo Chamberlain spet vrnil na škotsko. Domneva se, da bo jutrišnja seja vlade posvečena v prvi vrsti zunanjepolitičnim problemom, zlasti japonskemu odgovoru na znano noto zaradi incidenta z angleškim poslanikom ter s sklicanjem sredozemske konference.
Japonci pritiskajo, Kitajci se krepko tiranijo
Kitajci nenehoma izmenjavajo in ojačujejo svoje čete, ki
jih Japonci ne zmorejo
Dve mandžurski diviziji
Šanghaj, 7. septembra, o. Na vsej šang-hajskj fronti se je davi nadaljevala japonska ofenziva, pa tudi danes niso Japonci dosegli nikakih odločilnejših uspehov. Kitajci so povsod vzdržali na svojih postojan
prešli h Kitajcem
Šanghaj,' 7. septembra. Havas. Kitajska »Central News« poroča iz Džehola, da sta
kah in prizadejali Japoncem celo večje iz- i dve mandžurski brigadi, ki jim poveljuje gube.	general Čanghajpang, prestopili na kitajsko
Na nekaterih krajih je Japoncem sicer uspelo s pomočjo letal in tankov vdreti v kitajske rove. čim pa so se njihovi napadi ustavili, so Kitajci s hudimi protisunki zopet zavzeli izgubljene jarke. Japonska vojna ladja »Izumo« in pet rušilcev so danes Še najbolj obstreljevali kitajske postojanke pri Kiangvanu. V tem šanghajskem predmestju je koncentriran ves kitajski odpor. Japonci si že tri tedne na vso moč prizadevajo, da bi zavzeli ta strateško tako pomembni okraj. Japonsko topništvo in letala nenehoma bombardirajo kitajske postojanke v tem delu mesta, ki je že ves razdejan. Doslej pa Japoncem ni uspelo prisiliti Kitajce, da hi %-saj za korak umaknili iz Kiangvana. Kitajci se ofividno zavedajo velikega pomena teh svojih postojank. Zato stalno izmenjavajo svoje čete v tem okraju in jih tudi nenehoma ojačujejo. Če bi Japoncem uspel predor kitajske fronte pri Kiangvanu, bi bile vse kitajske postojanke od obrežja Jangcegjanga do centra mesta takorekoč izgubljene. Japoncem bi tedaj zlahka usjielo stisniti Kitajce iz Han-keva in Jancegpua na eni strani ter od Vu-sunga na drugi strani v precep, kar bi lahko postalo usodno za vso kitajsko vojsko v Šanghaju.
Med tem se je izkrcavanje Japoncev na desnem obrežju Jangcengjanga nadaljevalo. Kitajska letala so danes ponovno bombardirala japonske vojne ladje na Janceg-jngu v bližini Vusunga in po nekih kitajskih trditvah jim je uspelo prizadejati Japoncem ogromno škodo. Potopila so tudi več transportnih ladij, na katerih je bilo na tisoče japonskih vojakov. Pravijo, da je več »to Japoncev utonilo.
Blokada kitajske obale
London, 7. septembra, o. »Daily Tele-graph« je objavil vest iz Hongkonga, da so japonske vojne ladje zasedle otočje Pratas, ki leži 200 milj južno od Hongkonga. Japonci so si na njem že pričeli graditi novo veliko bazo za svojo vojno mornarico. Otočje je izredno velikega strateškega pomena, ker bi od tod Japonci lahko pretrgali zvezo med Singapurom in Hongkon-gom.
Kakor znano, so japonske vojne ladje pri izvajanju blokade kitajske obale pred dnevi potopile več kitajskih carinskih ladij. Guverner Hongkonga je pri japonskih konzularnih oblasteh energično protestiral proti tem napadom. »Daily Express« poroča, da izvajajo japonske vojne ladje blokado tudi pred Hongkongom, Kantonom, Seiko in Pato, čeprav spadajo te luke v območje mednarodnih interesov.
200.000 Japoncev
Tokio, 7. septembra, o. V vojnem ministrstvu izjavljajo, da je sedaj na kitajskem ozemlju koncentriranih 200.000 japonskih vojakov. Na pomoč jim je prišlo tudi več tisoč vojakov iz Mandžurije in Koreje. Japonski generali so mnenja, da bo za akcijo proti Kitajcem zadostovala vojska pol milijona ljudi.
Nevarnost za francosko koncesijo
šanghaj, 7. septembra. Havas. Zaradi protesta japonskih vojaških ohlastev proti izkoriščanju Nanta s strani kitajskih čet kot izhodišča za operacije, se v tukajšnjih krogih boje, da bodo pričele japonske vojne ladje in letala obstreljevati ta okraj. V tem primeru bi bila zelo prizadeta francoska koncesija, ki sega na jugu v Nantao. Vrhu tega bi v tem primeru iskalo v francoski koncesiji najmanj pol milijona Kitajcev zatočišče.
Japonski bataljon, ki }e napadel kitajske postojanke pri Kjangtoujanu, je naletel na hud kitajski odpor. Moral ee je vrnitL
stran. Pred dnevi so vojaki teh brigad pobili vse svoje japonske oficirje.
Posojila Kitajski
London, 7. septembra, o- »Star« poroča, da je kitaj6ke»rnu finančnemu ministru dr. Kungu ob priliki njegovega poslednjega potovanja po Evropi uspelo najeti za Kitajsko razna posojila v skupnem znesku 150 milijonov funtov šterlingov.
Rusko-japonski incident
Tokio, 7. septembra, o. Tu je nastalo hudo razburjenje 6pričo vesti, da 6o ruske oblasti na reki Tuneju zaplenile tri korejske jadrnice, v Tetarinsketm zalivu pa nekaj japonskih carinskih ladij. Odkar »e je pričela vojna med Kitajsko in Jaiponsko, so Rusi prvič izzvali incident tako resnega značaja.
Beck v Parizu
Varšava, 7. septembra. AA. (Havas). Zunanji minister Beck je danes dopoldne zapustil Varšavo in oilpotoval z ekspresom v Pariz, kamor prispe jutrj zjutraj. Spremljata ga njegov kabinetni šef in njegov osebni tajnik. V Parizu bo stopil minister Beck v stike s člani francoske vlade in bo z njimi izmenjal misli o mednarodnem položaju. V Parizu ostane do četrtka zvečer, nakar pojde v Ženevo.
Nova razmejitev slovaških škofij
Praga, 7. septembra, b. Nova papeška bula o modusu vivendi s Češkoslovaško pomeni izvedbo prvega člena sporazuma med čsl. vlado in Vatikanom, sporazuma o novi razmejitvi škofij na Slovaškem. Z izjemo onih, ki meje na Nemčijo, kjer bo začasno še ostala sedanja razmejitev, ki ne upošteva novih državnih mej, so povsod drugod izvedene korekture, ki odvzemajo jurisdikcijo tujim nadškofom nad slovaškimi škofijami. Ustanovljeni sta dve novi nadškofiji, ki sta direktno podvrženi Vatikanu, in sicer ena na Slovaškem, druga pa v Podkarpatski Rusiji.
V političnih krogih jemljejo ureditev cerkvenih meja z velikim zadovoljstvom na znanje, saj je bila nova razmejitev dosežena po dolgih letih napornih pogajanj z Vatikanom.
Svet DN v petek
ženeva, 7. septembra, b. Svet Društva narodov se sestane k svoji redni seji v petek dopoldne. Predsednik bo to pot španski delegat, ker je po alfabetskem redu na vrsti sedaj Španija.
Skupščina DN se bo sestala 13. t. m. Na dnevnem redu njenega letošnjega zasedanja je okoli 20 vprašanj, med njimi vprašanje surovin, vprašanje emigrantov, izvedba pakta DN in druga manjša vprašanja. Letošnja skupščina bo nadalje volila zastopnike držav za tri nestalna mesta v svetu DN. Domneva se, da bo za predsednika skupščine DN izvoljen letos indijski zastopnik Aga Kan.
Kulturna pogodba med Avstrijo in Poljsko
Dunaj, 7. septembra, b. Na včerajšnji seji avstrijske zvezne vlade je bila odobrena sklenitev kulturne konvencije med Avstrijo in Poljsko. Državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt je pooblaščen, da •e na osnovi sklepov, sprejetih na včeraj-finjl seji, prične pogajati s Poljsko.
»JUTRO« 5t. m
a Sre&L S. XX. M
Letošnji hitlerjevski J kongres v Nurnbergu
Hitlerjeva poslanica poudarja med dragim neomajno prijateljstvo z Italijo in simpatije do Japonske
Nurnberg, 7. septembra, b. Včeraj je bil e svečanim zvonenjem z magistratnega stolpa otvorjen letošnji kongres nemške narodno socialistične stranke. Kaneelar Hitler je prišel v Niirnberg včeraj popoldne. Nemški listi z zadovoljstvom opozarjajo na udeležbo tujih diplomatov na letošnjem kongresu. Zastopniki tujih držav so se pripeljali včeraj s posebnim vlakom iz Berlina.
Uvod v kongres je bila otvoritev proti-boljševiške razstave. Otvoritvi sta prisostvovala tudi italijanski propagandni minister Alfieri in italijanski general Melchi-ori, ta je na pozdrav predsednika razstavnega odbora opozoril na veliko delo, ki ga je v boju proti boljševizmu izvršil italijanski fašizem.
Na kongres Je prišlo okoli 600 tujih novinarjev. Nemški tiskovni že! dr. Dietrieh jih je v svojem govoru opozoril na dolžnosti objektivnih poročevalcev in jih v nadaljnjih izvajanjih seznali z biistvom narodnega socializma.
Danes je bil prvi glavni dan kongresa. V ogromni kongresni dvorani so se zbrali desettisoč: delegatov. Častna mesta so bila rezervirana za rodbinske člane v strankinem boju padlih pristašev, za diplomate, za predstavnike najvišjih državnih oblasti, vojske m mornarice teT za osebne goste kan cela rja Hitlerja. Hitler je prispel v dvorano v spremstvu svojega namestnika ministra Hessa. Sprejet je bil z viharnimi ova-cijami.
Po otvoritvenih formalnostih je niirn-berški pokrajinski voditej narodne socialistične stranke Wagner prečital Hitlerjev proglas za letošnji kongres.
Proglas poudarja razliko med sedanjimi in nekdanjimi strankinimi kongresi. Pred desetimi leti je bil kongres revolucionarna prired;tev, danes je velika revija nemškega naroda, strnjenega v narodnem socializmu. Doživeli smo največji družabni, gospodarski, politični, kulturni prevrat kar jih pozna nemška zgodovina. Vsi dosedanji nosilci družabnega reda so se morali umakniti novim pojmom. Nemčija in prijateljska Italija sta se izkazali za trdno oporo proti komunističnemu kaosu. Narodni socializem je. izvedel družabno revolucijo, ne da bi bil uničil vse obstoječe dobrine.
Ukinili stmo vse trad'cionalne privilegije, temelječe na rojstvu, verski pripadnosti in drugih starih kriterijih. Novi, mladi ljudje so vzeli vodstvo naroda v svoje roke. Družabna revolucija, kakršno hoče boljševizem, pa je kaos ter zasužnenje lastnega naroda parazitskemu židovskemu plemenu. Socialne krilat;ce komunizma so samo pretveza, da se prikrije končni cilj.
Nemčija je temeljito rešila svoj socialni problem. Ona prav za prav ne pozna več brezposelnosti, na mnogih področjih se opaža celo že pomanjkanje delovnih sil. Razvoj Nemčije je pokazal, da se da svetovna gospodarska kriza odpraviti le, če vsaka država spravi sama red v svoj gospodarski ustroj. Proglas apelira na vse pristaše stranke, naj zlasti na gospodarskem polju brezpogojno zaupajo vodstvu in se pokore njegovim odlokom. Le s tako skrajno disciplino bo mogoče gospodarski preporod izvesti do kraja.
Nato je državni kaneelar prešel na čisto politična vprašanja. Med drugim je poudaril, da vlada v državah okoli Nemčije vojna ali pa, kar je še strašnejše od vojne: strah in bojazen pred revolucijo. Nemčija pa predstavlja pred vsem svetom sliko m:rne in zbrane sile. Pri tem pa Nemčija danes ni osamljena, temveč jo druži tesno prijateljstvo z močnimi državami. Naravna skupnost interesov narodno socialistične Nemčije in fašistične Italije se je zadnje mesece večkrat pokazala kot čvrst čin'telj za zavarovanje Evrope pred kaotično blaznostjo, ki jo ograža. V bodoče ne bo več mogoče v kateremkoli pomembnem vprašanju preiti na dnevni red preko nemšiko-italijanske skupne volje. Istemu cilju služi tudi naš dogovor z Japonsko. Želimo biti z njo z ramo ob rami pri obrambi pred napadi na sedanji kulturni svet, pred napadi, ki jih danes doživlja Španija, ki jih bomo jutri doživeli na Daljnem vzhodu, in pojutrišnjem morda še kje dru-, god na svetu. Vsi se zanesljivo nadejamo, da bodo tudi druge države razumele znamenja naše dobe in da bodo pripomogle k okrep;tvi naše fronte razuma, miru in obrambe naše prosvetljenosti..
Po preči tanju proglasa so se zopet sprožile dolgotrajne viharne ovacije Hitlerju.
Spomenik narodnim odpadnikom na Koroškem
Jesenice, 6, septembra.
Včeraj so v št. Jakobu v Rožu slovesno odkrili spomenik v »obrambnih bojih« padlim. Pri tej slovesnosti je sodelovalo vse, kar je na Koroškem nemškega: oblasti, vojaštvo, hitlerjevski turnerji, pa tudi cerkvena oblast, kar je za koroške razmere treba prav posebej podčrtati.
Uvodne slavnosti so se pričele že v soboto zvečer z zažiganjem kresov, glavni poudarek pa je bil preložen na nedeljo. Da bi pritegnili k sodelovanju tudi cerkev, so prireditelji vključili v program slovesno cerkveno opravilo, ki ga je opravil nemški kaplan v št. Jakobu. Njegova pridiga je za položaj na Koroškem tako tipična, da omenjamo nekaj glavnih misli. Med drugim je g. kaplan dejal:
»V težkih dneh obrambnih bojev so mnogi našega ljudstva pokazali, da so svojo domovino v resnici ljubili. V njen dobrobit so žrtvovali vse svoje premoženje in svojo kri ... Bodimo jim hvaležni za to. Danes popoldne jim bomo postavili spomenik. To jim prav gotovo tudi dolgujemo. Toda še boljše bo, če jim postavimo spomenik v svojih srcih in sledimo njihovemu primeru ljubezni do domovine. Tudi mi tu slovesno obljubljamo vam, ki ste se borili, da bo Koroška ostala svobodna in nedeljena. Tudi mi se hočemo boriti v nevarnosti...«
Zanimivo pri stvari je, da so bili prireditelji slovesnosti koroški hitlerjevci, da pa se nihče od njih ni udeležil tega cerkvenega opravila. Kljub temu je pridigar z vso vnemo podpiral njihovo miselnost in celo prevzel staro frazo o »nedeljeni Koroški«, čeprav je že 17 let razdeljena na tri dele...
H glavni slovesnosti se je zbralo kakih 3000 ljudi iz ceie Koroške. Poslovodja Heimatbunda je že pred 14 dnevi razdelil posameznim podružnicam denar za vozne stroške udeležencev, zato taka udeležba ni nobena umetnost. Kot častni gostje so prisostvovali zastopniki vojske, zastopnik deželne vlade g. Jerlitsch, varnostni komisar za Koroško g. Perko in
drugi. Govori so v glavnem ponavljali že silno stare in obrabljene parole Heimatbunda, ki pa očividno še vedno »vlečejo«, mogoče bolj kot tradicionalna antikvite-ta. Za nas je važna izjarva vojaškega zastopnika polkovnika Eglseerja, ki je govoril in poudaril: »Nikoli ne bomo pozabili izgubljenega ozemlja«.
Cela ceremonija odkritja je trajala dve uri in je bila na zunaj prav učinkovito aranžirana. Vse pa je bilo izvedeno po vzorcu in v duhu hitlerjevstva. Nacistični klici »Sieg Heil!« v masi po taktu so se tu po dolgih letih zopet ponovili. Paradno marširanje pred spomenikom kar dvakrat zaporedoma in petje hitlerjev-skih bojnih pesmi je dalo slovesnosti še bolj hitlerjevski pečat. Vzkliki »Heil Hitler!« so potrdili, da je bilo to predvsem zborovanje koroških hitlerjevcev, ki na hnbtu slovenstva formirajo svoje položaje in to, kakor se zdi, zelo uspešno. Deželna vlada in cerkev dajeta temu početju svoj blagoslov s tem, da njimi zastopniki v gorečih govorih slavijo delo raz-narodovalcev in narodnih odpadnikov.
Vodstvo samo slovesnosti ni vzelo ravno preveč resno. Komaj so potihnili zvoki koroške himne in himne padlim »Imel sem kamerada«, so se že oglasile iz bližnjih lokalov poskočne popevke za ples. In mladina je zaplesala in se vrtela pozno v noč. Toda en namen je bil dosežen; formacije koroškega hitlerjevstva so markirale pred spomenikom in pele svoje bojne pesmi. Verjetno je, da je avstrijskim hitlerjevcem. močno žal, da tudi v ostalih avstrijskih deželah ni Slovencev, kajti v tem primeru bi lahko marširali tudi drugod in nihče bi jih ne motil.
Poslovodja Heimatbunda g. Maier-Kaj-bitseh je v svojem govoru rekel: »Ta spomenik ne stoji tu nikomur v bolečino, nikomur na kljub, a mnogim v svarilo, vsem v spomin!« Da, nam vsem Slovencem bodi ta spomenik v opomin, da stojimo budno na straži. Na trgu v št. Jakobu, sredi slovenskega Roža, so posekali slovansko lipo in na njeno mesto je stopil spomenik narodni zvestobi.
S španskih bojišč
Republikanska ofenziva na aragonski fronti se more
smatrati za končano
Santander, 7. septembra. AA. Nacionalistične čete prodirajo še vedno z uspehom proti Gijonu, ne da bi naletele na hujši odpor. Sovražnik se v naglici utrjuje v Ribado, ki leži 30 km zapadno od Llanesa. V jugozapadni smeri so nacionalistične čete zavzele važno strateško križišče Cain.
Zaradi blokade, ki so jo nacionalistične pomorske sile uvedle okoli pristanišča Gijona, se je britanski tovorni parnik »Torpechol« moral vrniti v Bayonne. Parnik je vozil živež.
Nacionalistične oblasti so obvestile v Hendayu angleškega poslanika ,da so pripravljene vrniti obe agleški ladji, ki so jih obdržale v svojih pristaniščih, kakor jim bodo tudi štiri angleške državljane, člane mednarodne brigade, ki so jih čete generala Franca ujele.
Po zavzetju Llanesa obvladajo nacionalisti 12 cest, ki peljejo v pokrajino Astu-rijo.
Položaj na aragonski fronti
Saragossa, 7. septembra AA. Sovražni napadi na aragonskem bojišču niso več tako močni. Sovražnik utrjuje zavzete postojanke.
12 italijanskih generalov v Španiji
Rim, 7. septembra, o. Po poročilih listov se mudi sedaj v nacionalistični Španiji 12 italijanskih generalov. Med njimi sta tudi general Basticco, član italijanskega glavnega generalštaba in general Peruzzi, bivši povelj n:k milice. Za časa abesinske vojne je poveljeval libijski diviziji.
Francov diplomat Izgnan iz Francije
Biarritz, 7. septembra, b. Potrjujejo se
vesti, da je francoska vlada izgnala Fran-covega diplomatskega zastopnika grofa de los Andes in nekatere druge španske nacionalistične zastopnike s svojega ozemlja. Grof de los Andes se je vrnil v San Sebastian. Francova vlada je na ta korak francoske vlade odgovorila z izgonom petih Francozov iz nacionalistične Španije.
Današnja številka Ima
140
malih oglases
Beležke I
Grde iloveačevsfce spletke
Iz Novega mesta nam poročajo; Kakor po vseh ostalih slovenskih mestih, smo tudi pri nas svečano prosla/vili rojstni dan našega mladega kralja. Del proslave sta tvorila dva slavnostna sprevoda po mestu, prvi v nedeljo, drugi v ponedeljek zvečer. Oficielni sprevod, organiziran po mestnem županstvu je bil v nedeljo, poseben sprevod nacionalnih organizacij s Sokolstvo m na čelu pa v ponedeljek. Pri pone-deljskem sprevodu je sodelovalo skoro vse mesto, tako da ljudje zlepa ne pomnijo tako lepe manifestacije.
»Slovenec« seveda poroča samo o nedeljskem sprevodu. Tega mu ne bi zamerili, saj je zamolčal sokolske manifestacije tudi v drugih krajih. Nepošteno pa je, da se potem zgraža, zakaj Sokol ni sodeloval pri prvem sprevodu, pa da piše tako, kakor da bi novomeški Sokol sploh ne proslavil rojstnega dne svojega najvišjega starešine.
Enako grde so j>Slovenčeve« izmišljotine o nekakih demonstracijah nacionalne mladine. V vsem Novem mestu ne ve nihče o tem ničesar. Res je samo to, da je neki mladenič na izzivanje nekaterih članov fantovskega odseka zaklical »živio Peter 2ivkovič!«. Bil je zato aretiran, vendar pa seveda takoj zopet izpuščen, ko se je izkazala resnica. Da bi bil aretiran še kdo drugi, kakor poroča »Slovenec«, v Novem mestu ni nikomur znano.
Kongres političnih preganjancev iz vojne dobe
Akcijski odbor političnih preganjancev, internirancev, obsojencev in talcev izza naših borb za osvobojenje in zedinjenje je objavil te dni program velikega kongresa ki bo 26. in 27. septembra v Beogradu. Kongresa se bo udeležilo .kakor računajo, okoli 500 političnih preganjancev iz cele države, med njimi tudi večje število Slovencev. Po kongresu bo izvoljen poseben odbor, ki bo zbiral širom države do-kuanentarični material o naših borbah in žrtvah za osvobojenje. Poleg tega bo pričelo udruženje političnih preganjancev, ki se bo na kongresu osnovalo, tudi veliko akcijo za izboljšanje položaja svojih bednih ia zapuščenih članov.
„Slovenčeva" jesenska raca
Pri »Slovencu« imajo čudovito informativno službo, kar se tiče JNS in njenega delovanja. Naj se sestanejo v Srbiji samo trije, štirje nezadovoljneži s sedanjim političnim položajem, že stoji za njimi JNS, oa jih zaščiti in še bolj zastrupi. Vsaj tako vedo povedati pri »Slovencu«. V nedeljski številki čitamo v njem nova odkritja o ofenzivi velesrbstva, ki jo kuje neka skupina beograjske omladine okoli novoosnovane »Srbske straže«. Priznati moramo, da smo iz »Slovenca« prvič zvedeli za obstoj te nove mladinske organizacije v Srbiji, čeprav smo sicer dosti dobro poučeni o tamošnjih razmerah in razpoloženjih. Zato se moramo smejati »Sloven-čevi« ugotovitvi, da stoji za »Srbsko stražo« poleg nepomirljivih krogov pravoslavne cerkve tudi JNS, ki »se še vedno ne more pomiriti z dejstvom, da se je pričela pod sedanjo vlado izvajati enakopravnost v državi«.
Ko čitamo dnevno slična odkritja v starem »Slovencu«, bi si želeli, da upodobi »Mladi Slovenec« v rubriki »Kako pravimo in kako bi bilo v resnici« (tam skuša v sliki prikazati narodne pregovore) tudi stari izrek »Strah ima velike oči«. To sliko naj si potem obesijo gospodje v »Sloven-čevi« redakciji, pa si bodo prihranili mar-sikako blamažo, ki jih imajo menda sedaj vendar že dovolj.
Sestanek JNS v Požarevcu
Zadnje tedne je bila cela vrsta konferenc JNS na teritoriju predvojne Srbije. V nedeljo so se v velikem številu sestali pristaši JNS v Požarevcu, da čujejo poročila nekaterih poslancev. Konferenco je skušala preprečiti neka skupina, ki pa je bila tako odločno odbita, da je morala iskati varstva pri orožništvu. Na konferenci so govorili bivši ministrski predsednik Jevtič, predsednik poslanskega kluba JNS Jaša Protič in poslanci Mirko Uroševič, Jovan Nena-dovič in Mustafa Mulalič.
Odložen sestanek pribiče-vičevskega vodstva
Kakor smo že poročali, so napovedali bivši samostojni demokrati veliko konferenco svojih pristašev iz vrbaske banovine za nedeljo 12. septembra, v Banjaiuiki. Konferenca bi bila združena & sejo strankinega vodstva in s spoimdnsko proslavo oblet-nite smrti Svetozarja Pribičeviča. Sedaj pa javlja vodstvo bivše SDS, da je konferenca v Banjaluki odložena na 17. oktober zaradi smrti nekega člana rodbine prote Kecma-noviča, ki je voditelj samostojnih demokratov v vrbaski banovini.
Smrt duhovnika, jugoslovenskega nacionalista
Pretekli teden je umrl v vasici Kučičl pri Omišu stari domoljub, duhovnik don Mi jo Tomasovič. Bil je z vsem svojim bitjem jugoslovenski nacionalist, v toku njegovega življenja sta ga lomila Dunaj in Rim, pa ni nikdar klonil. Bil je neštetokrat premeščen, posvarjen, odvzeta mu je bila pravica čitanja službe božje. Ostal je nacionalist in Sokol. Pred vojno je visoko držal hrvatsko zastavo, po vojni se je oklenil z isto vero jugoslovenske tro-bojnice, ki ga je spremila do groba. Bil je tudi pesnik in med drugim napisal svoj jugoslovenski čredo: »Sveto Trojstvo — jedan Bog; tri plemena — jedan rod.«
Organiziranje klerikalne mladine na Hrvatskem
»Hrvatska straža« javlja, da bo v kratkem pričel izhajati tednik, namenjen hrvatski omladini, ki je organizirana v mladinskih sekcijah katoliške akcije. List bo izhajal. v Zagrebu in se bo imenoval »Se-Ijačka ©mladina«. Organizacije katoliške akcije že nabirajo naročnike za novi list.
Tako grade hrvatski klerikalci počasi, a tem bolj sigurno svojo posebno organizacijo, s katero bodo lahko stopili pred narod, ko bo nastopil primeren trenutek. Potem si bodo z radičevci najhujši nasprotniki, čeprav so danes še oboji v taboru dr. Mačka. Tega se zavedajo tudi že mnogi voditelji HSS, ki s skrbjo zasledujejo sistematično organiziranje hrvatske mladine pod firmo katoliške akcije,
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od i. IIL 1937
Dve lepi skupščini mladine JNS
V	nedeljo dopoldne je bil v Celju, v mali dvorani Celjskega doma ustanovni občni zbor sreske mladinske organizac;je JNS za celjski srez. Zbralo se je 124 delegatov iz vsega sreza, med njimi 16 iz Celja, navzočih pa je bilo tudi več starejših pristašev stranke. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik krajevne mladinske organizacije JNS za mesto Celje Jože Veble. Tajnik sreskega pripravljalnega odbora Hla-čar je poročal o gibanju mladine JNS v celjskem srezu in o pripravah za ustanovitev sreske organizacije. Delegat banovm-skega akc;jskega odbora dr. Branko Alu-jevič iz Ljubljane je govoril o nalogah nacionalne mladine in o potrebi njene organizacije tudi na političnem polju. Orisal je stališče mladine do perečih vprašanj kmečkega, delavskega in nameščenskega stanu. V imenu sreske in krajevne organizacije JNS v Celju je pozdravil mlade delegate dr. Bavdek. Prisrčno aklamiran je posl. Ivan Prekoršek, ki je skupno s poslancem Pleskovičem tudi prisostvoval skupščini, govoril o političnem položaju in posebej še o velikem pomenu sodelovanja mladine v polit;čnih vrstah.
V	prvi odbor sreske mladinske organizacije so bili soglasno izvosjeni: za predsednika Jože Veble iz Celja, za podpredsednika Milan Orožen iz Celja, Karel Stra-hovnik iz 2alca Jn Robert Kladnik z Vranskega, za tajnika Viktor Jelen iz Celja in Leopold Vrečko iz Škofje vasi. Za blagajnika Jernej Zupan iz Celja in Anton Zor-ko iz Vojnika, za odbornike pa Janko Ci-goj, Franjo Gobec in Slavko Kukovec iz Celja. Po prav;lih so člani sreskega odbora tudi vsi predsedniki in tajniki krajevnih mladinskih organizacij. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Cokan in Vozlič.
Po volitvah so za svoje krajevne pripravljalne odbore poročali Zorko iz Vojnika, Strahovnik iz 2alca, Kojnik iz Štor, Vrečko iz Škofje vasi, Kladnik z Vranskega, Kopriva iz Arje vasi, Travner iz Griž, Herman iz Št. Petra ter delegata iz Št. Jur-
ja ob j. ž. !n e Frankolovega. Z navduSs*
nim odobravanjem je bila sklenjena pozdravna brzojavka predsedniku Petra Z*^ koviču.
Sledila je Se kratka debata, nakar to predsednik Veble zaključil skupSčino, ti j« trajala tri ure ter pokazala razveseljivo
borbenost mladine celjskega sreza za jugoslovensko idejo. Delegati nove eresko mladinske organizacije se bodo seveda ud* ležili že tudi nedeljske mladinske banovin-
ske skupščine v Ljubljani, *
Istočasno kakor v Celju sresfca, ae te ▼ Mariboru sestala mestna ustanovna skup* š-čvna mladinske organizacij« JNS *a Ma« rbor. Bila je v dvorani hotela »Pri aamo*» cu«, navzoči pa so bili tudi predstavniki vseh mariborskih organizacij JNS • predsednikom in tajnikom sreske organizacij« dr. Lipoldom ;n Spindlerjem na čelu. Predsednik pripravljalnega odbora Heric j« po pozdravu vseh zbranih očrtal pomen mladinske organizacije JNS v obmejnem Ma* riboru. Predsednik fbanovinslk&ga mtadte*. skega odbora inž. Rus, ki je prišel na skrri>-ščino iz Ljubljane odbornikom Jim* nom, je orisal krasni razvoj mladln* skega gibanja JNS. Kq je v spodbujajo čem govoru pordravil mlade delegat® St dr. Lipold,. je bil izvoljen prvi odbor mariborske mestne organizacije mladine JNS. Predsednik je novinar Ivan GreSak, podpredsednik Viktor Ziger, tajnika Ludvik Urbančič in Ivan Kolmančič, blagajnik Jo-ško Bunc, odborniki Sergej Senekovič, Drago Štancer in Srečko Križmanič, nadzornika pa dr. Slavko Jane in Dušan Vahta*. Po zaključni besedi predsednika Grešaka so se mladi nac'onalni borci razšli Se po« trjeni v 6voji odločnosti m borbenosti.
Mladinski shod v Konjicah
Danes ob 9. dopoldne bo v dvorani Narodnega doma v Konjicah shod tamošnja mladinske organizacije JNS. Glavni govor* 1 nik bo nar. posl. Milan Mravlje.
Zahvala in priznanje evropskih novinarjev
Bled, 7. septembra. A A. Ravnatelji evropskih agencij, katerih zasedanje »a je končalo 4. septembra letos na Bledu, so zaradi proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. ostali še tri dni na Bledu. Pred odhodom so imeli sestanek in na njem sklenili, da bo predsednik zveze agencij podal pred odhodom za jugoslovensko javnost izjavo, v kateri se bo še enkrat zahvalil za lepi in topli sprejem v Jugoslaviji.
Andre Meynot, predsednik zveze in generalni direktor Havasa iz Pariza, je podal nato v imenu svojih tovarišev tole izjavo:
»Srečno naključje nam je dalo možnost podaljšati za nekaj dni naš obisk v čarobni Sloveniji. Tistim med nami, ki jih niso službene obveznosti nujno klicale domov, je bilo posebno mnogo do tega, da s svojo navzočnostjo dokaženio. kako zelo čutimo z veseljem jugoslovenskega naroda pni proslavi rojstnega dne Nj. VeL kralja Petra II. Veseli in razigrani smo se udeležili predsnoč-ne svečanosti na jezeru. Občudovali smo nočno razsvetljavo blejskega jezera in vrhov okoli njega. Pomešali smo se s svojimi znan ci v množico, ki se je zgrinjala h kraljevski vili in pridružili svoj >2ivio« ovacijam,
ki so se neprestano ponavljale ki ■ katerimi je navdušeno ljudstvo pozdravljalo svojega kralja. Tudi nas je ganil preprosti, mili in ljubeznivi način, kako je mladi kralj odgovarjal na vzklik« in aklamacija.
Ta slučajnost nam je dala, da končamo tolikanj lepo dvotedensko potovanje v znamenju ganljive zvestobe ljudstva do svojo-ga kralja in vladarja, vzraelega s njegovih tal in iz njegove krvi. Že prej smo videR, kako je to ljudstvo hrabro in gostoljubna. Včeraj smo videli, kako je lojalno, plemenito, polno zanosa in navdušenja. Naj mu zvestoba zagotovi v narodnem edinstvu miroljubno stremljenje, blaginjo in sreio, U ima do nje tako veliko pravico«.
Bled, 7. septembra, a. Predsedstvo Ie*o®» njega kongresa mednarodne zveze poroča-valskih agencij je poslalo danes prometno* mu ministru dr. Spahi in generalnem« rektorju državnih železnic ini, Naumovičm zahvalni brzojavki za ljubeznivo gostoljubnost, ki so jo udeležence mkongresa nudile jugoslovenske železnica Brzojavki obenem prosita, naj sporoči železniška uprava prisrčno zahvalo tudi železničarjem za njShovo vzorno funkcioniranje.
Povratek kneza namestnika na Brdo
Beograd, 7. septembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta snoči odpotovala iz Beograda na dvorec Brdo pri Kranju. V Beogradu sta bila včerajšnji dan. Slovesa na kolodvoru so se udeležili kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade dr. Stojadinovič, ministra dr. Korošec in dr. Spaho, maršal dvora Colak-Antič, dvorne dame i.t.d.
Huda nesreča na Savi
Zagreb, 7. septembra, o. V bližini vasi Jezovca se je na Savi pripetila huda nesreča. 12 kmetov se je odpravilo 3 čolnom preko vode, da bi se na drugi strani nekemu podjetniku ponudili za delavce. Va-ščani so jih opozarjali, naj se z malim čolnom, ki so ga imeli na razpolago, vsi hkratu nikar ne podajajo čez vodo. Vsi nasveti pa so ostali zaman. Delavci so bili skoraj že na drugi strani reke, ko je nenadoma voda zalila čoln, tako da se je pogreznil pod gladino. Z druge strani so nesrečnežem nemudoma prihiteli na pomoč z večjim čolnom. Reševalcem je uspelo rešiti le 10 mož, 28-letni Zlatko Marovič ln 31-letni Imro Džumbrija pa sta utonila. Oba sta bila oženjena.
Olimpiada v Toki ju odpovedana
Pariz, 7. septembra. AA. L/isti poročajo uradno iz Tokija, da je Japonska odpovedala organizacijo olimpiade v Tokiu za leto 1940.
Revolucija
v Paragvaju
New York, 7. septembra, br. Kakor poročajo iz Assunciona, glavnega mesta ju-žno-ameriške republike Paragvaj, je tam davi nenadoma izbruhnila revolucija. Uporniki so bili popoldne popolni gospodarji položaja. Podrobnosti za enkrat Se ni, ^
Poseben šolski zakon za Gradiščansko
Dunaj, 7. septembra, a »Wiener Neuo-
ste Nachrichten« poročajo, da bo v kratkem izdan pokrajinski šolski zakon za Gradiščansko, po katerem bodo v občinah, ki imajo najpianj 70 procentov pripadnikov hrvatske narodne manjšine, otvorili ljudske šole s hrvatskim učnim jezikom. V krajih, kjer šteje narodna manjšina 30 do 70 odstotkov celokupnega prebivalstva, bodo na šolah poučevali v obeh jezikih, kjer pa število prpadnikov hrvatske manjšina ne presega 30 odstotkov, pa bo hrvaščina wvo-dena kot neobvezen predmet. Avstrijska vlada, pravi list, bo s tem uzakonila prakso, ki se sedaj že izvaja. Na Gradiščan-skem bo imenovan tudi poseben manjšinski šolski nadzornik iz vrst učiteljev, M so se izobrazili v Zagrebu.
Zdravstveno stanje
prezidenta Masaryka
Praga, 7. septembra. AA Današnje zdravniško poročilo ugotavlja, da se je ziIlravstveno stanje obolelega predsednika Masarvka znatno popravilo.
Kralj Karol na lovu v ČSR
Praga, 7. septembra, b. Rumunski kralj Karol bo prišel v začetku oktobra v Tatra na lov na divje koze.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Val suhega zraka pokriva Južno polovico Evrope, in povzroča povsod jasno vreme. Le ▼ jugovzhodnih predelih nastajajo kratke krajevne nevihte. Nad severno Evropo je nastala močna depresija z viharnim in deževnim vremenom.
Jugoslavija: Jasno vreme po vsej kraljevini, le v moravski banovini prevladuje oblačno. Krajevne nevihte z grmenjem in plohami so bile le v Podunavju. Toplota se povsod dviga. Najnižja toplota Ufi.ce 11, najvišja Mostar 33 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: Jasno in lepo vreme. Toplota se bo še dvignila.
Zagrebška: Stalno in vedro vreme.
Dunajska: Večinoma jasno, zelo toplo, kasnega poobHačenje od rapada,
Viški Sokol je ea proslavo rojstnega dne JTJ. VeL kralja Petra n. prelepo okrasil prostor okrog spomenika Viteškemu kralja TJedlnitelja. Že čez dan je bilo za spomenikom obešenih več drfavnfit trobojk na, visokih drogovih, krog in krog pa je bil en sam cvetoči vrt. Na večer pa so nad slavolokom zaptapolale Številne tačice in la dveh žar je šviga! daritveni plamen. Zadaj, sredi spomenika je ponosno plapolala trobojnica s kraljevsko krono, začetnicami in sliko mladega vladarja.
Žive sBke na novinarski razstavi
Ob odličnem kulturnem filmu spoznate visoko katar vost optične in zvočne igre
LJubljana, 7. septembra.
Rarstavo našega tiska na velesejmu lepo dopolnjuje tudi kino, ki ga je uredila v paviljonu, v katerem se drugače prirejajo samo modne revije in varietetne predstave, ljubljanska tvrdka Suttner, ki ima pri nas zastopstvo za Philipsove kinoprojektorje.
Takle moderen zvočni kino ni zanimiv samo iz parketa gledan, kadar teče kak lep film ali žurnal, ampak skriva mnogo inte-resantnega tudi zadaj za projekcijskim platnom, še več pa v operaterjevi kabini. Oboje je vredno ogleda, ako se hočeš seznaniti s skrivnostjo kako se dandanes s pomočjo celuloidnega traku, svetlobe in elektrike ustvarja na platnu iluzija življenja.
Operaterska kabina novinarskega kina je sicer za silo zgrajena in nič impozantna na oko, ampak oba Philipsova zvočna projektorja, ki ustvarjata v njej žive slike, sta mojstrska ;zdelka svetlobne in zvočne tehnike, kakršnih je doslej le malo v naši državi. Oba aparata sta zgrajena po najnovejših izkustvih projekcijske tehnike in če prav sta le provizorično postavljena, projic:rata filme tako jasno in mirno, kakor smo' jih vajeni gledati le v malo-katerem našem kino gledališču.
Projektorja sta montirana skupaj s pripadajočimi zvočnimi ojačevalci v homogeno enoto, kar ustvarja akustično in električno najugodnejše pogoje za obratovanje. Projektorja morata biti dva za nepre-
kinjeno vrtenje (fatjsA fifiui«, lfcer Je no>
goče naenkrat spraviti v projektorje*© kaseto samo 900 m dolg filmski trak, kar zadostuje za ca. polurno igranje. Je pa obratovanje tako urejeno, da prevzameta zvočno reprodukcijo hkrati ojačevalca obeh projektorjev, s čemer je zmerom mstgan-na dovolj velika energijska rezerva m se ni bati, da b: se glas tudi pri največji ja-kosti le količkaj popačil.
Zelo vestno so Fhilipsovi projektorji konstruiram tudi glede na varnost ognja Projektorji so tako premišljeno izdelani, da je po človešk; pameti izključeno, da bi se mogel film uržgati. Ako bi se pa to iz nerazumljivih razlogov vendar le kdaj primerilo, je pa temeljito poskrbljeno, da se ogenj takoj zaduši, tako da je v današnjem modernem kinu ogenj prazen strah.
Projekcijski aparati so vsestransko avtomatiziran'. Vse kar je bilo včasi treba uravnavati z roko, se zdaj samodelno upravlja, tako da ostane operatorju poleg vdevanja novih filmskih zvitkov prav za prav samo še kontrola, ki je pa s številnimi zelo duhovito zasnovanimi mehanizmi zelo olajšana.
Aparat5 so popolnoma urejeni za priključitev na električno omrežje in delujejo dobro tudi v primeru, ko se omrežna napetost zelo spreminja, kar je posebno na našem sejmišču že kar kroničen pojav, ki
Simonu Gregorčiču
O, kolikrat sem, genij, Ti sledila, ko ietal si ob palico oprt — na potu skoz Gorice sončni vrt—, Vodila me je Tvojih pesmi sila.
teža Te je upognSa: razmišljajoč molče si zdel se strti nemara čutil si v bližini smrt, ki ie predsmrtnlce Ti je vdahnSa.
Prerok si M bodočim strašnim dnem — da južno bo domov je plamene! o — V privida tem Ti je srce trpelo.
/n danes blizu našim si očem: Nesmrtni spev Ti dleto je zapelo, veličje Tvoje se v svobodi razodčlo.
Mara Lamutova.
&
ovsod enako mnenje: njihova kakovost je nepivkosljiva!
fcosetno blago in ucin-v kovito čudovitega vonja
Ljubljanski novinarji ustanovitelju slovenskega
novinstvo
Včeraj opoldne se je zbrala pred Vodnikovim spomenikom skupina ljubljanskih novinarjev, da v imenu vseh svojih tovarišev počastijo spomin Valentina Vodnika kot prvega slovenskega novinarja Položili so na njegov spomenik lovorjev venec z napisom na traku: »Slovenski novinarji
veštvu. Z zadoščenjem fe ugotovil, da si je slovensko novinarstvo doslej vedno prizadevalo služiti enakemu cilju, pa izrekel željo, da bi se to prizadevanje v bodoče še pokrepilo.
Na sliki zgoraj: skupina novinarjev pred Vodnikovim spomenikom; spodaj na levi:
pripravo. V vseh vojnah za osvobojen je Je sodeloval, največ kot načelnik generalnega štaba pri divizijah. Poleg visokih to. odgovornih služb v naši vojski je bil večkrat poslan v inozemstvo kot vojaški strokovnjak. Njegove prsi krasi dolga vrsta naših in inozemskih odlikovanj. 1936 je bil postavljen za komandanta druge armijske Oblasti
Eden izmed najpopolamejfflh aznrtjsMh generalov Jugoslavije je g. MOutm Nedič, ki je takisto krajšo dobo služboval v Ljubljani. Rodil se je 6. oktobra 1882 v Sopotn. Njegova vojaška kariera se je pričela 1901, Ido je postal topniški podporočnik. Višjo šolo vojne akademije je dovanšH leta 1907 kot poročnik, pripravo za generalštabno stroko pa 1912 kot kapetan druge stopnja. V srbsko-bolgarski vojrd je kot generalštab-ni kapetan in major vršil važno dolžnosti
svojemu prvemu tovariša*. Predsednik novinarske stanovske organizacij* Stanko Virant je r kratkem nagovoru poudsti/ idealni cO% ki ga je imel Valentin Vodnik z ustanovitvijo prvega slovenskega časopisne služiti svojemu narodu št mmom ^ote-
lovor jev vvnec, na desni: govor predsednika Vtrmsta.	_
—» V fcmf	Vodnikove druž-
ba, H Ima po Valentinu Vodniku svoje tms, pa f»frffwW skroumti svečanosti fš-<ft njen tufitik P"* <fc- Pavel Karlin.
to al dalo
»Moronrui* je g krmo treSSl v desno stran poveljniškega most«, potem pa še v sredo desnega boka in je popolnoma razjbil reševalni 6oin na »Rabu*. Hujšega k sroči ni bilo. Pristaniška oblast, je takoj uvedla preiskavo. Verjetno je, da stroji na »Moirosi-niju« niso bili pokorni. »Morosini« ni bil prizadet in je lahko nadaljeval pot, v Zadar, dočim so morali »Rab« odpraviti v bližnjo popravijaln-ico. Na »Rabu« je bilo okrosr 50 potnikov, k sreči pa med njimi m" nastala panika, čeprav se je »Rab« ob prvem udarca močno nagniL
II Č9SS nastane gumi?
Bb gumijastega mieka. Iz čiste mlečne gume pa nastane PERMA TEX. Od tu tudi prefinjenost, elastičnost in 5 letna garancija Na PERMA TEX se lahko zanese te.
PtRMA TEX
KIGI3EKSKA GUMA
marsikje zelo otežkoča pravilno delovanje
raznovrstnih električnih aparatov.
Da je zvočna reprodukcija v novinarskem k5nu na isti višini kakor optična, za to nam dovolj jamči že samo ime Philips, 6aj so Philipsovi ojačevalci m zvočniki nedosegljivi po vernosti reprodukcije. Da se doseže kar največja naravnost glasov, je za projekcijskim platnom postavljenih kar še-stero zvočnikov, štirje za normalne in najnižje tone orgel, pavk in bobnov, dva pa za visoke in najvišje tone, ki dajejo človeškemu glasu in glasbenim instrumentom tisto značilno barvitost, po kateri jih ločimo med seboj.
Kdor si hoče spoznati, kako visoka je kakovost optične in zvočne igre v sodobnem kinu s tehnično dovršeno aparaturo, naj ne zamudi obiskati novinarski kino na velesejmu.
Naši novi
armijski generali
Kakor je »Jutro« že poročalo srno s še-stoseptembrskim ukazom dobili pet novih armijskih generalov, samih odličnih vojnih strokovnjakov. Najbolj znan nam je armijski general Bogoljub Dič, ki je bil dalje časa komandant Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Rodil se je v Požarevcu 22. februarja 1881. Leta 1900 je z odličnim uspehom dovršil nižjo šolo vojne akademije, nato pa še višjo šolo z generalštabno
Po	je bil stalno na vidnih položajih.
Med drugim je bil prvi adjutant Nj. Vel. kralja Petra, IL od oktobra 1934. do januarja 1935, atašč v Rimu, inšpektor konjenice itd. Lani je bil postavljen za komandanta tretje armijske oblasti. Seveda je tudi on odlikovan s številnimi domačimi in tu-jinzl odlikovanji.
Armijski general Dušan Slmovič je iz Kiragujevca, rojen 29. oktobra 1882. Po dovršeni vojni akademiji z generalštabno pripravo je sodeloval v drugi balkanski vojni kot ardonančni častnik štaba prve armije, v svetovni vojni pa je bil general-štabni oficir na raznih položajih. Konec 1918 in v začetku 1919 je bil delegat pri Narodnem viječu v Zagrebu. Potem je bil pomočnik načelnika in načelnik štaba četrte armijske oblasti. Pred sedmimi leti je postal drugi pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba. Odtod je prišel za poveljnika šole za pešadijske in topniške častnike. Lani je Ml postavljen za poveljnika letalstva. Znan je kot vojaški pisatelj. Napisal Je »Taktiko letalstva« ter mnogo študij o vojaških zadevah. Njegove prsi krasijo številna odlikovanja.
Armijski general Petar Kosie se je rodil 26. maja 1886, v vasi Brijačiču v valj evskem srezu. V vojno akademijo je stopil 1898, podporočnik je postal 1900. Po višji šoli vojne akademije se je izpopolnjeval v Nemčiji in Franciji. Sodeloval je v vseh vojnah za svobodo. Po vojni je prišel na visoka in odgovorna mesta, večkrat je tudi bil odposlan v inozemstvo. Do lani je bil prvi pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba, nato pa imenovan za poveljnika prve armijske oblasti- Odlikovan je z mnogimi domačimi in tujimi odlikovanji.
pri vitKjvuem poveljstvu. Nato je bil delegat vojnega ministra pri direkciji državnih železnic za ureditev vojaških transportov ter transportov za demobilizacijo. V svetovni vojni je bal kot generalštabni major in podpolkovnik na važnih položajih. Po vojni je bil večkrat v inozemstvu, med drugim kot vojaški ataše v Bolgariji, Franciji in Italiji. Nato je bil poveljnik letalstva do 1936, ko je bil postavljen za načelnika glavnega generalnega štaba. Njegova najpomembnejša zasluga je organizacija in izpopolnitev našega letalstva V njegovi oceni stoji zapisano: »Odličen general, moderen in bril j anten poveljnik le-
Spet »Morosim«
Trčil je ▼ parnik »Rabe
8re*fl noči od nedelje na ponedidjek Je prišlo do hnde nesreče v epfitski lufci. Po nerodnem manevriranja je spet italijanski partnfk »Francesco Morosini« treSčfl v naš parnik. In sicer je s krmo zadei v desni bok pomika »Raba«, ki je last Jadranske ptovidlbe. K »reči je poveljnik »Raba« kapitan Gamtnlin, kot star m izkušen pomorščak še ob pravem času opazil »Moro6wii-ja< in je hitro ustavil svoj parnik, da je zatorej udarec bil zmanjšan.
Parnik »Rab« se je vračal s svoje redne poti iz Makarske in je pravkar privomiH v splitsko pristanišče, dočim je parnik »Morosini« oilhajal iz luke, s krmo obrnjen proti izhodu. Kapitan Gamulin je opazil, kako se mra »Morosini« neoprezno približuje. Dajal je znake s sireno in je hitro velel ustaviti stroje. Toda medtem se je »Morosini« že približal »Rabu« in je bil udarec neizogiben. Kapitan Gamulin je dal Se trikrat. znak r sireno in je velel parnik »Rab« Dognati nazaj, toda v kratkih trenutkih os
Nj. Vel. Ur olj Peter pri partiji basket-batla na Brdu
talstva*. Odlikovan je s vsemi našimi
večjimi ki številnimi tujimi odHScovanjL Ima tudi Karadjondjevo zvezdo IV. stopnje z meči ter IV. in UL stopnje brez mečev.
Armijski general Milan JetimenM je Beograjčan, rojen 13. avgusta 1880. Oficirsko kariero je pričel kot podporočnik pe-šadije. Dovršil je višjo šoio vojne akademije z generalštabno pripravo. Pred prvo balkansko vojno je služboval tudi v francoski pešadiji. Boril se je v vseh vojnah v
raznih položajih: 1913 je bil načelnik štaba timočke divizije, ki se je izkazala v bitki na Krivolaku. V svetovni vojni je bil načelnik štaba šumadijske divizije. Na Krfu je bil dodeljen vrhovnemu poveljstvu, ki ga je poslalo v Rusijo zaradi formiranja druge dobrovoljske divizije, kjer je potem postal načelnik štaba. Po proboju solunske fronte je pohitel v osvobojeni Beograd kot načelnik štaba dunavske divizije.
je v ponedeljek napolnil veliko telovadnico v Narodnem domu ter vse stranske prostore. Posebne slovesne sokolske proslave kraljevega rojstnega dne se je udeležilo mnogo častnikov ljubljanske garnizije, na čelu jim pomočnik divizionarja general Dodič s polkovnikom Živa-novičem. Prav številno so bili zastopani rezervni oficirji, oboje Izpričuje, kako složno delujeta naša vrla armada in jngoslovensko Sokolstvo. — Na levi: Pomočnik divizionarja general Dodič odhaja po zaključeni slovesnosti i% Narodnega doma. Spodaj: Pogled v gornji del telovadnice med proslavo.
Zbor ljubljanskega Sokolstva
Domače Testi
♦ Napredovanja r vojaški službi. S šesto-eeptembrskim ukazom je bilo povišanih in odlikovanih večje število aktivnih in rezervnih oficirjev, Med drugimi so bili povišani: v generalštabnega pešadijskega polkovnika Jurij Mušič, v pešadijskega polkovnika Josip Valcl in Dragotin Maras, v sodnega polkovnika Josip Hudina, v peša-dijskega majorja Rudolf Saic, Drago Sleko-vec in Ladislav Križ, v artilerijskega majorja Božo Poček, Josip Simon, Ivan Kure-lec, Dragotin Bogan in Slavko Par; v konjeniškega majorja Anton Krpan, v letalskega majorja Adolf Tudor in Stanislav Ba-lanč, v veterinarskega majorja dr. Dane Novak in dr. Ivan Teler; v kapatana kor-vete Boris Slavik in v inženjerskega majorja tehnične stroke pri mornarici Janez Benkovič in Viljem Eržen; v pešadijskega kapetana I. stopnje Ivan Šimenc in Vito-mir Terzin, v artilerijskega Andrej Slapar in Viljem Ogorelee; v inženjenskega Raj-mund Štaleker. Vendelin Šimenc in Rudolf Romšak, v letalskega Heribert Streha in Drago Brezovšek, v veterinarskega Franjo Zoree, dalje v poročnika bojnega broda I. stopnje Franjo Podboj, Josip Vrtačnik, Avguštin Grošelj, Alojzij Skufca, Pavel Zupan, Rajmund Valand, Stanko Štiglic, Anton, Anton Javoršek, Vinko Hudeček, Milan Zupančič in Karel Ribar. Kapetani II. stopnje so postali: pri pešadiji Karlo Str-nad, Rudolf Goričnik, Vekoslav Malnarič, Dragan Mikuš, Ljudevit Ulčnik, Franjo Pi-lih, Alojz Trstenjak in Vladimir Dorman; pri artiljeriji: Hugon čiček, Martin Prelog, Julij Cimerman in Milan Vodenik; pri in-ženjeriji Alojzij Hribernik, Franjo Zaje, Alojz Budihna, Stanislav Ribar, Anton Ko-mel, Miroslav Berginc in Slavko Strojan; pri letalstvu: Josip Gal6, pri intendanturi Damas Oblak, Mirko Zinauer in Valter Ramšak; v veterinarstvu Viktor Markuš, pri žandarmeriji Artur Svetlič; v poročnika bojnega broda II. stopnje so povišani Franc Dolinšek, Milan šonc, Baldomir Saje, Hubert Jeločnik, Maks Peršon, Albin Ungar in Branko Voglar; nižji vojni činovnik I. stopnje: v ekonomiji Vekoslav Zelenko in Robert Rebol, pri topništvu Franjo Jorga in Josip Puncer, pri letalstvu Peter Her-monk, Franc Mihevc in Anton Rudi; nižji vojno tehnični uradniki II. stopnje so postali: Ivan Cotman, Gabri el Hauptman, Maks Dernač in Ivan Butkovič; nižji veterinarski pomočnik II. stopnje je postal Ivan Drinovec, nižji vojno tehnični čipovnik II. stopnje pri mornarici pa Franjo Novak. Napredoval je vojaški svečenik Ivo Maraci č v Ljubljani v V. položajno skupino. In-ženjer VI. skupine je postal Janko Grahor.
NfclM DELAMDVA
ŠOLA ZA RSTMiCMO CiMHASTIKO IN UMETNIŠKI PiEŽ.
DU^I^V^OK-C VPIS DNEVNO ©D 10-14
* Skupina nemških gospodarskih urednikov bo prispela sredi septembra v Beograd. Prebivali bodo v naši državi dvajset dni. Obiskali bodo beograjski sejem, Belje, Zenico, industrijska podjetja uprave monopolov in vse večje gospodarske naprave v Jugoslaviji. Prišli bodo v Zagreb in tudi v Ljubljano.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »F>anz-josefove« gren6ice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Jgi reg 8 br. TC 4851*
*	Tudi nemški avtomobilisti pripravljajo velik izlet v Jugoslavijo, odkoder todo nadaljevali pot v Bolgarijo. Celotni izlet bo trajal tri tedne, od 18. septembra do 6. oktobra. Izleta se udeleži trideset avtomobilov različnih nemških avtomobilskih tvor-nic. Pot bo dolga B500 km in bo vodila preko Bleda v Zagreb, Beograd in Sofijo ter preko Peči, Dubrovnika in Sarajeva nazaj v Nemčijo. Skupno bo 90 izletnikov. Kakor poudarja >Volkjscher Beobachter«, Ibo to ne samo manifestacija sposobnosti nemškega avtomobilizma, marveč bo tudi prijateljski obisk, ki naj omogoči osebno sno-znavanje avtomobil istov Nemčije, Jugoslavije in Bolgarije.
Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj
»Hermes« dnevno. Zahtevajte prospekt! Maribor, Zrinjskega trg 1. — Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti.
*	Novi grobovi. V visoki starosti 82 let je umrla v Zagorju oh Savi gospa Marija Garbaisova. Ugledno pokojmeo so pokopali v ponedeljek. — V Trbovljah je umrl v starosti 88 let g. Jernej Izlaker, bivši gostilničar in posestnik. Pogreb bo danes ob 1G. — V Divači je umrla gdč. Ljudmila Zur-lini, posestnika. Pokopana bo v domačem kraju. V Ljubljani je umrla zvesta gospodinjska pomočntfca Rezika šterkova, ki je dolga leta služila pri Verovškovi družini. Pogreb bo jutri ob 15. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljei
*	Visoko število nepismenih v Zagrebu. Kakor beleži ^Hrvatski dnevnik« je »liru-štvo Zagrebčanov« z grozo vzelo na znanje dejstvo, da je v Zagrebu 13.000 analfabetov Društvo je takoj sklenilo, priključiti se po-kretu kluta ABC in ee prizadevati na vse načine, da se stanje popravi. Treba bo poiskati vse analfabete osebno in jim naiti sorodnika ali soseda, ki bo nepismenega naučil pisati in brati. Tudi delavske organizacije pripravljajo akcijo za pobijanj* analfabetizma. Kakor poroča -»Hrvatski dnevniki iz drugih krajev se je akcija proti nepismenosti že močno razširila po hrvatskih krajih. Na eni strani delujejo SeljačkM sloga. Hrvatski radnički savn/ in Nanr«.. dak, ki iščejo nepismene, na drus»l ctrnni
pa klub ABC zbira sredstva za začetnike, zvezke in svinčnike. Po vaseh so ob nedeljah in praznikih sestanki, pouk se pričenja. Zlasti je pokret potreben v Bosni in Dalmaciii pa na žalost tudi v Hrvatskem Zagorju.
* Številna sokolska društva so poklonila
četnikom v Ljubljani spominske žeblje za prapor, katerega razvijejo dne 3. oktobra. Pododbor Udruženja četnikov naproša vsa društva, ki tega še niso storila, da blagovolijo to izvršiti čimprej, ker čas hiti.
FEROLim - VinHOVCI
+ Oni, ki izrezujejo naš roman »Morski kragulj«, so opazili, da ja bila številka 54 preskočena, ne da bi seveda trpela vsebina.
* Železniški popusti Ka dunajski velese-
jem. Obiskovalci dunajskega jesenskega velesejma od 5.—12. septembra uživajo znatne popuste na naših, madžarskih in avstrijskih železnicah. Sejmska izkaznica, ki stane 50 din, daje pravico poleg popustov na železnicah tudi do brezplačnega avstrijskega vizuma. Izkaznica se doti lahko v vseh poslovalnicah Putnika kakor tudi pri avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu. Popusti veljajo od 31. avgusta do konca sejma.
Dolenjske Toplice
žel. postaja Straža-Toplice
Najučinkovitejše Radio termalno kopališče 38° C. Zdravi sigurno revmatizem sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni,' organične motnje srca in krvnega obtoka, razne posledice zlomljenih kosti i. t. d.
Jesenska sezona od 1. septembra do 31. oktobra. — 10 dnevna pavšalna penzija 1. razred Din 600.—, 20 dnevna Din 1.100.—. V tem pavšalu je vračunana prvorazredna soba in prehrana, kopelji s perilom, enkratni zdravniški pregled in vse takse. Zahtevajte pojasnila in prospekte od uprave.
*	Nove dopisnice s slikami. Poštno ministrstvo bo dalo te dni v promet nove do-pisnicez večbarvnimi slikami. Prvi dve dopisnici imata ponatisnjeni sliki znanega slikarja pokojnega Todorja Švrakiča: »Gol-gota Srbije« in »Vstajenje Jugoslavije«. Reprodukcija je izvedena v šestih barvah. Kakor je poudaril minister dr. Kaludjerčič je namen dopisnic, da bodo naša mlajša pokolenja stalno opominjale na žrtve in trpljenje našega naroda.
*	Študent je izvršil harakiri. V Stari Ka-niži je moral devetnajstletni šestošolec ■Gjura Petanski k popravljalnemu izpitu. Bil je v vseh ostalih predmetih dober, da, celo odličen dijak, samo francoščina ga je dajala. Ko je tudi pri ponavljalnem izpitu padel, se je doma takoj odločil za samomor. Z bajonetom svojega očeta si je prereza! trebuh. Mati je našla sina v veliki mlaki krvi. Jadrno so ga prepeljali v bolnico v Senti. Ni upanja, da hi ostal živ.
*	Enodnevni izlet na Koroško 12. septembra, dvodnevni izlet v Trst 15. in 16. septembra ter dvodnevni izlet v Gorico in Trst 18. in 19. septembra priredi Izletna pisarna M. Okorn, Hotel Slon, tel. 26-45 vhod iz Prešernove ulice. Prijavite se čim preje.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ln škropljeno perilo v najlepšo Izdelavo. 3
Iz Liublfane
n— Danes ob pol 11. bo odkritje spomenika Simonu Gregorčiču na Napoleonovem trgu. Prosimo narodne noše, reditelje in člana prireditvenega odseka, da pridejo ob 9. na dvorišče realke, kjer bodo dobili na-daljna navodila. Popoldne bo pa, kakor smo že objavili, ob 16. na Taboru narodna proslava z lepim in pestrim sporedom. Nato bo prosta zabava s plesom. Postrežba bo v vsakem oziru prvovrstna. Vstopnina je samo 5 din.
KINO IDEAL
PREMIERA!	PREMIERA!
Nesmrtno klasično delo po romanu
POSLEDNJI
MOHIKANEC
Jamesa F, Cooperja Henry Wilcoxon, Randolf Scott. Nad 10.000 sodelujočih. Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 url.
u— Pred novo gledališko sezono. Uprava Narodnega gledališča je razpisala abonma, ki nudi vsem slojem najugodnejše pogoje za obisk predstav. Izmed vseh gledališč v Jugoslaviji ima naše najnižje plačilne pogoje m nudi vse panoge gledališke umetnosti: dramo, opero, opereto in balet. Da stoji naš kulturni zavod na zavidanja vredni umetniški višini, so potrdila nadvse uapešna gostovanja opere, nivo dramskega dela pa uživa največji ugled, Z v&o skrbnostjo izbrani repertoar obeta vprizoritvo posebno zanimivih in umetniško visoko vrednih del. Dolžnost vsakega slovenskega in-teligenta je, da podpre s svojim obiskom delovanje našega gledališča, ki si prizadeva
"T TI I I................................■■ll-.J II lil—I
ŽREBANJE DRŽAVNE RAZR. LOTERIJE
dne 4. septembra 1937.
Din 2.000.— št.: 89.862,
Din 1.000.— št.: 5.814, 5.869, 17.406, 24.862, 33.051, 62.042, 62.074, 62.089, 89.852, 89.878, 95.725, 95.731, 95.799,
ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA,
Dalmatinova ulica 6
ostre« vtem kri jam obiskovalec*. Loškim abonentom so rezervirani njihovi sedeži do vštetega 9. t. m. kasneje bodo novim re-
flektantom na razpolago. Vsi, ki Žale posebno ugodna mesta, naj si jih čimprej za-gotove. Ker obsega razpis pet različnih abonmanov, bo našel vsak zase primernega. Podrobnejše informacije dobit« vsak dan v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17., kjer se sprejemajo priglasi.
u— Rezervne oficirje vaJbi pododbor, da se udeleže odkritja spomenika Simonu Gregorčiču danes ob pol 11. uri dopoldne. Zbirališče do 10. ure pr«d univerzo n« Kongresnem trgu,
u— Vestfalskt rojaki se zbirajo k vrnitvi v Nemčijo. Včeraj zjutraj se je vrnMa v Ljubljano skupina vestfalskih rojakov, in sicer predstavnikov Zveze društev rv. Barbare kakor tudi Jugoslovenske centralne delavske zveze, ki so se udeležili poklo-nitvenega izleta Narodne odbrane na Ople-nac. Polagoma se vračajo v Ljubljano tudi ostali vestfalski rojaki, k; so prispeli na tritedenski oddih v domovino. Le prenaglo so potekli dnevi razvedrila v domovini. V petek ob 11.40 bo spet zapiskal lu-kamatija in potegnil posebni vlak proti Gorenjski in dalje nazaj v črni revir. Rojaki iz Vestfalije so prebili dopust večji-del pri svojih sorodnik!h in na domovih, nekaj pa jih je šlo tudi po Jugoslaviji, zlasti k morju. Med 541 izletniki je tudi okrog 90 Nemcev, ki so izkoristili kratke dneve, da spoznajo glavne zan;mivosti Jugoslavije in posebno še lepote Jadrana. Zdaj se spet zbirajo v Ljubljani. Ker ob prihodu naših rojakov zaradi naliva ni bilo sprejema, je pač na mestu, če Ljubljana ob slovesu v petek ob 11.40 izkaže rojakom črnega revirja svoje tople simpatije.
ZA ŽENO
VEDNO ROGAŠKA SLATINA
n— >Ljubljanske Novice« izhajajo dan
za dnem na velesejmu in prinašajo koristne informacije. Naklada je omejena, zato jih toplo priporočamo vsem bibliofilom. Na razna vprašanja glede dosedanjih številk pa sporočamo, da zaenkrat lahko dobite ša vse izvode »Ljubljanskih Novic« in to direktno pri upravi na velesejmu, kamor se lahko obrnete (tudi pismeno! Telefonska številka uredništva in uprave »LN« ja 2644.
4VOCN1 KINO SOKOLSK1 DOM v SlSkl — Telefon SS-87
CIaudette Colbert in Ronald Collman v krasnem filmu •
MED DVEMA ZASTAVAMA
Romantika. Pustolovščina. Ljubezen. Borba.
V dopolnilo:
NA KANARSKIH OTOKIH
Predstave v sredo ob 5., 7. ln 9, v četrtek ob pol 9.
Pride:
Igra ljubezni
Gustav Frčhlich
u— Ne avto v tramvaj, temveč tramvaj v avto. Včeraj smo poročali o nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek ob 15. na Go-sposvetski cesti tik evangeljske cerkve, kjer sta treščila tramvaj in avto. Navedeno je b;lo, da je hotel šofer prehiteti voz električne cestne železnice, pri tem pa je s precejšnjo silo treščil v sprednji del tramvaja. Včeraj se je zglasil v našem uredništvu šofer Peter Štrukelj in nes prosil za popravek v tem smislu, da je tramvaj treščil v njegovo vozilo. Radevolje objavljamo ta popravek. Obenem pa seveda tramvajska uprava na podlagi izpoved; voznika prizadetega tramvaja odločno vztraja pri prvotni navedbi, da je šofer od strani za-vozil v tramvaj.
ZOBOZDRAVNIK-SPECIALJST
Dr. KRAIGhER,
Beethovnova 9 — Telefon 3880 ZOPET REDNO ORDINIRA.
n— Preselitev Jugobanke v Ljubljani. Jugoslovenska banka d. d., podružnica v Ljubljani, se je preselila v svoje nove, moderno urejene poslovne prostore v palači Pokojninskega zavoda (Gajeva ul. št. 3., poleg nebotičnika). — V svojih novih prostorih je obdržala banka za svojo hišno telefonsko centralo isti telefonski številki: 25-88 in 24-68, na kateri se lahko kličejo vsi bančni oddelki.
u— Zagonetna nesreča. Z Jesenic so včeraj ponoči pripeljali v bolnišnico nezavestno 26 letno Tončko Zupanovo, doma s Koroške Bele št. 107. Tisti, ki so nezavestno Tončko spremili v bolnišnico, so vedeli povedati samo, da se je Tončka ponesrečila v planinah, niso pa navedli, kje m kako se je nesreča pripetila. Tončka je močno potolčena po vsein telesu. Leži še vedno v nezavesti in je malo upanja, da bi saana mogla kdaj povedati, kako je postala žrtev nesreče. Strežniško osobje se v bolnišnici mnogo prizadeva, da bi spravilo nezavestno Tončko k zavesti. Vendar vse kaže, da si je Tončka nevarno nalomila tilnik.
u— Tatovi ln vlomilci so posfkuaili srečo. Policiji se je posrečilo priti na sled več tatovom in vlomilcem. Zaradi pijanosti je najprej spravila policija v zapore nekega Franceta, ki že dobro pozna prostore za zapahi. Pri zaslišanju je France B. priznal, da je v tovarni Saturnus kradel železne plošče. Našel je trgovca, kateremu je železne plošče, vredne 500 din, prodal za 120 din. France je na policiji lepo priznal vso kupčijo in obdolžil hlapca, ki mu je pomagal železo pripeljati h trgovcu, da bodo zdaj vsi trije odgovarjali. Da ne pozna predrznost vlomilcev mere niti pri belem dnevu, priča vlom v trgovino Karla Sossa na Mestnem trgu. Opoldanski odmor je vlomilec izkoristil, da je s ponarejenim ključem odklenil izložbo in vzel iz nje 2 športni srajci, 2 moška puloverja in več kosov ženskega perila, škode je 537 din. Uslužbenci so opazili vlom šele ob treh, ko so prišli na delo. Našli so tudi ključ, ki ga je vlomilec odvrgel. Svojevrstno goljufijo je zagrešil 25 letni gonjač živine Rudolf Radenšek, ki je gonil Kastelicu, Janezu,
u ura mu iia.iik
te Šmarja pri LJubljani, Hrtu ▼
mesto. Pooeveril je mesarju precej dolarja, nato pa je pobegnil In ga adaj iščejo
orožniki.
u— Enoletni trgovski tečaj vpisuje dnevno. Začetek pouka 9. septembra.
a— Državni priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. Tečaj ja mano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpita tega tečaja služijo absolventom kod dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse ▼ trgovinski obrti. Šolnina 110 ali 230 din. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
b— V Kamniško Bistrico grem« v nedeljo 12. t m. Odhod t vlakom ob 7.30, po-vratek z zadnjim večernim vlakom. Od Kamnika do Kopišč in nazaj se peljemo s posebnim avtobusom. Vozni stroški z všteto avtobusno vožnjo 19 din. Zbirališče je pred kolodvorsko restavracijo ob 7.15. Upamo, da se bo članstvo s prija'elji udeležilo izleta v lepem številu. Iziet odpade samo v primeru dežja. — Društvo absolventov drl trgovskih šol.
Za dijaka za samo Din 20.-
1 kom toiletnega mila, 1 kom mila za britje, 1 steklenico kolonjske vode, 1 kom zobne kreme, 1 kom glavnik, 1 kom vazelin, 1 kom šampon, 1 zobno ščetko vpošljite v znamkah ali po ček. položnici št. 13285 na naš naslov in mi Vam poštno-obratno franko pošljemo.
Cadet Box
vel. 4.5 x 6 s tremi filmi
samo Din 99.-
Se priporoča
Foto parfumerija in galanterija
Foto Tourist Lojze Smuč
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8, ali podružnica PREŠERNOVA 9.
n— Opozarjamo na vpis v drž. konserva-torij! Sprejemni izpiti bodo 10. in 11. t. m. redni pouk pa se začne 16. t. m. — Šola Glasbena Matice je že začela z rednim poukom, sprejema pa se vedno gojence za vse predmete. — Opozarjamo na govorniški tečaj, ki ga bo vodil režiser g. Ciril Debe-vec na šoli Glasbene Matice ljubljanske. Priglase sprejema Matična pisarna do 11. ■t. m. Tečaj bo tedensko 6kupaj 2. uri, največ po 15 oseb v eni skupini. Ukovina je 40 din ipesečno. Tečaj se začne 15. t. m.
u— Klub Primork poziva vse članice, da se udeleža odkritja spomeryka pesniku Simonu Gregorčiču ob pol 11. na Napoleonovem trgu. Udeležba častna dolžnost!
u— Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« vabi vse članstvo, da se udeleži odkritja spomenika Simonu Gregorčiču danes ob pol 11. na Napoleonovem trgu pred novo palačo vsaučiliške knjižnice.
u— Za jesenski gospodinjsko-kuhar*kl tečaj za dekleta, je še nekaj mest prostih. Priglase 6prejama posredovalnica v Wol-fovi ul. 10. Gospodinje naprošamo, da dajo dovolj prostega časa, da uslužbenke to priložnost lahko izkoristijo.
u— Ponočnjaki postajajo predrznejši. Ve-lesejem je pač kriv, da policija glede nočnega življenja nekoliko zamiži, vendar pa je zadnje dni bilo nekaj pojavov, ki prestopajo mejo potrpljenja. Tako se upravičeno čujejo pritožbe, da nimajo ponočnjaki pri nas v Ljubljani niti toliko dostojnosti kakor kje v zakotni vasi. V poznih nočnih urah srečaš na ulicah gruče kričavih ponočnjakov in pretepačev. Čuje sa najnavad-nejše aufbiksanje. V bližini gorenjskega kolodvora je po polnoči skupina ponočnjakov razgrajala in sa psovala, da se je zbudila vsa okolica. Prav tako se je znašla čedna družba pijanih ljudi v neki gostilni na Poljanski cesti. Iz nje je bilo slišati hu-ronsko vpitje, razbijanje kozarcev in steklenic. Po policijski uri se je ves prepir prenesel na ulico in se je sredi mesta nadaljeval. Malo je manjkalo, da se niso bliskali noži. Tujec in vaščan, ki morata biti priče takšnih prizorov, bosta pač odnesla lep vtitfk o kulturi v našem mestu.
Iz Celja
e— Putiiikov drugi avtobusni izlet bo 11. do 13. septembra na Dunajski valesejem. Cena 280 din. Prijavite se takoj, najpozneje do četrtka 9. septembra zvečer pri Putniku v Celju.
e— Na rudarski goli v Celju se bo pričel redni pouk 15. t. m. Obenem se bodo
pričeli tudi popravni izpiti.
ZOBOZDRAVNIK
dr. STANE VRHOVEC, Celje
ZOPET REDNO ORDINIRA
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 14. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto celje v Razl&govj ulici.
t_ Pod vozom. V ponedeljek je padel
62-letni posestnik Blaž Dermol h Družm.r-ja pri Šoštanju pol voz. Kolo je šlo čezenj in mu zdrobilo desno nogo. Deamola so prepeljali v celjsko bolnišnico.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 10. in 14. uri matineji »PRINCESA IZ IRANIJE«. — Ob 16.15, 18.15 in 20.36 izredno krasen film »LJUBEZEN IN PRISEGA«. (Ritt in die Freiheit).
e— Divjaški napad v vinogradu. Pred malim senatom sta se zagovarjala včeraj 25-letni čevljarski pomočnik Jakob Vodeb iz Slivnice. Letos 29. marca je bUa večja družba fantov in deklet v Rob i če vem vinogradu v Zapuščab pri Slivnici. Zvečer je nastal prepir med .Jobom Vodebom. Ivanom Oprešnikon m Martinom Seskom. Opre.^nik je ugasnil luč. Šeško je nato pobermil iz sobe, ker se je hal. da ga bosta Vo«iah in Oprešnik pretepla. Vodeb in Opre sni k sta sledila Se&u, nakar so se vej trije vrnili v kuhinjo. Tu je Vodeb udaril Seška s škafom po glavi jn mu prizadejal na temenu dva centimetra dohro rano. nato pa je tudi Oprešnik tflaril Šeška s četrt?!fir?ktm kozarcem po glavi nad levim očesom, s čemer mu jQ povzročil motnjo lečo ia megle«
1 KINI		lf. |
21-24 M A!	L*I	CA i
Gustav Frohlich ln Lida Baarova r družabnem velefilmu polnem dramatsklh zapletljajev:
URE SKUŠNJAVE Sodelujejo: Harold Paulsen, Theodor Looa ln drugI
		n	71	on
Kriminalni film
HARRY PDEL IN NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ
(Volčjak kot sotrudnik policije)
IE3HE38
Charles Boyer kot žrtev ljubezni v filmu KOCKAR
Predstave danes ob 15., 17, 19. In 21. url
no steklovino, zaradi česar se je Seškov vid zmanjšal za 90 odstotkov. Oprešnii je bil obsojen na 8 mesecev, Vodeb Pa na en mesec zapora.
e— Zločin v gostilni. Včeraj sta se zagovarjala pred malim senatom 28-letni ključavničarski pomočnik Karel Breznik iz Starega trga pri Slovenjgradcu in njegov 26-le?ni brat Ivan Breznik. Letos 17. maja je bila v Škrubejevi gostilni v Starem trgu večja družba fantov, med njimi tudi Alojz Brodcj. Ko se je Brodej odpravljal domov e kolesom, je opazil, da mu je nekdo pre-rezal plašč na kolegu. Zaradi tega ee je začel hudovati nad Ivanom Breznikom, misleč, da mu je ta poškodoval kolo. Ker se je začel Ivan Breznik norčevati, mu je pri-solil Brodej zaušnico. Ivan Breznik je skočil v gostilno po svojega brata Karla, nakar sta oba brata napadla Brodeja s sekiro in vilami ter mu prizadejala na levem temenu 12 om dolgo, do kostj segajočo rano, mu zdrobila temenico, zaradi česar je Brodej na levem ušesu oglušil. Poleg t«ea sta ga poškodovala tudi še dvakrat na plavi in štirikrat na levi roki. Ivan Breznik je bil obsojen na 1 leto. Karel Breznik pa na 8 mesecev strogega zapora.
KINO 'METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 zadnjikrat »LJUBEZEN IN PRISEGA«.
Iz Maribora
a— Naval na mariborske srednje šote. V tukajšnjo klasično gimnazijo se je letos vpisalo 661 dečkov in 165 deklic, v realno gimnazijo 1291 dijakov v 34 oddelkih, in sicer 735 dečkov in 556 deklic, v državno uč;teljsko šolo v prvi letnik 10 fantov in 10 deklet. Vsega skupaj je torej vpisanih letos v omenjene tri zavode 2203 dijakov in dijakinj napram 2145 v lanskem letu.
Danes ob 15. uri ljudska igra
Od Pohorskih pavrov vam hočem zapet...
v letnem gledališču Sokola Ruše
a— Lep uspeh mariborske \>ojaške godbe na Bledu. Ob priliki proslave kraljevega rojstnega dne na Bledu je bila k sodelovanju pozvana tudi vojaška godba iz Maribora, ki je ob tej priliki na predvečer praznika sodelovala pod vodstvom svojega kapelnika kapetana J. Jiraneka z obširnim koncertnim programom v blejskem parkovnem paviljonu. Deležna je bila navdušenega priznanja izbranih blejskih gostov. K lepemu uspehu iskreno čestitamo!
a— Razstava slikarskih in ročnih del na realni gimnaziji je bila zaključena v petek zvečer. Razstavili so svoja redna slikarska in ročna dela učenci in učenke ter slikarski akademik Zinauer. Ne moremo podrobno zabelež:ti del posameznikov, med katerimi je mnogo obetajočih talentov; poudariti pa moramo sveže, zdravo in tu pa tam čustveno globoko razpoloženje, ki je sijalo iz risb, akvarelov itd. Samostojnost in tvornost mladih razstavljalcev dokazuje najbolje dejstvo, da so najmočnejši v izdelav* fti v ;zrazu samostojno zamišljeni motivi ter'da za njimi zaostajajo mehanične kopije. Obiskovalec se je vesel, pomlajen vračal iz preprosto, a vendar okusno aranžirane razstave. Posebno pa moramo opozoriti na Z;nauerja. ki obeta veliko in od katerega Mariborčani v slikarskem pogledu tudi veliko pričakujemo. Mladini, razstavljalcem, zavodu ter profesorju Ravnikarju je prirejena razstava v čast in ponos!
a_ Krst »Maribora«. V nedeljo je bil pri Mariborski koči slovesen krst brezmotor-nega letala »Maribora«. Slavje je pokazalo vnetost mariborske mladine za brezmotor-no leteoje. Potem ko je škofov zastopnik g. Kokošinek opravil krstne obrede, so spregovorili predsednik tukajšnjega Aerokluba ravnatelj Krejči, častni član dr. J. Tomin-šek ter ravnatelj Renger v menu botra in-dustrijca Šonskvja. »Maribor« je po krstu odletel proti Mariboru in pristal pred tezanskim hangarjem. Pilotiral je inž. Hu-mek. Zatem se ie dvignila tudi »Vrana« in je pristala pod vodstvom g. Florijana na Reki.
a— Darilo. V počaščen je spomina poko jnega primarija g. dr. Hugona Robioa so darovali mesto venca na grob zdravniki in nameščenci OUZD Maribor PrpHtuberku-lozni ligi v Mariboru znesek 313 Din. Vodstvo PTL se iskreno zahvaljuje.
a— Studijska kuj!žnica v Maribora uvede z 9. septembrom običajne uradne ure. Čitalnica posluje za občinstvo ob delavnikih od 15. do IS. ure, ob sobotah od 15. do 17 ure. čitalnica izposoja tudi knjige.
Iz Radovljise
Dr«	Radovljica
zopet redno ordinira
Točno plačui »Jutru« naročnino .Varuj svojcem zavarovalnino
»JUTRO« S. 58?
5
ta I. IX. W37. »
Cio§podaritTo
Švicarji hočejo pri prodaji obveznic našega vžigaličnega posojila zaslužiti 85 milijonov
Ze včeraj smo poročali, da je neka Švicarska finančna skupina odkupila od ameriške družbe Kreuger & Toll Realisation Company vse naše obveznice 6% odstotnega monopolskega posojila. To posojilo smo dobili leta 1928. od švedskega vžigaličnega trusta, ki so mu takrat dali Izključno pravico uvoza ln izvoza vžigalic (vžigalični monopol). Tudi smo poročali, da so bile te naše obveznice lani v oktobru na dražbi v Newyorku in jih je na tej dražbi kupila omenjena družba Kreuger & Toll Realisation Company, ki je bila ustanovljena, da vnovčl vrednote iz konkurz-ne mase družbe Kreuger & Toll. Obveznice so bile lani kupljene menda za izklicno ceno 2.78 milijona dolarjev in so bile sedaj prodane švicarski finančni skupini z dobičkom preko 1 milijona dolarjev (preko 50 milijonov Din). Včeraj smo izrazili domnevo, da je ta švicarska skupina kupila obveznice na račun naše države. Temu pa ni tako.
»Jugoslovenski kurir« namreč poroča, da je bila lar.i pred dražbo obveznic Kreu-gerjevih posojil (ki je bila 27. oktobra v Newyorku) po prizadevanju glavnega ravnatelja švicarskega Bankvereina v Baslu dr. Speieha ustanovljena imenovana družba za realizacijo konkurzne mase družbe Kreuger & Toll. Ta družba je takrat na dražbi kupila poleg jugoslovanskega monopolskega posojila v nominalnem znesku 22 milijono"' dol ari ev (skupaj z obrestmi znaSa nominalna vrednost 27 milijonov dolarjev), tudi madžarsko hipotekarno posojilo v višini 23.8 mil.iona dolarjev, latvi-sko monopolno posojilo v višini 5.9 milijona dolarjev, rumunsko monopolsko posojilo v višini 74.8 milijona francoskih frankov in rumunsko konsolidirano posojilo v višini 380.000 angleških funtov. Vsa te obveznice so bile prodane za 8.3 milijona dolarjev. Generalni ravnatelj dr. Speich je
Vsedržavna konferenca trgovinskih in industrijskih zbornic
Poročali smo že na kratko, da bo 16. septembra v Beogradu vsedržavna konferenca trgovinskih in industrijskih zbornic. Dnevni red ie konference je zelo obširen in obsega za vse naše gospodarstvo važna vprašanja. Zato bo konferenca trajala več diii.
Razpravljali bodo o naslednjih važnih vprašanjih: 1) Uredba o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic (referat zagTebške zbornice); 2. Zaščitni ukrepi v korist trgovcev dolžnikov (referat sarajevske zbornice); B. Izvajanje zakona « gospodarskih zadrugah (referat ljubljanske zbornice); 4. Vprašanje zavarovanja trgovcev (referat novosadske zbornice); 5) Načrt zakona o cestnih fondih, (referat novosadske zbornica); 6. t uredbe o izrednem prispevka za prekomerno izkoriščanje cest (referat beograjske industrijske zbornice); 7) Kreditna politika privilegiranih državnih denarnih zavodov (referat (trgovinske zbornice v Beogradu); 8. Zakonski načrt o nadzorstva nad živili in življenjskimi potrebščinami (referat petrovgrajske tabornice); 9) Xačrt pravilnika o nadzorstvu nad kozmetičnimi sredstvi (referat beograjske trgovinske zbornice); 10) Povišanje odstotka zaslužka pri prodaji nejodirane soli (referat zagrebške zbornice); 12) Vprašanje nredbe o odškodnini za vajence po § 267 obrtnega zakona (referat ljubljanske zbornice); 13) Predlog novosadske zbornice za spremembo zakona o nelojalni konkurenci (referat novosadske zbornice); 14. Zakonski načrt o pooblaščenih gospodarskih svetovalcih (referat osješke zbornice); 15) Zlorabe v mreži z izdajanjem potrdil n usposobljenosti v gostinski stroki (referat Tvvigoriške zbornice); 16) Konknrenca kaznilnic zasebnim gospodarskim podjetjem (referat ljubljanske zbornice); 17) Obnova "eh važnejših zahtev prejšnjih konferenc gospodarskih zbornic, ki še niso upoštevaje, zlasti zahtev glede izdaje uredbe o nadurnem delu. glede omejitve števila gostinskih podjetij itd.
Seja trgovinskega odseka Zbornice za TOI
3a četrtek, 9. septembra je sklicana seja trgovinskega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani, na kateri prdejo v razpravo zlasti vprašanja, ki so na dnevnem redu vsedržavne konference trgovinsko-industrij-ekih zbornic. Dnevni red je naslednji: 1) Naznanila predsednika; 2) Poro&io o delovanju zbornice v trgovinskih zadevah; 3) Ureditev vprašanja tajnikov obveznih združenj trgovcev; 4) Razprava o načrtu zakona za nadzorstvo nad življenskimi potrebščinami in predmeti splošne uporabe; 6) Zaščitni ukrepi za trgovce dolžnike v zvezi z izvajanjem kmečke zaščite; 6) Predlogi za spremembo zakona o pobiianju nelojalne konkurence; 7) Uredba glede odškodnine za delo vajencev po 5 257 o. z.; S) Povišanje oastotka zaslužka pri prodaji nejodirane soli; 9) Uredba glede prepovedi osnovanja in poslovanja velikih maga-cinov; 10) Predlogi k načrtu uredbe o kontroli izvoza sadja; 11) Načrt pravilni-
Zahvala
Ob bridki izgubi našega nepozabnega
Ivana Lukmana
šol. uprav, v pok.
se iskreno zahvaljujemo za trud in uslugo gg. zdravnikom v Topolščici, gg. zdravnikoma v Mariboru ter za sožalja g. proti, gg. govornikom, pevcem, učiteljstvu, darovalcem cvetja in vsem ostalim, ki so z nami sočustvovali in ga spremljali na zadnji poti.
Maribor, dne 6. septembra 1937.
Družina LUKMAN in sorodniki
takrat v Newyorku preekrbel 5 letni kredit za izvedbo te kupčije.
Nadalje poroča »Jugoslovenski kurir«, da je v Švicarski finančni skupini, ki je odkupila te naše obveznice za 4 milijone dolarjev, udeležen uopet švicarski Bankve-redn. Ta Švicarska skupina je po informacijah »Jugoslovanskega kurirja« stavila naši državi ponudbo za odkop vseh teh obveznic, in sicer za vsoto S,775.000 dolarjev. Za financiranje tega odkopa je ponudila naSi državi 10 letno posojilo po tečaju 94%.
Cena, po kateri nudi sedaj omenjena švicarska finančna skupina obveznice naši državi v odikup, je torej še enkrat večja nego je znašala prvotna izklicna cena za te obveznice na lanski dražbi v Newyor-ku. če ne upoštevamo dobička, ki ga je dosegla že družba za realizacijo konkurzne mase Kreuger & Toll, pri čemer bo menda del zaslužka odpadel tudi na švicarski Bankverein, tedaj vidimo, da hoče sedaj nova švicarska finančna skupina, ki je kupila naše obveznice, za 4 milijone dolarjev, pri tem zaslužiti lepo vsoto 1,775.000 dolarjev 85 milijonov Din. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj nismo že lani poskrbeli, da pridemo po mnogo nižii ceni do teh naših obveznic. Obenem pa se nam vsiljuje vprašanje, kdo stoji za ono švicarsko finančno skupino, ki hoče pobrati tako masten dobiček. Pred leti, ko je šlo za ureditev predvojnih srbskih posojil smo videli, da je neka finančna skupina pokupila na francoskem trgu obveznice predvojnih srbskih posojil, nakar je tožila našo državo pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Pozneje se je izkazalo, da so bili pri tej finančni skupini močno udeleženi zlasti nekateri kapitalisti iz Jugoslavije. Prav lahko je verjetno, da imajo isti ljudje tudi pri tej kupčiji, pri kateri gre za zaslužek 85 milijonov Din, zopet svoje prste vmes.
ka o javnem nadzorstvu nad kozmetičnimi sredstvi; 12 Predlogi k načrtu zakona o pooblaščenih gospodarskih svetovalcih; 13 Predlogi odseka za zbornični proračun za leto 1938; 14) Predlogi gg. zborničnih svetnikov.
Dovoljeni odbitki od delavskih plač
V zvezi s povišanjem prispevka za borzo dela je Okrožni urad za zavarovanje delavcev izdal naslednje pojasnilo:
Zaradi zvišanja prispevkov za borzo dela, smejo delodajalci od 1. t. m. dalje za posamezne mezdne razrede odbiti od delavčevih plač naslednje zneske:
za 1 dan za teden dni. za 14 dni L	0.34	2.05	4.10
HL	0.58	3.46	6.91
IV,	0.70	4.18	8.35
V.	0.84	5.04 10.08 VL 1.01 6.05 12.10 vn. 1.20 7.20 14.40 Vffl. 1.44 8.64 17.28
IX,	1.73	10.39	20.74
X.	2.04	12.24	24.48 XL	2.40	14.40	28.80 XH.	2.88	17.28	34.56
Urad zaenkrat še nima uradnega besedila odločbe o prispevkih za borzo dela. Zato se bodo morda zneski za malenkost spremenili Doslej objavljene tabele o odbitkih od 1. t. m. ne veljajo več.
Nadaljnje naraščanje denarnega obtoka
Narodna hanka objavlja svoj izkaz od 31. avgusta, ki zaznamuje v zvezi z ultimom nadaljnje povečanje obtoka bankovcev, ki se polagoma približuje šesti milijardi. V zadnji četrtini avgusta 6e je dbtok bankovcev dvignil za 198 milijonov Din in je ob koncu meseca dosegel 58f4 milijonov Din medtem ko je znašal ob ko ou julija 5687 milijonov •in ob konou junija 5474 milijonov. V primeri s koncem lanskega avgusta je bil letos ob koncu avgusta nag obtok bankovcev za 738 milijonov večji, v primeri s predlanskim avgustom je bil za 1203 milijonov večji, v primeri z avgustom 1934. (ko je bil obtok najnižji) pa za 1631 milijonov večji. Prekoračil je tudi stanje i® leta 1929., ko smo imeli ob konou avgusta, z« FG59 milijonov Din bankovcev v obtoku. Pri gorniih številkah ni upoštevan kovani denar. Tega je bilo 31. avgusta t. 1. v obtoku za 831 milijonov (si <>ro prav toliko, kakor lani) nasproti 148 milijonom v avgustu 1929.
Zlati zaklad, se je v zadnji četrtini avgusta 7ja malenkost dvremi'1, m sicer za 0.5 na 1692 milijonov Din. Devizne rezerve, ki eo v prejšnjem tednu nazadovale za 13 milijonov. so zopet povečale za 9.9 na 699.2 milijona Din (lani 424.7). Menična posojila. po se ponovno povečala za 11.3 na 1352.8 milijona Din (lani 1381.9). lombardna posojila pa so ?e le nebiVveno dvignila za 0.3 na 248.7 milijona Din (lani 250.8). Ponovno T>a je narasla postavka raznih aktiv. !n sicer za 6.1 na 1600.1 milijona Din. Ta postavka. kjer se knjižilo seda? nosofila, !<i niso čista menična fn lombardn« oosoiH*, .je od začetka julija narasla za 476 mili-
jonov, v primeri a laMkim letom pa m je povečala za 967 milijonov.
Vzporedno s povečanim obtokom bo as v
poslednjem tednu avgusta zmanjkal e obveznosti n« pok&z za 172.4 na 2123.2 milijona Din (lani 1451.2). Predvsem so se zmanjkale privatne žirovne naložbe za 108 na 1162 milijonov (lani 811).
Vrednost zlate podlage je znašala 31. avgusta skupaj z oficielno premijo 2174 milijonov Din, kar predstavlja, 27.22 odstotno kritje Obtoka bankovcev in otb^ernočrti na pokaz (prejSnji teden 27.80»/0).
Gospodarske vesti
sa Strokovni odbor za sadje. Minister Za trgovino in Industrijo je v smislu pravilnika o strokovnem odboru za sadje določil za predsednika tega odbora g. Mom-čila Bojiča, načelnika v trgovinskem ministrstvu, za podpredsednika inž. B. Milu tinoviča, načelnika v kmetijskem, ministrstvu, za tajnika dr. Petna Tomiča, pripravnika v trgovinskem ministrstvu in za člane delegate gg: S. Trifunoviča, svetnika v prometnem ministrstvu, M. Nike-tiča, svetnika v kmetijskem ministrstvu, V. Grigoriča, tajnika v trgovinskem ministrstvu, dr. E. Markov i ča, generalnega direktorja »Prizada« in kot namestnika dr. C. Nemca. Razen teh so imenovani v širši strokovni odbor za sadje delegati strokovnih trgovskih in zadružnih organizacij in sicer: Voja. Petkovič za Udruže-nje izvoznikov v Beogradu, Andjelko Miha j lovič za Združenje trgovcev v Valjevu, Toma Papič za Združenje trgovcev v Br-čkem. Srečko Kranjc za Združenje sadnih izvoznikov v Mariboru, žarko Djordje-vič in Alfonz Besednjak iz Ljubljane za Glavno zadružno zvezo v Beogradu in Djoka Djordjevič za Zvezo sadnih zadrug v Beogradu.
= Podržavljenjo francoske oboroževalne industrije Schneider Creusot. Kakor je znano, je francoska vlada z dekretom od 11. marca letos podržavila veliko oboroževalno industrijsko podjetje Schneider-Creusot. Sedaj poročajo iz Pariza, da bo država 27. t. m. prevzela vse obrate v svojo upravo. Istega dne bodo sedanji lastniki podjetja ustanovili novo družbo Atelier ds Construc-tion da Creusot. ki pa ne bo imela značaja oboroževalne industrije.
Borze
7. september
Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.39, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.37 (v Beogradu po 8.35), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 30.25. Nemški klirinški čeki so nekoliko popuščali; v Ljubljani stanejo 12.9150, v Beogradu 12.90 in v Zagrebu 12.91 odn. izt konec novembra 12.90.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 407—408 (v Beogradu le bil promet po 408). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2394.41—2409.01, Berlin 1740.03—1753.90, Bruselj 731.44— 736.51, Dunaj 996.45—1003.52, London 214.91—216.97, Nevvork 4307.25—4343.56, Pari« 161.71—163-15. Praga 151.43—152.54, TVst 227.70—230.7&.
Curih. Beograd' 10, Pa.iz 16.2325, London 21.5825, Newyork 435.3750, Bruselj 73.40, Milan 22.9250, Amsterdam 240.15, Berlin 174.70, Dunaj 80, Stockholm 111.2750, Oslo 108.45, Kobenhavn 96.35, Praga 15.20, Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95!, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Držawta vrednote: Vojna Skoda 407—408, 4% agrarne 53.50—54.50, 6% begluške 76 dem., 6% dalm. agrarne 75 den., 7% invest. 91 den., 7% Blair 84—85, 8% Blair 93.50 den.; delnice: Narodna banka 7200 dem, PAB 196 den., Trboveljska 275 bi., Gutmann 45 den., šečerana Osijek 200 bi., Osiječka Ijevaonica 200 bi., Dubrovačka 390—425, Oceania 300 din., Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 408 den. (408), 4% agrarna 53*25 den., 6% begluške 77 den., 6% dalm. agrarna 75—75.25. 7% stabdliz. 86.75 den., 7% Blair 85 den., Narodna banka 7*450 den., PAB 200.50 den.
V Žalec, 7. septembra. Ban o vin sk* hmelj-ska komisija poroča: Z nakupovanjem letošnjega pridelka »e nadaljuje *er posegajo v kupčijo razne tvrdke. Več zanimanja in povpraševanja je predvsem za dobro, srednje In cenejše blago, ki se plačuje po 18 do 22 Din za flcg. Za najboljše in res prvovrstno blago, za katero je zaenkrat manj zanimanja, se g?bljejo cene med 23 in 24 Din za kg.Raičunu se, da je prodano doslej iz prve roke nad 20°/« letošnjega pridelka.
Blagovna tržiSča
ŽITO
+ Chicago*, 7. sept. Začetni tečaj.: pšenica: za sept. 106.6250, za dec. 108.8750, asa maj 11L50; koruza; za sept. 98.50, za dec. za maj 64.75.
-f \Vinnipeg, 7. sept. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 126.50, za dec. 123.50, za maj 126.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 6. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji; za sept. 5.30 (prejšnji dan 5.31), za dec. 5.29 (5.32), za maj 5.42 (5.44).

Velik uspeh velesejma in novinarske
razstave
Ljubljana, 7. septembra.
Tudi danes je bilo na velesejmu zelo živahno, navzlic okolnosti, da smo imeli sedaj dva praznika in da je jutri zopet praznik. Naraščajoči poset je tembolj razveseljiv, ker nam priča, da se obiskovalci, ki so si doslej ogledali razstavo, zelo pohvalno izražajo o njej in na ta način sami delajo propagando pri onih, ki se doslej še niso odločili za poset. V teku včerajšnjega dne je velesejem posetilo 14 ljudskih in gospodinjskih šol. Srednješolci, ki še nimajo šole, pa so se zbrali v skupine, da so bili na ta način deležni nižje vstopnine. Mladina, ki prihaja na velesejem, kaže veliko zanimanje zlasti za novinarsko razstavo. Ves dan so naši učenci in tudi naši dijaki srednjih šol postajali v paviljonu, kjer se urejuje, stavi in tiska velesejmski dnevnik »Ljubljanske novice«, ter so ogledovali čudo modernega stavnega in tiskarskega stroja v obratu.
Tudi iz inozemstva je prišlo včeraj mno-go posetnikov. Iz Italije je v 7 velikih
avtokarih prispelo 240 posetnikov; med njimi je bila velika skupina italijanskih trgovcev, ki jih je vodil ravnatelj trgovskega lista »II Commercio Isontino« g. Giu-seppe Martini. Izlet je organiziral turistični biro Appiani v Gorici, ki ima zastopstvo ljubljanskega velesejma za kraljevino Italijo. Gosp. Appiani je sam pripeljal izletnike v Ljubljano in je obenem napovedal prihod nadaljnjih skupin iz Italije.
Posetnike velesejma ponovno opozarjamo na velesejmski kino, ki ima dnevno predstave ob pol 4. in pol 7. popoldne, na velesejmski variete, ki ima predstave ob 4. popoldne in pol 9. zvečer, zlasti pa na velesejmski zoološki vrt, ki je nekak poče-tek ljubljanskega zoološkega vrta. Malenkostna vstopnina, ki se tu pobira, služi Izključno za prehrano živali. Na velesejm- j ski zoološki vrt so včeraj namestili lep eksemplar pelikana. Zlasti je občinstvo z zanimanjem občudovalo krmljenje te velike ptice, ki s« hrani izključno z ribami
očara s soofim elastičnim kota* kom ln sigurnim nastopomjŽvedl pomočniki pri tem so mu
PALMA	
	
GUM I - PO D P ET NIKI	
JUGOSL. IZDELEK .	
Oobe ta pri vvakem Cevljacskem mojstru 1
Moderno segrevanje tekočin
Dasi se Je elektrika že pred več kot dve-mi desetletji udomačila kot toplotni vtr poleg premoga in plina, je vendar še zmerom mnogim kuha na elektriko precej neznana. Še zmerom se nekateri drže starih načinov, čepTav se da s specialnim pogreznima grelcem na najbolj cenen in preprost način segrevati tekočine pa tudi kuhati — bodisf zajtrk, kosilo ali večerjo. Prav tako se z njim greje voda za umivanje, za britje, pomivanje. Enako dobro služi grelec pri kuhanju perila. Samo pri elektriki »o možni kuhalniki, ki se lahko neposredno vtaknejo v tisto, kar hočemo segrevati. Slični grelci na plin, petrolej, špirit ali premog, bi b:li nemogoči. Prvi pogrezni grelci 60 bili seveda drugačni kakor zdaj. Bili so precej nepopolni in se ^prva v gospodinjstvu niso mogli udomaSiti. Krive so bile vsakovrstne konstruktivne napake, k: so zmanjševale njih trajnost.
Zadnja leta je elektrotehnična, industrija na podlagi dolgih izkušenj in s pomočjo novih fizikalnih in toplotno tehničnih dognanj konstnrrala grelce, ki izkoristijo do cca. 98"/o električnega toka m so popolno-
m* -nami ta htgtemfoil To vetja slasti
grelce znamke Nikse, ki se modi veifk*
serijske izdelave lahko prav ceneno pw> dajajo. Izvrstni ohročasti erctol Nfeao, & grejejo talko ekonomično, da ae »trofiki sa čašo segrete vode v nobeni vahrti tzrazttl ne dajo, so konstruirani po najnovejših kušnjah iz najboljšega gradiva.
Elektrotehnična tovarna Nikolaj J. Se©-wann & s;n v Grazu izdeluje t»di mnoge specialne modele za uiporabo ▼ kletaiatv* za segrevanje akvarijev in olja. Izdelujejo si tudi veliki grelci za kopalnice, aa industrijo ter za elektrotehnične irtkljerrj ta kromove kopeli.
SOKOL
— sokoli, udeležite se odkritja Oregor-čičevega spomenika« Jutri ob 10.30 se od-, krije t Ljubljani spomenik goriOtasme slavčku pesniku Simonu Gregorčiče. Vabimo članstvo ljubljanskih in okoiSSšdti društev, da se odkritja udeleži. UdeJež* ba v civilu z znakom. Zdravo; Uprava sokolske župe Ljubljana.
Poi stoletia ie deiu$e CMB, darujmo še za pot sfoMfaf
ZAHVALA
Ob nagli in nepričakovani izgubi hčerke, sestre, vnukinje, tete tn
svakinje
DRAGICE ROŠKARJEVE,
NASTAVNICE GIMNAZIJE V KOPRIVNICI
se iskreno zahvaljujemo tem potom za vse izraze sožalja.
Posebna zahvala velja gg. zdravnikom v Koprivnici za njih trud, tako dr. Selingerju, dr. širokemu in drugim, posebej žte pokojrttčinim prijateljicam in prijateljem v Koprivnici za tolažbo v zadnjih urah, gosp. prof. Adamu Marinu in' br. Josi Kraljiču v Koprivnici ter hr. Cirila Hočevarju v Mariboru za prisrčno slovo, profesorskemu zboru in Šolski mladini gimnazije ter znancem in prijateljem y Koprivnici, ki so pokojnioo na njem zadnji poti tako daleč spremljali, Sokolskenm društva v Koprivnici, v Studencih in na Teznem ter Meddruštvenemu odboru sokolakth društev v Mariboru za zadnje bratsko spremstvo ter vsem ostattm to številnim darovalcem vencev in šopkov ▼ Koprivnici in v Mariboru, TEZNO-DRAVOGRAD, 4. septembra 1037.
Rodbina ROSKAR-UEDOflEB

V imenu sester, bratov in ostalega sorodstva kakor twH r svojem imenu sporočam žalostno vest, da je odšla po rečoo plačilo po tako zvestem službovanju naSa
REZKA ŠTERK
GOSPODINJSKA POMOČNICA
Pogreb drage pokojnice bo ▼ četrtek 9. septembra oŠ) 3. pop. iz mrtvaške veže v hiralnici sv. Jožefa, Vidovdanaltt
cesta na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, T. septembra 1937.
VEROV8KOTI
f. i .. *■" • ■ •
■*■.(» iSiv
f
Globoko užaloščeni javljamo tužno vest, da Je naša nadvse I^Mjtmt mamica, stara mama, prababica, ta&ča in teta, gospa
MARIJA GARBAIS
roj. SCHUSTER
v soboto, dne 4. septembra 1937 v 82. letu starosti, prevldena 8 svetimi zakramenti nepričakovano umrla.
Njene zemeljske ostanke smo položili v grob dne 6. t. m. na pokopališče v Zagorju ob Savi.
Ob enem ae zahvaljujemo prečastiti duhovščini, za častno spremstvo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ter za mnogobrojne venca in šopke!
Maša zadušili ca se je brala v Ljubljani v cerkvi Marijinega Oznanjenja, in v soboto bo darovana v farni cerkvi v Zagorju.
ZAGORJE, LJUBLJANA, dne 7. septembra 1937.
Globoko žalujoči hčerki: MARIJA AHCAN in FRANJA TOME in ostalo sorodstva
Umrl je, spravljen z Bogom, po kratki, mučni bolezni naš predragi soprog, oče in dedek/gospod
Jurij Topolovec
posestnik In gostilničar, dolgoletni bivM kopan trga Ptujske gore, odlikovan z zlato kolajno m državljanske zasluge.
Blagega pokojnika bomo spremljali k večnemu počitku dne 9. t. m. ob 10. uri predpoldne na domače večno bivališče.
Ptujska gora, 7. septembra 1937.
Globoko užaloščeni: KATARINA, soproga; hčerld KRISTINA poročena LETONJA, ln IDA; sinovi MAKS, JOŽEF, ZVONKO, KAREL ln VLADIMIR — ter ostalo sorodstvo.
5 \ - . ... ■	..	,....	Srt3a, B. DC
kJUTRO« SL 209
(Pariz««« Pariz««« (Pariz«««
mer dobro kosilo s Se boljšim vinom samo 10 frankov. To važno številko razumemo
takoj — to si zapomnimo.., ♦ ♦ ♦
Toda naprej! Korakamo brez potnega lista in brez obmejnih formalnosti skozi Nemčijo, Rusijo in Španijo, skozi Italijo, Belgijo, Švico in Kanado, že smo na Poljskem in v Angliji. Malo kasneje v Indiji, U. S. A., na Haitiju in na Norveškem. Rinemo se skozi trideset drugih držav — utrujeni in brez cilja. V vsaki državi vidijo uboge oči vedno več, — oziroma vedno manj. Možgani počnejo stavkati. Trudne, ožuljene noge zahtevajo počitka. Povsod vidimo na ležalnih stolih speče ljudi in mimo napol spečih dam se rinemo z oguljenimi besedami: »Pardon«, »Per-messo«, »Excusez« ...
Po raznih ovinkih pridemo v našo domovino, v Jugoslavijo. Koliko slabega smo čitali v zadnjih dneh o tem našem paviljonu. Skoraj sram nas je vstopiti. Toda glej! Prijetno smo iznenadeni. Tujci ga hvalijo — nam je všeč — ponosno korakamo naprej. Seveda: ni v splošnem vsa stavba tako lepa, da ne bi bila lahko še lepša, toda tudi ni tako slaba, da ne bi bila lahko še slabša ...
Ne in ne, — porazne kritike ni zaslužil.
♦ ♦ ♦
In ker smo že pri kritiki, tu nekaj iz Pariza, čudim se, da strogi kritiki niso opazili drugih stvari, o katerih bi se dalo kaj več pisati.
Na primer; v norveškem paviljonu imaš kompletno, krasno smučarsko razstavo. Povsod vidimo naše stare znance: — Bir-ger Ruud, Sigmund Ruud, Andersen. Velikanske fotografije kažejo, kako skačejo ti športniki na raznih evropskih skakal- j nicah. Toda zaman iščemo našo Planico, naš svetovni rekord. Je ni. Govoril sem o tem v paviljonu z Norvežanko v narodni noši. Odgovor: niso nam poslali materija-la. Pika.
Ali: v nekem paviljonu imaš poseben oddelek za kajake in reke. Zaman iščemo naše divne, deroče reke. One reke, ki so jih tujci fibnali in o katerih so Nemci in Avstrijci po svetu toliko pisali in predavali, češ: to so najlepše reke za ta krasni šport. Mi pa smo na to že pozabili ...
Prosim, napišimo si vse to za drugo svetovno razstavo v svoj album! Milijonom in milijonom bi delali tako propagando za naše kraje.
še nekaj. V novinarskem paviljonu — v inozemskem oddelku (Journaux etran-ger) dobiš vsak dan nove izdaje vseh glavnih listov z vsega sveta. Zahtevali smo »Jutro«, tudi »Slovenca«. Nimajo! Povemo, od kod smo. Prijazna gospodična se čudi, kako to, da se naši ne brigajo, posebno še, ker Jugoslovani na razstavi vedno za našimi listi vprašujejo. Edini naš list, ki ga imajo tu, je »Pravda« iz Beograda. In ker me je gospodična prosila, sem dal naslove naslednjih naših listov; »Jutro«, »Slovenec«, »Novosti«,
»Jutairnjl list«, »Politika«, »Vreme«. Pozabil sem še poleg napisati, da imamo od 1. septembra ▼ Ljubljani novinarsko razstavo ...
♦ ♦ ♦
Zvečer Sari vsa ogromna razstava ▼ orgijah svetlobe. Tisoči žarometov prodirajo temo visoko v nebo. Eksotična poezija tisoč in ene noči se odvija kakor v filmu pred našimi strmečimi očmi. Vodometi in slapovi se leskečejo v vseh barvah in veliki vodni bazeni odbijajo to simfonijo luči in barv navzgor, prav do Eiffelovega stolpa. On sam pa, sedaj škrlatno, sedaj modro žareč, spaja kakor razodetje nemirno »Expo«, vidno daleč tja do Le Havrea.
Povsod snopi raket, ognjena kolesa, žareče krogle, lampioni. .. Seina žari in gori. Z besedami se ne dajo niti približno opisati vsi dojmi. Ali živimo morda že v letu 2000 ?
Ceio hladne Angležinje pred nami nemirno natikajo svoje lornjone: »Oh, very wonderful!«
Edino polni mesec se Skriva sramežljivo za oblaki. Pri taki konkurenci ne pride naš stari do veljave.
Napol omotični zapustimo pozno ponoči čudežni svet svetlobe in se gnetemo pri Trocaderu nizdol k »Metro«, k pariški podzemeljski železnici. Utonemo v prometu velemesta. Francoščina nas zdrami v realnost, da mislimo zopet na naše valutne skrbi. Brez koledarja se koj zavedamo, da živimo še vedno v letu Gospodovem 1037.
♦ ♦ ♦
In zopet Pariš!...
Program moramo dokončati v treh dneh, kajti glavni del dopusta smo preživeli v Alpah. In tako si ogledamo francosko metropolo na tekočem traku, s pomočjo njene sijajne urejene »Metro«.
Notre Dame, Pantheon, Sorbonne, Sa-cre Coeur, Etoile, Bastille, Tuilleries, In-valides, Madeleine, Opera, Louvre, Boule-vards.
Vmes zopet vedno »Metro«, »Metro«, »Metro«...
Potem na letališče Le Bourget, da vidimo prihod rekordnih letalcev: Istres — Damask — Pariš, še en skok v Colombes na akademske svetovne lahkoatletske igre...
In nato tja do Mont Parnassa tn dalje gori na Mont Martre. Tu in tam amour, iki združuje ljudi brez pomoči Društva narodov.
Noč nas zaloti enkrat v Casino de Pariš, kjer poje mednarodni publiki Maurice Chevalier svoj »L' amour a passe p res de vous.« Drugič zopet v Folies Bergčre pri že mesece razprodani super-reviji Jo-sephine Bakerjeve AH pa celo kje, kjer tvorijo večerno obleko nastopajočih dam edino zapestne ure m uhani.
Včasih si privoščimo tudi spanja. Toda še tedaj sanjamo o Parizu, o Mont Mar-tru ali Mont Parnassu..,
Ck c' est Pariš!
A. Kopinšek
Spomenik Hinku Smrekarfu
s težkim srcem poslušam včasih pritožbe naklonjenih mi prijateljev in znancev, ki pravijo, da imam premalo javnega priznanja (in dela še celo). Pikro pristavljajo, da pač po smrti dobim svoj spomenik. Sprva sem to skrbenje prenašal s stoičnim nasmehom, končno pa so mi te pogoste tožbe le vcepile strah, da ne bi družba mojih očitnih in skritih prijateljev in prijateljic nadlegovala mili narod po moji smrti z nabiranjem prispevkov za moj spomenik. Pravično je, da taki odbori navadno po kratkem, zelo mučnem delovanju mirno v Gospodu zaspe. Z umetniki je pač tako, da živi begajo mirne občane v njih dosmrtni dremljavici ter jih še po svoji smrti strašijo. Jaz pa hočem imeti po smrti večni pokoj, _da bo imel svet dokončni mir pred
menoj, jaz pa pred svetom.
Resnično sem v zadregi, kako bi svoje skrbeče prijatelje in prijateljice v zadevi svojega spomenika pomiril, obenem pa vesoljni mili narod za gotovo rešil pred takimi atentati. V zadregi sem: 1. ker mi zares ni prav nič do mojega spomenika, do posmrtnega pa še celo ne; 2. ker ne vem, kdo naj bi odločil, ali sem bil ali bom tak spomenik zaslužil; večina mojih poklicnih tovarišev vsaj zaradi svoje napete subjektivnosti za to odločitev, gotovo ni upravičena ...
| Popolnoma pomirja pa me dejstvo, da si je neprimerno dražji spomenik omislil že marsikdo, ki nima prav nobenih drugih večjih zaslug nego, da je mili narod na ta ali oni način obral za večje Število jurčkov ali celo milijončkov. Ni md do spomenika; 1. nisem zaljubljen v fasado svoje trmaste betice, niiti v svoje delo preko po lastni zame edino merodajni, strogi oceni zaslužene mere; 2. kaj mi koristi lovor brez — obare!?
Izvršeno dejstvo pa je, da me je prijatelj Lojze Dolinar pred devetimi leti modeliral. Zdaj sem si ta doprsni kip pridobil, ker bi rad svoje tožeče prijatelje končno utolažil.
Kip torej že imam, zato naj se zgodi še to, da ga postavim in odkrijem na ozemlju republike Smrekarije. Dan slovesnega odkritja še ni določen. Obvestim vas, ko pride čas za to.
Kip je terakota. Bron bi bil seveda dosti večji, zanesljivejši in glede vremena fcrpež-nejši, a kje naj snamem drobiž še za. to? Mili narode! Lončeni spomenik si na vse zadnje postavim na lastne stroške. S tem si prihranim celih 100 odstotkov zadevnih izdatkov ... Oddahnil si se!...
Nikakor pa spričo svojega stalno zelo labilnega gmotnega položaja ne branim svojim odkritim in skritim prijateljem lepe prilike za dejanja. Posebno onim, ki se stalno pritožujejo nad krivicami, ki se mi gode,
Evropski znanstveniki v Ptuju
Pariz, kanec avgusta 37.
Utrujeni ia zaspani izstopimo ponoči na Gare de Lyon. Skupina Mont Blanca nas je izmučila. Zdi se nam, da imamo namesto nog mehko kuhane makarone...
Stanovanjski urad na kolodvoru nam dodeli sobe in že drdrš, naš taksi skozi Rue de Rivoli na Plače de la Concorde. Čeprav poznam Pariš že od prej, me ta nočni promet koj zbudi. Kakor elektrizi-rani gledamo morje luči, promenade, bajno razsvetljene izložbe, luksus, nočno življenje. 2e drvimo kakor v pravljici po Avenue des Champs Elysčes proti Etoile. Ravno razlagam navdušeno, da se bližamo grobu neznanega vojaka, — ko zacvilijo zavore, zavpije naš šofer. Močni sunek — potem stojimo ...
Voilš! Majhen karambolček v Parizu! Hitro izstopimo in poberemo dele naše alpinske opreme, katero smo imeli v nahrbtnikih na strehi avtomobila, šofer med tem kolne, mademoiselle pa, katera je šo-firala nesrečni nasprotni avto, izdeluje pristne francoske solze. Prijazni policist intervenira. Jaz pa pobiram na Champs Elysčes Bizjakove kekse, Tschamba Fii, dereze in cepine, medtem ko išče naš mariborski zdravnik pod nežnimi nogami najelegantnejših Parižank svoje snežne očale...
* ♦ ♦
Letos v Parizu pozabiš na vse znamenitosti, Id jih krije v sebi francoska metropola ob Seini. Pozabiš na baziliko Sa-cre Coeur, na Montmartre, Louvre, na Luxorski obelisk, Notre Dame, Madeleine, Opero, Are de Triomphe in še na mnogo, mnogo drugega.
Vse to zaenkrat ni tako zanimivo, ker je ob Seini svetovna razstava odprla svojih osemintrideset vrat. Veletok tujskega prometa posveča mestu samemu vedno manj pažnje. Saj mesto ostane in ga lahko obiščemo tudi druga leta. Le bežno in površno pregledamo velike bulvarje, ker slutimo, da razstava sama zasenčuje letos v Parizu vse ostale znamenitosti. Ne samo za Pariš, za ves svet je razodetje — doživetje.
* ♦ ♦
Ves Pariz je uravnan na »Expo« (francoska okrajšava za Exposition — razstavo). »Expo« je osvojila Pariš. Vse trgovine, kini, gledališča, prometna sredstva in vse časopisje ji služijo za reklamo. Mnogi milijoni obiskovalcev iz vseh delov sveta so videli to čudo in še več milijonov bo do novembra šlo skozi glavni vhod pri Trocaderu.
Eno je vsakomur jasno: to je največja razstava vseh časov, vredna vsakega potovanja, svetovno čudo dvajsetega stoletja. Vidimo mnogo več kakor si je to mogla predstavljati še tako bujna fantazija. Toliko, da pozneje ne moremo tega doumeti, niti drugim predočiti z besedami. Le eno je vsakomur jasno: bilo je
preveč, preveliko in prelepo...
+ ♦ *
Mogoče poizkusimo z nekaterimi podrobnostmi v številkah:
Sam Pariš je vložil v razstavo vsotico 300 milijonov frankov. (600 milijonov dinarjev). Da se razumemo — samo mesto Pariš!
Površina razstave znaša preko 100 hektarov ali po domače 175 johov! Nad tri sto paviljonov, od teh 44 inozemskih, 160 industrijskih dvoran boš videl. Dalje ko-lonijalni oddelek, v prvi vrsti s francoskimi kolonijami; Maroko, Guadelupe, Martinique, Indokina, Madagaskar, Alžir, Tunis, Levant.
16.000 do 22.000 delavcev je delalo dnevno 18 mesecev — in še vedno delajo!
Na najožjem mestu je »Expo« dva km široka. Glavni vodomet pred Trocade-rom ima 25.000 m2 površine. Za to vodno čudo so morali odkopati 100.000 ku-bikov zemlje, napeljati 10.000 kubikov vode. Marmorna terasa pri glavnem vhodu je 140 m široka. Na razstavi je vsajenih .700.000 begonij, 400.000 geranij.
Reševalna služba: poleg osrednje postaje pod Eiffelovim stolpom na »Expo« še devet drugih reševalnih podružnic. Vse popolno in moderno urejeno z operacijskimi dvoranami, ki bi lahko služile za vzor vsaki veliki kliniki. Samo 10. avgusta je iskalo pomoči na različnih reševalnih postajah nič manj kakor 12.000 ljudi.
Samo električnega toka porabijo dnevno... ne, saj nima smisla vse to naštevati. Dvomili bi skoro o pravilnosti teh orjaških številk. Ostanimo raje pri nizkih in skromnih številkah: tako stane na pri-
m	^
Ptuj, 7. septembra.
Angleško geografsko društvo izdeluje zemljevid za ves svet v razmerju 1 : 1 milijon, ki naj služi za različne namene, za znanstvene, geografske, geološke, zgodovinska in etnografske, a tudi za praktično uporabo, kakor za svetovne letalske zveze. Razdelili so vso zemljo po meridijanih in vzporednikih v določeno število kvadrantov. Ona država, ki ima v teh kvadrantih največje mesto, je pravzela in se je tudi zavezala, da bo natisnila pripadajoči list. Na temelju tega zemljevida bodo tudi izdelovali zgodovinsko-zemljepisni zemljevid nekdanjega rimskega imperija (Tabula im-perii Romani). Sedež tega geografskega društva je v Southamptonu na Angleškem, vodstvo pa je v rokah generalnega tajnika g. G. 0. Crawforda.
Trenutno je v delu list, na katerem je severozapadni del naše države, kar pa ni tako lahko, ker je na tem listu poleg Jugoslavije šest držav: Italija, Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška in Madžarska. V veliko čast in ugled nam je sklep glavnega odbora, da se zberejo v našem lepem zgodovinskem mestu Ptuju na skupno delo in posvetovanja. Seje so bile od 2. do o. septembra v lepih muzejskih prostorih mestnega Ferkovega muzeja, ki je nastanien v bivšem dominikanskem samostanu. Uspešno in v popolnem sporazumu so znanstveniki dovršili svojo težko nalogo tako, da v najkrajšem času pričakujemo izid zemljevida rimskega imperija. Glavni odbor so tvorili gg. Grawford, captain Sanceau iz Anglije, g. dr. Bersu iz Nemčije, g. Seyrig iz Francije oziroma Sirije, univ. prof. G. Lugli iz Italije. Sodelovali so nadalje kot strokovnjaki še gg. univ. prof. dr. R. Egger iz Avstrije, dr. Radnčti iz Madžarske, iz naše dr-
žave pa univ. prof. dr. Hoffiller in njegov kustos dr. Klemens iz Zagreba, dr. Mihovil Abramič, ravnatelj arheološkega muzeja iz Splita in univ. prof. dr. Baldvin Saria iz Ljubljane.
V prostem času so si znanstveniki ogledali pod vodstvom dr. Abrainiča in dr. Sa-rije znamenitosti starega Poetovia in umetnine našega mesta Dulce cum utila je že davno geslo Muzejskega društva in zato smo naše drage goste povabili v lepo ptujsko okolico, v vinorodne Haloze. Veleposestnik g. P. Ornig je ljubeznivo pogostil znanstvenike z žlahtno kapljico iz svojih »katakomb«. Klopotci so jim peli v pozdrav in ob polnih čašah so se vrstile zdravice v vseh evropskih jezikih; od vseh je bila g. Seyrigova najprisrčnejša.
Naposled 6o se še ogledali minoritski samostan s lepo cerkvijo in refektorijem ter so obiskali grad Gornji Ptuj, kjer jih je v imenu svojega očeta sprejel in pogostil mla di grof G. Herberstein. V toplih besedah se je zahvalil g. captain Sanceau v imenu udeležencev za prisrčni sprejem ter je prosil g. grofa, naj izroči svojemu očetu najr lepše pozdrave. Ob sončnem zahodu se j s pomikala družba v mesto, da v prijateljskem pomenku spremi mile goste na postajo, odkoder so 6e nekateri v nedeljo in ponedeljek odpeljali domov, drugi zopet na Portugalsko, na otok Ciper, v Bolgarijo In drugam.
Polni hvale in prijetnih vtisov so g06tje hvalili ptujsko gostoljubje in ljubeznivost ter se večkrat v svojih zdravicah spomnili lepot naše lepe države, posebno pa Slovenije. Ponovno 6o izrazili svojo zahvalo mest nemu županu dr. A. Remcu, predsedniku Muzejskega društva dr. Josipu Komljancu in konservatorju g. notarju Viktorju Skra-barju za priprave tega sestanka.
Zlogovnica
Sestavi iz naslednjih zlogov: a — aj — al — an — ap — bro — ček
—	da — de — dir — e — el — glas — gulj — ho — iz — ka — ke — ko — kol kra — lan — let — lo — me — med — mut — na — neč — ner — new — no
—	nost — o — olj — pe — pež — raz — sem — so — sre — sti — striž — te — ti
—	tom — ton — tro — u — več — ved .— ver — vor — žu
27 besed pomena: 1. fantič; 2. južno drevo; 3. skladatelj, početnik »dunajskega valčka« (1801—1843); 4. kraj v šmar-skem srezu; 5. belilo; 6. nebesna točka, navpik pod opazovalcem; 7. čistilna priprava; 8. zabavno potovanje; 9. draga kovina; 10. drobec materije; 11. podzemna
M nodS prikflpogt, da prispevajo t tt h*> men svoj oboi. Gotovo je, da bodo stroški na ta način za mnogo, mnogo odstotkov (morda do 90) manjši nego po moji smrti. Preskoči sem že Abrahama- kar se da strumno korakam Simdalje globlje v častitljiva leta. Kdo ve, kdaj in kje mi smrt
pota prekriža? Umreti se mi sicer ne mudi, še dolgo ne, — a kdove, če se vendarle ne zgodi ob bližnji nepričakovani priliki? Brez strahu, mili narode, _ naj se to zgodi kadarkoli, — tudi nagrobnik že imam, sicer zelo skromen, a značilen. Hujše bo samo, če se mi posreči še prav dolgo živeti... (N.B. Za vas je zadeva zelo resna, zame mnogo manj).
Ljubljana-Šiška, po pasjih dneh.
H. Smrekar.
Klub neodvisnih razstavlja
Ljubljana, 7. septembra
V nedeljo ob 10.30 bodo v Jakopičevem paviljonu slovesno otvorili prvo likovno razisitavo Kluba neodvisnih, ki se je udeležujejo najodiičnej.ši slikarji in kiparji mladega rodu. V občestvu nače upodabljajoče umetnosti se klubi in organizacije izredno pogosto pojavljajo in zahajajo in tako jje človeku iz občinstva že iz vsakdanjega izkustva privzgojena skepsa proti njim. Klub neodvisnih pa se nam je ob svojih prvih nastopih predstavil kot maloštevilen, a uva-ževanja vreden krog ljudi, ki jim je predvsem do resnega stvarnega dela in do borbe, brez katere upodabljajoči umetnik dandanes ne more biti deležen dostojnega, kulturnemu tvorcu primernega položaja v življenju in družbi. Obrnili smo se na predsednika kluba akad. kiparja Nikolaja Pirnata in ga naprosili za nekaj besed o tem, zakaj in odkod je prišlo do novega zbiranja v naši upodabljajoči umetnosti in kakšen je odnos neodvisnih do občinstva.
— Bila je potreba, nam je dejal Nikolaj Pirnat, da se v našem umetniškem svetu že vendar razčistijo stvari, da ne lažemo drug drugemu in da javnosti ne tvezemo laži. Zato stopamo na plan kot zastopnici one večne umetnosti, katere začetek je zasidran v dobrem in poštenem poznavanju obrti. Ne bomo govorili, da smo edini in neoporečni predstavniki slovenske umetnosti. Teh fraz smo siti in treba je, da končno že začnemo tam, kjer se je pred desetletji in desetletji pošteno delo slovenskih umetnikov prekinilo. Naše delo naj se ne smatra kot priklanjanje in strežba najnižjim potreban občinstva. Vemo pa, da umetnosti brez publike ni obstanka, in vemo, da umetnik kot tak lahko publiki pove, kar hoče. Prej ali glej fra bo sprejela. Ni naš namen, da bi se vdinjali povprečnosti malomeščanskega okusa, pa tudi ne, da bi graidili gradove v oblakih. Naj bodo razmere kakršnekoli. umetnik lahko dela 6amo. kar mu je pač dano, lahko se pa tudi nasmehne s Sha-kespearjem; Zrcalo časa smo, poglejte se v nas!
Simfonija v šatuljah
Kdor je kned priliko preizkusiti in slišati letošnje Philipsove sprejemne aparate simfonijske serije, se ne bo več vpraševal, zakaj je Philipsovo podjetje vodilno v radijski stroki in zakaj uživajo njegovi izdelki svetovni sloves.
Barkarola, Bolero, Rapsodija in Mazurkase Imenujejo aparati, ki so jih Philipsovi laboratoriji v Eindhovenu na Nizozemskem konstruirali za novo radijsko sezono. Vsak zase je tehnična in glasbena mojstrovina, ki kar verjeti ne moreš, da bi se dala še prekositi. S kolikšnim znanjem in izkušnjami je izoblikovan vsak najmanjši sestavni de-
železnica; 12. sladkovodna riba; 13. uje-d§.; 14. evropsko gorstvo; 15. objavljenje; 16. skrivnost stvarstva; 17. ime slovenskega sLikarja-grafika; 18. južno drevo; 19. narod severne Evrope; 20. pijača; 21. staroslovansko pleme; 22. slovenski pesnik (1869—1910); 23. organ; 24. luč ju-goslovenstva, 25. spoprijem; 26. žitarica; 27. angleški naravoslovec (1643—1727) — dja bodo dale začetne črke od zgoraj navzdol in končne črke od zgoraj navzdol Gregorčičevo misel — vodnico.
Velik vlom v Beogradu
Beograd, 7. septembra, p. V centru mesta je bil snoči izvršen velik vlom. Neznanci so vdrli v stanovanje znanega zobozdravnika dr. čorluliča, Odnesli so skupno za 300.000 gotovine, vrednostnih papirjev in dragocenosti.
Itee teli sprejemnfeov In » v«**« «n06®eek»
jo je postavljen na svoje mesto.
Philipsovi laboratoriji še vsako leto 6o* alej prinesli v konstrukciji radijskih »para* tov kakšno novost in vse te drobne novosti in izboljšave so počasi spremenile sprejemnike h nekdanjih neblagozvočnih in okornih tehničnih aparatov v današni visoko kultivirani glasbeni instrument K temu razvoju eo Philipsovi laboratoriji prispe? vali levji delež. Vsako leto so na« iznenei-diii s kakšno izboljšavo, bodisi v način« upravljanja aparatov, bodisi izpopolnitvi zvočne reprodukcije, ki je postajala vse bolj naravna. Letošnja serija sprejemnikov pa prinaša toliko novega, kakor še nobena doslej.
Že po vnanjosti opazimo, da je bila konstrukcija aparatov popolnoma preoblikovana. Elegantne oblike novih sprejemnikov go se do kraja otresle vseh nepotrebnih prispevkov. ki go včasi dajali aparatom neprijetni videz tehnične mašina. Pri velikih apa ratih je od vseh nekdanjih vzvodov in kolesc ostal en sam gumb, s katerim se obvladajo prav vse funkcije sprejemnika. Na velesejmu je Philips razstavil tudi demonstracijski aparat, ki nazorno kaže, kaj vse premika in uravnava ta gumb. »Misleči mo-nogunub« so krstili ta univerzalni manipu-lator, in res ee z njim tako smiselno uravnavajo posamezne, za najiboljši 6preiem potrebne preklopitve, da laik napačnega stika ne more narediti, čeprav bi ga hotel, ker mu pač sam gumb prepreči vsak napačni prijem.
Posebno precizno je pri novih apara-tih izofolikovan njihov zvočni del. Novi zvočniki krasno reproducirajo vse najvišje in najnižje tone, tako da je podajanje mrazike resnično simfonija z& uho, govorica pa tako naravna, da človeka skozi zvočnik zlahka spoznaš po glasu. ka.r pri radijskih sprejemnikih ni tako lahko doseči kakor bi laik sodil. Za prirodnost reprodukcije skrbi poseben električni stik. ki avtomatično prepreči vsa popačenja. PhHipe je leto? ti«fl prvi uporabil pri svojih aparatih načelo zvočne ekspanzije, katera toliko doprinese k zvočni kakovosti, da se bo nedvomno v nekaj letih splošno uveljavila. Volumen glasu, ki se mora na oddajni etrani zaradi ekonomije zmanjšati, se po novem načehi pusti v sprejemnem aparatu ekspandirati na prvotno vrednost, tako. da fortiseimi v zlki res grme iz zvočnika e tisto jakostjo, kakor v orkestru.
No, in takih izboljšav, Id prijetno pobožajo poslušalčevo uho, je v novih Philipeo-vih aparatih še cela vrsta. Med njimi je to-di razpršilec zvoka, ki skrbi, da «e tudi najvišji toni enakomerno slišijo po vsem prostoru. ko pridejo drngače do veljave farno,, ako sediš točno pred aparatom.
Sicer pa, kdo bi mogel vse prednosti novih aparatov takole na daljavo spraviti v pravo luč! To je treba, slišati. Želimo le. fla bi se vsak, ki se za napredek rabila ranima. slišal nove Philipsove sprejemnike, da se prepriča, kako visoko je danes že razvita električna reprodukcija zvoka.
R A D 1 ©
Podroben program ljubljanske tn vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš V a I«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Sreda 8. septembra
Ljubljana, 9: čas, vreme, poročila, srpo-red. — 9.15; Lahka orkestralna gjasba (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — lit Iz Pravljičnega sveta (plošče). — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova). — 12: Slovenske narodne g spremljevanjem harmonike (g. Stanko Avgust) pojeta gg. S. Banovec in Vekoslav Janiko. — 13: čas, vreme, poročila, spored obvestila. — 1S.16: Radio orkester. — 17: Kmetijsko gospodarstvo in zadruge (dr, Jože Basaj). —-17.30: Tamburaški septet. — 13» čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30» Nac. ura. — 19.50: Radio orkeeten 21.15: Slovenski vokalni kvintet. —. Z5H čas, vreme, poročila, spored, — 22.16« Mandolin is tični trlo (gg. Antuaov«, Prt** šek in Haršlag).
Beograd 17.20: Lahka godba. — 20. O« kestralen koncert. — 20.45t Plošče. — 2li Humor. — 22.15: Petje in plošče. — Zagreb 20.30: Lahka glasba. — 21$ Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Praga 19.20: Vat čki. — 20.40: Zvočna igra. — 21.20: Klavfp. ski kvartet. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Lahka godfca. — 21: Cbopinore klavir* 6ke skladba. — 22: Lahka ki plesna muzi. ka. — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Opazna glasba (plošče). — 17,25: Sodobni skladatelji. — 19.25: Mojstri klasične glasbe.^ 20.40: Igra. — 21.401 Pevska ura. — 2^3(J» Avstrijski skladatelji — Berlin 19i Koo* cert malega orkestra. — 20.10: Prenos tlerjevega govora. — 22.30: Plesna mualka.
—	Miinchen 19: Lahka glasba s pioši 20.10: Prenos iz Berlina. — 22.20» Iabrane melodije. — Stuttgarf 19t Pester glasbam program. — 20.10: Prenos i« Berlina. * 22.30: Plesna muzika. — 23: Koncert fie* linskih filharmonikov.
Četrtek 9. septembra	'
Ljubljana 12: Harmonika šolo fe MSlen Srtante). — 12.45: Vreme, poročila, m 19« Čas, spored, obvestila. — 13.15« PM8& 14: Vreme, borza. — 19t Čas, vreme, po ročila, spored, obvestila. — 19.301 Nac. ara. _ 19.50: Straussov valček Veselite se življenja (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Koncert opernih spevov s spremljevanjem klavirja
—	poje ga. Pavla Lovšetova, pri klavirju prof. M. Lipovšek, vmes Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.13* Rezervirano za prenos z velesejma.
Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert. — 18: Čelo. — 20: Prenos opere .< iz Nar. gledališča. — Zagreb 18.15: Lahka, glasba. — 20: Prenos opere iz Beograda*
—	Praga: 19.10: Zabaven program. — 20i Češke pesmi. — 20.30: Pester program. —. 22.25: Novakova glasbena pesnitev Pan. — Varšava 20: Violinske in klavirske skladbe. — 21.05: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Lahka godba s plošč. — 17.30: Pfitznerjevj pesmi.
—	19.20: Večer vedre muzike. — 21: Orkester dunajskih simfonikov. — 22.20: Plesna muzika. — Berlin 19: Koncert malega orkestra. — 20.10: Mešan progTam s partijskega kongresa v Nurnbergu. — 22.30: Iz Stuttgarta. — Mttnehen 19: Lahka godba orkestra in solistov. — 20.10: Prenos iz Ber lina. — 22.30: Kakor Stuttgart. — Stutt-gart 19: Nemške narodne pesmi. — 20.10: Preno6 iz Berlina. — 22.30: Nemška glasba. — 14: Delni prenos ,Wagnerjeve opere j&tata £
V	globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nenadomestljiva soproga, mama, stara mama in tašča, gospa
HELENA KAVČIČ roj. GAŠPERIN
GOSTELNIČARKA
Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 9. septembra 1937 ob 5. uri pop. iz hiše žalosti v Skofji Loki, Fužinsko predmestje 22.
V	Skofji Lold, dne 7. septembra 1937.
IVAN KAVČIČ, soprog; JANKO, JOŽE, PETER, PAVLE, NIKO, FRANC®, sinovi; TONČKA, MARA por. PECHER, hčeri; METKA roj. GABER, sinaha; JOŠKO PECHER, zet; JANKO, PETRČEK,
JOŠKO, AD1, vnuki.
ŠPORT
Kolesarske in moto-dirke „Save"
bodo popoldne ob pol 14. na progi Ljubljana—Novo mesto in nazaj — Start in cilj je pri 2 km na Dolenjski
cesti
S poti v Bukarešto
Vodja slovenskega dela naše reprezentance za VUL balkaniado piše o potovanja iz Ljubljane do prizorišča letošnjih tekem
Bukarešta, 4. septembra
Kdaj in koliko nas je odpotovalo iz Ljubljane na talkanijado v Bukarešto, sta naj-brže zapisali že takrat, ko je bilo treba. V Zidanem mostu sita prišla še ing. Marek in Pleteršek, Goršek pa nas je z Zagrebčani in Splitčanoma Katalmicem in Despotom pričakoval v Zagrebu. Tamkaj smo sprejeli v 6vojo sredo Ebrlicha, Marjana Zvonka, Miloša, Goiča, dr. Manoiloviea in Markušiea iz Varaždina. Conoordijaši in maratonec Vidovič nas je zbudil iz spanja v Novski. Glavni vodja naše ekipe je sa-vezni tehnični referent Muhvič. Od Zagrebčanov manjkajo dr. Buratovič, ing. Kallay in Hanžekovič- slednii bo morda še prišel za nami. Tudi predstavnik saveza dr. Tritsch je o^tal doma, ker ni dobil dopusta in bo namesto njega opravljal reprezentančne posle predsednik SSS dr. Hadži.
V Zagrebu so nam šli na železnici na roko ter nam priklopili poseben vagon II. razreda, ki je bil bolj starega kova in precej premajhen za vso družbo. Da smo se kolikor toliko ugodno spali, se moramo zahvaliti iznajdljivosti starega »vandrovca« Gorska, ki je znal tako premetati blazine, da nas je v vsakem kupe ju spalo kar pet, gotovo pa štirje. Nočni mir je na tej vožnji kalil samo Varaždinec Markušič, ki pa to lje sliši na ime Mrzla. S tem imenom ga je poznala že vsa berlinska olimpijska vas od Argentmcev do Japoncev.
Lepo je bilo tisto dopoldne, ko smo se vozili proti Subciici in Veliki Kikindi. Vse je ravno in koruza je tako visoka, da bi se v njej skril konjenik. Simpatični Dalma-tinec Kaiaiinič gleda in gleda, pa pravi, •da bi si v Splitu želeli samo majhen Kotiček tega sveta, pa bi bili še bolj veseli kakor so zdaj. Pripoveduje tudi, da ga po •-sakem teku na 100 m bolita roki. Igriiče Hajduka je prav kratko in zato imajo na cilju samo slabih 10 m izteka. Kljub temu. iia začne že pred ciljem malo zavirati, se vendar vselej s tako silo zaleti v plot, ■ustavlja pa se ob njem z obema rokama. Je pač tako, nekateri imajo preveč, drugi pa^ premalo. V Veliki Kikindi smo se založili z našimi eksportnimi, seveda samo zato, da bi delali reklamo za naš monopol.
Kdaj smo prišli v Rumunijo, marsikdo ni vedel, ker tam med ravnino in koruzo tsr gosmi in prašiči ni nobene razlike. Pr-
va rumunska postaja je Jimtolia. Ob poslopju je razobešena ogromna rumunska za stava in vse je tam kar spada na obmejno točko. Tam nas je čakal zastopnik rumun-ske lahkoatletske federacije g. Janoonescu in nas spremljal vse do cilja. Tudi on nas je peljal v poseben vagon II. razreda, ki je bil še enkrat daljši od našega. Malo pred poldnevom smo se udobno pripeljali v Ti-misoaro in misel nam je ušla k našim h-ok-sačem, ki so tamkaj čakali na tekme za prvenstvo Male antante, pa jih ni bilo nikjer. Saj so itak prispeli že 6koraj prepozno tjakaj!
Pokrajina se proti jugu proti Oršovi polagoma spreminja v gričevje, pod Karpati pa je seveda že čisto gorskega značaja. Imena krajev nam pričajo, da so tod neKoč živeli Slovani. Krušovac, Jablanca in Slatina, so pač samo nekoliko zapisana po ru-munsko. Pri Oršovi smo zagledali Dunav. Železnica in reka tečeta tukaj vzporedno do Turn Sevenna. Vlak se zdaj dvigne nekaj 100 m visoko — s pomočjo treh lokomotiv m tam je menil Bručan, da bi ta vlak z lahkoto »nadrl« modernizirani Kamničan. Še je bilo daleč do Bukarešte, toda razoolo-ženje med atleti je prav dobro. Mrzla ni miroval. Naš najmlajši reprezentant iz Ljubljane je bil pa vendar najbolj vesel, kadar je slišal zvonec natakarja iz jedilnega voza. Kar oči so se mu smejale...
Na cilj v Bukarešto smo prišli malo po 10. zvečer. Pričakovali so nas še ostaii zastopniki romunske lahkoatletske zveze in gospodje z našega poslaništva z g. Popovi-čem na čelu. Vmes je bilo seveda tudi mnogo radovednežev, rumunskib atletov in neizogibnih novinarjev. Pobrali so nam prtljago, nas naložili na avtobuse in nas odpeljali v največji in najlepši hotel »Spien-did«.
Drugo jutro ie bila naša prva pot v start on. Lepa naprava, ki ima prostora za 35.000 ljudi in skoraj najboljše tekališče v Evropi. Pred obedom je šla trojica iia=ih na naše poslaništvo, potem se je začelo ugibanje, kdaj in odkod bodo prišli atleti iz Beograda. Zdaj je že pozno popoldne (sobota) pa še vedno ni nobenega sledu o njih in tudi rekorderja Kovačeviča za met krogle še ni nikjer. Grki in Bolgari so že davno pred nami. Čakamo in treniramo!
B. S.
Kranja ter Domžal in zmagovalca je daroval dnmlalrtl ftupan,
pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzel ban g. dr. Natlačen.
Vstopnina za vse prireditve je mal kostna od Din 5 navzdol. Po končanem športnem sporedu bo na vrtu g. Mtillerja športna zabava a sodelovanjem domžalske godbe.
V nekaj vrstah
V	Zagrebu bodo imeli danes zanimivega nogometnega gosta, ln sicer romunsko moštvo Kiniszjja (ali po novem Kinesula) iz Temišvara, ld je pred dnevi z visoko razliko porazil rumunsko državno reprezentanco, pri nas pa ta dva praznika gostoval na proslavi 2AKA v Subotici. Bačko so poga žili 7:2, 2ak pa je dobil igro 1:0. Rumuni bodo igrali proti Gradjanskemu.
Rimski Lazio je v nedeljo Izven določenega termina v Trstu odigral prvenstveno tekmo s Triestino, ki je ostala neodločena 0:0 Ta rezultat najbolj kaže. kako močni so trenutno tržaški nogometaši. Rimsko moštvo je takoj nato nadaljevalo pot v Budimpešto, kjer mora to nedeljo igrati prvi finale za srednjeevropski pokal s Fe-rencvšrosem.
Beograjski Bask je na včerajšnji praznik gostoval v Novem Sadu in Igral s tamkaj šnjo Vojvodino samo neodločeno 2:2 (2:1). Zdi se, da so bili razni kandidati za vstop v nacionalno ligo vendarle precej močna moštva, pa je samo pot, po kateri je mogoče priti v njo, tako težavna, da jo je z uspehom končal pač edino oni, ki je imel največ sreče. To bi bilo letos — Jedinstvo.
V	Helsinkih je bil te dni lahkoatletski dvoboj med Finsko in Anglijo, v katerem so Finci zmagali z 92:77 točkam. Najlepšo borbo sta nudila v teku na 5000 m Finec Makis in Anglež Ward, v kateri je slednjič zmagal boljši Finec s 14:31 pred Angležem s 14:31.6. Skoraj svetovno znamko ie postavil Finec JS.rrinen v metu kopja s 67.77. kar je prav blizu njegovemu lastnemu rekordu.
Preizkušnja pred nedeljskim nastopam
SK Ljubljana bo popoldne igrala s Svobodo in Reko
Vodstvo našega iigaša, ki želi postaviti v nedeljo proti Slaviji najmočnejšo enaj-storico, hoče še enkrat poizkusiti vse svoje najboljše igralce, in sicer v dveh tekmah — proti Svobodi in Reki. Prva tekma bo ob 15.15, v kateri nastopi rezerva Ljubljane proti Svobodi, ob 16.45 pa se bo pojavil na igrišču drugi par, moštvo viške Reke in našega ligaša. Dokončna postava moštva še ni določena, odprto je še vprašanje levega krilca in enega napadalca. Ker ima Ljubljana na izbiro precej igralcev, upamo, da se bo posrečilo določiti enajstorico, ki nas bo z uspehom zastopala v nedeljski tekmi.
Glede na to, da je za nastop našega ligaša v prvi ligaški tekmi na domačih tleh veliko zanimanje, je pričakovati tudi na današnjih tekmah precej udeležbe.
Dva sporim dneva
Na Rakeku
Danes bo na Rakeku tamkajšnji SK Javornik slavil 12-letnico trdega in plo-donosnsga dela na športnem polju z organiziranjem velikega športnega dneva.
Spored, ki bo nadvse zanimiv, se bo razvijal po naslednjem vrstnem redu: Ob 9. dopoldne bo lahkoatletski miting za prvenstvo Notranjske s točkami: tek na 100 m, meti diska, kopja in krogle, skoki v višino ter daljino in ob palici, ter štafeta 4 x 100 m in švedska štafeta. Te tekme bodo na prostoru pred Sokolskim domom.
Popoldne pa bosta dve nogometni teJ«-mi, in sicer med dvema enajstoricama SK Vrhnike in SK Javornika. Ker je bil vrhniški klub nedavno sprejet v ljubljanski podsavez, ima ta tekma — posebno zanj — še vse večji pomen.
Športniki iz daljne in bližnje okolice, pohitite danes na Rakek in pokadite, da razumete in cenite športno delo SK Javornika!
V Slovenjgradcu
Današnji praznik si je slovenigraški SK Mislinje skupno s koroško kolesarsko žu-po izbral za svoj prvi športni dan.
Dopoldne ob 8. bo start ko!esarsKe glavne skupine, ki bo tekmovala za žup-no prvenstvo na progi od Slovc<njgradca do Prevalj in nazaj. Za to tekmo sta se med drugimi prijavila tudi znana dirkača Grabeč in Gregor:č.
Ob 9. bodo kmečki fantje s kolesi dirkali na progi iz Slovenjgradca v Dovže in nazaj, ob 10. pa bodo šli na progo juniorji iz mesta do Mislinj in nazaj. Do opoldneva bo nato sprejem tekmovalcev na cilju.
Ob 13.30 bodo vsi tekmovali in športniki skozi mesto krenili na nogometno igrišče, kjer bo potem promenadni koncert in pokalni nogometni brzi turnir. Na tem turnirju bodo irrala moštva Borca, Marenberga, Šoštanja in domačega Misli-nja.
Zvečer bo v prostorih Sokolskega doma razdelitev nagrad, nato pa velika športna zabava. Po dosedanjih prijavah sodeč, bo današnji športni dan v Slovemjgradcu velik športni praznik v tem predelu.
bi lahko gojil tudi druge športne panoge
mimo nogometa. Zdaj se mu je ta želja izpolnila in danes bo to novo igrišče otvor-jeno.
Spored otvoritvenega dneva je naslednji: Dopoldne ob 9.30 bodo lahkoatletske tekme s sledečimi točkami: tek na 800 m, skok v daljino, met krogle, tek na 3 km, skok v višino, tek na 100 m, troskok, met diska in balkanska štafeta.
Popoldne ob 4. bo svečana otvoritev igrišča, nato pa nogometni brzi turnir s sodelovanjem enajstoric Mengša, Korotana in
Razpis
kolesarske dirke, ki jo prireja KK »Dolenje« v Novem mesta
Kolesarski klub Dolenje v Novem mestu priredi v nedeljo dhe 12. t. m. ob 14. ob vsakem vremenu kolesarsko dirko na progi Gotna vas — Novo mesto — St. Peter — Bela cerkev — Dobrova — št. Jernej — žabja vas — Gotna vas. Start in cilj bo v Gotni vasi pred gostilno Matko. Pravico startati imajo vsi vozači brez izjeme, ali so člani kakšnega kluDa ali ne. Za osem najbolje p lasi ranih so razpisana lepa darila.
Splošna določila: Prijave dirkačev do vključno danes. Prijsvnina za vozača Din 10.— za poznejše prijave se plača dvojna prijavnina. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost. Dirka se po pravilih kolesarskega saveza, in se mora strogo dr-Ž5ti cestnega reda. Nalogom vodstva dirke se mora vsak dirkač pokoriti brezpogojno. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe sporeda. Darila bodo razdeljena po končani dirki.
Iz S. K. Ljubljane: Postave moštev, ld igrajo danes proti Svobodi in Reki, so na običajnem mestu.
SK Reka: Danes ob 16. naj bodo vsi igralci I. moštva v garderobi SK Ljubljane. Opremo dvignite dopoldne.
SK Svoboda. I. moštvo igra ob 15.15 prijateljsko tekmo z rezervo Ljubljane. Na igrišču je treba biti ob 14.45. Tudi rezerva in juniorji. Odslej bodo trenineri ob sredah, in petkih od 16. dalje. Vsi in točno!
Kulturni pregled
PcMfoarl — tipična drama Južne Srbije
Otvoritev novega igrišča v Domžalah
Domžalski SK Disk se že dolgo trudi, da bi si pridobil športni prostor, na katerem
Toliko slovenskih obiskovalcev skopljan-sko gledališče gotovo .še ni imelo, kakor zaunje dni avgusta, ob priliki letnega kongresa JUU, ko je zasedlo domala 100 slovenskih udeležencev teatrske prostore. Skopljansko Narodno gledališče sicer še ni pričelo s sezono, vendar je upravnik g. Velimir živojanovič — znan pod psevdonimom »Masuka«, priredil učiteljskim kon-gresistom v počast svečano predstavo.
Dali so »Pečalbare«, delo mladega Antonija Panoviča, ki je doma iz Strumice; v Beogradu pa je zdaj zborovski pevec v gledališču in obenem študent filozofije. Njegovo prvo delo »Pečalbari« mu je prineslo zasluženo slavo. Delo igrajo tudi v Beogradu, v Skoplju pa je bila naša predstava že sto šesta. Na sporedu pa je zadnji dve leti.
Panovič je napisal »Peč al bare« po znani noveli starega učitelja Andljelka Krstiča, ki je služboval že mnogo pred osvoboje-njem Južne Srbije v okolici Debra in je prikazoval življenje v neosvobojenih krajih, njih borbe in tegobe. Saj mu je okolje nudilo mnogo snovi, Turki so rezali tem krajem male kruha, pa tem več krivic. Omenjam le slavnoznanega vojvodo Micka, ki je bil obsojen od turške justice na 101 leto ječe. . .
»Pečalbari« so po naše izseljenci, ljudje, ki ne dobe doma kruha, pa gredo v svet za več let. Noč in dan se pehajo, varčujejo in si od ust pritrgujejo, ko pa imajo nekaj cvenka, se pa vračajo domov. Pečal-ba je stara slovanska beseda, ki pomeni delo (tudi pri nas pravimo: pečati se).
Panovičevi »Pečalbari« so izhod planine Kičeva, Poreča in Galičnika, odkoder se selijo s trebuhom za kruhom ljudje že več generacij. Vsako leto se dobe fantje in možje nekega dne na domenjenem kraju pod kičevsko planino. Tistemu kraju pravijo Razdelba. Bratje in sestre, očetje in matere, zaročenke in prijatelji vsi spremljajo fante in može, ki so namenjeni v svet za delom, za zasJužkom na pečalbo.
Kratka vsebina tega komada je naslednja: Kostadin je junaški fant, priden a siromašen. Zagledal se je Simko, hčerko bogatega vaškega trgovca Jordana. Skopu-ški oče proda, kakor je v teh krajih navada, svojo hčer nekemu znancu in Simka vsa solzna uboga, ko ji oče pove, da jo je zaročil. Kostadin pa divja od tegobe, zbere nekaj svojih prijateljev in krenejo sredi noči pod Simkino okno. Zapoje podoknico in Simka se jim oglasi, prijazne besede ljubljenega fanta jo zvabijo izza obzidja. Tedaj poči po starih običajih strel in Simko ugrabijo. Pa prihiti njen oče tn skuSa rešiti hčerko. Jordan, Simkin oče uvidi, da je najboljše, ako da hčerko Kostadinu, vendar zahteva za njo 50 dukatov. Kostadin trdi, da jih nima; razen ljubezni do
Simke ln male domačije, ki je last njegove matere, vdove Božane, nima ničesar. Naposled se poravnajo: Jordan posodi svojemu bodočemu zetu denar, zahteva pa zanj tudi obresti.
čez leto in dan pride Jordan h Kostadinu po svoj dolg. Dolžnik pa je brez novcev, s tastom se sporečeta m v jezi se odloči Kostadin, da pojde s pečal bari. Navežejo mu culo in z njim odideta do Razdelbe-tudi mati in mlada ženka. Prekrasni so prizori, ko se poslavljajo odhajajoči. Od-nekod pridejo godci, udarijo makedonsko muziko na bobenj in zapihajo v surie, po naše nekake flavte. Vsi zaplešejo, da si a plesom ublažijo težko slovo.
Od prenapornega dela in prevnete šted-nje Kostadin na tujem zboli. Predolga je bila doba petih let, ki jo je preživel brez reda v tujem svetu. Tudi doma je vse navzkriž, tam, kjer mu brsti petletni sinko Koljčo.
Spet se bliža Petrovo, ko se prlčno zbirati v tujini vsi oni, ki se žele tisto leto vrniti domov. Veselo se vrača popotna to-varišija v rodno vas, prepevajo in likajo pred vsako hišo, kjer imajo pečalbara. Tudi mati Božana, žena Simka in mali ju-nače Koljčo pričakujejo na oknih, da pride pečal barska družba pod njihovo okno. Tedaj pa zaplakata mati tn žena, pesem jo utihnila, kakor je to že zdavnega slabo znamenje. Molče vstopi v sobo eden Izmed pečalbarjev, tiho brez besedi izroči obupanim ženskam Kostadinovo denarnico a prihranki in njegov pas. Kadar prinesejo pas, najhližnje, kar se je dotikalo lastnikovega telesa, vedo, da je — umri. . .
Čeprav je delo pisano v narečju, močno podobno starosl ovenskemu jeziku, kakor ga govore v nekaterih vaših Galičnika, amo posameznosti le s težavo zajeli. Prizori pa so bili umetniško izdelani m tudi igra dokazuje, da je skopljansko gledališče sedež resnične umetnosti.
Delo je režiral Josip Srdanovlč; prilika je nanesla, da sva se z ljubem ji vim gospodom srečala ln v prijetnem kramljanju mi je povedal mnogo zanimivosti o »Pe-čalbarih«, pripravah za režijo, o skopijan-skem gledališču pa o tem in onem. Da bi podal »Pečalbare« čim bolj točno, je režiser krenil na dvomesečno ekskurzijo v Galičnik in na planino Kičevo. študiral je tam liudi, govorico, njih pesmi, in Je tudf vsa scenerija povzeta po motivih iz Galičnika. Glasbene točke k drami je akompo-niral prvotno neki ugledni beograjski skladatelj, ki pa je vporabljal preveč lastne fantazije in premalo makedonskih narodnih motivov. Med tem ko igrajo v prestolnici njegovo glasbo, je priredil Stevan 8i-jački na željo režiserja Srdanoviča pristne južnjaške skladbe; podoknica Kostadinova: »Ajde, ajde, mori Simke, da begnemo...«
Tudi namdne note, ki jih nosijo IterfinI Igralci ln statisti, niso le navadni garderobni komadi, temveč originalne narodne noše, zato precej vredne, stanejo preko 18.000 Din. Vse prireditve »Pečal barev« pa so vrgle že pol milijona din.
Skopljansko gledališče ima tri režiserje: Srba g. Srdanoviča, Hrvata g. dolj&ka in našega rojaka g. Vladimirja Skrbinška, ki je sodeloval tudi v »Pečalbarih«. Režira pa tudi upravnik g. živojanovič. Ansambel šteje okrog 40 oseb, med njimi je več Slovencev. Igrajo razen ponedeljka in srede vsak dan, v nedeljo po 2 predstavi Vstopnina je izredno nizka, cenejše kakor v bioskopih, zato pa je gledališče skoro vedno zasedena Dajejo posebne predstave tudi za delavce, dijake, muslimane L dr. po cenah od 2.50 do 7.50 din. Srdanovlč, ki je pred leti v studijske namene poeetii tudi Ljubljano, je režiral po povratku domov Cankarjevo »Pohujšanje«. Golarjevo »Rošlinkoc ln Go-ljevo »Kulturno prireditev«, v dobrem spominu ima mnoge naše igralce, zlasti režiserja prof. šesta.
Prav bd bilo, ko M videli »Pečalbare«, najboljše srbsko delo poslednjega časa tudi na ljubljanskem odru. Seznanili bi našo publiko z južnosrbskLml pečalbari, motivi, ki jih imamo tudi v našem okolju,
Jože Župančič
Zapiski
»ženski svet« priobčuje v septemberskem zvezku prozo Angelce Ocvirkove »Mladost« nadaljevanje romana Ljube Prennerjeve »Mejniki«, liriko Anice Černej in Drage Hudalesove prozo Milice Š. Ostrovške. O kraljični, ld se ni mogla smejati«, članek O. Grahorjeve »Položaj slovenske žene«, Zlate Pirnatove referat »Iz Bele krajine« med kritikami ln poročili pa S. T. gledališke recenzije, O. G. referat o knjigi »Poročila o ginekološkem in porodniškem delu v 1.1920—1936« in Martina Benčine o publikaciji E. Schaub, Koch: Miha Maleš.
»Slovenski Pravnik« prinaša v 7.—8. zvezku razprave: Dr. Milan škerlj. Načrt državljanskega zakonika in trgovinski zakonik; dr. Avgust Munda, Pojem poskusa
sakmodajl ■
na nemško narodnooocialistično pravo; dr. Goraad Kuše j, Akademija za pravice narodov; Aleksander Maklecov, Kriminolofki instituti drugod in pri nas. Knjižna poročila m razne vesti zaključujejo zvezek, ki prinaša v prilogi odločbe kasačijakega sodišča v kazenskih stvareh. »Slovenski pravnik« Izhaja v redakciji dr. Rudolfa Sajo-vlca.
»Mornaričkl glasnik«, ki ga izdaja T Ze~
munu mornariški štab v redakciji kape-tana bojnega broda Julijana M Luterotija, je lepo opremljena in dotorč urejevana revija, ki skrbi za znanstvene potrebe in strokovne informacije jugoslovanske mornarice. JuMjsko-avgustov zvezek petega letnika tega časopisa prinaša med drugim razprava A. Bubnova »Jedan od najkrltičnl-jih mamenata u rusko-japanskom ratuc, dalje donesek V. R »Grčka mornarica n balkanskom ratu«, inž. kapetana MIlana M. Mllutinoviča »Pregled razvoja aeroplan-skih motora«, dalje izredno mnogo prikazov, beležk ln novosti, vesti iz tujih mornaric, bibliografijo itd. Skratka: »Mornaričkl glasnik« vzbuja s svojo vsebino in opremo kot aianstveno tehtna strokovna revija vse priznanje! Izhaja v latinici in je opremljen a številnimi slikami.
Iz Zagorja
g— Razveseljiva vest za rudniške nameščence. Kakor čujemo, namerava po zgledu države tudi Trboveljska družba svojim nameščencem povišati plače. Ker jim je bila ie trikrat »iiana plača in obenem zadržano povišanje, je umevno, da pričakujejo nameščenca z velikim veseljem zboljšanje plač, saj je draginja občutna!
i— Telesna vzgoja. Na občinski deski ja nabit razglas, da se morajo na podlagi zakona o telesni vzgoji zglasiti vsa mladeniči, rojeni v letih 1918. do 1926. do 9. L m. na občini zaradi vpisa. Starši so pod kasni jo obvezani, da se izvrši vpis njihovih otrok. Obvezniki, ki bodo obiskovali predvideni tečaj in ga dovršili z uspehom, bodo deležni olajšav pri služenju kadrskaga roka.
V posebnem oddelku paviljona »J« Je naroda«, »Jutra« ln Narodne tiskane. Ta razstava je prirejena t okviru zgodovinskega oddelka novinarske razstave, ker je razvoj slovenskega novinarstva tako ozko povezan z zgodovino Narodne tiskarne^ »Slovenskega naroda« in »Jutra«. V sredini oddelka visi originalna oljnata slika Josipa Jurčiča, ki je bil vrsto let glavni nrednlk »Slovenskega naroda«. Po vsej dolžini oddelka so razvrščeni letniki »Slovenskega naroda«, in »Jutra«, ki tvorijo 10 m dolgo vrsto debelih knjig, postavljenih draga poleg drage. Številne slike slovenskih pisateljev ta knltnrnfh delavcev se nam dokaa, da si ne moremo zamisliti svobodnega kulturnega ustvarjanja Slovencev bns »Slovenskega naroda«, »Jutra« in Narodne tiskarne. Bežni pregled po vitrinah, kjer se razstavljene posamezne Številke »Slovenskega naroda«, »Jutra« ln dragih Ustav in časopisov, ki ao se tiskali v Narodni tiskarni, nam kaže vse pestre zgodovino naših borb m svobodo od prvih številk »Slovenskega naroda« pred 69 leti do današnjih dni. Med številnimi knjigami, ld flh Je tiskala Narodna tiskarna, so tadt prvo izdaje Cankarjevih del, Id so se po večini tiskalo v Narodni tisknrnL Gornja slika nam kaže le del te skupne razstave, namreč desni trakt« ld Ja posvečen v glavnem »Jutra«
In Narodni
Ogromne množine gledalcev občudujejo vsak dan čudovita Izvajanja svetovnih artistov na velesejmskem varjetejn (TU popoldanskih predstavah ni vstopnine)
Ulica v Tiencimi
ki so jo razdejale bombe japonskih letalcev
Svet v letu 1960
Tvomice bodo dobavljale in postavljale že izdelane hiše — Mehanično pospravljanje bombažne žetve — Umetna vlakna — Radio in tisk — Letala na strehah
I Reforma 1 koptske cerkve
Rimska »Tribuna poroča o reformnih stremljenjih v abesinski koptski cerkvi. Poročevalec pravi v tem članku, da je ofici-alna vera italijanskega imperija rimskokatoliška vera.
Kralj Viktor Emanuel, ki se bo dal v katedrali v Adis Abebi kronati za abesin-skega cesarja, ee bo dal kronati le po papeževem legatu. Ta legat je že odpotoval v Abesinijo v osebi nadškofa na Rodu Ca-stellanija. Nadškof Castellani postane torej najvišji cerkveni dostojanstvenik v Abesi-niji. Navzlic temu obdrži abuna, dosedanji vrhovni duhovnik koptskih Abesincev, fvo-je dostojanstvo in bo izvedel reformo koptske cerkva. Koptske duhovnike bo plačevala italijanska vlada.
Športnica postane moški
V zadnjem času se primeri, da se dekleta, zlasti športnice, spreminjajo nenadno v moške, čedalje bolj množijo. Pravkar poročajo o novem podobnem primeru iz Avstralije.
Gre za 24-letno športnico P. Alexandro-vo, ki si, je v svojem rojstnem mestu \Vel-lingtonu in drugod pridobila lep slove« kot igralka tenisa in lahkoatletinja. Vsi so jo poznali kot mično, plavolaso mladenko. V zadnjih letih pa so se pri njej čedalje bolj množili znak:, moškega spola in sedaj odide v Anglijo, da se bo dala tam operirati. Ta operacija naj jo spremeni v mladega moškega. Alexandrova se vrne tedaj z drugim spolom v Avstralijo, kjer se bo poročila oziroma poročil z mladim dekletom iz Sydneya.
Če bodo do 1. 1960. uresničili vse izume, ki so jih napravili v Zedinjenih državah, če bodo uveljavili dotlej vse nove tipe hiš, ekonomične delovne metode, kemična tvoriva za obleke in podobno, tedaj bo ta dežela videti po mnenju neke skupine znanstvenikov popolnoma drugačna nego danes. Ti znanstveniki so proučili vse Razvojne možnosti za naslednjih 20 do 25 let in so državnemu predsedniku izročil5 poročilo o tem, kaj bo 1. 1960. vse mogoče.
Poročilo pravi, da bodo popolnoma nove hiše iz tvarine veljale 3300 dolarjev in še manj. Tovarna bo hišo sama dostavila na lice mesta in jo tudi postavila.
Zraeilne naprave za stanovanjske in druge hiše, ki so v Ameriki tako velika moda in ki uvajajo v prostore po potrebi suh ali vlažen, hladen ali topel čist zrak ter odvajajo porabljenega, bodo tedaj dosti cenejše in te naprave bodo delovale popolnoma brezšumno.
Na farmah bodo imeli tedaj mehanične pospravljalce bombažne žetve. Prvi takšen stroj bodo izdelali že v najkrajšem _ času in bo povzročil, kakor je pričakovati, veliko brezposelnost med poljedelskimi de-
lavci.
V tovarnah bodo uporabljali »električna očesa« za kontrolno in števno delo, foto-električne stanice bodo olajševale tudi gospodinjska dela.
Ljudje bodo tedaj izdelovali umetna vlakna, ki bodo podobna volnenim in bombažnim, iz celuloze, umetnega gumija, sladkornega trsta in podobnih sirovin. V dveh urah je mogoče že danes izdelati 200 ton umetnega gumija v primeri s 500 funti naravnega gumija, k?, ga pridobe v petih letih na 0.4 ha zemljišča z gumijevci.
Televizija je že danes več nego zgolj eksperiment. Radijske oddaje bo tedaj mogoče brez izgube časa prenašati v tisk in liste bodo ljudje brali na daljavo.
L. 1960. bodo imeli ljudje tudi. že letala, ki bodo startala na strehah in na strehah pristajala. Ta letala bodo tako zgrajena, da bodo lahko pristajala na strešnih pomolih in na njih startala. Seveda bodo tudi zelo poceni in bodo izdelana v aerodinamični liniji.
Ceste se bodo morale spremeniti pod vplivom Dieselovih motorjev, ki jih bodo tedaj uporabljali splošno.
I tu
»Rešite se, hiša se podira?
Usodne posledice prezgodaj razopaženega betona
V Budimpešti se j6 zgodila huda gradbena nesreča. V 11. okraju so gradili tri-nadstropno hišo in pred nekoliko dnevi 60 jo dovršili že do strehe. Nekoliko dni pozneje sta prišla dva arhitekta, da pregledata, ali je delo v redu napravljeno.
Med pregledom so začeli delavci nenadno vpiti: »Rešite se. hiša se podira!« Dva delavca sta skočila z ogrodja v globino, v naslednjem trenutku se je zrušil glavni betonski zid. Delavci in gasilci so šli nato ta-koj na reševalno delo. Izpod ruševin so potegnili najprvo sedem težko poškodovanih oseb, pet .delavcev in oba arhitekta. Po triurnem naporu eo izkopali dva popolnoma zmečkana delavca. Policija je zastražila
Barikade v Tiencinu
Z nasajenimi bajoneti patruljirajo japonske straže po tiencinskih ulicah, ki so zavarovane z bodečo žico in vrečami peska
Bojišče okrog Šanghaj a
Ljudska maska v praksi
l
Obod novega Zeppelina
Nemci gradijo v Friedrichshafnu nov zrakoplov Zeppelinovega tipa. Ker bo zračni kolos za vožnje čez Ocean polnjen s helijem, so njegovo notranjščino temu primerna
preuredili
Sherlock Holmes
v jedilni shrambi
če je žena na počitnicah, medtem ko mora mož zaradi
službe čuvati dom • • •
stavbo, ker ee je bilo bati, da se bo še kaj
zrušilo.
Kolikor je mogla dognati dosedanja preiskava, je vso nesrečo zakrivil vodja betonskih del, neki Aleksander Cseik, ker je sporne stetore betonskih zidov odstranil že po sedmih dneh namesto po treh tednih, kakor zahtevajo predpisi. Poročajo* da bo policija aretirala več oseb.
Na hrbtu je letel
Ameriški listi poročajo obširno o nemškem umetnem letalcu grofu Hagenburgu, ki se udeležuje točasnih tekem v umetnem letanju v Clevelandu. Grof izvaja s svojim aparatom prave vratolomnosti, kakršnih niti v Ameriki še niso imeli. Doživel je pa nesrečo, ki ga je skoro stala življenje.
Z brzino 200 km na uro je brzel po letališču in sicer komaj v višini 1 m na hrbtu. Grof pa je v nekem trenutku izguibil oblast nad letalom, ki je šlo še nižje in je zdrselo kakšnih 100 m po zemlji, nato pa se raztreščilo v ogromnem oblaku prahu. Menili so že, da je tudi letalca konec. Ko se je izkazalo, da je kakor po čudežu ušel brez težjih poškodb. in je tudi sam to sporočil po mikrofonu, mu je občinstvo priredilo velike ovacije.
Stotnija izvršila harakiri
Kako besno se borijo na šanghajski fronti, je najbolje razvidno iz poročila, da je tam neki japonski -poročnik z ostankom svoje stotnije, kakšnih 50 mož, izvršil harakiri, namesto da bi se predal Kitajcem. Stotnija je zašla v težak položaj, iz katerega ni bilo rešitve razen v predaji ali v smrti.
Nemčija preskrbuje svoje civilno pr živalstvo z »ljudskimi maskami« proti strupenim plinom, že šoloobvezni otroci se morajo naučiti, kako se ta maska uporablja
Preden je Pražanka ga. Vvskočilova odpotovala na počitnice, je prebila nekoliko noči brez spanja. Ni ji delalo skrbi to, da je morala letos sama na oddih, temveč si je belila lase, kaj bo v tem času z ljubim možem, ki zavoljo službenih zadržkov ni mogel na počitnice. Skrbi ji je delalo namreč vprašanje njegove zvestobe.
Gospod V vskočil sicer ni noben lahkoži-vec ali don Juan, toda mlada žena se je le bala, da bo v njeni odsotnosti iskal prepovedanih sadov. Na zadnje si je izmislila nekaj »genialnega«. Svoje skrbi je izpovedala nekemu prijatelju iz otroških let in ta je pokazal zanje dovolj umevanja. Obljubil je, da bo slamnatega vdovca ostro nadziral in da jo bo o kakšnih morebitnih »dogodkih« takoj obvestil. Zenica je na to svojemu amaterskemu detektivu izročila stanovanjske ključe, dla bi mogel ob vsakem času pogledati, če je g. Vygkočil morda sprejel kakšen nežen obisk. Nato je z mirnim srcem odpotovala na deželo.
G. Vyskočil pa ni kazal prav nobenega
nagnjenja do stranskih skokov, živel Jf vzorno. Ko pa se je nekega večera vendajv le odločil, da pojde ven, 6e je srce zagen©-jaJo mlademu možiu, ki se je bil skril v je» diino shrambo, da bi slamnatega vdovca bolje nadzoroval. Sledil mu je nevidno, ne da bi mogel odkriti kaj sumljivega. Zato se je vrnil 6pet v jedilno shrambo, da bi Sa videl, kako se bo možak vrniL
Vyskočil pa se je vrnil sam — ali bolj« rečemo z volčjim gladom^ ki ga je gnai naravnost v shrambo. Kilo bi opisal njegovo presenečenje, ko je tam zagledal mla« dega moža, ki je Čepel v kotni! Poklical j« policijo, da bi »tatu« prijela. Sledilo je ve5« urno zasliševanje, med katerim je imel mla* d i mož dovolj dela, da je razložil stvar. Naslednji dan 6e je ga. Vvskočila vrnila in je njegove navedbe potrdila. Nato so ga seveda izpustili G. V vskočil pa je vložil tožbo za ločitev svojega zakona in Praga ne ve, da-li bi se vsem tem dogodkom smejala ali pa bd se resno držala.
SOS — mleko se je ski&alo!
Smola glavnega kuharja „Berengarijeu med vožnjo iz Southamptona v New York
Radiotelegrafisti na Atlantskem oceanu so te dni debelo pogledali, ko 6o ujeli nenavaden klic na pomoč: >SQS — naše mle-
Milodari za »kazensko ekspedicijo"
Za japonski imperializem je značilno, da vodi vojno proti Kitajski brez vojne napovedi ln da razglaša doma podjetje za kazensko ekspedicijo. Na tokijskih ulicah pa nabirajo
prostovoljne prispevke za vojaško akcijo
Grace Moore — operirana
Filmska in operna zvezda Grace Moore je morala zavoljo večje operacije v holly-woodsko bolnišn;co, kjer bo ostala bržkone tri tedne. Igralka je hotela pravkar s svojim možem v Evropo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Tokio med vojno
Javno zbiranje prispevkov — Japonski domoljubi v kitajskih restavracijah
T;soči ljudi prihajajo vsak dan v velikih skupinah v svetišča v Toki ju, da bi molili za zmago japonskega orožja na Kitajskem. Vsepovsod pobirajo šolski otroci in rezervisti ter nacionalne organizacije prispevke za obrambni sklad in za vojake na bojišču. Že v prvih dneh tednih, preden so postali spopadi s Kitajci hudi, so na ta način Zbrali 2 milijona jenov za vojno ministrstvo. Dnevniki priobčujejo velikanske ;<z-kaze darovalcev in govorijo s ponosom o revnih otrocih in starcih, o gobavcih in kaznjeneih, o blaznikih in celo o Kitajcih, ki živijo na Japonskem in ki oddajajo svoj oboi.
Gledališča, kinematografi in varieteji so spravili z repertoarja 9koraj vse običajne sentimentalne izdelke ter prinašajo patriotske izdelke. V kinematografih vidiš sikoraj same prizore z japonskimi vojaki, ki odhajajo na Kitajsko ali pa ki so že tam. Radio oddaja skoraj ves dan sama poročila iz Kitajske ali patriotske nagovore. V trgovinah z gramofonskimi ploščami ne prodado skoraj nič več posnetkov z japonskimi in evropskimi šlagerji, ljudje se zanimajo samo za vojne pesmi in korač-
nice.
Zemljevid bojišča japonsko-kitajske vojne na Daljnem vzhodu
Na Ginzi, znameniti tokijski poslovni cesti, stoje dekleta z belim platnom, iglami in rdečimi nitmi ter ustavljajo mimoidoča dekleta ter žene, da bi napravile z iglo in
nitjo šiv v »platno tisoč vbodljajev«. Še vedno vlada namreč stara japonska vraža, da vojakov, ki nos:jo takšen kos platna na prsih, ne zadene nobena sovražna krogla. Na postajah se zbirajo vedno tisoči ljudi. Ves dan se gnetejo na peronih, da bi se poslovili od odhajajočih vojakov.
Presenetljivo je to, da celo v tej atmosferi ni opaziti nobenega posebnega sovraštva proti Kitajski. Premožni Japonc\ ki jim nihče ne more očitati, da bi ne bili dobri patrioti, posečajo kakor prej številne kitajske restorane. Za veliko maso srednjega stanu je klasična kitajska pesem ali kitajska umetnina še vedno najvišji izraz umetnosti. Deset tisoči Kitajcev, ki se preživljajo s krojaštvom ali drugo obrtjo na Japonskem, vsekako ne kažejo, da bi se jim bilo bat; za eksistenco.
Nacionalistični Kitajci bodo razlagali ta pojav, da Japonci ne kažejo sovraštva do Kitajccv kot znak, da te omalovažujejo in da jih ne smatrajo sposobne domovinske ljubezni. Gotovo je, da občuti -povprečen Japonec do Kitajca prej nekaj prez;ra in sočutja, nego sovraštvo. Zeli si, da bi tudi v novi vojni imel proti sebi staro, slabotno in res ne patriotično Kitajsko, če bo nova Kitajska sedaj pokazala resnično domoljubje, voljo do žrtev ;n poguma, tedaj si bo kmalu tudi na Japonskem pridobila spoštovanje.
ko se je skisalo!< Ta znak je prihajal t likega prekomornika >Berengarije<, ki je plul iz Soutbamsptona v New York.
Glavni kuhar plavajočega hotela je bil v nemajhni zadregi, ko je ugotovil, da je vsa zaloga mleka na parniku, ki ja bila preračunana za 1400 potnikov, postala po neki nevihti kisla. Kako naj bi se držal obsežnih jedilnih listov, kako naj bi potnikom serviral zajtrk in popoldansko kavo? Kakor ogenj se je razširila vest o tej smoli med potniki, ki pa niso pokazali nobenega razumevanja in so protestirali, da bi ee morali sedaj brez mleka voziti do New Yorka.
Tedaj se je kapitan odločil za tisti brezžični klic na pomoč. In uspeh je bil hiter in velik. Nič manj nego pet prekomornikov raznih dežel, ki so pluli v bližini >Beren* garije«, je prihitelo na pomoč. Dali so ladji na razpolago 3000 1 mleka in glavni ku» har se je oddahnil.
Univerzni profesorji razbojniki
Ob koncu preteklega meseca je nek* razbojniška tolpa napadla francoski samo* stanski seminar v Peipingu in je ugrabila celo vrsto duhovnov ;n menihov. Sedaj sol razbojniki za te ugrabljence zahtevali od« kupnino pol milijona dolarjev. Odposlan* ci razbojniške tolpe so izjavili, da so njiht voditelji bivši vseučiliški profesorji iz Mam džurije.
A N E K D O T A
O Rembrandtu pripovedujejo, da je priM nekoč k slikarju, ki mu je pokazal grozd, tako dovršeno naslikan na platno, da so priletali k sliki vrabci z napušča, da bi zo» bali zrele jagode.
Slikar je vprašal Rembrandta: >Ali smo re vaša umetnost kaj sličnega?<
Rembrandt je molčal, pristopil, vzsl čo* pič in barvo ter naslikal čez grozd tenčico, ki se je zdela tako naravna, da se ni noben vrabec več približal naslikanemu grozdu.
Osramočeni slikarjev tekmec Je moral priznati, da je poražen.
VSAK DAN ENA
»Nu, vidiš, ženica, končno sem le ubil nadležno mu&co!«	ORic et Rac«),
ZA DAME
VSE KAR NOVEGA PRINAŠA PARIZ, BERLIN IN DUNAJ, V PRIZNANO NAJBOLJŠIH KROJIH IN NAJSOLIDNEJSI IZDELAVI NUDI PO O ASU PRILAGO-DENIH CENAH KONFEKCIJA
PAULIN - LJubljana - Kongresni trg B
ftafad Sabatinit
58
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
Z »dokazi?« široko je zastrmela vanj. Nato je Kavihala ustnice: »Zato si menda tudi pobegnil, ko si slišal, da te hoče kraljica poklicati na odgovor?«
Nekaj trenutkov je stal, kaikor d!a bi ga bila uida-aila po gilavi. »Pobegnil? Kakšna nova bajka je to?«
»Še malo, pa mi porečeš, da nisi nikoli pobegnil in da je tudi ta očitek neosnovam.«
»Tako, torej so mislili, da sem zbežal,« je počasi idejal. Zdaj mu je bilo mahoma vse jasno. Seveda (jo morali takrat ljudje taiko misliti. Glava mu je omahnila na prsi. Kaj je bil storili? Ali je mogel očitati Rozamundi, da je verjela toli uničevalnim dokazom ? Ali jo je mogel še grajati, ker je bila sežgala njegovo pismo, ne da bi ga ocjprla? Videz, <ia je pobegnil, je moral uitrditi v nji prepričanje, ida je morilec.
»Moj Bog,« je zastokal, »moj Bog! Da, kakopak, kaj drugega bi si bila mogla misliti!« je ves strt ssamrmral in s tem izdal, kaj se godi v njegovi duši.
»Nič drugega kakor vso podlo resnico!« Njena okrutnost je pregnala trenutno slaibost in znova iz-podbodla Sakr el Bahrov srd.
»Resnico?« Spat jI je trdo to mimo pogledal v oči. »Da vidiva, ali si zmožna spoznati resnico, kadar stoji pred teboj! Kajti taiko mi luči božje, zdaj boš videla resnico golo in nago, to vem, da se ti bo zdela grozna in nad vsakršno misel ostudna.«
V njegovem glasu in v načinu, kako je govoril, je bilo nekaj oblastnega; nagonsko je začutila, da je pred durmi odkritje.
»Tvoj brat.« je pričel, »je poginil od roke zavrat-nega slabiča, ki sem ga ljubil, ker me je z njim družila sveta dolžnost. TaJkoj po dejanju se je zatekel k meni. Rana, ki jo je bil dobil v boju, je zmagovala njegovo pot. Ali ni bilo čudno, da se ni nihče potrudil in poizvedoval, odlkod je kri na tisti sledi; da se ni nihče zavzel nad tem, da nisem imel jaz nobene rane? Samo plemič Baine in župnik sta vedela, ker sem jih bil prosil, da sta natanko pregledala moje telo. O tem se je sestavil redlen uradni zapisnik. Da sem bil v Penarrowu, bi bil kraljičine biriče s stisnjenimi repovi poslal nazaj v London.«
Rozamundi je nerazločno šinilo po glavi, da je tudi plemič Baine talko govorili in s prisego potrdil svojo izpovedbo. Glas sira Oliverja jo je zdramil iz premišljevanja.
»A pustiva to,« ga je slišala. »Vrnimo se k svoji prelepi zgodbi. Dal sem strahopetcu zavetje in s tem osumil samega sebe, in ker se nisem mogel opravičiti, ne da bi ga izdal, sem molčal. Sum se je izpremenil v gotovost, ko je cel6 nevesta zavrgla mojo prisego in, ne da bi se prepričala, spre-
1 jela najhujše ca čisto resnico ter rasdrfa zaroko. Ogorčenje ee je vzdignilo zoper mena
Dotod sem ti poročal dejstva, zdaj pridejo na vrsto domneve — moji lastni zaključki, a takšni, da jih boš sama priznala enakovredne z resnico. Tista šleva, ki sem ji bil za plašč, je sodila mojo na,turo po svoji lastni; bala se je, da novemu bremenu ne bi bil kos, in trepetala da ne bi pod pritiskom obtožbe privlekel svojih dokazov na dan. Tu je bila tista reč z rano in še nekaj neovrglji-vega, na kar bi se bii mogel opreti. V Malparsu je bila ženska, ki bi jo bili lahko prisilili, da bi bila odprla usta, zakaj med morilcem in tvojim bratom je bilo zaradi te ženske sovraštvo — da, tako klavrna in umazana je bila zadeva, ki je moral Peter Godolphin umreti zaradi nje.«
Prvič mu je segla v besedo: »Mrtvega blatiš ?«
»Brzdaj se!« je vzrojil. »Nikakor ne blatim, le resnico govorim o rajniku, da pride resnica o dveh živih na beli dan. Poslušaj: dovolj dolgo sem čakal in dovolj sem pretrpel, da ti morem to povedati. Tistemu strahopetcu je torej prišlo na misel, da bi mu utegnil postati nevaren. Zato me je sklenil odstraniti. Neko noč so me pobili na tla in zavlekli na ladjo, da bi me spravili v Berberijo in prodali za sužnja. Takšna je resnica o mojem i!z-ginjenju. In morilec, ki sem mu stregel in ga varoval, je še naprej izrabljal mojo odsotnost. Sam Bog ve, ali ga je zapeljalo tudi upanje koristi. Sčasoma je postal moj naslednik v posesti, da, nazadnje ceW naslednik v ljubezni nezvestnice, ki
xoi je bfta nduluj zaročenka	'
Zdaj je planila h svoje otrplostih Mar se upe® trditi, da bi... da bi bil Lionel,..« Ja a&8el& *
glasom, (drhtečim od ogorčenja	i
Iz kota se je začul Lionelov kfllc! »Leže g% hfV Rozamunda! Niti beeedice mu ne verjemi 1«	1
»Saj mu tudi ne verjamem,« je nfcOa to m obe*
mila proč.	.
Val krvi je planil Sator eJ Bahru v temno Hoa
Njegove oči so jo spremljala ko ee je počasi za nekaj korakov odmaknia od njega; nato je molčal stopil k Lionelu, ki je vatrepetal v novem strahu pred njegovim grozečim pogledom. Kakor z jekle-r nim primažem je zgrabil brata za roko: »še nooof bomo zvedeli resnico, pa da jo moram z razbeljenimi kleščami izdrett iz tebe,« je siknil skozi aaba Zavlekel ga je na sredo ploščadi pred Rofisauratula in ga potisnil na kolena : »Najbrfe še nisi sMšai d iznajdjivosti mavrskih mučiteiljev, fantž? Samo na-paličnice poznaš, jeli, in smešno koflo angleškega rablja? To so orodja rile v primeri g sredstvi, tf jih ima Berberija za razvezovanje upornih jezikov.4 Rozamunda je od groze obstala kakor kip, nato je planilo iz nje: »Strahopetec, pes, odpadniška zver!«
Oliver je zapustil bratovo zapestje to ptoenfl 4
rokami Ne meneč se za Rozamundo, je zr! na LAo» nela, ki se je zvijal pred njim na tleh: »Kaj menifi, če bi ti dejali gorečo svečo na prste? Ali bi rt ti za začetek bolje prilegle zapestnice iz žarečega iV leza?«	j-]
MAKSIMALNI KOMFORT!
Da združi vse manipulacije modernega sprejemnika. t f to je največja naloga »monogumba«. Ta avtomatizira manipulacijo, vodi skrb o ravnotežju in daje komfort radioprejemu. Preskusite pri svojem radio-trgovcu »monogumb«, Vi se morate z njim spoznati!

CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par ta beseda, Din 3.— davka za vsak oglaa to enkratno pri-•tojblno Dan 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«-» Dopisi to ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5*— za Šifro aH dajanja naslovov. Najmanjši »nesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din S.— davka ca vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanja Baslovcrr. Najmanj« znesek za enkratne objava oglasa Dia 17-—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« flS« 1 m „
odgovor, priložite UMI J« ▼ CTamKatl
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročfia,
oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem s naročilom, aH pa po poštni položnici na Čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam Še manipulacijska
pristojbina Din 5.—k
Vsa naročila in vprašanja, f&oča m malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek wJtstraMv Linbljanae
Srceaa 1 Din lavek i Din.
šifro alt lajanje aaelova C Din. Najmanjši znesek 17 Din.
HALO, HALO
V gostilni pri PANJU, Vegova ul. 10 se toči fini sladki vinski mošt ln se pečejo fine domače krvavice in pečenice. Pridite in prepričajte se. Polno zabave in sme ha. — Se priporoča in Vas vabi — TONE HUč.
223&>48
Ali Vam je
kaj znano?
o stari priznani gostilni Lovšetovn v Snebrjih. Tam ee bo v nedeljo 12. tm. popoldne vršila otvoritev novih g"«tiln. prostorov. Za postrežbo ples in zabavo bo veetsnnsko preskrbljeno. L še Franc gostilničar.
2348648
*t rmvrmn
Sesala | Din. itoTek t Otn. lit H tre Ul lajanje aaaiova I Dia. JJaJttan]« ineaek 17 Din.
Dve frizerki
dobri delavki, ieče 7.a takoj »alon »\ A«, Gradišče 4.
32519-1
Gospodično
fiSčem, veščo nemščine, ne mlajšo od 30 let, /a svoja dva sina. Ponudbe s sliko pod »Perfektna* Oa ogl. odd. Jutra.
21992-1
Sobarico
sprejmemo za stalno zapo-
slitev k boljši rodbini, — zmožno šivanja in likanja. Pojasnila daje Aloma Com-pany d. i o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1.
283944
Natakarica
ee sprejme v buffet na račun. Potrebno 3000 Din za prevzem blag«. Glavan Marija, Mivka 27 Ljubljana.
234734
Pomočnico
za trgov. meš. blag. zmožno kavcije .16.000 ali kom-panjona s 05.000 Din iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
02481-1
Kamnoseka
k< je vešč tudi v umetnem kamnu sprejmem F. Bačnik, kamnoseštvo Ljubljana — Moste.
23479-1
Mlajše dekle
spretna in torbarski vajenec se sprejme. Bergelj, Glinska ul. 15.
02471-1
Več prvovrstnih mizar, pomočnikov
sprejmemo. Plača 4—6 Din na uro. Tvrdka Bot, Franc Kregar & Ca., Vižmarje 87.
32536-4.
Logarja
oženjenega, brez otnok vajenega konj, iščem. Ponudbe pod šifro »Logar 120« na ogl. odd. Jutra.
22467-1
G. Th. Kothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine

105
Seveda bežim spet nazaj, venkaj iz mesta. A tudi zdaj mi je redar kmalu spet za petami, in ko ne vem več kod ne kam, splezam hitro na drevo. »Tu gor ne bo mogel za menoj s svojim velikim trebuhom!« si mislim. Uganil sem. Redar se ob vznožju drevesa ustavi in me pozove, naj pridem doL
Šoferja
ižčem, ki bi bil soudeležen pri podjetju. Potrebno Din 30.oc>0. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in siguren*.
2251:4
Služkinjo
sprejmem, 15—18 let staro, zanesljivo, snažno. Christof, Povšetova 4a Kodeljevo.
233334
Frizersko
pomočnico
dobro verzi ran o ▼ vseh delih, posebno friziranju, ter prikupljivo, iščem. Na stop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«.
21800-1 Postrežnico
pridno, pošteno za nekaj dni tedensko, išče boljša dvočlanska obitelj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«.
22528-1
Zdravo dekle
pošteno, sprejmem k dvem osebam za vsa dela. Plača 150 Din. Nastop 15. septembra. Ponudbe do 12. septembra na naslov: Ko-lar, učitelj, Marenberg.
22496-1
Krojaškega
pomočnika
za velike komade sprejmem v stalno službo. Joško Ga-beršek, krojač, Griže pri Celju.	22577-1
Perfektno
natakarico
istočasno plačilna, simpatično, mlajšo moč, zmožno nemščine, sprejmem v boljšo gostilno. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Fino delo«.
22575-1
Pekovskega
pomočnika
sprejmem za skupno delo,
biti mora dober delavec. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko — »Kavcija 2000«.
22574-1
Steklarski
pomočnik
dobi delo. — Ponudbe na Ivan Kovačič, steklarna — Maribor.	22570-1
Absolvent
z malo maturo Ln s trgovskim učnim tečajem želi primerne zaposlitve v kaki »Trgovski hiši« ali pisarni gre tudi dva meseca brezplačno je priden in strogo pošten. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra pod »Začetnik 50*.
23138-2
Objava
Gospa srednjih let, lepe vrednost ln gotovine 10 tisoč din zaradi družin skih. razmer iščem stalno mesto k dobrim ljudem, najraje k vdovi. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Življenje*.
22457-3
Pekovski
poslovodja
samski z dolgoletno prakso išče službo, eventuelno vzame tudi pekarno v na jem. Ponudbe na Ju rak Martin, Rakek.
21272-3
Pekovski pomočnik
ki bi raznašal tudi kruh, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delaven«.	22530-2
Brivski pomočnik
prvovrstna moč, bubi-štu-
cer, nekadilec, želi preme-niti službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služba v Ljubljani«.
23540-2
Brivski pomočnik
dober in soliden delavec, išče službe, star 25 let. Nastop po dogovoru. Govorim tudi nemško. Stie-pan Bačič, brivski pomočnik, Split, Zvonimirova 10.	22567-2
/saka beseda 08 oar, te-rek I On. Šifro «fi a 1an)» naslov* B Din; mj manfS cneseV iS Otn.
Mesto hišnika
išče poročen »idar takoj ali za pozneje. Ponudbe na ogl. oddl. Jutra pod »Priden in pošten 808«
23172-3
Diplomirana
filozofka
sprejema v skupinah ali posamič dečke in deklice, 1» osnovne šole za pouk v francoščini in jih tako pripravlja za gimnazijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Potniki
Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta šifro «11 dajanj« oaalova S Din. tr*!m*ijil sae*ek 17 D!n.
Dobro vpeljan
zastopnik
potnik v Zasavju, prevzame zastopstvo v špecerijski, galanterijski ali podobni bran-ži. Poseduje potniški avto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soliden zastopnik«.	22501-5
Zastopnika
sprejmem za prodajo radio aparatov. Trgovce sprejmemo aa krajevne zastopnike. Banja! Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.
231S4h5
Valenci(he)
tSe»eda 1 Din la»et ti Uut U šifro »It 1«)*/>>» »Mlnr« 9 (Mu. VaJmanJB ntMek 19 Din.
Trgovino kakršnekoli stroke
se želi izučiti, proti plačilu absolventka trg. šole. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Kjerkoli*.
23478-14
Vajenca
v trg. z meš. blagom, sprejme takoj Vidmar Ivan, Brežice.
22346-44
Vajenca(-ko)
za Kpecerijo in delikateso, z 3—3 razredi srednje šole
sprejmem i.z Ljubljane ali okolice. R. Mlakar, Jerne-jeva cesta 35.
02541-14
Vajenca
za trgovino mešanega blaga v Ljubljani, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22*39-44
Beseda 1 Dtn. davek 9 Din u Stfro aH tajanje oatl«r»
S Din. Najmanjil «n<«ek 17 Din.
Klavir, francoščino
m nemščino
privatno odrasle mladino. Aneta strokovno diplo ■ Večletna učna Prijave dnevno 17; — Tržaška
poučuje in šolsko Potočnik, mirana. -praksa. -od 10 -cesta l/I.
22532-4
Prodam
Beseda 1 Dtn davek 8 Dtn za Šifro ali lajanje oaal«r* 5 Din. Kajmaojil ueMk 17 Din.
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen prodam. Verovškova 36.
23J82-6
Original Lutz
sistem peči
dobavlja ln obzidava — Tone Kovče, Ljubljana. Tyrševa 47.
22114 <
Več kg starih
poštnih nakaznic
iz 1. l!P80. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33507-6
Rute
za narodno nošo in nekaj starinskih in modernih slik, ročno delo, poceni prodam. Streliška ul. 33/1.
23184-fl
Beseda 1 Din. davek 8 Din ia Šifro »11 lajanje naslov« & Din. Najmanjši tnesek 17 Dm.
Kislo zelje,
repo, sarmo
prvovrstno po konkurenčni ceni vsako množino dobavlja Horaan, Sv. Petra c. 81, Ljubljana, telefon 35-39.	263-33
Pohištvo
Beseda l Dld lavek 3 Du>. u šifro tO lajanje oaalovs 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din.
Spalnice
iz jesenove korenine zelo poceni ima na zalogi Berlič Rok pohištvo, Zapuže — St, Vid. Tramvajska postaja »Slepi Janez«.
22485-12
Glasbila
Besola t Dui da^ek 3 Dib. u šifro ali lajanje naslov« 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Celo knjižno
omaro raznih not
in klavir, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 22506-2G
GLASBILA
VIOLINE-šolske 68.-GITARE . . . 120.-MANDOLINE 80.-
H4RMONIKE
slovitih znamk
IZREDNO POCENI !
MODIC
Pasaža Nebotičnika □□□□□□□□□□□□□□
Dvoje lepih telet
(bikec in teličica) monta-fonske pasme cca 6 tednov stara naprodaj. Vprašati hotel Slon, Ljubljana.
2255<?-fi
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, boks. suha drva
L Pogačnik
BOHORIČEVA 6, Telef. 20-59
Beeeda 1 Din. davek 8 Dia "» Šifro U] dajanje oaelova 5 Din. Najmtnjšl tneeek 17 Dtn.
Novofundlance
z rodovn. ,7 tednov stare, krasne, zlasti en povsem enak par (pes in psica) sijajne za rejo, proda Drve-nik, Ptuj, Aškerčeva 10.
22477-27
Psički špici
naprodaj. Glince, Cesta 0, št. 81.
22499-27
Psica
bel pi.nč, k" sliši na im« »Lili«, se je izgubila v bližini Jezerskega. Ima zagrebško pnsjo znamko. Obvestilo nasloviti na Kasino, Jezersko. Vi&oka nagrada!
£3591-27
tttmeila | dld lav«k t l»u u šifro aH lajanje naslov* 5 Din. Najm»njil cneeek 17 Din.
Fini čevlj.
levo-roč. stroj
malo rabljen radi bolezni prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
2249'! -29
»Singer«, »Pfaff«
skoraj nove pogrezljive poceni kupite pri »Promet«. (Nasproti križanske cerkve.)	22527-29
Bearda 1 l>ui davek 3 Din ta Šifro »11 lajanje oa«lov» 5 Din. NaJm«njSl tneeefc 17 Din.
DKW motocikle
tma v zalogi Motor Im port. dr. z o. z. Ljub ljana, Tyrševa o. 35.
21771 10
Rabljene
avtomobile
Opel Kabriolet, model 1935, mala Peugeot Umu zna, Chevrolet dvosedež ni, Fiat 521 šestsedežnl odprt, Packard limuzina ln več drugih po llkvl dacijsklh cenah ln ugod nih pogojih proda DKW zastopstvo J. L o v š e. LJubljana, Tyrševa cesta 35.
222S010
Motorje
generatorje preklopne table in števce kupim. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor 878«.
22344-10
DKW Cabriolet
malo rabljen, kupim. Ponudbe pod »Cabriolet« na podr. Jutra, Maribor.
22412-10
Motor 350 OHV
v dobrem stanju, prodam takoj po nizki ceni. Lipar, Cerklje pri Kranju.
3350540
Kupim Ford avto
osebni ali tovorni 4 cil.,
1928 dalje v vsakem stanju, potrebujem tudi glavo. Najnižje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ford«.
22313-10
Vsled odpotovanja
prodam motor BSA s prikolico za 6S00 Din. Vprašati Tavč.ifjeva ul. št. 3. III., desno.
22555-10
B-seia 1 Din. davek 9 Dta ta šifro %lt lajanje oa»l«»a i Din. Naimanj&l tneeak 17 Din.
Po znižanih cenah
prodajamo prvovrstna kolesa »Torpedo«, »Diirluipp« itd. Banjai. Ljubljana, Miklošičeva 90,
02483-11
Žensko kolo
prodam radi odpotovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23518-11
Kupim
Beeeda 1 Dtn. davek 8 Din u šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanj&l aneeek 17 Din.
Kostanjev
taninskl les
in drva za kurjavo, vsako množino kupujem skoai vse leto. Drago HadJ, Novome-sto.	21872-7
Jezice
vagonske pošiljke, kupim. Drago Hadl, Novomesto.
2187145
ragocenosti
m
Beseda 1 Din. davek 8 Dtn, za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneaek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupn> P* aajvtt£k eeoab
CERNE - juvelir
LJubljana. Wollova Bil ca L
12«
K
Beseda 1 Din. davek 8 Din. ut šifro aH dajanje na.-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pretipkujem
in kopiram ter fovršujem P re črto val na in prepisovalna dela (ev. tudi razmnoževanje) Eolidno po zmernih cenah. Leo Kovačič, Ljubljana, Za Gradom .11.
£3494
Iščem tiskarno
podjetje ali zavod, kateri namerava ustanoviti knjigoveznico. Razpolagam • potrebnimi stroji. Dopise prosim na og!. odd. Jutra pod »Večletno znanje«.
22552-30
■Ki^pitat,
tieeeas l Din. davek t Din. u Silno ali lajanje oaaUrv* 3 Din. Najmanjši tneaek 17 Oa.
Hranilne knjižice
vrednostno naplrjo vnovčuje po najbolji' »em Is takojšnjemu izplafilu. izposluje vse bančne, denarne, kreditne m olagovne poale najkiL'Dtoeje
Alojzij Planinšek
trg. ag. bančnih poslov,
Ljubljana, Beethovnova uL 14/1., telelon 35-10.
39-16
Hranilne vloge
kupite aH prodaste potom moje pisarne najboljše
RUDOLF ZORE
Ljnbljaoa, Gledališka 12.
Telefon 38-10.
22566-16
Brezplačno
lepo enosob. ali polovična cena za dvosob. stanovanje v Zg. Šiški, oddam onemu, kdo mi posodi 20.000 Din potrebno za popolno dograditev hiše. Posojilo absolutno varno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23488-16
Knjižico Kmetske
ljubljanske ca 100.000, kupim. Plačam celo vlogo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zadostno jamstvo«.	22535-16
Družabnika
tihega ali sodelujočega iščem Za trgovino na najboljši točki Ljubljane. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kapital 80.000«.
Uii6rl4
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Svetlo delavnico
velikoeti 8 X 6 m, dam v
najem 1. oktobra. Mlekarska. zadruga, Maistrova 10.
eeea44J1
Pekarno
na prometnem kraju, vzamem v najem. Le resne in detailne ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »■Dober promet, kjer dobite tudi naslov.
25497-17
Kmetski
valjčni mlin
na prometnem kraju, vzamem takoj v najem ali tretjino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2250&47
Enodružinsko
hišo z vrtom
vzamem v najem za november. Prednost imajo ob tramvajski liniji. Ponudbe na J. Strnad Ljubljana, Narodna tiskarna.
J3-17
Lokali
Beteda 1 Din, davek 8 Din, za Šifro ali lajanje naslova S Din. Najmanjši sneaek 17 Din.
V Trbovljah
oddam lokal s stanova njem s 1. oktobrom na prometni točki v najem Kari Kozina, Trbovlje.
21865-19
Hišo	i
ozlr. vilo, parcelo, tm
govino, gostilno, pose«*, vo, prodate aH kupit* najugodneje potom po* sredovalne pisarn« -4 P. PBISTAVEC, L J ubij«* na, Erjavčeva e. 4a, to* lelon 23—81. _ «<Maj
Hiša
1 vpeljano trgov'oo, • ■
inventarjem, vrtom, aado* noen kom, njivo, pekarijou na prometnem kraju, radi smrti naprodaj. Naslov < vseh poslovalnicah Jutra.
219064*
Parcele
naprodaj po nizki ceni.
pri & 2257J-20'
Sp. Radvanje 35, pri riboru.
Nova hiša
F
ka
Vojmku, enostanovanjsl za upokojenca ali malega obrtnika poceni naprodaj. Vprašati trgovina Hohnje* Vojnik pri Celju.
22576-20
Vila v Mariboru
z dvema modernima sta* novanjima, kopalnica etc. in lepim vrtom takoj m> prodaj. Ponudbe na pod*. Jutra, Maribor pod »Ma« ribor 100«.
12571-?»
Hiša
enodružinska, velik Trt, ift
dustrijski, obljudeni kraj Maribora Din 28.000. Informacije : Pobrežje, G o« sposvetska 56, Maribor.
22568-2®
Stanovanj?
Beseda 1 Din davok 8 Dia, u Sifno aH dajanje uiloik t Din. Najmanjši caeaek 17 Dia.
Trisobno stanovanje
parketirano % vsem* pritt-kline mi, oddam novembra« Ogled od 3.-5. are. Žitni-kova 5, Cesta r Rožno dolino.
«1737-31
Beeeda 1 Dia. davek < Dtn ta litre ali lajanje naaUva 5 Din. Najmanj!! tnaaek 17 Din.
V Kranju *
prodam vilo v ICokr-škem predmestju 5 ln tam v bližini še 2 stavbni parceli, skupaj za din 470.000. Informacije daje notarska pisarna Sevnica ob Savi ln je priložiti znamko aa 3 dinarja.
82008-20
Enosob. stanovanje
takoj ali u potne je oddam.
Vprašati: Dolenjska ce«t» 60. Žitnik.
aaooai
Podstrešno
stanovanje
oddam ▼ LJubljani. Franko-paneka nI. 27 za Din 3<S8.
23544-31
Štirisob. komf.
stanovanje
1 verando *n vrtom odda« takoj ugodno. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
SMMt
Enosob. stanovanje
g Vnhinjo !b shrambo, oddam v Lepodvoreki 8. — Vprašati pri hišniku.
flMMl
Štirisobno
stanovanje
lepo t kopalnic« ki vrtom oddam takoj. — jegličeva 7.4.	U558-U
»JUTRO« Si. 209
— 10
Sreda, g. IX. 1937.
m ze imate
električno čudo
razveseljivo cenena kuha peka, dušenje, pripravljanje močnatih jedi, sterilizirale, praženje pa tudi peka na rešetki in ražnju, razen tega pa praktično uporabno za higijenično segrevanje prostorov prijetno
T	* c™ * i!jfi0!eu°b!evanje- - Nikjer ne naJ'dete kaJ boljšega, bolj praktičnega, mnogostranskega ln cenenega. _ Posetite nas na ljubljanskem velesejmu v paviljonu H, koia 321, NIKOLAJ
J. SEEWANN « SIN. Elektrotehnična tovarna in gradnja aparatov — Graz. Prodajno skladišče za Jugoslavijo: SLAWITSCH & HELLEB, oddelek Seewann, PTUJ — JUGOSLAVIJA.
Samsko stanovan
• kopalnico, odda. zavarovalnica »Dunav« v svoji palači as Aleksandrovi c. In farmacije istot&m v družbeni pisarni.
02579-21
Dvosob. stanovanje
»o-lnčno, oddamo za oktober. Pojasnila Štrukelj, Stari trg 9/1.
22542-31
Dvosob. stanovanje
« pritiklinami, eddam stranki odrasl:h oseb. Postojn eka ul. 17.
23380-21
Enosobno podpritl. stanovanje
solnčno z veemi pritiklina mi se odda za prvi oktober. Naslov v vseh poslovaln! cah Jutra.
22480-21
Trisobno stanovanje
oddam za takoj. Sv. Jakoba trg 8.	23492-31
E5S5Z2323
Besed* 1 Din, davek 8 Din ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSl me*e£ 17 Dia.
Separirano sobo
v centru m »sta poceni od dam tudi za dva. M. Krivec Jlestnd trg 24-11.
23489-33
Opremljeno sobo
veliko za dve do tri osebe in praz.no kuhinjo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23476-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, perketirano s posebnim vhodom, oddam boljši solidni o»ebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22521-23
2 sostanovalca
sprejmem. Kladezna ul. 5.
21 SOS 23
Lepo solnčno sobo
e posebnim vhodom, z uporabo kopalnice, oddam z vso oskrbo gospodu ali sostanovalcu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22514-23
Sobico
prazno, poseben vhod, oddam takoj za 130 Din mesečno. Mestni trg 14II., — Ciglič.	212517-23
Sostanovalko
solidno gospodično, sprejmem po nizki ceni. Janševa ul. 15. Bežigrad.
22531-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom oddam z uporabo kopalnice, eventuelno z vso oskrbo, poceni oddam. Zvonarska ul. 11, pritličje.
22534-23 Prazno sobo
lepo, veliko, v I. nadstrop-s souporabo k.jpalnice. oddam ln 2 lepi opremljeni sobi. Levčeva lil, Pot v Rožno dolino.
22547-23
Sobico
v bližini srednje tehn. Sole oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23545-23
Sobico
2 dobro domačo hrano in vso oskrbo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	22553-23
Dijaške sobe
UoBoOa i LUn, daven a uu»
u SUpo alt (lajanje oaslova 5 Din. Najmanj« tne«ei 17 Dia.
2 dijaka
nižjih razredov srednje šole sprejmem v popol no oskrbo, v neposredni bližini Tehn. srednje šo le ln L realne gimnazije Soba separirana, velika, mirna ln svetla; dobra meščanska hrana. Na željo nemška kon verza clja. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
22125-22
2 nižješolca
sprejmme. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22455-23
Dva dijaka
nižješolca li boljše rodbine sprejmem na dobro hrano ter zračno in solnčno stanovanje v centru mesta. Cena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Na slov v vseb posloval. Jutra.
19512-22
Za šolarje
obleke, periloi Hubertus plašče | itd. Dober nakup.
PRESKER,
Sv. Petra c. 14
V lepo stanovanje
s prvovrstno o?krbo, sprejme uradn. vdova 2 dijaka ali dijakinji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23523-22
Dijaka
sprejmem po ug-odm; ceni v lepo, čisto sobo, prvovstno hrano in strogo nadzorstvo. Miklošičeva lo/IV desno.
22496-22
2—3 dijake
sprejmem v vso oskrbo na Gosposvetski cesti 10-IH. — Naslov pri hišnici.
23508-22
Opremljen kabinet
ali sobo išče dijak v bližini tehn. srednje šolt Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Navedba cene«.
20509-22
Profesorska
rodbina
sprejme dijaka na stanova nje in hrano. Pomoč -rt učenju. Cena zmerna. Cankarjevo nabrežje SPI., desno.	22516-22
Dijaka(-injo)
sprejme učitelj v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. — Skrbpo nadzorstvo. Center, klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22550-22
Klavirje,
vijoline,
kitare, Hohner harmonike, strune in vse glasbene potrebščine kupite poceni pri
B. Warbinek,
DOM GLASBE, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4.
Celuloidne ščite za vrata
Dijaka
boljše rodbine sprejmem v odlično oskrbo v bližini trg. akademije ozir. realke. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju, nemška konverzacija, klavir. Rimska cesta 18.-I., levo.
22533-2
Čedne sobice
(Kodelj evo) z najboljšo oskrbo, zelo poceni, oddam dijakom ali solidnim gospodom. Naslov: Rod-' ina Čepinova, Ljubljana, Kodeljevo, Klunova 7. — Zgoraj.
22150-22
2 dijaka
vzamem na stanovanje. Stari trg 24, II. levo.
22529-22
2 prazni sobi
s souporabo kopalnice od-dt s 1. oktobrom inž. M. Sever, Gruberjevo n. 14.-1.	22578-23
2 sobi
s kopalnico in vsem kon-fortom, meblirane ali prazne oddam za takoj mirni stranki. — Naslov: Mišičeva cesta 4.
22538-23
Sobno opravo
lepo, novo, zelo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22557-23
Lepo sobo
opremljeno, s posebnim vhodom. fcopalitfeo li vso oskrbo. oddam za dve osebi. — Naslov v vssh poslovalnicah Jutra.
02910-23
Sobe išče
Beseda 1 Din. davek 8 Din. ca Sifno ali dajanje naslova I Din. ITnjmanJSI tneaek 17 Dia.
Opremljeno sobo
»olnčno, za stalno ižče bivša poštna uradnica za takoj «11 15. septembra pr) mirni stranki, ne predaleč, po zmerni ceni. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Suha ia snažna soba«.
Prazno sobo
ali dve, iščem za krojažtvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«.
' Dva dijaka
sprejmem na stanovanje z ali brez zajtrka po Din 130, z lastno posteljnino Din 100 mesečno. Stari trg 26/111.
22546-22
Dijaka
sprejmem kot sostanovalca k dijaku nižješolcu v popolno oskrbo. Do bežigrajske gimnazije 4 minute. Na slov v vseh poslov«ln:cah Jutra.	23543-23
naročajte pri
FR. ZRNEC
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
O $ KI
ki trpite za seksualno neurastenijo,
impotenco
oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite
OKASA
50 tablet Din 110 100 tablet Din 220 300 tablet Din 560 Dobiva se v vsaki lekarni.
LEKARNA
|Mr. Rozman
I Beograd, Terazije 5
Dijaka
sprejmem v zelo dobro o-skrbo v neposredni bližini realke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22554-22
Dobro stanovanje
in hrano
za 2 dijakinji nižjih razredov. Bernot, Maribor, Maistrova ul. 17/11.
22569-22
Prazno sobo
v okolišu kolodvor-Beži-grad s popolno oskrbo išče višješolec. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gimnazijec«.	22565-22
Dva dijaka(-inji)
s trgmvske akademije aH srednje šole, 10 min. oddaljene sprejmem v veliko snažno in zračno sobo, souporaba kopalnice, lep vrt, z vso oskrbo ali brez, m boljše hiše. — Levčeva 11, Pot v Božno dolino (čez prelaz).	82548-22
Nižješolki
sprejme boljša družina v popolno oskrbo. Center mesta, novooprem-IJena soba, kopalnica, skrbno nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20381-22
Dijaka
sprejmem na stanovanje. — Cerkvena ul. 10, H. nad.
m^iiiik^im
Vsaka bes. da S IX n; davek 3 Din, ta lajanje naslova b Din; najmanjši znesek 20 Dia.
Gospodična
visoka, z nekaj gotovi ne bi se poročila z in teligentom 35 do 43 let s sigurno eksistenco. — Lahko tudi vdovec z 1 otrokom. Kdor želi Ime ti dobro ženico, naj pi še pod »Srečen zakon« na ogl. odd. Jutra. Ano nimno v koš.
22093 25
23-letna gospodična
Šivilja, zdrava želi znanja t starejšim gospodom. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Dom«.
22157-25
Informacije
Poziv!
Pozivam svojo ženo Štefanijo, da se v roku štirih dni vrne k meni radi podaljšanja zakonske skupnosti. Po preteku tega roka bom vložil tožbo za ločitev zakona. Dolgov, ki bi jih napravila na moje ime ne priznam. Holz Franjo, narednik, Maribor 12572-31
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
»•Mesto poljubne „X-e" — Gupufrele ^fljfCšC^
Beseda 1 Din, JaveK 3 Dm ia šifro aH dajanje uaslova 5 Din. Najmanjši mesek 17 Din.
Izgubljeno
Besola 1 ULU lave* o U:l> za šifro ali dajanje oaslova 6 Din. NajmanjSl taesek 17 Din.
Damska zlata ura
z zlato zapestnico »e je tz-[ gabila od Petrička na Alek-| sandrovi cest' po Tyrševi do artilerijske vojašnice. Najditelja prosim da jo proti nagradi odda na ogl. oddel Jutra.	23470-23
Črn damski
klobuček
žametov, se je v soboto zvečer izgubil od Tavčarjeve ulice do Vošniakove. Prosim poštenega najditelja naj ga odda na ogl. odd. (utra.	22537-28
Pozabljen je bil
na glavni pošti geog. ntlas. Pošten najditelj naj ga od-I da v ogl. odd. Jutra proti primerni nagradi.
OK 28
Črn tričetrt.
svilen pl?šč
(Paleto) sem izgubila v Rožni dolini Pošten najditelj naj ga odda prot! nagradi: Rožna dolina, Cesta X 27.
234S7 38
Vsem obiskovalcem velesejma
se priporoča restavracija TONE H U Č, paviljon Grajska klet, vese-lični prostor. Toči se novi sladki vinski mošt, priznano izborni dolenjski cviček in fini štajerski rizling, pivo, žganje, likerji itd. — Izborna domača kuhinja, na razpolago vedno razna gorka in mrzla jedila. Posebna špecijaliteta vsak dan sveže domače krvavice in pe-čenice. Se toplo priporoča in Vas vabi
TONE HUC.
Tkalskega mojstra
ki je delal v* Jaquard tkalnicah umetne svile, veščega desinatorja in tehničnega kalkulanta ter dobrega poznavalca strojev išče industrijsko podjetje na deželi. Samo prvovrstne moči naj pošljejo obširne ponudbe z opisom strokovnega šolanja, dosedanje prakse ter pogojev na »Sedmo silo«, Beograd, Poenkareova 21.
I. beograjski sejem
od 11. do 21. septembra
S prvim svojim zamahom je postal Beograjski sejem veliko mednarodno tržišče
V Vašem interesu je, da ne izostanete
50% popusta na vseh jugoslovenskih železnicah in parobrodih.
Diplomiran šumar
z višjim državnim izpitom, večletno prakso v revirni in upravni službi, v kmetijstvu in na žagi,
dober TAKSATOR in GEODET,
želi menjati službo. Cenj. ponudbe pod »Napredovanje« na oglasni oddelek »Jutra«.
Standard mojstra sprejmemo
j ki pozna vse sisteme strojev in to »Invicible«, »Bartonia«, Schubert ] & Salzer«, »P.G.H.«, »Doppelzylinder« in levoročne stroje, ki je kot samostojen mojster popolnoma izurjen v delih in v manipulaciji in njih postrežbi. Samo resne moči pridejo v poštev. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na »Propaganda« d. d. prej Jug Rudolf Mosse a. d. Beograd, Terazije 11, poštni pretinac 409 pod »781«.
Prispeli so radio aparati nove tipe!
Ingelen - Blaupunkt -j Sachsenwerk
UGODNI PLAČILNI POGOJI !
Samoprodaja izključno le pri:
»Tehnik" Josip Banjai,
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 20. Razstava na velesejmu: I. — 700.
S J". .1727^3?
Lepe grudi...
40 letne izkušnje znamenitih specialitet Schroder -Schenke Vam jamčijo za odlične in zanesljive uspehe.
Razvijanje grudi — Okrepljenje grudi — Intimna higijena žene — Zaščitna
sredstva — Stezniki in pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE! Parfumerija in kozmetika »OMNIA«t
oddelek 1/3 Zagreb, Gunduličeva ulica 8, polukat
TELEFON 97-67
Otro6k) vckIOM oa j novejših modelov
Dvofcoleaa. motor J L uiolklji
•Ivami »troji OogndJliJ
Po zelo nizki ceni! Ceniki r ran ko!
»TRIBUNA« P. BATJEL, LJUBLJANA KarlovSka cesta 4, Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 2<L
Novost za Ljubljano?
Konec septembra otvorimo novo modno manufakturno trgovino
LONČAR - RAŠKA - STARE
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica POČAKAJTE Z NAKUPOM, DA SE SAMI PREPRIČATE i
| Krasne potovalne
in toaletne torbice
kovčege, aktovke, specialne listnice (lastni osnutki), denarnice, manikire, necceserie, rokavice, kupite res po ceni in najbolje pri:
I D. OSTROŽNIK — PASAŽA Nebotičnika, razstavljeno: Velesejem, paviljon H 329-31.
Rabi SOENNECKEN POLNILNO PERO, pa Ti pisanje UŽITEK BO!
Zastopstvo:
Soeiuieckenovih poln,lnil,
peres
Iv. Bonač
trgovina s pisarniškimi, šolskimi ln tehničnimi potrebščinami
LJUBLJANA
Ugodno naprodaj!
Novo zidano posestvo s 5 stanovanji, velikim dvoriščem in zelenjadnim vrtom. — Vel. Čolnarska ul. 15/1. nad. — Natančnejša pojasnila: pri »nakupu in prodaji vreč«. GREBENC ALOJZ, Tyrševa c. 36.
»DURLIN« emajf
kralj lakov, dobite ga v vseh barvah. Krije z enkratno prevleko, suši popolnoma v 6 urah in je trajen. Zahtevajte prospekte pri
BARVE-LAKI
HAFNER RUDOLF, Ljubljana, Miklošičeva c. 36 in Celovška c. 61. Tel. 35—65. 6235
Jutro v naročnik je zavarovan za 10.000 dinarjev.
fa*WkTžu
/Jiste brez. {Jarslvo/
T? o usod c/o biuafe
O L LA
6 U M . . »
znamHo Vašega zaupanja
HIŠA!
IIHHIIIHIIIIIIIIIillHlllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
poleg lepo gospodarsko poslopje, s staro dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom in trafiko, letni promet DIN 190.000.— v lepem kraju Gorenjske, deset minut od železniške postaje ugodno na prodaj. Ozira se samo na resne reflektante z gotovino. Lepa prilika za vsakogar. — Cenj. dopise odnosno ponudbe nasloviti pod »PLAČAM TAKOJ« na oglasni oddelek »Jutra«.
Umrla nam je po kratki mukepolni bolezni naša ljubljena hčerka, sestra, tetka in svakinja, gospodična
LJUDMILA ZURLINI
POSESTNICA V DIVAČI
Pokopali jo bomo na farnem pokopališču v DivačL Divača-Ljubljana, 7. septembra 1937.
žalujoče rodbine: ZURLINI, PAULINA, MLAKAR
Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ačinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je ne-| omejen. Časopis pride v vsako bito In govori | dnevno desettisočem Mtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevnika Je najuspešnejša | investicija, Id prinese j k o r I a t trgovca In kupcu.
illllllMIIIIIIIIIIIMIllIltllllllllllllllllllllllilllilllllUlIlllli
NSERIRAJ V M JUTRU"!
f
Umrl je naš ljubljeni mož, oče, ded in praded, gospod
Jernej Izlaker
BIVŠI GOSTILNIČAR IN POSESTNIK
star 83 let
Pogreb blagega pokojnika se vrši danes 8. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti.
Trbovlje, dne 6. septembra 1937.
ŽALUJOČI OSTALL
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi i I^ubljanl.