1953 in -crajf List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo; TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. -štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širofkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Vztrajajmo še odločnejše v zahtevi za rešitev ROSENBERGOVIH! »BNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 224 TRST -SOBOTA, 14. FEBRUARJA 1953. CENA 20 LIR UVI iar-Z Slov pisat- POLICIJA ZAHTEVA PODATKE O VODITELJIH KP fe bomo dopuščali oživljanja tarili fašističnih zakonov ‘ojeh bitk I jel Nečuveno sklicevanje na fašistični zakon iz leta 1931 - Zakon je ukinjen celo v Italijanski republiki - Grobo omejevanje osnovnih svoboščin in pravic državljanov L'J ! reditvam države». Očiv.idno gne t-' rej za -po.-itični ukrep-fašis-tičnega režima proti državljanom. S tem je jasno dokazano, da je lašistični režim izdal ta ukrep v cilju, da se z nadvse resnimi merami in v nasprotju s kakršno ko.lt ustavo, zavaruje pred poskusi državljanov, da si ponovno pridobijo , javne svoboščine, ki jim jih je. odvzel z dolgo vrsto nasilstev. Kako se je mogoče danes, osem let po stretju fašizma, sklicevati na takšen zakon? Mogoče bi kdo hotel oporekati, da je to zakon, ki je obstajal tu pred 8. septembrom 1943 in da zato mora biti tudi uporabljen. Res je tudi, da ________,_____________ . proglas št. 1 anglo-ameriškega '• sPustitev združenj, ki vršijo 1 poveljstva določa to načelo, 0b/°vanje proti političnim u- j toda istotako je r,es, da nato ni avnHcr— --------- ................................ golt Do °i se nemogoče in vendar fes. Po osmih letih, odkar °il fašizem uničen pod u-. c‘i sil zmagovite osvobodil-rnf v°jne, ki so vsilile svoja i - 2.'ela svobode raznim usta-a smo priča zahtevi polica k h oblasti, ki so jo posla-ajmUšj Partiji, naj sporoči po-" *ke svojih voditeljev. Kar la r^e še hujše, zahteva se skl i-19,- na čl. 209. zakona o javni zbrhosti iz 1. 1931, ki ga je faši-0,,-ni režim nalašč sestavil za vokirsnje antifašistov .in naj-0 Kutnejše nadzorovanje nad obstoječimi organiza-ievSnii. Za kogar bi mogel dv-o. Oteli o zatiralnem značaju tega teljl a’ bo dovolj omeniti, da stvoaUnji člen 210. daje pre-Cfu možnost da poskrbi za dal j n j i proglasi določajo pravi, la za ukinitev številnih fašističnih zakonov, ki imajo značaj omejevanja temeljnih pravic državljanov. Nikomur ne more pasti v glavo, da bi trdil, da slavna osvobodilna borba ni uničila fašističnega režima in njegovih zatiralnih zakonov in slednje nadomestila s svojimi načeli svobode in spoštovanja temeljnih pravic državljanov. Tako so bila v Italijanski republiki, še predn-o je nova ustava to določila v popolnoma točni obliki, vsa ta zatiral-na pravila policijskega zakona smatrana brez nadaljnjega ukinjena po zmagi osvobodilne borbe. Pozneje je to- nova ustava izrecno določila s čl. 18, ki- pravi, da imajo vsi državljani pravico svobodnega združe- vanja brez kakršnega koli posebnega dovoljenja. Ce to ponovno oživljanje fa. šističnega zakona, v najbolj tipično političnem pomenu njegove vsebine ni razumljivo s pravnega vidika, je toliko manj razumljivo^ političnega vidika. Osvobodilna borba ni kak postranski dogodek v življenju narodov, ona je važen in odločujoči del zgodovine tega in bodočih desetletij. Osvobodilna borba predstavlja železno voljo žrtvovanju, s katero šo se množice uprle sovražniku svobode in človeške civilizacije. Ta zgodovina je vtisnjena v izmučenih telesih in v srcih polnih bridko-sti vseh tistih, ki so jo ustvarjali in teh je na milijone in milijone, ki so prekleli: f.ašizem, njegovo krvavo zatiranje, njegove pokolje ina ode: vesi isbà želj« i rr . liže Vi irstl f loga titovske fašistične klike vojnoneiilskih provokacijah na Balkanu Izjave po obisku grškega zunanjega ministra v Jugoslaviji - Tito zahteva močan balkanski jez proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije - Albanija naj bi postala prva žrtev balkanskega trikota - Učvrstimo borbo proti barantanju ‘ot predvidevano, je izvoli-Zenerala Eisenhowerja na Rollo predsednika ZDA, privedla ™Sjfi°ostri(ue mednarodnega P°-retra in pospešitve priprav z« v^iiteu napada proti SZ, Kitaj-Tekin de*elam ljudske demokra-e f Nat- t(m snl*s2u moramo oceniti St ‘zadnji govor novega preden !9ca, u katerem je označil ynbo in pozitivno» politiko Položenih držav Amerike, v sklo-katere je treba organizirati bokacije, ki bi resno ogrožate fjjtjpoDrti mir.' precivsem na Dalj-1 Vzhodu, proti L.R. Kitajski °naf Balk «nu. do'®tek in vsebina razgovorov n Vedstavniki jugoslovanske-'a. /Cističnega režima in njim '“'Wbhimi predstavniki Turčije až!>rč‘ie> odkrito dokazujejo, da za j tem delu Evrope, v katerem e I7710 tudi mi, kujejo načrti in lerprave za izvedbo usodne pro-indtacije m ,nieriški vodilni krogi prltl-’ kot je znano, na spopol-v in utrditev vojaških na-a}n**1 blokov, od katerih eden ju i alkmski trikotnik» t. j. Ju--Grčija in Turčija, . v )o ifega.se hoče vključiti tudi n ù°’ iemer pa predstavlja °u'r° sP°r Slede Trsta. ■ !,• 0 kdaj u zgodovini• je bilo 3er0 obiskov državnih pred. unik°v 'kot jih je v zadnjem , ’ Piasti v državah predvide-apv°iaškega balkanskega blo-jpo 0 raznih izmenjavah dele-•ffj1 ie obiskal Jugoslavijo tur-atiig ZUnanji minister Koprulu; O ™ pa grški minister Stefano-pčtn*i SedaJ je v načrtu obisk 71 je °VanskeSd tajnika za zu-zadeve Popoviča v ome-1 dveh državah; medtem ko Sam Tito po obisku v Londo-S °°iskal tudi Ankaro. cC s čudili bi se. ko ne bj po-1U, 1 bistva titofašistične politi-lCj kako je prišlo do takega . Ptstva med znanimi fašistični-iu 'Vladarji Grčije in Turčije z' ter jugoslovanskimi z V zvezi s tem titovsko časopisje poudarja, da je «povečana nevarnost pred napadom pospešila tok teh razgovorov». Tito pa kriči uda je mogoča ustanovitev močnega balkanskega jezu proti napadu in pri tem se ne sme oklevati». Prišlo je tako do zadnje laze priprav te provokacije in sklepa, da se v prihodnjih dneh sklene in podpiše politični in vojaški sporazum, oziroma, da se ta napadalni «trikot» tudi formalno ustanovi m tako izvrši želja ameriških imperialistov, da je na Balkanu vse pripravljeno za napad. Gospod Allen, dosedanji ameriški poslanik v Beogradu, pa istočasno hvali moč jugoslovanske armade in nam odkriva načrte teh mahinacij ko postavlja Titu in njegovim prijateljem kot prvi sklep «pritegnitev» Albanije in Bolgarije v to vojaško zvezo, ali stvarno povedano, da se najprej izvrši napad na ti dve deželi. To nam potrjuje tudi pisanje grškega lista «Katinerini», ki pravi da «Jugoslovani menijo, da ima Italija aspiracije v Trstu in Albaniji, ki bi jo hotela zaščititi, čim bi padel režim Hodže». To se pravi, da imperialistična teza Tita po priključitvi drugih narodov postaja vedno bolj aktualna. Z vsem tem pa imperialisti Se niso zadovoljni. Na vsak način hočejo, da pride do sporazuma tudi med Italijo in Jugoslavijo, da se s tem ta vojaški blok razširi in da v tem smislu Tito in De Gasperi pristaneta na njihov predlog rešitve tržaškega vprašanja, to je z izvedbo barantanja, priključitve cone B in dela cone A Jugoslaviji, ter ostalega dela cone A s Trstom vred Italiji, kjer pa naj bi nadalje trajala anglo-ameriška okupacija. To bi seveda moralo zadovoljiti De Ga- sperija in mu koristiti na prihodnjih volitvah, z druge strani pa dati možnost Titu, da vsaj deloma opraviči izdajo, ki jo je že izvršil nad tržaškimi Slovenci. Kot vidimo, je prebivalstvo STO še enkrat plačilni predmet izvajanja umazane vojne politike v izključno korist ameriških imperialistov. Pri tem prihaja še enkrat do izraza izdajalska politika Titove klike, katera igra glavno protisovjetsko, protislo-vansko in protiljudsko politiko. Naloga nas Tržačanov posebno pa nas Slovencev je, da se tem mahinacijam zoperstavimo s tem, da enotno zahtevamo odpravo vojaške okupacije, združitev obeh con in imenovanje enotne civilne uprave, ki naj odgovarja Varnostnemu svetu O.Z.N. in s tem preprečimo, da bi naše Ozemlje poslalo prva žrtev vojne, ki jo pripravljajo. in ruševine. Evo zakaj ni mogoče oživeti sramotne preteklosti niti v obliki nekega zakona, ki je toliko doprinesel, da je postal še bolj osovražen režim ki ga je izdal, ,zaradi velikih žalosti in nesreč, ki jih je prav ta zakon prinesel našemu prebivalstvu. Interpelacije svetovalcev PDE GORICA — Svetovalci Po soške demokratične enotnosti so 9. t. m. interpeiirali predsednika pokrajinskega sveta o vprašanju postavitve naprav proti toči na področju goriške -pokrajine. Kot je znano je pokrajinski svet sprejel tozadevni sklep na svoji- seji dne 16. februarja 1952. Isti svetovalci so postavili par dni kasneje tudi interpelacijo o vprašanju zaščite mia. dincev pred številnimi eksplozijami, ki. se še vedno dogajajo na bojnih poljih. Kot je znano, si številni brezposelni mladinci služijo vsakdanji kruh s tem, da stikajo za topovskimi izstrelki in drugimi ostanki iz prve svetovne vojne. Tud,i v zadnjih dneh je priši-o do' hude nesreče pri Gradišču. Pri eksploziji sta dva mladinca izgubila noge, 26-1-etni Bragato Ruggero pa je izgubil življenje. Prav zaradi tega so sve: tovalci PDE zahtevali razpravljanje o tem vprašanju na bo. d'oči seji pokrajinskega sveta. Novo glasilo koroških Slovencev CELOVEC — V Celovcu je pričel izhajati nov petnajstdnevnih: «Ljudski glas», glasilo demokratičnih Slovencev na Koroškem. Omenjeni list je naslednik lista «Slovenski borec». Prav gotovo je, da bo., k-ct njegov prednik uspešno vodi-1 naše koroške brate v borbi proti velenemškim raz-naro-dovalcem in njihovim pomagačem, kakor tudi proti fašistični titovski kliki. Listu in njegovim urednikom želimo o. bilo uspehov. ZVEZA ENOTNIH SINDIKATOV 51. OBLETNICA februarske stavke v letu 1902 Zgodovinski dan tržaškega delavskega gibanja bo proslavljen V NEDELJO 15. FEBRUARJA OB 11. URI pred pokopališčem pri Sv. Ani Govorijo: Franc Gombač član izvršnega odbora Z.E.S. V imenu svoj'h strank: VITTORIO VIDALI Generalni sekretar K.P. S.T.O. Ernesto Radich Generalni tajnik Z.E.S. Predsedoval bo SALVO TEINER član vodstva tržaške federacije P.S.I. ANTONIO GATTONAR na Udeleženci proslave se bodo zbrali TRGU GARIBALDI OB IO. URI od koder bo krenila povorka k Sv. Ani EISENHOWER BO USMRTIL ROSENBERGOVA Protesti iz vsega sveta za rešitev nedolžnih žrtev imperializma V sredo popoldne so zvočniki v ječi Sing Sing naznanili grozno vest, da je Eisenhower odklonil pomilostitev zakoncev Rosenberg. Grozno vest sta slišala tudi obsojenca. Ves civilizirani svet obsoja ta ukrep ameriških vladarjev. Tudi danes imamo ameriško napihovanje neke domnevne atomske špijonaže in zakonca Rosenberg bi morala predstavljati daritveni žrtvi. Naj naš protest, skupno z m-ogočnim protestom vsega svobodnega sveta iztrga iz rok krvnikov dva nedolžna človeka. Gluh na pozive za mir v svetu, je novoizvoljeni predsednik Združenih držav, ki je v svojimi zadnjimi sklepi za deblokacijo Formoze toliko poslabšal stanje v azijskem sektorju, ostal gluh tudi na poziv, ki so mu ga poslali milijoni mož in žena, zvestih pojmovanju pravičnosti in, če drugo ne, občutljivih za človeško usmiljenje, za rešitev Rosenbergovih. Bivši predsednik EISENHOWER JEV PROGRAM NA DALJNJEM VZHODU NAMESTO POMIRJENJA V SVETU razširitev napadalnih operacij ZDA zavračajo jaltske in potsdamske dogovore skega militarizma - Potuha Čang Kaj Šsku Podžiganje maščevalnosti nacizma in japon-Tilo in De Gasperi sta hlapca vseh hlapcev Z odhodom Trumana, so bila balo, v resnici pa, da bi pre-pozabljena tudi njegova gesla: prečilo ljudski Kitajski, da si «oborožimo se, da branimo mir» vzame otok Formozo, ki je nje-«biti moramo močni, da pre- na last. Sedaj, ko novi pred-prečimo napad», «preprečiti : sednik misli, da je Gang Kaj vsako totalitaristično pustolov- j Se k postal d-ovolj močan, da ščino». Novodošli predsednik i sproži ofenzivo, izjavlja, da ho-Eisenhower je govoril jasno: \ če umakniti brodovje, i-stočas-ZDA zavračajo jaltske in no pa hoče proglasiti blokado potsdamske dogovore in s tem vse kitajske obale, ponovno otvarjajo v 'Evropi | Toda. če bi še obstajal kakšen dvom o ameriških namerah, ga more odstraniti John F oster Dulles, novi ameriški zunanji minister, tisti, ki je organiziral napad- na severno Korejo in M je te dni potoval po prestolnicah zahodne Evrope, da bi pospešil oborožitev in končno sestavil «evropsko vprašanje nemških vzhodnih meja in meja baltiških republik, da tako podžgejo maščevalnost nacizma, dočim na Dal. Vzhodu podpirajo v porajajočem se japonskem militarizmu upanje, da si ponovno pridobi otok Sahalin in Kurile. Kar se tiče Kitajske, je Eisenhower -izjavil, da hoče u-makniti ameriško brodovje iz vodà Formoze, kjer se je baje nahajalo, da bi preprečilo Gang Kaj Seku napad na kitajsko o- SLEPARSKI VOLILNI ZAKON PRED RIMSKIM SENATOM Opozicija z odločnostjo zavrača naklepe demokristjanov V nedeljo so bila protestna zborovanja po vsej deželi Senatorji opozicije so se trdno borili proti revolverski Tu-pinijevi. zvijačnosti, s katero je skušal v imenu De Gaspe-rijeve vlade vsiliti nedemokra-tično proceduro v razpravljanju o novem volilnem zakonu, da bi se diskusija o tem končala v treh tednih. V senatni komisiji, ki ima nalogo pripraviti potek tega razpravljanja se je tov. Terracini -odločno zoperstavil tem manevrom. Konkretno je dokazal ponovno protiustavno početje vlade in druge demokristjanske večine. Senatorji večine so v senatni ko- — ... - _____ rnisiji z veliko pažnjo siedili Mir ob,iski dokazujejo enotnost govorniškemu izvajanju. Wite,nia. in vedenja teh impe- j Isto tako je senator Sereni ||f l^nih hlapcev. Uradno poro- ^ ostro ožigosal vladno večino v razgovorih Stefanopulosa senatni komisiji. jn podčrtal, da se neodvisnost domovine resnično brani samo s preprečitvijo sleparskega volilnega zakona, ki ga je skoval De Ga- Jni. Dejstvo je, da sama urad-L ^vročita in izjave v zvezi s | 80slaviji pravi med drugim, Te bi,a iiSča, 'aosti, ugotovljena enotnost Posebno glede skupne speri za to, da bi omogočil tak izid volitev, k; naj bi odgovarjal amerikanskim vojnim načrtom. Ker je opozicija v senatni komisiji za notranje zadeve odločno zavrnila mahinacijo via. de, je ta sklenila postaviti prihodnjo sredo v senatu isti. način procedure, ki ga je vsilila že v parlamentu. Op-o-z-icija se bo proti tem-u najdos-Iednejše borila. V nedeljo so se vršile po vsej Italiji številne manifestacije na katerih je demonstriralo na tisoče in tisoče demokratov. Na teh ljudskih demonstracijah so nih poslancev in senatorjev, partizanov miru in voditeljev komunistične mladine, da izrazi svojo ogorčenost proti nameravani k-ierikalski diktaturi, da potrdi svoje zaupanje v demokratične predstavnike in trdo voljo- braniti republiško ustavo. Grozne posledice silovitega neurja Se vedno so poplavljeni veliki predeli Nizozemske, Belgije in Anglije - Akcije za pomoč poplavljencem - Poziv ZDŽ BERLIN — Bolgarski minister v Berlinu Ko-stoff je v sredo izročili novinarjem dve «beli knjigi» o napadalnih akcijah Združenih držav Amerike in Jugoslavije v času, ko __________________________ ustvarjajo pakt med Beogra- gc-vorniki prikazali ljudstvu, -da ! *om> Ankaro in Atenami. Te tak protiustavni način vlade privede lahko do pravega državnega udara, ki bi bil posledica zanikanja tudi najosnovnejših demokratičnih svoboščin. Ogromna množica se je ta dan strnila okoli demokratič- akcije predstavljajo veliko nevarnost za mir na Balkanu in v Evropi .sploh. Tito- organizira načrtne provokacije z namenom, da bi izzval in pripravil napadalne vojne pustolovščine. i= v nova maska njvS?ed im .<nko ,,„Sl .hočejo sedaj nadeti bčto Sor-iS^ahstov» odn. točne-■ot Cenr-?;'demokratov. - a<3i siT so,socialdemokrati za-h'anuiro izdajalske in kapi- » :. . ^ POlitikP 7 P HpcpHpHo jr Jf)f /k i p ‘T IN* ;+<- 7 A C. -V - ' x - f ; v^krinkcltlke že desetletja ^ST'skeijD n’ kot sovražniki de-Ir't)eriai,c:azreda in kot hlapci •kriti ‘ahstov, se titovci hočejo ŽPa'jo rV| Pod ta izvesek. Titovci , -i jnd S0 mnogo razlogov. a ,v°hino ._Elavni razlog je ne-' 0 ta- da hočejo na ta na- čin prikriti svoje fašistično bistvo imperialističnih provokatorjev in špijonov, kot jih je razkrinkal svetovni komunistični pokret. Le s to novo «etiketo» si še -obetajo, da se bodo mogli približati raznim socialdemokratskim strankam po svetu, ustvariti skupno fronto hlapcev ameriškega imperializma za razbijanje svetov-ne demokratične in mirovne fronte. Odveč bi bilo poudarjati, da je namen te kot vseh ostalih socialdemokratskih organizacij predvsem borba proti komunizmu in napredku. To sta zelo jasno povedala -fašistična glavarja Djilas in Bebler po končani konferenci «socialističnih gibanj Azije», ki se je pred kratkim, vršila v Indiji. Da bi bolje prikrili svoje prave namene in fašistično bistvo te nove zveze, pišejo v titovskem dnevniku, da «Socialistič- na 'zveza ne -bo v bodoče ena izmed množičnih organizacij po katerih se bodo izvajali že vna-prej določeni sklepi, sprejeti ce-lo v osrednjih odborih ali komitejih drugih organizacij, kot je to bilo z Ljudsko fronto.. » Toda vse te obljube so vsakomur, ki pozna titovske metode, prozorna laž. Saj so celo partijo, v kateri bi morala vladati najpopolnejša demokracija, pretvorili v podružnico Udbe ter jo spremenili v orodje svojega fašističnega nasilja. LAŽ IMA KRATKE NOGE Pri titovcih jih celo lahko izmerimo. Tako ima laž v nedeljskem fašističnem devniku komaj 23 cm dolge noge. V tej razdalji priobčuje namreč dva članka iz Slovenske Koroške, ki se pobijata. V enem se titovsko trobilo navdušuje nad «ganljivo» gesto koroškega deželnega glavarja Wedeniga, ki je blàgovolil sprejeti pokroviteljstvo nad titovskim predvolilnim plesom. Titovci so se namreč z avstrijskimi socialdemokrati domenili, da bodo svoje glasove oddali njim. In ta Ples naj bi služil za vabo, V tem članku na vse pretege hvalijo velike «zasluge» tega znanega sovražnika Slovencev, o katerem smo že ponovno povedali, da je delal na tem, da bi ukinil dvojezične šole. Med drugim piše «Primorski», da si je Wedenig «kot deželni glavar resno prizadevat za o-krepitev kulturnih in drugih stikov med Koroško in Slovenijo...». v drugem članku na isti strani pa stoji dobesedno: «Šovinistični krogi okoli »Die Ideine Zeitung» in njim sorodne antislovenske skupine tolmačijo kot uspeh svojega pritiska na Sefa pokrajinske vlade dejstvo, Ja je šef pokrajinske vlade Wedenig, ki je član socialistične stranke, zaradi pomanjkanja prostorov (tudi v Trstu poznamo takšne izgovore - op. ur.) zmanjšal število ur slovenskega pouka v Velikovcu od treh tedensko na eno uro». To je torej veliki pokrovitelj titovcev na Koroškem, kateremu bi jugoja-šisti radi oddali vse slovenske glasove, Tragedija narodov severozahodne Evrope se je nadaljevala ves teden in škoda, ki so jo prizadele divje naravne sile narodom Holandske, Anglije in Belgije ne bo dolga leta popravljena, V četrtek ponoči, se je ponovno z vso silo dvignil silen morsk’ vihar in porušil pet nasipov na holandskih otokih SchoUwen-Duiveland in Rosenburg, ki so do tedaj kljubovali ogromnim mor. s/cim slapovom prejšnjih dni. Voda je preplavila številne kraje, katerih prej ni bila dosegla ter povzročila nove ruševine in številne nove žrtve. Ogroženi so bili tudi razni prehodi, ki so omogočali reševanje neštetih preživelih na raznih osamljenih krajih tako, kot je bilo tudi silno otežkočeno reševalno delo požrtvovalnih reševalcev, ki so se dneve in dneve borili z najrazličnejšimi (ežkočami, da rešijo smrti tisoče osebi Se vedno ni točno znano število žrtev, ker še niso vsi odpeljani na varno iz raznih zasilnih pribežališč, kot so strehe preostalih hiš ali drevesa, kjer vsak čas padajo tisti, ki so jim opešale moči in bedno utonejo v vodi, ki jih obkroža. Samo v kraju 'Stavenisse so bile vse hiše poškodovane in od 1700 prebivalcev, jih je 300 utonilo. Kljub najrazličnejšim reševal, nim 'sredstvom, od ribiških čolnov bo velikih parnikov, od helikopterjev do letal, je še vedno neugotovljeno število ljudi, ki v strašnih pogojih čakajo rešitve, filoti, mornarji, vojaki, delavci in trume prostovoljcev delajo podnevi in ponoči, kljub vetru in mrazu, da bi prišli čim prej in pravočasno rešili nešteto človeških življenj. Številni so primeri, kjer so ljudje zblazneli v pričakovanju rešitve ali pa ko so jih pripeljali na varno. Tako je neka mlada žena, ki je bila te na varnem pri neki družini I .težko stanje, nenadoma ponorela in vrgla skozi okno svoja dva otroka ter nato Še sama skočila za njima. Nikoli ne bo mogoče dognati vseh teh posameznih tragedij. Računa se, da je doslej okrog 300.000 ljudi brez strehe, 700.000 jih je v težkem položaju; izgubljenih je 40 tisoč glav živine, ki je dolga leta ne bo mogoče nadomestiti. Računajo, da .bo poplavljena zemlja delno obrodila šele leta 1955. Najhujše je to, da neurje še vedno traja in nič ne kaže, da bi se v bodočih dneh umirilo. Nasprotno, bliža se plima, ko bodo vode narasle in prinesle predvidoma še hujše posledice, ker ne bo mogoče do tedaj popraviti porušenih nasipov. Tudi v Angliji je novo neurje ponovno porušilo nasipe, ki so jih za silo popravili. Tudi tu ;e škoda ogromna, vendar pa ne beležijo več človeških žrtev, ker so bili vsi prebivalci ogroženih krajev odpeljani na varno. V okviru akcije za pomoč Po-plavljencem severnih dežel, ki so jo v številnih državah začeli, se je tudi v Trstu začelo zbiranje prispevkov h kateremu naše ljudstvo pripravno prispeva. Zveza enotnih sindikatov je javila, da je nakazala znesek 50.000 lir za delavce poplavljenih dežel ter pozvala tiste, ki imajo možnost in želijo sprejeti z a nekaj časa v oskrbo holandske otroke, naj to javijo na sedež Zveze v ul. Zonta 2, kjer je tudi zbirni center. Med nameščenci ZES je bilo nabranih 8.100 lir, dočim so nameščenci Javnih skladišč darovali 50.000 lir. Vsakodnevno prihajajo novi prispevki tako iz mesta kot iz našega podeželja, kjer naše ljudstvo po vseh vaseh daruje po svojih močeh. Tudi Demokratična solidarnost in Zveza demokratičnih žena sta izdali poziv na prebivalstvo, naj pomaga nesrečnim žrtam poplav, da ublažimo njihovo trpljenje in v.-jsko» pod komando Združenih držav. Ko se je ta gospod vrnil v domovino, je pred -senatno komisijo jasno in glasno izjavil; ali bo Evr-opa do pičice sledila ukaz-om Am-erike, ali pa jo bo slednja -prepustila sami sebi in d-a-la nalog Nemčiji in Japonski naj napadeta dežele ljudske demokracije. Styles Bridge, predsednik senata je zahteval nič manj kot uporabo atomske bombe v Koreji, blokado Ki-tajske, vpad v Mandžurijo in večjo uporabo satelit, skih armad. James Burnham, teoretik «svetovnega cesarstva» ZDA, eden najuglednejših svetovalcev Eisenhowerja, je celo izjavil, da ZDA ne smejo več upoštevati mnenja zaveznikov, temveč da morajo delati kar je njim prav in v krajih, ki jih same izberejo. Kako reagirajo vlade ' držav Atlantskega pakta na to govorico blaznih kriminalcev? Predvsem je ugotoviti, da se je Fo-ster Dulles vrnili v Ameriko z zamračenim obrazom. Sprejemi v Franciji, Angliji, Nizozemski, Belgiji jn Luksemburgu niso bili nič kaj prisrčni. Tudi Norveška in Danska -se nista pokazali preveč navdušeni nad Dullesovimi zahtevami. Eden je v zbornici izjavil, da smatra za «napako» novo smer ameriške politike in da Anglija nima namena slediti ZDA na poti nevarnih pustolovščin. Slično ..so se izrazile tudi ostale satelitske države. Edina, ki se popolnoma strinjata z ameriško politiko, sta Tito in De Gasperi, hlapčevska hlapca vseh hlapcev ZDA. Reading, angleški zunanji pod- tajnik je v odgovor na neko interpelacijo dejal, da če bi bil trgovski promet z ljudsko Kitajsko oviran, «ga bo ščitila angleška vojna mornarica». To so zelo resne besede, ki spominjajo na nedavni namig tov. Stalina v pogledu vojne med raznimi im-perializmi. Tudi «Pravda» komentira v tem smislu zadnje dogodke in piše: «Reakcije v evropskih in azijskih državah na napoved Eisenhowerja. kakor tudi na Dul-lesov ultimatum za evropsko vojsko, sta povzročila poostritev nesoglasja na anglo-ameri. škem polju. To je neogibni rezultat ekspanzionistične politike državnikov ZDA, politike, ki je v nasprotju z življenjskimi interesi vsega človeštva. Namesto prenehanja vojne in vzpostavitve miru, predvideva Einsenhowerjev program razširitev napadalnih operacij». Truman ni hotel končati -svoje politične kariere s krvavim zločinom in si je, kot Po-ncij Pilat .opral roke. Sedanjega predsednika pa niti malo ne skrbi začeti svojo visoko službo z madežem zločina, ki ga nameravajo zagrešiti nad Ro-senbergovima. Tudi v teh zadnjih dneh — kot kaže, je bila izvršitev smrtne obsodile na električni stolici določena za 16. t. m. — ne smemo nehati upati, da bo mogoče pomagati dvema nedolžnima. Čeprav je novi pred. sednik odbil prošnjo za pomilostitev, -obstaja še žarek upanja, da bo Vrhovno sodišče sprejelo ponovni priziv branilca in ponovno pretreslo vso zadevo Rosenbergovih. Zato zahtevajmo na ves glas da je treba ustaviti krvnikovo roko. Dvignimo glas, da — prepričani v njuno nedolžnost —• obsodimo strašno igro z življenjem dveh človeških bitij in z usodo dveh otrok v podporo nesmiselne ;n nevarne protikomunistične in protisovjetske hladne vojne. Dvignimo glas. da vsekakor, zaradi pogojev v katerih se je vršil proces, zaradi oseb, ki so zapletene kot -obtoženci, kot priče in kot sodniki, zaradi prepada-nja. k' ga jie proces izzval v vseh , znanstvenikih, duhovnikih vseh ver, sindikalnih i.n političnih voditeljih vseh tendenc, ki so soglasno zahtevali milost za Rosenbergova, Prepričani smo, da se z vseh strani sveta dvigajo sedaj glasovi v protest in mi se jim moramo pridružiti. Vemo, da hoče trmasta volja reakcionarnih skupin Združenih držav dati razumeti, da se ne bodo ozirali na nobeno javno dem-o-kratično mnenje na isti način kot se Hitler in nacisti niso ozirali in so celo uživali vzbujati s svojim barbarstvom srd in gnev, izzivati najbolj vkoreni-njen čut pravičnosti in čioveč-nosti v ljudeh. Toda z mednarodnim protestom se je uspelo celo iztrgati Hitlerju Dimitrova, velikega bolgarskega revolucionarnega voditelja, ki ga je skušal Goering vplesti v veliko provokacijo požiga Reichs. taga. MOSKVA — Po vsej Sovjetski zvezi so v teku priprave na upravne volitve, ki bodo 22. februarja. Med kandidati v Moskvi so tudi članj novega Presidium-a Komunistične partije Sovjetske zveze OD TEDNA PETEK, 6. februarja — Bonski Bundestrat (senat) je zavrnil sleparski volilni zakon, ki ga je predložil Adenauer. Zavrnitev tega zakona je posebno važna z ozirom na dejstvo, da je prav v istih dneh Poster Dulles postavil znani ultimat državam Za-padne Evrope — Predstavniki ZSSR, Velike Britanije, Francije in Zda so se sestali v Londonu. Razpravljali so o avstrijski mirovni pogodbi. Sovjetski predstavnik Gromiko je izjavil, da je njegova vlada pripravljena nadaljevati pogajanja, le da ta ne smejo temeljiti na postavkah, ki jih je predložila Amerika. SOBOTA, 7. februarja — Italijanski kovinarski industriji pretijo katastrofalne posledice, ki jih prinaša vključitev iste v Schumannov plan. Agencija «Italia» poroča, da bodo odpustili z dela okrog 50.000 kovinarskih delavcev — Belgijsko časopisje je ostro napadlo zadržanje mladega kralja Balduina, kateremu ni niti malo mar za strašno nesrečo, ki ie zadela deželo zaradi poplav. Kot je znano se je Balduin skupno z ostalimi člani kraljevske hiše prav v tistih dneh odpeljal na «počitnice» na Modro obalo — Grški zunanji minister Stefa-nopulos je sporočil vest, da se bodo proti koncu tekočega meseca sestali v Grčiji predstavniki Grčije, Turčije in Jugoslavije z namenom, da izdelajo balkanski volatici nak-f NEDELJA, 8 februarja — Scel-bovi celerini so nastopili s sol-zilnimi bombami proti rudarjem Sovjetska zveza^ je diplomatske odnose prekinila z Izraelom TEL A-VIV — V ponedeljek je eksplodirala bomba na sedežu sovjetskega poslaništva v glavnem mestu Izraela. Pri tem so bili ranjeni štirje funkcionarji omenjenega po-slani-štv.a. Vendar k sreči ni bilo človeških žrtev, kljub temu, da je bomba napravila precej -škode. V sredo več-er je s-ovjetska v' ada sklenila, da prekine diplomatske od-nose z Izraelom. To vest ie sporočil sovjetski zunanji m'nlster Višnski. V diplomatski noti je med drugim rečeno, da je prišlo- do tega sklepa zaradi neprestanega klevetanja Sovjetske zveze in zaradi terorističnega atentata na sovjetsko poslaništvo v Tel Avivu, katerega so izvršili teroristi, podprti od tamkajšnje policije. Dejstvo, da so v g-o-njo proti Sovjetski zvezi zapleteni tudi vladni predstavniki Izraela ne more opravičiti atentata. Zato tudi opravičila ministrskega predsednika in zunanjega ministra izraelske vlade nikakor ne zmanjšujejo soodvor-nosti izraelske vlade pri atentatu. V sredo je organizirala Zveza za prijateljstvo in sodelovanje -s S-Z in Izraelom veliko manifestacijo v Tel Avivu. Proti udeležencem so se ponovno zagnali nekateri antikomu. nistični prenapeteži, v kraju Luni v Liguriji, ki so 16 dni vztrajali v rudniku. Oblasti so namreč odredile, da se mo ra rudnik zapreti zaradi tega ker naj bi bil «nevaren» — Pre bivalci kraja San Tome v Gvi nejskem zalivu (portugalska ko lonija) so se uprli vladni poli ciji. Potem, ko so izvedli števil ne napade, so se umaknili v goz dove. Povsod se poraja osvobo dilno gibanje. PONEDELJEK, 9. februarja — Po vsej Severni Koreji so bile velike manifestacije ob priliki 5. obletnice ustanovitve ljudske armade. Delavci so ponesli pozdrave vojakom in oficirjem celo na bojna polja. Kim Ir Sen je ob tej priliki objavil posebno dnevno povelje v katerem je pohvalil borbenost in junaštvo korejskih in kitajskih borcev — Francoski minister za javno zdravstvo Boutemy je moral odstopiti. Časopisje, ziasti levičarsko, ga je razkrinkalo kot kolaboracionista vlade v Vichyu, s katero je sodeloval kot visok funkcionar policije — Ameriški podpolkovnik Melvin Voorkes, ki je bil svojčas v službi kot cenzor na Koreji, je bil obsojen zaradi tega, ker je v neki knjigi, ki jo je pred kratkim izdal, kritiziral delovanje Mac Arthurja. TOREK, 10. februarja — Demo. kristjanska večina v rimskem parlamentu je odbila resolucijo tov. Di Vittorio, v kateri je zahteval takojšnjo dodelitev trinajste mesečnine upokojencem — V Romuniji je pričel proces proti skupini vohunov, ki so delovali po navodilih angloameriških vohunskih centrov ter izvajali sabotaže' v petrolejski industriji — SREDA, II. februarja — Na Skandinaviji, Angleškem in v Belgiji je prišlo do ponovnih velikih neurij in poplav. Reka Temza (Angleška) je prestopila bregove. Tudi v Turčiji je prišlo do ponlav, k1 so prizadele nad 60 vasi — Eeiptska vlada je povabila Zapadno Nemčijo, da bi pričela pogatanja za sklenitev trgovske pogodbe — 4 korejski vojni ujetniki, ki so jih v ponedeljek ranili ameriški interventisti, so umrli. Številni ranjenci se nahajajo v zelo kritičnem položaju. Aeencija «Nova Kitajska» je sporočila vest, da se Američani poslužujejo strupenih plinov v pogromih proti razoroženim korejskih voinim uietnikom — Vrhovno poveljstvo italijanskih finančnih straž je sporočilo, da se v .Tii°oslaviii nahaja eno izmed naj-večiih središč za tihotapljenje tobaka To središče ie podprto od titovskih oblasti. Iz Jugoslavije tihotapijo tobak zlasti v Italijo in to predvsem po morju. ČETRTEK. 12. februarja — Ob angleški obali ie začel zopet raz-sariti vihar. V nekaterih krajih so dosegli morski valovi višino 4 metrov in poplavili ulice obal-n;h mest. Nova nevarnost preti prebivalcem otoka Canveya ob izlivu Temze, BORBA KOMUNISTOV ZA ENOTNOST DELAVSKEGA RAZREDA Borba za enotnost delavskega razreda je ena najvažnejših nalog komunistov.. Večkrat je bilo že poudarjeno,, da je enotnost delavskega razreda in ljudskih množic bistveni in odločujoči element za dosego uspehov na vseh področjih, polit čnem, gospodarskem in socialnem. Vsakdanje delo komunistov v raznih organizacijah je torej v tej borbi nadvse važno. In to ne samo v organizacijah, na katere običajno mislimo, ko govorimo o «množičnih organizacijah», temveč tudi v vseh tistih združenjih, krožkih in društvih, kakršen koli je njihov namen, kjer se ustvarjajo stiki komunistov z drugimi meščani, z drugimi delavci brez stranke ali pristaši drugih strank, na podlagi določenih skupnih interesov. V prvi vrsti v sindikatih, kajti sindikalno enotnost lahko smatramo kot prvi korak k enotnosti delavskega razreda. Ce bomo pozabili na ta glavni pogoj, ne bo mogoče doseči nobenega napredka v tej smeri. Posebno v današnji situaciji Trsta, vojaški bazi anglo-ame-riškega imperializma, obkoljeni od Titovi fašistični kliki podvržene Jugoslavije, kjer nacionalistične strasti — pod pritiskom agentov - provokatorjev, plačanih od 'številnih tajnih služb, ki so se tu vgnez. dite — slovanski' in italijanski buržoazni nacionalizmi najhujše vrste, ostro udarjajo drug ob drugega ter ustvarjajo globok razkol med prebivalstvom. Ta razkol ima svoje negativne posledice v vseh pojavih javnega življenja, kot na polju dela, kjer imamo težko situacijo sindikalne razdvojenosti. Vendar pa je nedvomno, da so bili na sindikalnem polju po zaslugi 'komunistov doseženi pomembni uspehi na poti normalizacije odnosov med delovnim ljudstvom in za sindikalno enotnost. Razen redkih izjem, je bi'.a v tovarnah odstranjena tista sovražnost med delavci, ki je obstojala že precej časa kot plod titovske politike na eni in italijanskega nacionalizma na drugi strani. Celo odnosi med člani tovarniških odborov so se v mnogih podjetjih izpremenili ter odprli perspektive večjega sodelovanja v bodočnosti za združitev obeh vej tovarniških odborov v tovarnah. Uspeh, ki ga ne smemo podcenjevati predstavlja, tudi dejstvo, da so nekatere kategorije delavcev — ka ter h vodstva neposredno za-visijo ali pa so tesno povezana z ministrstvi v Rimu — našle svojo enotnost z ustanovitvijo krajevnih sekcij zadevnih sindikatov, včlanjenih v CGIL, Tej ustanovitvi so 'komunisti nudili vso svojo pomoč v izključnem interesu kategorije ter prišli celo do tega, da' so pristali na razpustitev sindikalne organizacije, katere člani so bilj in kjer so predstavljali večino. Politika enotnosti delovnega ljudstva, ki jo naša Partija zasleduje, je prišla do izraza tudi v delovanju komunistov, voditeljev Enotnih sindikatov v vsakdanjih borbah ter v predlogih za sindikalno in akcijsko enotnost, ki jih je vodstvo Zveze enotnih sindikatov pred. ložilo tajništvu Delavske zbornice. Tudi če so bili ti predlogi odbiti, so vendar okrepili težnjo po enotnosti, ki jo čutijo delavci na bazi. V okviru te politike ne -smemo pozabiti vztrajne akcije v nekaterih dojetjih za dosego združitve tovarniškega odbora kot edinega predstavništva delavcev. Ta borba še ni dosegla uspeha zaradi trdovratnega odklanjanja nekaterih voditeljev druge organizacije kljub želji delavcev, da -sé. začenši v tovarnah, enkrat za vselej konča z njim ' škodljivim sindikalnim dualizmom. Uvajanje te politike je imelo kot rezultat nastanek in utrditev akcijske enotnosti med de-avci istega podjetja, kot v Odb~ru za obrambo dela v pristan-šču, med industrijskimi delavci, med uradniki paro-plovnih družb, ob priliki raznih akcij. Takih primerov ne iYlan:ka: tudi danes lahko beležimo enotnost delavcev Jadranskih ladjedelnic ali Splošnih' skladišč v borbi proti na-silstvom delodajalcev. - Ta zahteva po’ enotnosti je neogibno imela svoje odseve tudi na kongresu Delavske zbornice, kjer je neki delavec delegat, :zjavil. da je nujno potrebno tesnejše sodelovanje med obema sindikalnima organizacijama. Prav zaradi tega pa zaključna resolucija kongresa, čeprav odbija predloge Enotnih sindikatov, izjavlja, da bo mogoče pri določenih vprašanjih in v gotovih po-goj h priti do akcijske enotnosti..;. To pa brez dvoma- zaradi tega, ker se ni mogoče brez nevarnosti upirati željam članov DZ n .a bazi. ki so. v tem pogledu enake, kot želje članov Enotnih sindikatov. Nedvomno bi mogli biti u- spehi še večji. Na žalost pa je v sindikatih borba za enotnost delavskega razreda še vedno le zadeva nekaterih voditeljev. Dokaz o tem smo imeli spričo predloga o akcijski enotnosti, predloženega ob priliki 2. kongresa. Delavske zbornice. Ta predlog, ki je bil vsestransko izvrsten, takšen, da ga ni bilo mogoče odbiti, ker je bil konkreten in je zajemal probleme splošne koristi delavskega razreda in tržaškega ljudstva, niso vsi sindikalni voditelji v tovarnah in uradih dovòljno popularizirali. Godi se tudi. da akcijo za združitev tovarniških odborov v tovarni vodi le malo ljudi. To je brez dvoma pripisati sektaštvu, ki še vedno tli v nekaterih naših tovariših in ki preprečuje ustvarjanje večjih stikov za izhod iz običajnega kroga. Tovariši ne razumejo nujnosti borbe za enotnost delovnega ljudstva in potrebe, dati svoj prispevek za uspeh te borbe. S tem v zvezi obstaja nevarno mišljenje, da «ni mogoče ničesar storiti», ki ga je treba brezpogojno odstraniti, če hočemo napredovati v tej in drugih akcijah. Borbo za enotnost je treba smatrati kot vztrajno in stalno nalogo vseh delovnih ljudi in prvih med njimi komunistov. Ce je res, da je odločujoči teren za zbu-ditev zanimanja za enotnost tudi pri najbolj šno, je po drugi strani tudi res. da borbe delavcev, čeprav velike in zmagovite v najširšem pomenu besede, ne zadostujejo za okrepitev tako sindikalne organizacije kot enotnosti delavskega razreda. Predstavljajo" pa dobro sredstvo. Zato je tudi v tej bitki, kot v vseh drugih, potrebno 'Organizirano, zavestno in stalno delo. Borba za enotnost je vsakodnevna, potrpežljiva borba, katere sadovi ne dozorijo takoj, . temveč po dolgem času, posebno v naših pogojih, kjer sta titovstvo in italijanski nacionalizem rovarila leta in še vedno rovarita, da bi nepopravljivo razdvojila delavce z vprašanji, ki so izven sindikal. nega polja, v nasprotju z njihovo potrebo, da izboljšajo svoje pogoje življenja. zakrknjenih delavcih borba za konkretne probleme stroke in podjetja ali sindikalne na splo- Temeljna pogoja te, borbe sta torej organizacija in vztrajna, vsakodnevna politična akcija za enotnost. Ce želimo drseči dobre uspehe ne sme biti politična linija v nasprotju z besedami, kot se to včasih dogaja. Predvsem partijske organizacije v podjetjih komunisti' včlanjeni v -Enotnih sindikatih, morajo čutiti odgovornost za določene situacije, prepričati se morajo, da je njihova naloga truditi se za okre. pitev sind:ka!ne -organizacije, njenega vpliva, njenih stikov z delovnimi -ljudmi, za -dosego enotnosti delavskega razreda .• ARTURO CALABRIA 1837 1948 I9M9 1950 1951 195$ *PoLWi » FMWtfA. Na diagramu, ki ga je za «Pravdo» sestavil Znanstvenoraziskovalni institut, je prikazana sprememba industrijske proizvodnje v deželah ljudske demokracije in v šestih zahodnoevropskih kapitalističnih državah, u diagrama je razvidno, da je bila v deželah ljudske demokracije, ki z bratsko pomočjo Sovjetske zveze gradijo socializem, raven industrijske proizvodnje proti koncu preteklega leta skoraj trikrat višja kot pred vojno. V kapitalističnih državah, ki se dušijo v kleščah ameriške «pomoči» je industrijska proizvodnja v zadnjih petnajstih letih narasla le za 31 odst. Medtem ko se je v letu 1952 v deželah ljudske demokracije industrijska proizvodnja povečala za 20 odst., je znašal v šestih kapitalističnih državah Zapadne Evrope le za 0,8 odst. Te številke kažejo, kam vodi pogubonosna politika, ki jo diktirajo ameriški netilci vojne. Mobilizirajmo da preprečimo vse sile za to prodajo cone B Vsem so znani izredno težki, oziroma naravnost obupni politični, gospodarski, kulturni, nacionalni, socialni ter splošni pogoji v coni B. Vsi vemo, da le tamkajšnje prebivalstvo že več let trpinčeno ter podvrženo vsakovrstnemu preganjanju, od navadne ustmene grožnje (ako se kdo drzne iznesti najmanjšo kritiko) pa do odpusta z dela; od nadlegovanja pri prebodu blokov iz cone B v cono A, kjer jim delajo titovski biriči vsakovrstne ovire pa do politike raznarodovanja Italijan, skega življa, do mezd in plač, ki so naravnost beraške; od pomanjkanja zdravil ter najosnovnejše zdravniške oskrbe pa do aretacijo in pridržanja v zaporih po več mesecev pod lažnimi obtožbami ter izgube vsake svobode. Po tej poti se pride do pravega političnega zločina, ki ga zna organizirati tista policija, katera se je, kot zgleda, zelo dobro naučila metod od nemškega nacizma m italijanskega fašizma. Nihče Se ne čuti več varnega niti na lastnem domu. Sleherni meščan lahko pričakuje vsak trenutek, da ga bo doletela kakšna večja ali manjša kazen. Sploh ni mogoče več našteti vseh muk, trpljenja in trpinčenja tamkajšnjega prebivalstva. Toda z gotovostjo nam je znano, da je kljub vsemu preko 90 odst. prebivalstva docela nasprotno Ti. tovemu režimu ter bi bilo pripravljeno na vsako žrtev le, da se ga Iznebi. Kako pa stoje danes stvari glade cone B? Se nikdar nismo bili tako blizu tistega dejanskega razkosanja, ki ga Komunistična partija razkrinka j e že več let. Zaradi tega je potrebno še enkrato prikazati poedine odgovornosti. Največjo odgovornost vsega trpljenja, bodisi našega kakor tudi drugih narodov nosi ameriški imperializem. Toda velike odgo- in De Gasperijeva demokristjan-ska vlada. Slednja je v letih po podpisu mirovne pogodbe z Italijo varala prebivalstvo cone B in ga na podlagi zadnjih dogodkov, lahko rečemo, prodala svojemu smrtnemu sovražniku, ki je istočasno sovražnik vsakega člove- VKP/b se je krepila in kalila v revolucionarnem boju z vsemi sovražniki delavskega razreda, z vsemi sovražniki delovnega ljudstva — zemljiško gospodo, kapitalisti, kulaki, saboterji) špijoni, z vsemi najemniki kapitalistične obkolitve. Proučevanje zgodovine VKP/b nam pomaga obvladati boljševizem in povečuje našo politično budnost, nas oborožuje s spoznanjem zakonov družbenega razvoja in politične borbe, s spoznanjem gibalnih sil revolucije ter utrjuje prepričanje v končno zmago velike stvari Leninove - Stalinove partije, v zmago komunizma. (Iz uvoda Zgodovine VKP/b. Canskega načela: titovskemu fašizmu. V tem smislu se lahko smatra kot titovca vsakega italijanskega nacionalista, ki je v besedah za Italijo, praktično pa se strinja s Titom. De Gasperijeva demokristjan, ska vlada je odgovorna za to stanje, ker je postala ponižen hlapec I ne samo ameriškega imperiaii-vornosti imata tudi Titova klika . zma, marveč obenem tudi beo- grajske klike in njenega poglavarja Tita. D očim pretaka italijanski nacionalistični tisk bodisi v coni A in v bližnji republiki hinavske solze nad usodo prebivalstva cone B. so De Ga speri, Ihto in Američani sporazumni, da se uradno barantanje čim prej izvede. Kaj pa briga ameriški imperializem, ki je že itak navajen pobijati civilno prebivalstvo v Koreji in drugih delih sveta, če si bo s tem razkosanjem nakopal še večjo mržnjo kakih tri do štiri-stoiisoč prebivalcev Svobodnega tržaškega ozemlja? ■To zahtevajo pač vojni načrti ameriškega imperializma: odstranitev ovire Svobodnega tržaškega ozemlja, da se tako lahko združijo atlantske sile v tem delu Evrope in sicer Jugoslavija, Grčija, Turčija ter na eden ali drugi način tudi Italija, da se poveri Titu naloga prvega provokatorja in organizatorja novega vojnega žarišča na Balkanu proti ljudskim demokracijam, Sovjetski zvezi in vsem naprednim silam v svetu. Komunistična partija se bon — in to je morda njena največja zasluga — da bi pomagala prebivalstvu cone B in to s stalnim razkrinkavanjem potom tiska, sestankov, konferenc in zborovanj, s obveščanjem mednarodnih forumov in odgovornih vlad o tem stanju. Komunistična partija je skušala pomagati po svojih močeh nesrečnežem, ki so mo rali pribežati in vsak dan be žijo, da jih dvigne iz stanja de-moralizacije in jim je nakazala pravilno pot, ki vodi do rešitve iz tega stanja. Priznati pa moramo, da kljub vsem naporom Partije nismo kot komunisti napravili vse svoje dolžnosti, tudi če je bila pomoč Uspešna, Ne moremo trditi, da smo lahko povsem zadovoljni z našim delom in mislim, da bi se v predkongresni diskusiji in na kongresu lahko iznesla marsikatera kritika in samokritika v. tem smislu. Zaradi tega je v današnjem nadvse težkem trenutku neobhod-no potrebno, da zastavimo lcomunisti vse svoje sile, da upozna-mo o nevarnosti razkosanja STU vse državljane, tudi naše politične nasprotnike in vse, ki bi se v tej točki lahko pridružili. Zaradi tega moramo komunisti, skupno z vsemi demokrati in naprednimi ljudmi razkrinkovati s še večjo vztrajnostjo kot v preteklosti to stanje. Na vsakem našem zborovanju, sestanku ali konferenci je treba govoriti o tem izredno težkem stanju. Z večjim pogumom, rekel bi, z vztrajnostjo je treba približati tudi naše politične nasprotnike, ki bi hoteli pošteno nekaj ukreniti v pomoč prebivalstvu cone B. Treba se bo še bolj pobrigati, da se obvesti vse prebivalstvo cone B o naklepih, ki se izvajajo za uradno in dokončno prodajo cone B Titovemu režimu. To moramo storiti vsi komunisti, demokrati, napredni državljani, moški in žene, pripadniki katere koli politične struje, ki pa jim je res pri srcu mir, svoboda in blagostanje Svobodnega tržaškega ozemlja. PRIDOBIVANJE MLADINE ZA FRONTO MIR je ena izmed temeljnih nalog naše Partij tJcnsj vije iars »nor |h ir ičn škc Alt Vprašanje pridobivanja mladinskih množic za fronto demokracije in miru je en-a izmed temeljnih nalog vse naše Partije in demokratičnih množičnih organizacij, sindikatov, ZD2, ZDTV, prosvetnih društev, demokratičnih občin itd. Iz tega izhaja, da morajo vse organizacije voditi določeno politiko do mladincev in si s svojimi pobudami prizadevati, da si pridobe mladino. Naravno je, da mora Partija, če je pridobivanje njena osnovna naloga, za to stvar vzbuditi zanimanje komunistov, ki so -na odgovornih mestih v množičnih organizacijah, ter usmeriti vse svoje delo k mladini. Partija pa mora še posebno in na vse načine pomagati Zvezi komunistične mladine, ki je eno najvažnejših sredstev pridobivanja mladine za demokracijo, da bi mogla častno izpolniti nalogo, katero ji je zaupala Partija. Z.K.M. je od zadnjega kongresa naše Partije znatno napredovala s tem, da je ustvarila trdnejšo organizacijo, prekalila nove vrste mladinskih voditeljev ter izvedla obsežno propagandno in agitacijsko akcijo med širokimi množicami mladine. Borila se je v obrambo miru, za j koristi delovne jn učeče se mladine ter v obrambo demokratičnih svo. boščin. ZK-M je izvedla nešteto pobud kulturneg-a, športnega in razvedrilnega značaja ter je dala množičen doprinos v kampanjah naše Partije z mobilizacijo velike množice mladincev. S to svojo raznovrstno delavnostjo si je ZiKlM pridobil-a svojo lastno osebnost, ugled in zaupanje med širokimi mladinskimi množicami. Kako se je zanimala naša Partija za to važno- sredstvo pridobivanja mladine? Na to vprašanje, mislim, bi morali dati stvaren in tehten odgovor -sekcijski- in celični komiteji naše Partije. Brez dvoma -so naše sekcije in celice napravile korake naprej; danes se bolj zanimajo in nudijo svojo pomoč ZKM v večji meri, kljub temu pa je njihovo zanimanje še nezadostno, nestalno. ni dovolj konkretno niti splošno. Z-a mladino -se zanimajo- -samo v določeni obliki, v nekaterih kampanjah ali pa z razpravljanjem vsakih nekaj mesecev o vprašanju komunistične mladine v namenu sa- ni mladinske organizacije, je predvsem naloga Partije, -da ustvari organizacijo komunistične mladine ter da dà, v ta namen na razpolago partijske kadre. Nekatere partijske sekcije mislijo, da je njihova edina naloga, da pošiljajo zdaj tega zdaj onega bova- ' riša na -sestanke komunistične j mladine. Ne samo, da je to le ! eden izmed načinov pomoči mlad'ni, marveč se je izkazalo, ' da je tudi negativen, ker prav j nič ne koristi, če so tovariši j samo opazovalci; vzbuja celo zmedo, če posežejo- — kot je sicer prav — v diskusijo, ne da bi se prej posvetovali s tovarišem, ki je bil pred njim na sestanku. Ce hočemo imet: vezi in dati konkretni pomoč komunistični mladini, moramo naložiti enemu članu sekcijske-ga ali celičnega komiteja -odgovornost, da vzdržuje trajno zvezo med komitejem in voditelji. mladine, da zasleduje nji- ter izvesti ali sprožiti pobude, s katerimi bomo- mogli uresničiti to važno nalogo naše Partije. LINO CREVATIN bo, da se kateri koli me-f’.-'® rodni spor rešuje pri mizi’zi£ Razširimo odbore miru Razni tajnik: in predsedniki odborov miru v tovarnah in okrajih so m-i v diskusiji o skusije in ne z orožjem. |n* Za nadaljnja in podrobna*a pojasnila se organizirajo r„ k ki prijateljski sestanki. Na,, sestankih se razdelijo brt?crt re, časopis; s članki, ki scT0 napisale znane osebnosti an*-padajoče gibanju miru, :v}*£ profesorji, znanstveniki, l1]* tiene osebnosti itd. ,ezr /e) Ko smo ugotovili, da je j ;z] možnostih prodiranja v široke ba povsem prepričana, jo 1% plasti prebivalstva — z različnimi ideologijami za ustvaritev pravega človeškega branika proti vojni — izrazili svojo zaskrbljenost, ker niso v stanju in ne fedo, kako bi razširili gibanje miru z drugimi elementi različnih ideologij. Vprašali so nekaj nasvetov in izkustev, ki sem jih pridobil posebno v krogu občinskih nameščencev. Do razširitve odborov miru z drugimi elementi pridemo po- bovo delovanje, daje nasvete t0m potrpežljive in vedre oseb- ter jih opozarja na važne probleme in dogodke, da obvešča sekcijski komite o d-oločenih akcijah in kampanjah mladine ter zahteva -stvarne p-o-moči od Partije, kadar smatra to za potrebno. Posebno v tem času predkongresne diskusije se morajo sekcijski komiteji in celice po. truditi, da pregledajo in razpravljajo o -stanju komunistične mladine svoje sekcije, katero morajo gledati z najširšega vidika pridobivanja mladine ne d'skusije. Predvsem si moramo pridobiti simpatijo in nekoliko domačnosti — in to mora biti jasno — oseba mora biti povsem gotova o tem, da je gibanje miru iznad vsake politične ideologije in da se v njem lahko udejstvuje vsakdo ne glede na politično prepričanje, ki -sprejme program Svetovnega gibanja miru, to je program, ki ima v splošnem edin': cilj: združitev vseh ljudi dobre volje, kateri se zoperstavljajo vojni z aktivno bor- vprašamo, če želi pristopil odbor miru. Večina se i.z -volje odzove in nato se I’,1’ }Iah’ žabni sestanek. Novo do^m bomo nato razložili. zakaju11® se narodi strnili v ih» - — - ------ eno sU - družino proti vojni. Mnogo j*’, vih prijateljev mi je odit V11, povedalo, da so imelj vni četku resne pomisleke pol/} 1 nega značaja o gibanju ntie° kot takem. . ,et} Vse to pa še ni dovolj. f ba je, da se odbori -vedno i»lr razširijo, tako da bo po/'.' odbor miru v tovarni ali okj..ejc res pravi izraz pretežne vel delavcev oziroma’ prebival!„v določenega -okraja mesta, i •' Člani odbora lahka svobaS]e^ predlagajo in razpravljal j kateri koli pobudi za - ■* Prigl-o in borbo z akcijami, ki biL odobrili v odboru. a Temeljna podlaga dobri*’ odbora je, da je delaven z^8 organ, to je organ, ki ims^na sorodstvo v cc-ni B in Jf/ j< slavij i itd. Ta «organizacijah seveda krinka z raznimi poč cional-nimi frazami, s kališ -mi poskuša ujeti še one kiflkia-l ki niso vezan' na gori ome^o-Ve na uprašanja. is i: Toda mi dobro vemo, da str 6 ot ------------------——ih Nadaljujmo borbo r}° sklenitev pakta miru m/Msl petimi velesilami; pr<>',.Za ponovni mintarizaci'1 v Nemčije; proti takoimenl® k vani sti». «Evropski skupni . Zahtevajmo kon^^1 vojne na Koreji, v Vietni. mu jn na Maleziji. Zahtl a; vajmo prepoved bakterij ‘ loških in atomskih vojniajQ (Iz poziva dunajskeijjhj kongresa miru). . v ________________________;ške ™sjve je potrebno razumeti kako je važno, da so komunisti prisotni -s svojo aktivnostjo in zanimanjem za vse probleme prebivalstva. Bila bi ivelika na-paga misliti, da morajo- komunisti vršiti svoje delovanje samo med seboj. Delo «se mora obračati vedno preti širokim množicam, vse probleme je treba dobro poznati in o njih razpravljati med zainteresiranimi. Na primer: z omejevanjem njegovih narodnostnih pravic ni samo komunist zadet, temveč čuti to omejevanje vse slovensko prebivalstvo, čutijo ga otroci potom šol; cesto nam pra-v to polje pokazuje vso krivico. ki jo trpijo. Slovenske matere zanima to težko vprašanje, ker je jasno, da je 'slovenska kultura ogrožena in z njo vse lepe tradicije, na katere je slovenski narod zelo navezan. Stalno , mora biti zanimanje komunistov za občinske ustanove, poznati je treba težnje n potrebe prebivalstva, voditi ga v akcijah za zahteve in ga učiti, da ima pravico zahtevati, kar mu gre. Ženam je treba posebno pomagati v njiho-vem delu, ker je treba upoštevati, da nasprotne, zlasti klerikalne organizacije s svojo stalno akcijo in pre- daleč od borbe. Komunistične žene morajo biti na tem polju aktivne, vršiti morajo vzgojno delo med ženami, razlagati jim, kateri so razlogi težav, ki jih bremenijo in jim jemljejo zaupanje v boljše življenje, ter kdo je za to odgovoren. Znati morajo objasniti, da je mogoče in da je treba -stanje spremeniti, da je delo-vno življenje, mirno- in brez skrbi pravica vsakega državljana. Treba je aktivno braniti mir, razkrinkovati «n žigosati vse, ki na razne načine -delajo za pripravo vojne. Važno je podčrtati, da vojn-a ne škoduje le komunistom, temveč vsemu prebivalstvu, posebno pa še otrc-kom in starcem. To delovanje na polju vsakdanjega življenja mora biti naloga vsakega komunista, tako moža kot žene, opravljeno z vztrajnostjo, potrpljenjem in zaupanjem. To. delo, če je dobro izvršeno, daje naši Partiji zaupanje širokih množic. To je naša dolžnost, ki jo moramo izvršiti za to, da se bo naša Partija vedno bolj krepila in pridobivala vedno več pristašev iz vrst delovnega ljudstva, ki je, združeno po skupnih problemih, pozvano na borbo. Enotnost vseh poštenih de- stri Samo : Orožje bomo preskrbeli mi. Tito : Topovsko hrano bomo dali mi. . . Stri Samo: Dobro, torej potrebujemo samo topovsko hrano. glo-ameriški tanki prav peščin slugi teh laži Slovencev 1 ^ . čujej'0 naša polja i-n -senoMnj mi vemo, da se po zaslugi «rodoljubov» vedno bolj 5555 razlaščanje in množi tat' na račun naših kmetij venskih vaseh, Po zali «rodoljubov» so na na: 1 ji zrasla razna naselja ko pr. «Villaggio del fan i «Villaggio dei pescatori» it1 Tovariši, teh nekolil blem-c-v sem vam hotel po: viti v razmišljanje. Želel da o tem razpravljate v kongresni diskusiji in ds vsem tem povzamete pc zaključke, ki naj vsaj dl popravijo to kar smo na : važnem polju mi slovenski munisti zamudili. Ne s m1 pozabiti, da 'naši kmetov* s svojimi družinami preds' ljajo lep odstotek vsega I bival-stva tega ozemlja. T< riši, šli -smo mimo njih, pa nismo slišali, nismo, videli, hovega trpljenja in gorja h1 gokrat s preziranjem, češ,j ne spadajo v naše vrste, j Naš veliki učitelj in to<4 Lenin nas uči. da Oktob' revolucija ne bi bila mo$ ,. brez povezave delavca in K i ta in seveda na podlagi * nauka moramo delati tudi ; Brez povezave delavcev' kmetov bi danes ne imeli1 gočne Sovjetske zveze, č povezave delavcev in k in* ^ bi ne imeli Komunistične iletjn tije. _ tnàjf Dolžnost in naloga vsaKvgg. komunista, posebno pa ben slovenskih komunistov je'lir s h se_ približamo in pri-sluh-n^,^ težavam in skrbem -našega jt0V; lega kmeta. Napraviti m(e mo vse, zato, da mu pom,.jubl mo, da mu odpremo oči. S 'k; bomo pripom-ogli k dosegi šega končnega cilja, toliko ije trebnega miru. Jar i, RIKO MALALA — ČLANEK IZ LISTA „ZA TRAJEN MIR, ZA LJUDSKO DEMOKRACIJO11 IREZPOSELNOST IN BEDA -f titofašistični Jugoslaviji I lh I ' h II laspodarstvo današnje Jugo. ■ » vije, ki se nahaja v kleščah arske «pom,oči», je sedaj po-•noma v službi vo-jnohujska-|h imperialistov. Poglavar laične tolpe v Beogradu je sko leto v nenadnem naia odkritosrčnosti razkril mej>;e pustolovske načrte, ko n izj iz j a vil nekaterim tujim do-n nikom, da «je njegova vlada ob«Na jn izda za oborožitev več 0 katera koli druga d-eže-Na Zapadne Evrope». Tito je ^rfičrtal svojo hlapčevsko, zve-SQbo gospodarjem onstran ;ti (antika z izjavo, da «Jugo-u vija razvija edino le indu- 1 ' jjske panoge, ki zanimajo ■'eznike (to je Združene' dr-/e) jn katere služijo za ugodje izkoriščanje virov stral.e- 0 ^ah surovin», opil e ,-z podatkov titovskega ti-,e ?. ki so seveda nepopolni, la lahko ustvarimo sliko, o ve-jyiSm obsegu brezposelnosti ,. jJugoslaviji. Armada «odvi-s,h» šteje danes nad 300.000 , Itistrijskih delavcev, 180.000 ojjjftnike-v in približno 70.000 vadnikov. Na podlagi titov-_0]ih časopisov je bilo samo 1 [(Beogradu in Zagrebu, dveh ned največjih mest in in-lj Sti'ijskih središč dežele, re-n() [triranih v osmih mesecih p0’2- -leta nad 70.000 oseb, ki oki^ei° zaposlitve». V indu-vejljskih podjetih v Osjeku je vaj( v prvih šestih mesenih a leta odpuščen skoro po , en delavec na vsake tri zait Siene. V tem mestu je sa-ja'3 lesno podjetje «Slavonija» pl .Slo na cesto 1.034 delavcev, bi, ■'a podlagi objavljenih sta-lob/*’ ki 50 jih ti-tofagisti se-„ zda primerno prikrojili, je v deželi brezposelnih ‘Mizno 130.000 žena. Ce amerna kot podlago za ce-)lw'no število zaposlenih žena ___/vllk-o 100 za 1949. leto, je število padlo v letu 1950. * 67, 1952. pa na 72. Titov-I V hst «Ljudska pravica», ki 1 Taja -v Sloveniji priznava, Je bilo 1951. leta odpušče-,n 'samo v dveh mestih, hVubljani [n Mariboru. 14.000 |\*a, ki so delale v indurii in to ped pretvezo «pre-2ka del-ovne -sile», im^rmada brezposelnih pa se e k še povečala z mladino. Sa-rosa v Hrvatski je nad 26.000 knrSdincev in mladink, ki že-zroF pridobiti poklicno kva-li-ptacijo in torej zaposlitev v t-dustriji. Strokovne šole za zveBoisobitev mlade delovne sili1 ki so svojčas obstajale v : v?avnicah in tovarnah se da-15 zapirajo, učenci so vrže-rris na cesto in ne najdejo novele zaposlitve.. Nič manj ža-ojrEtna pa ni usoda tistih, ki Jije uspelo pridobiti v teh cijrah poklicno kvalifikacijo, ni Bočim se kmečka buržoa-kailà — kulaki, ki predstavlja krrfcialn-o, podlago fašističnega me. vega režima na vasi, raz-Ja in bogati, imamo po -druda strani od leta do leta ve-ob-ubožanje revnih in sredah kmetov. Slednji ne mo-) t\Q več prenašati davčnega m/Biska in kulaškega jarma prC1, Zaradi tega se jih tisoče :acr’ v mesta, kjer iščejo ka-ieaS koli zaposlitve. V zadnjih (tih raju _____ «tni9® kmečkih pn^"1 j® samo v zagrebškem on<7g!JU zapustilo domačije družin. Cela iptfhada «odvišnih» kmetov je erj|'ePlavii.a jugoslovanska me-)l0ia: Upropaščeni kmetje ta-k S.]Q_ Po va-si skupno z druži-arni in iščejo dela.. Zatekajo , v javna prenočišča, želez-„J.e postaje, životarijo v i.lvecji bedi in prosijo- mi-pffScine, žično prodaja -delovna sila. Uradi za zaposlitev, ki so jih postavili titovci v začetku pretekla leta, skušajo na vse načine prikriti statistike o brezposelnosti. V seznamih tistih, ki bi morali dobiti kako delo, so vpisani edino le brezposelni, ki so delali vsaj dve leti nepretrgoma na istem delovišču ali pa pet let pri raznih delodajalcih. Niso vpisani niti kmetje, ki iščejo dela in ne brezposelni mladinci, razen če nimajo srednješolske izobrazbe a-li pa strokovne usposobitve v industriji. Jasno je torej, da je število brezposelnih, ki niso registrirani mnogo višje od števila, ki g-a dajejo statistike. Titofaši-stična tolpa se poslužuje rezervne armade dela • za izvajanje še večjega pritiska na zaposleno delovno množico in to predvsem, da niža plače in življenjsko raven ter da zaostruje zatiranje. Pod pretvezo ureditve plač -v industriji -so titovci uvedli nove tarife, s katerimi so znižali že itak nizke delavske plače za 18 do 20 odst. Tako prejemajo delavci v rudniku v Milijvini le 80 odst. plače, ki jo določa nova tarifa. Zaradi blazne tekme v oboroževanju postaja- -delo v tovarnah in delavnicah pravcato prisilno -delo, pri katerem je izgubilo človeško življenje v-sa-ko vrednost. Delavec je izkoriščan -do najvi-šje mere in ko se pc-stara pred časom ali postane invalid, ga vržejo na cesto. Titovske statistike so prisiljene priznati, da je bilo v kovinarski industriji v letu 1951. na vsakih tisoč dela-vcev 280 nezgod na delu. V letu 195-2. pa je bilo -v prvih šestih mesecih kar 337 nezgod, Prav tako narašča iz dneva v -dan število smrtnih nesreč na delu. Fašistična to-lpa, ki vlada v Beogradu, izvaja pustolovsko militaristično politiko, katera teži na vse sektorje življenja. Pod pretvezo «pomoči» vlagajo magnati finance in industrije iz Wall Str-eeta vedno večje kapitale v jugoslovansko gospodarstvo. Na vsakega prebivalca v Jugoslaviji, vštevši dojenčke, bremeni dolg nad 20.000 dinarjev na-pram mon-opo-listom onstran Atlantika. Tisk je objavil izjave enega izmed izvedencev za probleme prehrane in kmetijstva pri OZN, ki je izračunal, da primanjkuje -danes v Jugoslaviji — in to upoštevajoč najstrožjo štednjo — 280.000 ton žita, 330.000 ton koruze, 20.000 ton ječmena, 20.000 t-o-n fižola, 30.000 ton slanine in 20.000 ton -sladkorja. Preprosto ljudstvo Jugoslavije, ki mora prenašati jarem fašističnega režima in kolonialnega zatiranja, se vedno bolj zaveda, da je vladajoča fašistična tolpa — agentura imperialistov, spravila -delovno ljudstvo v brezposelnost, bedo in lakoto. Zaradi tega narašča-ljudsko ogorčenje in srd proti krvavi diktaturi fašističnih krvnikov. Iz dneva v dan sé jača borba jugoslovanskih delavcev proti fašističnemu tri-no-štvu in kolonialnemu -suženjstvu. V. K1HSANOV Zgodovinska februarska stavka v Trstu 12. februarja 1902. se je pričela v Trstu prva velika stavka delavcev. Zaradi samovoljnega in krivičnega zadržanja vodstva Lloyda je zapustilo delo okrog 300 kurjačev. Z domačimi kurjači so bili solidarni tudi tuji, ki so se s svojimi parniki siučajno nahajali v Trstu. Provokatorsko zadržanje avstrijske vlade in vodstva Lloyda je povzročilo, da se je stavka kurjačev razširila in spremenila v splošno stavko, ki je zajela vse mesto in okolico. Prišlo je do velikih, spontanih delavskih manifestacij po mestnih ulicah, proti katerim je avstrijska policija skupno z vojaštvom nastopila z vso surovostjo. V pouličnih manifestacijah je bilo ubitih 13 ljudi, med katerimi je bil tudi trinajstletni deček. Iz prelite krvi teh prvih žrtev je v Trstu zraslo močno delavsko gibanje, ki je kljub najtežjim borbam do današnjih dni ohranilo borbenost in visoko proletarsko zavest. Prežihov Voranc-borec za pravično in svetlejšo bodočnost Imel je zaupanje v Sovjetsko zvezo, zalo ni klonil pred litovskim fašističnim nasiljem Jeseni 1942. leta, ko je vzplamtela osvobodilna borba slovenskih partizanov ter razgibala slovensko delovno ljudstvo, združeno v OF, tedaj smo nenadoma izve-li, da so slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežiha Voranca na tajnem sestanku OF na nekem stanovanju v Ljubljani zajeli fašisti. S tem je bila silno prizadeta naša stvar, borba proti okupatorju, kajti on je bil s svojo veliko sposobnostjo, znanostjo in moralo obenem tudi duhovni vodja osvobodilnega gibanja v Sloveniji. Ljudstvo ni moglo verjeti, da je to res. Tolažilo se je, da je to le nova izmišljotina fašističnih okupatorjev, ki so že tolikokrat preje razširjali podobne vesti. Toda žal, izkazalo se jo, da je bilo to pot res. In še bolj se je razplamtela borba na terenu, po vaseh in mestih, kakor v gozdovih, borba za svobodo, borba tudi za Prežiha Voranca. Nekaj mesecev pozneje sem bil še sam deležen fašistovske ječe. OBRAČUN ENOLETNEGA DELA Slovensko - hrvatske prosvetne zveze Velik korak naprej - Pobude za zaščito nacionalnih pravic Slovencev - ..Ljudski koledar“-prva knjižna izdaja SHPZ - Borba za rešitev slovenskega šolstva v Trstu in na Goriškem - Razmah delovanja prosvetnih društev v mestu in na deželi Za slovensko napredno ljudsko presveto pomenja vsako leto dobo novih uspehov, n:> v h zmag v uresničevanju začrtanega programa in zadanih si nalog. Se pred - štirimi leti so nam titovci prerokovali skorajšen propad, ker smo o-stali skoraj brez izobraženstva. Danes pa lahko v ponos -slovenskega delovnega ljudstva u-gotovimo, da ne le da nismo propadli, marveč smo organizacijsko silovito okrepiti našo prosvetno organizacijo, visoko dvignili raven prosvetnega dela ter dokončno prevzeli v svoje roke zastavo borbe za narodne pravice slovenskega ljudstva na STO. Nasproti te mu pa je titovska «prosveta» organizacijsko v popolnem razsulu, kar so morali sami priznati na svojem občnem zboru; tudi njihovo prosvetno delo se krči od leta do leta, Pobude tržaških žena za rešitev Rosenbergovih |V vseh mestih obstajajo -se mno- Tržaške žene in matere drhtijo- od ogorčenja ob misli, da bi m-orali dve nedolžni bitji ostati brez staršev zato, ker so njih očeta in mater po krivem obsodili na smrt. Ta dva ameriška državljana nista zakrivila drugega, kot da sta se borila za mir in demokracijo. Tržaške demokratične žene, ki so vedno- dokazale svojo solidarnost z vsemi, ki se borijo za mir, so tudi tokrat živo protestirale pri ameriških oblasteh proti nepravični in nečloveški obsodbi, ki d-oloča usmrtitev zakoncev Rosenberg na električni stolici. Takšna strašna obsodba ni bila nikoli izvršena v mirnem času. Skupine in krožki ZDD ter posamezne žene so poslale na desetine pisem in resolucij predsedniku ZDA, poslaništvu Združenih držav v Rim in tu- •noislna tržišča, kjer igi _________________________ ;at< ?J i $ »a— kJ .-z- i1 :up*® a» a Tč pa Sp ; ;sB ,oVj ob1' no} i K ;i 1 idi ; ev Ì ili j e lep V °e^elah socializma potrosijo -letno milijonske -vsote za hia0*0 ‘n mladinsko oskrbo ter vzgojo. Številna večja mesta sa^erj”. urejena- pionirska naselja, ki so prava vzgojna >a be 1Š6a mladega rodu. V teh naseljih se mladina zabava in je,j;P®m uči ter pripravlja na svoje bodoče poklice. Tudi pio-hn\,Z ® železnice so velikega vzgojnega pomena za mladino. ;a LvQn.°ma nasprotno pa je v Jugoslaviji, ki so jo zaslužnjili rr)(e tns*c‘ gangsterji. Tu ni več mesta za take ustanove. Mladina ,mbr-lodije do melodije - 13. GlaV po željah - 15. Naša mladina phu't mikrofonom - 17. Koncert mošhosi ga okteta s Proseka - 18.35 KL , cert pianista Gabrijela Deveti1 J' - 21.30 Izbrana lirika - 21.40 Piti j T * GIOCONDA, 1 c --- - - (file chielli: LA PONEDELJEK. 13. Pevski di1161 in harmonika - 19. Mamica prte vi veduje - 20. Koncert tržaški komornega zbora - 21. Knjiž s nost in umetnost - 21.45 Ponch rili: LA GIOCONDA, 2, in 3. del TOREK: 13. Glasba po željaPotl 19. Tehnika in gospodarstvetani 19.25 Angleščina po radiu 21. j 22. Ponchielli: f* * * * v'a tamo za vas GIOCONDA. 4. dej. hj,0 SREDA: 13.40 Dvorakovi S vanski plesi - 19. Zdravniški 6 b dež - 20.30 Sola in vzgoja - orv> Čajkovski: Hrestač - 2L30 VoK p0 ni kvartet. fija. ČETRTEK: 14.15 Slovenska 5 mična glasba - 19. Slovenščina, Slovence - 20. Koncert tenorp°č( Renata Kodermaca - 21. Rad Uvode r - I. Cankar: ZA NAROD^n BLAGOR. bšai PETEK: 13. Glasba po želja; 19. Kraji in ljudje - 20.30 Tru- i ški kulturni razgledi - 21. K‘shii cert komornega zbora Skrjanl - 21.25 Zgodovina pomorstvsfa c 22.50 Koncert saksofonista Ljv v voja Slamiča. 1 , ___ hod Davčne prijave za 1952, l'nos Si k Opozarjamo vse zainteresi1 se ne, da zapade 31. marca t. 1. Sodi preklicno rok za predložikon, prijave dohodkov za leto 1%0; Prijave je treba predložiti čnemu uradu v Trstu (Pia: ’ Chiesa Evangelica št. 2, lSpe nadstr., soba 96). nek Opozarjamo da je na Pfa \ lagi zakona Vanom z dne jašk 1. 1951 št 25 obvezan pred|]cat žiti nrijavo dohodkov: ,e 1. Kdor ima dohodke od re * pitalov katere koli vsote |Ve obstaja mkak minimum, kilsov oprostil prijave). ’ tot 2. Kdor ima razen dohodi].,^ od hiše, tudi druse dohodkeev ~ 3. Kdor ima dohodke od M ki presegajo letnih 150 lir. > in 1 i lil* 4. Dohodki od dela ali koinšn, ki presegajo let' bo 430.000 lir. razi Pri tem je treba omeniti,njst morajo letos predložiti pri vo tudi nameščenci državh~-ustanov in Zavezniške vojai uprave, ki so bili lansko II oproščeni. Prav tako so I prejšnje leto oproščeni prijs < zneski izpod 600.060 lir let» 5. V kolikor je bila lan^ leto predložena prijava doh( ka, ker je presegel letnih \ -, tisoč lir in se je ta dohodek * letu 1952 znižal, ali pa ni i» davkoplačevalec nobenega 1 hodka (zaradi brezposelno bolezni, prenehanja trgov' itd ), je treba vseeno predli ti prijavo z navedbo, da ni! lo v letu 1952 nobenega doliti ka ali pa da je bil dohoC r nižji od 240.000 lir, ker bodo podlagi te prijave oprošč[ 'J davka. 4Vtl( ZVEZA MALIH POSEST raz: KOV bo tudi letos poskrbci^ za sestavo prijave in zaradi edn ga priporočamo vsem davljeta plačevalcem, da se obrnejo o j* navedene organizacije (ul. 4sta la Zonta 2), kjer jim je Ude razpolago davčni izvedenec v V1 sicer vsak dan od 8.30 nit 12-30- __ str Družabni večer pri Magdaleni ^ Sekcijski komite KP Sitne, sektorja Magdalena, organaci ra za danes, v soboto od uPir ure dalje v Ljudskem dolgini pri Magdaleni «Praznik itiatj našalcev tiska» na katerem bi pogostil z zakusko vse podaji vovalne tovariše, ki že 1