spodarske ? obrtniške narodne 4 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr pošiljane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr« Ljubljani v sredo 30. avgusta 1871. O b s © g : O čbelarstvu sploh. O gozdnem varstvu. (Dalje.) ako bi fajmošter na kmetih bil. Crtice o umetnostih. O odpisu cesarskih gruntnih davkov. Kaj bi jaz storil » Naši dosedanji časi in tujčeva pa tudi naša pêta. Dundar in drongar. Bivša parižka komuna in socijalizem. (Dal.) Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. čbelarstvu sploh. Med knjižicami, ki jih je izdala letos družba sv. Mohora, nahajamo eno, ki ima precej obširen nauk krátkém času in z malimi stroški. Časi so sedaj drugi, kot so bili nekedaj ; treba je sedaj pažljivo gledati, da se dohodki množijo na vsako stran gospodarstva; kdor dan današnji ne misli na povišanje vseh, še tako malih dohodkov, temu pred ali napre- daj je pozneje boben zapoje mar temu krivo, da bučeloreja ne o čbelarst čelarček" skušeni čbelar gosp. J ki ga je pod imenom „Slovenski bu duje tako, kakor druge panoge kmetijstva? Sump faj Marsikaj se je predjalo od teh dôb, ko je buče mošter v Skočidolu na Koroškem začetnikom čbelo- loreja pri nas naj bolj cvetela. reje spisal in s podobami razjasnil. Želeli bi, da bi n čbelarji vsi segli po tej knjižici in jo marljivo brali Ta knjižica je posebno o tem, ker tudi g. Sump poprej šnj ih časih so rabili za vse sladkarije strd ali med; odkar so pa sladkor (cuker) znaŠli, spodriva jo ta zmirom bolj in bolj in jej s tem tudi ceno znižuje; vrh tega se dobiva priporoča "svoj "panj, obudila v nas misel 7 da bi zeló strdi po železnicah boljši kup iz takih krajev Evrope, potrebno bilo, da bi se enkrat v Ljubljani sešli ne- Azije in Amerike, kjer imajo bučele veliko boljšo pašo, kteri imenitnejši čbelarj m dili, kterega po kakor pri nas, in toraj tudi strdi veliko več naberó. Dzi erd Dol čbelarj prenarejenega panju naj bi se poprijeli > kajt znani so nam daj Porente, g. Sumperj že panji Tudi vosek, ki ga bučele iz povžite strdi na- nekega nadomestnika. Dr. Scherzer pravljajo. ima ze in še drug ki Je 1864. potoval na barki „Novara" okoli zemlje } Morebiti bi občni zbor družbe kmetijske kranjske v pripoveduje, da je videi v južnej Afriki nek grm 9 Ljubljani novembra meseca bil pravi čas za tako čb larsko skupšč ima jagode z voskom napolnjene, imenuje se „ 9 ki Myrica cordifolia" (Wachsbeerenstrauch). Dva delalca izdelata To smo hoteli le memogredé omeniti našim čbe- na dan cent voska iz jagod, kar jih šest ljudi nabere. Bučelam se je pa tudi paša v naših krajih zeló „slovenskemu bučelarji" bralcem naširn po- zmanjšala. Toliko gozdov je^posekanih, travnikov ali da vidijo, kako lepo gosp. fajmošter razlaga senožet v njive predelanih. Ornilovje larjem. j evega snamemo čbelarstvo Zdaj pa nekoliko vrstic iz vvoda Sump > OVUVUVU » *1J i » U J/l VUUlHUiUt V1U11V/ »JV» IU resje , XV A I čelam izvrstno pašo daje, se sproti za steljo poseče. Pri vsem tem je in bode bučeloreja še zmirom važna in koristna ostala za kmetijstvo in narodno go- ki bu- Od nekdaj jjVU ucauaj - pra VI -- ov Mill »javtvuv* ^ pridnim bučelicam in so jih z veseljem redili so bili Slovenci prijatelj kajt plačevale so jim obilno ves trud in vso skrb z žlahno spodarstvo, ker nam maraiktere stroške odvraća in strdjo in dragim voskom. Tudi sedanjim prebivalcem premoženje dežele zeló pomnožuje slovenske domovine vrže reja teh marljivih živalec mar sikaj dobičkainjim napravlja dokaj nedolžnega veselj in Razun strdi in voska nam hasnijo bučele na polji , ker rodovitnost sadnih dreves in ajde množijo« vrtih Posebno so bučele pripravne za kmete, ki nimajo Oné nabirajo namreč cvetni prah na cvetlicah sadnih »emlj IDV/O , Zid) iU VIA VA A AU »OV A vhuu na kmetih, ki bivajo večidel domá, kakor na pr za kajžnike in tudi za vse take rokodelce drevés, pri tem opravilu veliko rodovitnega prahů ostr za kro- in tkalce itd.; taki lahko morejo vsaki 9 vrtnarje, gozdarje, mizarje, kovače, črevljarje jače, kolarj O AAA X Vvt. , i»»"»" J ' dan svoje bučele obiskovati in jim streči. Tudi duhov niki žejo na srednjo nitko cvetlice, ki se s tem oplemeni in sad obrodí. Dve kmetijski učilnici v pruskej Sleziji to reč bolj na tanko ste po sporočilu „Novic" 1861. skušali, in se prepričali, da je tam, kjer in učitelj so bili bučel- se radi s to kratkočasno rejo pečajo, njaki blizo sadunosnega vrta, drevje za osem do deset lega kar že to kaže, da je večidel pisateljev o bučelarstvu odstotkov vec sadja doneslo, čeravno je kraj 9 slednjih dveh stanov. sadno pleme in njih oskrbovanje povsod enako bilo. Pa vendar najdemo še toliko krajev in vasi brez Posebno pripomagajo bučele k rodovitnosti drevés ob bučél, kjer bi se prav dobro obnašale. Ali ni škoda, deževnem vremenu; zmočen cvetni prah ne pada sam da toliko v raznih cvetlicah shranjene strdi leto na leto od sebe na srednjo nitko cvetlice, in toraj tudi sadů pod zlo gré? Koliko denarjev bi lahko domá ohra ni ? bučele pa brž na pašo leté, če dež nekoliko od- nili > pošiljamo? ki jih vsako leto za méd in vosek v tuj kraj jenja » in razmočen prah na svoje mesto spravljajo. Sedanj čas ) ki nam leto na leto više Ravno to veliá tudi o davke in přiklade nalaga, resno tirja, da nobenega po po njem letajo t boli stranskega pridobitka ne zanemarjamo, posebno pa ta-kega ne, ki se vjame pri malem delu in trudu, ob „Ako bučele dobijo na ajdi strdi, velj za ljudi". ajdovem cvetu; bolj bučele obrodí ta sad ; zato pregovor : bode tudi ajde do- 280 Mislil si bos, dragi bralec, tudi jaz sem že davno več kodlj gozdu Če bi se gozdni lastnik vdal taki želei koristnih bučelic si napraviti, pa kaj pomaga, ker napaki, mora mu gozdarsko vodstvo prepovedati ne vém, kako gré ž njimi ravnati. Na to ti odgovorim: dar mora keg Goz- tudi gozdnega lastaika, če strastno Vsaki se mora učiti, bolj poznaš delo, bolj ti pojde pokončuje gozde s tem, gozdnemu vodstvu naznaniti od rok in več dobička srečo imeti, če ne ? ni nič" f bo vrglo. „Bučelar mora sliši se pogostoma. Res je to t ali to veljá od vsakega deia. Kdor umno ne ravná, ali je necimern, ne bo nikdar srečen. Vreme in dobra lega imate res veliko moč čez bučele, pa tudi skrb za-nje, vednost in pridna strežba je ima ravno naj . ki da gozdni paši. e se preveč pase po gozdih , poškoduje to gozd vniči - _ . „ ^ f ga. Kjer se po gozdih živina pase, ondi se ne more noben del gozda v odrejo pustiti in nič mlađega drevja zarediti, da bi mogli starega ž njim nadomestiti. toliko. Kdor nima dosti vednosti o bučeloreji vpraša skušene bučelarje in pridno prebira bukve ga o tem poduČujejo. Zato ni zadosti, da si kupiš nekoliko panjev in jih v bučelnjak postaviš, uméti moraš Gotovo je, da se deloma gozdi krčij kovati pričenja. in lesa po manj Je > ali Imenitna dolžnost gozdnega nadzorst y gozdom da pašo vso odstrani, ali vsaj tako vredi ni kodlj y da tudi naravo ali natoro teh prečudnih božjih stvari in vedeti, kaj o raznih letnih časih pri njih opraviti imaš. Ako se hoče vaa paša odstraniti, naj se poiščej vzroki prenapete gozdne paše, ki so ti-le zanemar Morebiti ti bo iz začetka prijazen sosed bučelami pečá, marsikaj povedal y ki se tudi z jenJe travnikov z njimi ravnati, ie picrauu imaju iitstvieri uuueiiirji ----- r* •— • mUi«jW v«. »u«aa. to muho, da svojih skrivnosti ne razodenejo vsakemu". gozdnega vodstva taka sredstva naj ti, da se odstop (Potem, ko g. spisatelj našteva slovenske knjige o gozd \n naredi polje in tako se gozdni paši polagoma bčeloreji od Ant. Janše počenši, prestopi na nemške pisa- zadosti. Tudi mora gozdno vodstvo določiti število pašna in pokazal, kako gré prerado imajo nekteri bučelarji pasa preveč pašne živine, ali raztegnjena pomanjkanje dolocnega opazovanja. Kar se prvih dveh toček tiče, morajo se od strani telje in pravi:) živine, da je vsak primerno ima. Gozdar mora skrbeti yy Med vsemi nemškimi spisovatelji pa najbojj slovi da se zapovedi viših spolnujejo in prestopnik kaznuj y župnik Dzierdzon v Karlsmarktu v Pruski Sleziji ; on je oče panjev z gibljivimi satniki (bewegliche Fladentràger). On je take panje izumel in napravil, da mores sat za satom v roke Gozdarj aloga je da se zmirom postavni del njegovega oddelka očediti, podrezati vzeti, pregledati, v visokih listnih gozdih navadno V nizkih in srednjih le polovico do 2/3, od vsega gozda t i ) v šilovnih V5, v y da odvzeti in mesto njih prazne djati, dobri paši spet s strdjo napolnijo. Lahko vidiš, ka- krajih navada, še le v začetku maja príčne ín končá košna je matica, in umetnih rojev ne moreš v začetku septembra ; pitana paša pa 15. oktobra in s strdjo napolnjene sate se pri k a- ostro nadzoruje in živina ne pase > krajih navada da se travnata ali rožna paša, kakor je v mnogih v začetku maja pricne in končá lože narejati, kakor pa s takimi panji. Ta preimenitna končá januarij znajdba še le bučelarju popolno oblast dá nad svojimi da se na travno ali rožno pašo samo goveja ži živalcami; on more, kakor je treba, sedaj bučele in vina, ne pa koze >a, seaaj Duceie in vlUtti ovce, ^uuji m pcoiui gumju, tudi more celo dru- gozdno vodstvo ni dovolilo ali če ne obstoji kaka po konj m prešiči gonijo ako njih satove združiti ali pa razdeliti žino v drug panj predjati. JUCllli ^ bUUl IUUJ.O »jCIU VII U- O----- -------- Po tem načelu so skušeni sebna pogodba o tem y bučelarji različnih panjev si izmislili in ne morejo dosti hvaliti, kako ročno je s takimi panji ravnati. ne žene v gozd da se več živine, kakor je dovoljeno, da pa mora priseženi občinski pastir pasti, ne Ker so pa taki panji veliko drugači od naših na- Pa posamezni pastirj se dali naši navadni vadnih, tudi veliko draži in za preseljevanje nepripravni, zato sva se z učiteljem v Skocidolu g. Kuhler-jem pogosto posvetovala, kako bi ležeči panji po tem načelu in cenejše prena-rediti. Najdla sva, da se to dá izpeljati. Po tej misli narejene panje imava že sedem let, in sva ž njimi prav zadovoljna. Dvakrat je omenjeni gospod učitelj pri raz-stavi c. kr. kmetijske družbe v Celovcu za take panje prva častaa dařila prejel". JeJ° Je da pastirji menjavajo pašne prostore; . da v varstvo in izrejo odločene oddelke varu-tako dolgo, da drevje živinskemu gobcu odraste. Samo tako more paša in gozdi obstati, čeravno želeti, da bi se popolnoma odstranila 9 dosti Dovoli naj se soseskam ene županije, ktere nimajo iz mladih sená, da smejo pod čuvaj em gozdnega sluge travo jališc brezplačno jemati. Čudili se bomo koliko se na ta način trave dobi. Živina se iakote > > gozdnem varstvu. Spisuje Fr. Padar. (Dalje.) Nabiranje soka. ljudje so pa tako hvaležni, da onega, kteri ne varuje majhinih gozdnih rastlinic, sami povedó, ker se bojé da ne bi prišli ob zaupanje pri gozdnem uradu > Res Je 9 da se kakošno drevesce odžanje, al J;o je malo v primeri z dobickom y ki zhaj iz tega Ce pomislimo, da bi si ljudje s silo prisvojili dobé in da bi ponoći in podn y kar kradli, v naglosti se daj ve- Sok se lahko od šilovnega in listnatega drevja do- liko več gozdnih rastlinic pokončali, se vidi, da smo Izmed listnatega drevja jih je malo, od kterih pravo zadeli biva. se sok dobiva, na pr. javor za sladkorjevo vrenje in březni sok, ki je nekterim prijetna pijaca. Izmed ši- krajih y gozdar nizke gozde nad lovine, posebno smreki 9. - boru, jemljejo sok, 9 jelki 9 po nekterih krajih tudi gozdar skrbí živa, je to velik pripomoček, pašo od gozdov odstraniti. Ako se kaže, da se bode malo sená přidělalo, naj da si trpentin. ker se iz njega dobivata smola in ljudjé aberej vej > ktere posuše Da sok točiti iz drevja ni koristno m nam treba imajo listje za krmo pozimi. Ce nimajo svojih gozdov, naj gozdar prav po nizki ceni, v nizkem gozdu prodá enake veje. Pokončujejo se res gozdi, pomislimo pa, ova buuiii uiov i« ui auiiobuv ^ ui ualu ucua cuaac vcjo. jl uauuuujcju oo ico gu^ui ^ pumioui spričevati. To jemlje moč drevju in zmanjšuje prira- da velik dobiček iz tega izvira, ker tako drevj stek y e spo- pa še celó leseno snov spridi in zaredi se mnogo mladi nove mladike požene. Tolažiti se mora gozdar s tem, da je siromašnim ljudém prihranil veliko sená gozdu škodljivih žužkov, ako več dreves na tej bolezni trpi. Nobenemu, kteri za to nima posebnega privo-ljenja, ne sme se dovoliti nabiranje soka, a tudi gozdni in slame , ktere bi jim bilo primanjkovalo, če bi jo bile vso zimo koze in ovce jedle. Zdaj jo pa samo go lastnik ga sme le toliko nabrati, kolikor vé, da ni pre- veji živini poklada in slamo ima za nasteljo. Opomniti 281 da bi se v takih krajih, kjer se malokterikrat člověka ođvrneš revščino in siromastvo, ođvrnes mnogo je se, kaj sená pridela, naredili zavodi, kteri bi imeli nalogo, duševnih bolezni, pregreh in hudodelstev take gozde izrejati, za ktere so sposobni hrasti, bresti gabri in jeseni. (Dal. prih.) 9 9 so Casi za druzega sv. mašo brat přetekli, ko se je mislilo, da duhoven ni nič kakor za to, da gré ljudém vsak dan v Národno-gospodarske stvari ođpisu cesarskih gruntnih davkov. pold \J KJL Ckb j V nedeljo in praznikih pridigovat, pu- krščanski nauk učit, farane spovedovat, poročat po m v sv. bilo ijih olj devat. Da bi to ed njihovo opravilo 9 9 to res tudi nemškutarji zahtevajo dandanes od kajt Iz Notranjskega 26. avgusta. „Novice" so že v svojem 28. listu nam naznanile veselo novico, da je kranjski deželi na gruntnih davkih blizo 70.000 gold, za 1869. leto odpisanih. Že je minulo 6 tednov od omenjenega naznanila al c. k. davkarije tu še niso nikomur dotičnega zneska odpisale, marvec tirjajo dotekle in zastale zaveda državlj hud trn jim je v peti, ako se duhoven > in ker vsa brem držav ljanska nosi, ako se poslužuje tudi vseh pravic držav ljanskih. Gosposkam naj bi služil davke »«ju uaj ui oiuAii, naj ui pi«- čeval itd., al — sicer naj bi molčal v vseh posvetnih zadevah; to samo, mislijo liberalci, bodi duhovnom državlj ansko pravo. A vendar še misijonar jakom sv. vero pridigovat, opravi le malo bi 9 9 ki gre div davke s sekucijo in rubežnijo! Naj bi si. deželni odbor in naši poslanci se pognali za to. da se nam dotični zneski ne le za 1869. leto , ako jih ne podučuje tudi v kmetij skih in druzih zadevah in si ravno s tem zaupanje nabira, ko ljudj taki idijo, da 9 in to in uno, kar jih misijonar uči, na korist in ampak tudi za 1870. in 1871. leto kmalu odpišejo da se vprihodnje to pri začetku leta tako dolgo godi ter nam s tem pretežko butaro polaj suje, ki nas silno tare, dokler se ne izvrši nova zemljiška cenitev in se nam v pravični meri davek ne odmeri. Mi smo pa posebno letos temveč usmiljenja vredni, ker nas je v več občinah nesreča po toči, povodnji in ognji zadela, ki nam je veliko siromaštvo naklonila ! Res! prav čudno je to, da se zadržuje vresničenje preblage cesarjeve volje o odpisu cesarskih davkov in da je čiti! jim srečo, ktero z roko zagrabij In pri kom druzem morejo naši kmetj v po- gledov svetnih zadevah največ dobiti dobrih svetov pri kmetijstvu, sadjereji itd., kakor pri duhovnih go adniki, pri kterih dobi podih? Redki so taki 9 česar išče. kmet takih gr aj šča k da tudi imamo le malo Žalibog, , ki imajo srce do svojega naroda in ki obdelujejo svoja posestva tako ; da so gled treba, od leta do leta za to pri gospÔ3kah bera-Vsaj je vendar že davno dognano, da je dežela naša proti drugim deželam z gruntnimi davki preoblo-žena in pa tudi od presvitlega cesarja je že davno izrečeno, naj se deželi zatega del breme polajša! Naj se tedaj nemudoma vresniči volja milostljivega cesarja in enkrat za vselej določi, koliko da se ima zarad preobloženja gruntnega davka celi deželi, in ko- kmetu. Imamo res nektere rodoljubne gospode take ki so pravi očetje svoji okolici z besedo in djanjem, al , kakor smo rekli, malo malo jih je. In zdaj nam ostanejo še šolski učitelji po kmetih, potem smo pa lsk pri kraji. Al šolski učitelji so pogostoma siromaki, in če tudi prav dobro voljo imajo, nimajo toliko vpliva do ljudstva, ker so mu dosehmal zarad plače še preveč odvisni. -v š In tako smo prišli do tega, da vidimo, da duh 9) največ more koristiti narodu našemu na kmetih Pa kaj neki imaš na srcu, da tako dolgo čenčaš, liko posamesnim posestnikom odpustiti, da vsakdo vé pri čem da je. ; pa še ne poveš, kaj hočeš?" me bode zavrnil ta ali uni gospod. Brž brž in na kratko bom dal odgovor na vpra- Podučne stvari šauje » M nog ktero stoji na čelu tega sestavka je posvetnih reci t na kar bi jaz délai, ko bi Kaj jaz storil » ako bil duhoven in še posebno ko bi bil fajmošter. Al bil. faimošter na kmetih feěi.bi posebno bile, od kterih bi ne odjenjal lr ^ VI 1 m n /\ /Vv\ r% I v\ « « ZA l-r /\ I* rv i T -t M m « JN 9 dokler 4 ju nisem dognal pri vsakem kmetu, ki je moj faran in te ste Čudne so te besede!" bo morebiti kdo izmed vsak gospod jjvuuuo b\j to ucocuc i - uu uiuicuibi auy ifiuigu y«""" ^vw^/v/w prečastite naše duhovščine rekel, čitaj e napis temu članku, vsak gospod moral moral zavarovan (asekuriran) biti 9 m Jaz pa mislim, da prebravši sledeče vrstice imeti pametno narejeno gnojisče se 99 nihče več ne bode čudil, ampak mi pritrdil, da nisem dolgim predgovorom? nič neumnega pisal. Tedaj to je, na kar se je pripravljalo s tako . „i: „ * mi poreče ta ali uni. Duhovni gospod na kmetih, če ga ljudstvo spo- To, to je neprecenljive važnosti za blagostan kmeta Kar imamo vž; štuje, je središče, kjer si staro in mlado poduka ne cigár pokadí na milij galne klinčke, kar se tobaka in > in kar je čedalj več hudob- za dusno srečo, temuč tudi za posvetni blagor do- nih ali pa nemarnih ljudi, imamo vsako leto še več poprej, ko jih je brega sveta išče; on je pribežališče, kamor ljudje pož najraje hodijo potožit svoje reve, pomočí iskat. Iq to tudi že kakor smo jih imeli Je tudi čisto naravno. Duhovnik, in zlasti ta, ki je za vas 9 Bog preveč bilo. In če pogori zdaj ena, zdaj druga bodi potoženo, zmirom se sliši: pomagajte, dolgo časa ali celó do smrti svoje navezan na svojo revšcina je strašna faro (in to je fajmošter), je s farani blizo tako zvezan rovana ker pa še ta ali eden ali dva sta bila zaváni plaçai tarife zadnje leto! reče požarov; kdor sam tega prav po pravici že od starodavnih časov imé njegovo ne čuti, temu bi tudi vsa moja pridiga nič ne poma- kakor je zvezan oče s svojo rodovino; od tod tudi in Ne bom pa razlagal 99 gospod oče". gala Po vsem tem je tedaj fajmošter več kot samo ne bode popred miroval Kdor pa z menoj pozná nadloge pogorelcev 9 da 9 ta dušni pastir; on more biti tudi najbolji svetovalec njegovi fari o posvetnih (telesnih) zadevah, ki se tičejo blago- k gospodar 9 ki je v 9 Vem zavarovan. da ko pridem k temu ali unemu V «««v,««, «X »VVJV *--1 ;--# —~ r ~ ---— —----- stanja faranov njegovih. Duša člověkova, dokler živi, rekel: „vsaj bi rad, pa ne morem je vezana na telo njegovo; kdor pa je prijatelj člove- temu mora biti skrb za oboje; vsaj je od zdra- u 9 bode eravno mi to laž, ker par goldinarjev si vsak — lahko ali težko štva odtrgati more, da brez skrbi zaspi da drugo jutro ne vega telesa tudi večkrat odvisna sřeča duše", in če od bode na beraški palici, vendar bi se ne hudoval nad 282 njim pustil bi ga, pa přišel čez teden spet ____«««„^ Tv„i „no, Jernej Juterne dežele so začele s stavstvom ali st ste se premislili zarad asekuracije?" Tako bi ga nad- teljstvom (Baukunst). Delo je bilo večkrat čudo legoval teden za teden, in posebno ko bi slišal tu in tam gorelo, in vzlasti v takem y da je vito 9 času ko je svo- hauerei) ali škulpt a brez vse lepotne mere. Kipotvorst (Bild se takrat prikazalo jega pridelka kaj prodal. Tako bi obhodil hišo za hišo, ni izrazovalo čiste človeške podobe in kazalo se } vas za ki je v moji fari, hudo val ne bi se lepo pa dosledno bi pritiskal, in oznanil v cerkvi po demo pri Indijaneih kot pridigi vesele novice, da ta in ta se je za varoval sto goldinarjev stavim na en kraj dveh letih imam vse svoj ikj } i kot temen začetek prava umetaosti. Podobo človeško naj podob 7 in da kot Egipčanih pa združeno z živalsko podob pako To , pri nam v m fa z a v a r o- vane. In sladka zavest, da družb s v. Florij je v moji fari prva družba, dělala bi me ponosnega, kaže, da ljudstvo takrat še ni poznalo velike prednosti člověka memo živali, da je še zmirom zeló nizko, spametno mislilo o tem, kaj prav za prav je člověk ne Bolj olikano da celó dovršeno ponosnega palic zato ker ajdemo stavitelj svoj farane varujem beraške stvo pri Grkih. Prvikrat tu stopi čista človeška podoba Drugo pa je, da v moji fari bi vsak gospod ima živino, moral imeti pamet nekdaj w v gnojisce 7 >ljá pregovor, da „gnojišce je zlata ki e od jama pred nas. Grki so dali vsaki stvari, kar je njeno bilo in tako tudi živali. To pa popred pri Egipčanih ni "" . Grki so človeštvo dobro razumeli. in zato tudi bilo kmetu". Žalibog! da gospodarji to resnico tako malo našli za „krotio stvarjenja k Žival njc% , to je , iACk UlUVC&č* U13LU ^uuuuu poznali kot dar, ki naj se bogovom za člověka čisto podobo so poznajo in da ne vedó, kako po navadnih neumnih prepusti pravljaj rz 7 vse drugo, čemur se gnoji pšenico ako 7 ne zelje, vedó kromp rodovitne zahtevalo več Kristijanstvu pa vse to ni več zadostilo ; ono je ligu, tcrnui oc guuji, <*JW Aie V ouu , luuuviiuo ůttmcvttiu V eu, — m Bujanja ^ uiaianj a ) Stopi ki je v gnoji, skupaj držati, ampak dadó gnoj- na oder. Kipotvorstvo, ktero je pri Grkih cvetelo moči likarija (malarija) stopi zdaj ni nico odtekati se po dvorišču, ali da solnce gnoj pre- zadostovalo več ; um človeški začel je rabiti barve, peka, voda ga spira itd. Na sto in sto goldinarjev gré lično senco, da je tako svet v njegovi ljubezni in ža- moči gnojne Tù se lahko itd v vsaki vasi čez leto in dan na eče gubo losti pred oči stavil. Sicer so v tej umetnosti že tudi iu »e ižuiivu icuo, da se s vi tle sreberne dvajsetice za- Egipčani nekaj pričeli, al kaj so bila njihova delà metujejo, potem pa kmetijstvo peša in peša vsako slikariji? — druzega nič, nego —po domače rečeno v leto bolj Ko bi jaz tedaj fajmošter bil, p bi prava „packarij si pametno gnojišce, kakor so jih „Novice" že večkrat učile napravijati in za ktere celó družba kmetijska pravil (Perspective) ; da Kot Obsenčja (Schattirung), obvidnosti še celó izraza o obličji niso poznali. se je pozneje jlepša umetnost prikazal narno podp delí Nap dobrega gnojišca se glasba ali muzika. Ona je najviši izraz človeškega uma je, ktera nas k Stvarniku povzdig Vers o opira na znanstvo kemije, kterega ne moremo zahte- čutstvo postalo je po glasbi globokejše, trdnej vati od kmeta lahko je vsacemu gospodarju dopo Iz van uu jvmuba, «i jv, »ochrnu vv*«*ji* uv^/u- x«i »godovinskih teh črtic se razvidi, u vedati tega znanstva toliko, da bode prav dobro raz- teljstvo je moralo umakniti se kipotvorst da t utnel uuiw, da po neumno napravljenem guojišču zgubljc* oc v aioiv JC v oiouujcui vo^u uuaegn kmetovalec vsako leto veliko pridelka, po umno na- svojo najvišo stopinjo. Slikarstvo vendar pa je preko zopet likars t to pa uv V W t U i O t Ï U., tu £JCk ktero je v srednjem veku doseglo pravljenem pa vsako leto bogatejši postaj«, v on« o u«, rodavnih časih so gospodarji gnoj imenovali „dušo" podobi pokaže Že v sta sila glasb ktera dušo in nam jo v pravi kmetijstva, tu jo, v^w^n. «a^i, duša zapustí, tako gine in pogine polj to je kakor člověk umrje, ko život njegov 7 ko Poezija ali pesništvo najde posebno pri glasbi mu pomanj- rodovitno polje. Poezija se prav za prav ne obraća kuje stelje. zaklad gaoj 7 to je dobrega gnoja, ne pa prazne po posamesnih umetnostih dob šac t( ejenih gnojišcih leži tedaj velik akopan kmetu. Kdor tedaj ta zaklad ? m jih le zmirom sprejema, 1 • • «y po takem zeló stara, a tudi najnovejša umetnost. Na kratko rečeno se tedaj kaže, da so umetnosti Ziaalau ^ ^oau J ^Ml^v^/Vfu. iv^vww» ^^"J ^^ WU^V x vvviaw wv tvv*M na priliko g voz de razrejeno, ime novali: cuneus, primeri Virgilij » stipatus clien tum cuneis u Kakor je prvotni pomen besede œœlccy^ b ) cuneus fustis itd., tako tudi besede: dund ^lAUL^ULO y iUOUO itu» y HUUi wvuv^w • KA. u. V*. y sansk. nam je še ta prvotni pomen ohranil: dand baculus, sceptrum, Bopp stavlj lago koreniko : dand,**) percutere: Al v staroindijskih spisih danda tudi pomenja: exercitus, v znamenje, da so na priliko falange, droga tudi starodavni Indi množino svojih boj ako v proti sovragom postavljali. Belostenec in Vuk pa še imata dundo v pomenu stric mu pomagajo potem vsi zakoni tega sveta? Postave ne štitijo nič druzega kot bogastvo proti napadom siromaštva. Ostrost postav je ravno najbolj naperena baculus proti tištim, ki bi njihovega štita najbolj potřebovali* Postave si bogatinci daj ej o in krojijo na svojo korist ; postave so le od njih sezidane trdnjave v sredini njihovih sovražnikov (to je, revežev). Nekdaj se je revež imenoval „suženj" ali „rob", dandanes se imenuje ,,dru-žinče". Po mestih in na kmetih je vse polno tega y mnogoštevilnega, koristnega in pridnega „družinčeta", Su di ki nam je tudi pod imenom „delavec" znan. Ti e 9 * hodijo okoli slabo oblečeni in se nikdar ne vdeležujejo staroàlovanâki rodbini vžitka izvirajočega iz obilnosti in iz bogatstva, kar bi jim zavoljo delà in truda najbolj pripadalo. Cemu jim Krožna igra slovaških deklet, pri kteri kličejo: ,,Hoja je svoboda in kakošen prid vlečejo siromaki od nje? gotovo per figurám Dunda hoj a!" nam je tudi obranila besedo Dunda v po- menu carice kraljice, čije znak je dunda, žezlo. y ivi C4»1J LVjKj y V/IJ ^UUtt. J V> U U U V% MP j " t Tudi rusčina pozna: don dat, bit', ferire, percutere K većemu večni strah. da ne bi enkrat lakote umrli. Sužnja ako tudi delà nima, njegov gospodar živi. Kaj če pa 9 .--.-. svoboden delavec začeti, ako nima delà, ali ako (glej Gilferding ?,0 rodstvie jaz. slav. s sansk. str. 48.) več delati ne more? Kdo se za-nj briga? Kdo kaj 284 zgubi s tem, ako revček lakoti in uboštvu podleže ? Komu kaj do življenja tacega reveža stoji ? Suženj ima do smrti vrednost za svojega gospodarja zarad tega, ker ga je za denar kupil in ker ga za denar spet lahko spečá; svobodnega delavca pa bogatinec lahko zastonj dobi. V času robstva je človeska kri vrednost imela; kar je pa isto nebalo, dobiš jo lahko zastonj. Pri ar-madi je na priliko voznik („furbezen") mnogo manj vreden nego njegov konj , kajti voznika dobiš lahko vsako trenotje zastonj, konja moraš pa kupiti. Z od-pravljenjem robstva so se ti nazori, ki so poprej samo pri armadah veljavo imeli, tudi v meščanskem življenji razširili in vsak bogat meščan misli o svojih delavcih, kar general o svojih „furbeznih". Tako je mislil in pisal Linguet pred 104 leti, to je, v tistem času, ko je bil ves izobraženi svet za liberalizem navdušen in ko je od liberalizma kakor od nekega mesija pričakoval, da bo rešil društvo vsega zela in vseh napak. Linguet-ov prognostikon je potem postal kritično prepričanje sedanjih obrtniških de-lalcev. Linguet-ove besede so prešle v program opozicije, ki se že leta in leta in zdaj dan za dnevom bolj oštro proti ekonomičnemu liberalizmu in proti bo-gatemu meščanstvu (kapitalizmu) vzdiguje. Prvi sistematični komunist je bil Francoz G rach u s Babeuf, mož velikih duševnih zmožnosti in tako ne-izmerne predrznosti, da ne bi se bil nobenega podvzetja vstrašil. Živel je v času prve velike revolucije. Izprva je bil navdušen liberalec; al ko se je prepričal, da od liberalizma ni nobenega rešenja za ljudstvo pričako-vati, vrgel se je z vso strastjo v naročje komunizma. Vstanovil je on komunistično društvo pod naslovom : „la société des égaux" (društvo enakih). Najbolj je pa dělal na mase s svojim listom „le tribune du peuple" (zagovornik ljudstva), kteri je bil v čarobno zgovorni in prepričavni besedi pisan. Tedanja francoska vlada, direktorij, je Babeuf-ovo društvo razpustila, ktero se je vsled tega v tajno za-rotno društvo spremenilo, ki mu je bil namen direktorij vreči in celo državo na komunistični podlagi osnovati. Pa direktorij je namere teh zarotnikov zavohal, vse ude tajnega društva polo viti dal in jih nekoliko na smrt, nekoliko pa na deportacijo obsodil. Babeuf in njegov sodrug Darthé sta pod giljotino umrla s staro-rimsko mirnostjo in z navdušenjem za svoje ideje do zadnjega izdihljeja 1795. leta. Zarotniki z Babeuf-om na čelu so bili že odbrali odsek, ki je izdelal celo vrsto naredeb in dekretov, po kterih bi se imela država na temelju komunizma osnovati. Popisi* Iz Maribora 26. avg. (Volitvene zadeve; vlada proti nam). Pred leti je bil razun kmeta edini duhovnik pri nas na Stajarskem, ki se ni slovenščine v javnem življenji sramoval, akoravno je bilo tudi v tem stanu veliko grđih izjem. Kako pa je veselja zdaj rodoljubu srce zaigralo, ko je 21. dne t. m. v naši čitalnici videl tako impozantno narodno skupščino, pri kteri je bila posvetna inteligencija iz vseh stanov v ogromni većini zastopana. Predsedoval je skupščini dr. Vošnjak. Akoravno so debate zarad kandidatov bile jako živahne, vendar niso nikdar sloge kalile. Nekteri netopirji so hoteli pri razgovoru o kandidaturi dr. Domin kuša na vsak način Ijuliko razdora in sovraštva med skupščino vsejati, pa ni šio, hvala Bogu, ker so se nazoči najbolj vplivni možje iz celjskega volilnega okraja, kakor: dr. Gustav Ipavec, Ivan Žuža, tehant Žuža, Selan, Lipoid, Franc Skaza itd. zaporedoma z energično besedo za svoja ljubljenca dr. Dominkuša in dr. Vošnjak a potegnili in potrebo sloge povdarjali. — Že zdavnej je obča želja vse domaće inteligencije pri nas, da bi se dr. J. Srnec v deželni zbor spravil, kajti on bi bil kakor kapaciteta vsakemu parlamentu na čast in na diko. On slovi kot prvi pravnik po celem slovenskem Stajarji, kar tudi njegovi nemški sodrugi brez obotav-ljanja pripoznavajo ; govornik je pa v domaći kakor v nemški besedi tak, da mu jih je malo para. Lani je bil , kakor veste, v našem okraji za kandidata postavljen, kjer so ga nemškutarski kulturonosci v Novivesi pri Slov. Bistrici zavratno napadli, ga na tla vrgli, tepli in z nogami teptali. — Stvar še dandanes ni pred sod-nijo rešena!! — Da se vrlemu dr. Srncu nekoliko satisfakcije dade, postavila ga je skupščina na varno in sigurno mesto, to je, v ljutomerski okraj, kterega je dozdaj g. J. Kukovee zastopal, sicer jako pošten mož, al politično neizUrjen. Glasovalo se je za kandidate z listki, in po tem načinu je bil dr. Srnec skoro soglasno za kandidata za ljutomerski okraj proglašen, kajti Kukovee je dobil samo 10 glasov. — Čujemo pa neugodno vest, da misli g. Kukovee sklepu skupščine vkljub iz same razžaljene taštine proti dr. Srnec-u kandidirati! Ako se to obistini, bil bi to v resnici od strani Kukovčeve pravi národni škandal, kterega nas Bog obvaruj ! — Dr. Preloga je mesto dr. Rad ej a skupščina nalašč samo za par dni postavila, da je naše nemškutarje malo za nos vodila. — Dozdaj prvotne volitve povsod za nas dobro stojé, samo da ne bi nam zadnje dni hu.. č štrene zmešal! Vlada delà z vsem osobjem okraj nih glavarstev povsod v vseh okrajih z vso mogočno eneržijo proti nam tako, da mi tukaj prav za prav ne moremo zapopasti, zakaj je Hohenwart štajarski deželni zbor razpustil?! Vse naše dosedanje pritožbe zoper tako postopanje vladinih organov v Gradcu in na Dunaji so bile le bob v stěno. — Oba kandidata za celjsko in ptujsko mestov bo centralni odbor v torek postavil. Stajarsko. (Kako tekó volitve pri nas.) V St. Le-nartu so volilci ustavoverca Brands tát ter j a in Reu-terja zapodili, v Laškem trgu pa dr. Vrečkotu pokazali vrata. — Za mesta in trga sta kandidata dr. Ploj in svetovalec Vratič. Koroško 26. avg. ( Vodila na roko dati Slovencem ob prihodnjih volitvah), je društvo „Trdnjava" na svitlo dalo poseben poduk za proste kmečke volilce na Koroškem. Poslanci se bodo še le potem naznanili, ko bodo volilni možje izbrani. Na dan volitve pa naj se zberejo vsi volilci katoliško-narodnega duhá v Celo v cu „pri Srederji", v Vélikovcu pri „Sternwirthu", v Beljaku „pri Stadlerji", v St. Mo horu ,,pri Pir- šelni". — Gosp. Andrej Einšpieler, nekdanji deželni poslanec, se je zopet oglasil za kandidata. Prepričani smo, da naši možje bodo vse žile napeli, da zopet spravijo v zbor gosp. Einšpieler-ja, kterega se nemškutarski liberaluhi bojé kot h—Č križa. Trst 26. avg. — Velik nemir v tukajšnjih laških krogih je izbudilo Hohenwartovo delovanje, še posebno, pa neki članek „Cittadinov", kteri govori o Sloveniji, kteri se tudi Trst prišteva. Lahoni in Lahi so vsi iz sebe, kajti Trst jim je laško mesto. Ni davno, kar sem čul iz ust nekega Tržačana, da „kmalu bomo videli Viktora Emanuela tukaj". Ko sem mu na izda-jalski ta govor zasolil oštre besede, ter mu rekel, da Trst je zemlja slovenska, je togoten kot kača in žu-gajoč narodu pobral kopita. — Zarazstavo našo se delajo velike priprave; al žalibog! vsa naznanila in vse druge reci se izdajajo v laščini; novce pa bodo tu-kajšnji Lahoni vendar-le znali pobirati v vseh jezikib. — Rojanska čitalnica je imela 20. t. m. „besedo", ktera 2Š5 se more uajuraouojllll pilote vati , £»>«*jtl gVJVlUl, j^etje aaj. aamu. ua^ «u ouvtuv/ uv jl.kj\j. A^uuTuuiijifw j^/e. jv , jpvr- deklamacije bile so jako jedernate. Odprl je „besedo" stane naša čitalnica pod vodstvom prečastitega gospoda prvosednik g. Žvanut z zanimivim govorom, v kterem dekana Tomana zavod, ki bode vsestransko dosegel svoj blagi namen. Iz Ljubljane. — Dr. Costa je v soboto přišel iz Dunaj a nazaj in nas zagotovil, da je ministerstvo Hobenwartovo trdna volja dognati svoj blagi cilj in jkrasnejim prištevati, kajti govori petj m naraste to število do 100. Nedvomljivo pa je da po ie povdarjal važni namen čitalnic, in priporočal prihodnj se ^ ščina, a ne, kakor dozdaj to %m m i i i li liH.l. I i > naJ v národnem zavodu sliši samo sloven- da so gospod vedno le rade laško „parlirale" navdušenimi slava Poje „ in Predsednikov govor je bil z klici sprejet. Zbor potem Kdo je mar?" za njim pa so se deklamacij lep konec: spravo z narodi y tako da bode vsak pošten t vršile, še posebno pa se je izkazala gospodicina Al- rodom Italijanka, ki seje še le pred kratkem Župan" se je hvala vsem! Po slovenski lepo naučila. Tudi šaloigr prikupila močno našemu občinstvu, — u v dia V OULU . JL V/ „besedi" je bilo še druzih veselic veliko. Le petelinov Avstrijan kakoršnega koli naroda zadovoljen. Sicer pa bode vsak deželni zbor priliko imel, mnenje svoje razodeti o spravnih predlogih. Tudi dr. Kljun se je odpovedal deželnemu gla f ki je že dan jal, je odpotil vesele goste M posjanstvu, rekši, da je zdravje njegovo slabo in da iz Svajce je predeleč v Ljubljano; naposled v pismu iz Lucerna bogoslovja „beutfdje 33tibung unb beutfdje ©e* Roj an ski čitalnici bode spet „beseda* i 10. septembra z govorom, petjem, deklamacijami in igro Uskok". Spet se nadejamo od naših diletantov ve- neudje ftttung a hrabro držé in opominja svoje ,,©ejïnnung£genofien u 9 se ber SSerfaffung // Nam se zdi i naj da je v selega večera; zato uljudno vabi odbor ude bodo povabljeni z listki, ktere vsak ud pri odboru dobi. Vstopnine ne dr. Kljunu z vsem tem tako malo resnica kakor mu je bila leta 1867. s tem, ko je iz Dunaja v Ljubljano j bo; ako rr • m «vtx» , ".v ju xu xyuuuju » J ~ J----- auf mid? faun bte nationale ^artet unter attett podeli > prosta mu je volja. Iz idrijske okolice. pa kdo sam radovoljno kaj Odbor. Sliši se, da nemškutarček Jež v Idriji nabira ude za „Leichenbestattungsverein" ter da je wut« -----------, tudi razdelil to društvo zadevajoče nem- vže pisal: 2$eri)âltnif|en bauen; metne 2Saffenbriiber be$ ©et jleč folíen eé ntđjt bereuen, etnen £f)etl ber <ířatnpfe audj ttttr »ertraut ju fyaben". Kdor ne verjame, se mu lahko pismo Kljunovo pokaže. Mi ne zavidamo dr. Kljunu ška pravila. 9 naša. aedi", tembra ob pol sedmih zvečer Čitalnica je: Prolog, petje, deklamacija in šaloigra Po besedi ples. K tej veselici uljudno vabi prvi be- Crnega vrha nad Idrijo. (Vabilo) ki jo napravi prihodnjo nedeljo, dne 3. sep- Program „Župan". Iz Moravč 26. avg odbor.*) 13. dne t. m., kakor je pokoja v švicarskem „Vinkomiru", da ga le vést mirno spati pusti. — Namesti njega in pl. dr. Wurzbacha bote tedaj kmalu nove volitvi iz vrste vélikih po-sestnikov. Radovedni smo, ali bode pokazala većina teh gospodov, da prvič niso nasprotniki slovenskega ljudstva na Kranjskem, med kterim živijo, in njegovih národnih pravic, in drugič : ali jim sprava, ki jo želi sedanja vlada, in mir in sreća Avstrije kaj več veljá kakor pruske fantazije? > „Novicam" znano, je přišel v našo dolino ljubljanski „Sokol" in še mnogo druge častite gospode. Koliko veselja nam je vrlo društvo sè svojim prihodom naklonilo, to naj pové sledeči pozdrav, kterega je govorila ljubeznjiva gospodičinja Tekla Koširjeva v imenu Želeti bi bilo m zahtevati moremo, da stopi kak mož iz vélikega po sestva, kteremu je domovina naša in Avstrija pri srcu, na noge in okoli sebe zbere druge, ki pomagajo ministerstvu vresničiti besede cesarjeve: „jaz hočem bil } da Je vseh prebivalcev moravškega sprejemu pred Žaloškim gradom, ki o kraj a 9> pri slovesnem se je glasil tako le: Vrli domorodci ! Slavni Sokol ljubljanski! Na zdravje! mir med svojimi narodi". Slišali smo nedavno grof Anton Auersperg v Ljubljani in da sta z g. Dež man om si za namestnika Wurzbachovega Vest da tudi v našo dolino cou , ua luui v uaovs uuuuu pride ijtiuijciai ua>o „Sokol", razveselila je mlade in stare. In kako ne bi — (Gosp. Luka Svetec) se je v pondeljek podal v nas razveselil Vaš prihod? Vi pospešujete narodno za- Idrijo, da ondi za idrijski sodniški okraj nastopi no ljubljeni naš izbrala g. Lašana. — Brrr! nam gré po vseh udih. Li beralizem — z „guilotino"! vest } Vi delate za napredek národně omike, Vi razve- seljujete z milim našim jezikom in priljudnim vedenjem vse rodoljube v srcu Slovenije, kamor koli priđete. Vas tedaj 9 J ~ ~ » VM, F UUlj Uj U.ULUUX iVVll ^IIUV^IVI ' «« J.JAI/I, U ki tako blage namene izvršujete, v imenu mo- notárja. tarstvo. Gosp. Svetec je po deželi naši predobro znan ljati 9 da bi še le treba bilo deželanom našim zagotav da po njem dobijo na vsako stran izvrstnega ravškega okraja in še posebno v imenu deklet in fantov prisrčno pozdravljam ter Vam kličem: „dobro došli!" „živeli!" Dovolite mi pa še nekaj. Gospodje! koder ste se pokazali zbrani pod svojo zastavo, izbudili ste splošno veselje. V znamenje p£, da ste posebno nas prav zeló razveselili, dovolite mi 300 da v imenu vseh deklet moravškega kraja in okraja venčam slavno Vašo zastavo! Naj budi ta zastava Bogu dopadljivo rodoljubnost na blagor domovini in celi državi av-strijski. Bog živi našega cesarja Franc Jožefa!" Komaj pa so se dragi ljubljanski gostje ločili od nas že smo sklenili napraviti si národno društvo čitalnico da tako po izgledu druzih čitalnic skrbimo za to, da se naše zdravo, nridno. nepokvarjeno ljudstvo od dne f 9 (Pismo dr. Smolke.) 1869. leta je preteklo ravno let, kar se je v Ljublinskem državnem zboru pod kraljem Sigistnundom Avgustom Poljska z Litvo na večne Čase zedinila. Na spomin te znamenite dogodbe se je po nasvetu slavnega rodoljuba Frančiška Smolke v jeseni 1869. leta v Lvovu obhajala velika národna obletnica, pri kteri se je slovesno pričel veliki kopec (holmec) pod imenom „Únia" nasipati. Zemlja za nasip tega holmea pošiljala se je iz vseh krajev in dežel, ktere so 1569. leta pod poljsko vlado spadale. — Na spomin te dogodbe se je v Lvovu letos na novo več tisoč poljskih in drugih slovanskih rodoljubov zbralo 9 kteri so zopet zemlje od daljnih krajev do tega ne še do dne še bolj zaveda svoje narodnosti in omikuje. " kratkem tedaj bode nova čitalnica v Moravčah. Pravila se že izdelujejo in družbeniki se obilno zapi-sujejo; vze je nad 40 udov gotovih, in upati je, da popolnoma dokončanega kopca přinesli. zavesti vzájemnosti slovanské je tudi odbor „Slovenije" peščico naše slovenske zemlje v Lvov poslal, da se na vse čase ondi v „Uniji" rodov in s tem kaže bratinstvo, ktero veže vse avstrij združi z zemljo drugih slovanskih na *) Živila nova čitalnica ! Vred. ske Slovane. — Na pismo, s kterim je odbor poslal zemljo, smo na veliko našo radost od slavnega dr. Smolke^ 286 iskren ega z sledeči odg govornika federalizma avstrijskeg y prejel » Slavno društvo! Poslavši nam z Svojim pismom gačar, prof. Solar in dr. Costa 11. srpana t. i. slovensko emlj gimnaziji, ena nemška, ena slovenska. Odsek deželnega šolskega^sveta, v kterega so bili voljeni dr. Po- , in v čegar imenu sta našega kopca » Unij kot dodatek nasipanju poročala dr. Pogačar in prof. Soi u ste nam dokazali svojo ganlj dobrohotnost do nas in Svoje nam tako mile vzajem ar, je temeljito pobijal nektere germanizatoriške motive ár. Vreókove ro utrakvizma m nosti. PrejemŠi to mlj posled stavil predlog za vpelj z izrekom naše srcne h va- ter imeno val predmete, kteri naj se uči] o slovenski, kteri ležnosti Vas prosimo, dovolite nam izraz enakega ob- pa nemški Dr. Cost čutj do Vas s to srčno željo, da blage Svoj Je dosežete na emlj a slavo in korist Vašega naroda namene Vaša posled v zapisnik dal deklaracijo, da ne pripoznava pravice, da bi tak telji uči šol da se bode pri prvi slovesnosti pridružila našemu ki je znamenje nove barke Ijudstev, v kteri naj dr. Vrečko popolnoma napačno sukal ministerski do kopcu, bi se zediňili pod geslom: „prosti s prostimi, ravno- pis od 12. julij smeli govoriti o učnem jeziku kranjskih srednjih kteri ne umejo jezika slovenskeg pravni z ravnopravnimi namene. VU VA U Yf V MJLM J X Bog blagoslovi Vaše blage beseda t Dr. Jan. Bleiw in da deželnemu zboru gré zadnj pa je stavil soglasno Lvovu 25. srpana 1871. leta. sprejeti predlog, da se ministerstvo nauka naprosi da Predsednik kom. kopca >> Unija a se brž določij Frančišek Smolka J/r. venski kakor I " v ^.»M.^.W.WV , V UMIUUH uaj/l UOi . Ul 1 s ke knjige, ki se spišejo slo ; in spisateljem zagotovi državna subvencij > to bilo na Hrvaškem. Tako dobimo kmalu K „Beseda" na korist pogorelcem v Vizmarjih), ki vse šolske knjige, učitelji pa, ki ne umejo slovenskeg so jo národna društva: čitalnica, dramatično društvo in jezika, naj se nadomestijo z domačimi » z blago pomocjo c. k. vojaške godbe v soboto Sokol 26. t. m. napravila na vrtu čitalničnem in h kteri so svojo zimsko saisono s 1. oktobrom (Slovenskim spisateljem.) Dramatično društvo prične ) prišli tudi vsi • v • VISI gospodje oficirji s svojimi gospami, podp tedaj se obrača bila je jako vesela na vsako stran, kajti po odbitih uljudno prošnj vseh stroških in z vštetimi večimi doneski, ki so jih dramatična delà ( darovali nekteri rodoljubi, med kterimi še posebno imajo morda že izgotovlj odbor do vseh slovenskih pisatelj 2 aj mu blag poslat ali prestavljena), k t ena. Društvo bode vsako imenujemo gosp. barona Antona Zoisa s 100 gold. 7 m gosp Val. Bleiweisa tudi s 100 gold. 7 Vižmarci 411 gold. 92 kr. Niso ne prazne besede dobijo 7 da rodoljubi naši imajo res srce do naroda svojega. baron Anton Zois je za pogorelce v delo primerno nagradilo občil zápisek vseh rokop ktero bo za tisek ali za predstavljanje sposobno prihodnjem listu se bode pri přestavljenih igroka zov Gosp. ktere ima društvo v svoj ej knjižnici «y* , jebete i lu a u. i uo t v kj v ovujcj t\u slovenski prestavljalci potem ravnati 7 da se vejo Polj an ah poslal še posebej 50 gold. (Gosp. ministru nauka) je predvČerajnem s posebnim dopisom 426 mestjanov volilcev poslalo Tri mesece je že minulo (Re Odb dram, društ vprašanje na rotovške ocete v Ljubljani.) V 1 i i • kar 9CUU11U uupouui ~xa\J joj cd ij auv » vviiivoY XII xucocuc jc /jg uiiuuiu, ađi Ste nam, gospodje , ULI U S pismo, v kterem protestujejo zoper to, da se sedanji na Poljanah pri kosarni zaprli, a do zdaj še ni po most nemški mestni zbor s svojim sklepom od avgusta pravlj Kakor se iz polže delà kaže zoper sklep deželnega zbora o učnem jeziku v ljudskih pa še trije meseci preteči 7 šoíah vêde tako, kakor da bi on v tej važni zadevi rabo predno 7 utegnej bode ta most za Ker je vse zeló živahno gibanje rokodelstva zastopal ljubljansko mestjanstvo. društvo „Slovenija" v 1000 iztisih izdalo nemško bro- zeló zadržano J ■ ".Vi JV "I IMUUV ^.VMUJV iVttUUV/lđbVa, Uni teden pa je obrtnijstva in kmetijstva zavoljo zaprtije tega mosta šurico pod naslovom „Zur Aufklárung in der Sprachen- prisilj^*, ť r---- besonders der Volksschulen Krains", da jo beró cincali, da se ta mostič mnogim velika škoda godi, zato smo frage taki 7 Vas očitno prašati, koliko časa bodete še dp 9 ki so z m ote ni in zapeljani po nemčurskih tlaka po městu, ker pravite, da ni denarj Ce ne popravljate 7 p i lfC% rv 1 y XVI O KJ LÀ XXX \J v KJ XX X XJLX A4 C% yj VJ IJ M U i. ^ vy AAVSJ sleparijah, da ne vedó, kaj je beío, kaj črno. Ker je v doljni Avstriji prava gov ej a kuga je glavno vodstvo južne železnice iz Dunaja tudi tu- pomnimo kajšnji c. k. deželni vladi dalo glas, da se bodo vozovi, kteri govejo živino prevaževajo, čedili na postajah na Ljub- tlUL\C4 XXX V> O bU ^ 1XU1 |/LW V IVU j VAC% XXI. UUUCIl J ć% y tak izgovor za mostove, ki se občinstvu pop ne eljá m \ Takega beraškega gospodarstv res se ne Več Poljanč in Dunaji, Murzjauschlag-u, Mariboru ljani predmestja prebival t. peterskeg 7 Trstu, Kaniži, Budi, Siska, Insbruku in Botzen-u. — Še te nadloga nam manjka, da bi se ta tuj a kuga pri tepla med naša goveda! Naj pri- Novičar domaćih in ptujih dežel. Vse drugo je zdaj v Avstriji manjše važnosti memo tisne potem še med ljudi kolera, o kteri časniki pi- priprav za volitve deželnih poslancev. Nikdar ......■ * Vi kajti nemškutarska uatavoverna stranka, ki je gospodovala sejo, magaj J\J IV/Iii Of XXXV/ vi AJ UV4X V 1 V JI M» J V A vuuuiiki j^A J^^'f ^ T f v * * w f v A***** v» da se prikazuje na Dunaji, potem pa Bog po- še ni bil volitveni boj tako silen kakor je zdaj ) (Deželni Šolski svet) je včeraj imel izvanredno dozdaj > sejo, da je poročilo izvršil na vprašanje, ktero mu vala gospodstvo napenja vse žile 7 da bi se dalj e si zavaro > drugi narodi pa se borijo za to je c. kr. ministerstvo nauka stavilo zarad učnega je- da bi se rešili tega jarma. Glavno orožje one usta # • i « • i • t » • • t • «I» • 1 f 1 V* Y i 1 ' j 1 1 v v v 1 • • » ê 7 z i ka v kranjskih gimnazijah in realki > miaié 7 da bi voverske stranke je zopet laž 7 ces da ministerstvo se deloma slovenski, deloma pa nemški jezik ra- delà na to, da Nemcem vzame narodne pravice in bila za učni jezik. Na podlagi večidel prečudnih poročil jih žrtuje „slovanskému barbarstvu"! Ti ljudje odbi- učiteljev in ravnateljev gimnazijskih in realkinih je raz- jajo tedaj le ravnopravnost druzih narodov in odeval c. kr. šolski inspektor dr. Vrečko svoje tudi rajo Avstrijo v propad. Al, kakor se v mnozih deželah mnogokrat čudno mnenje ter naposled stavil predlog, naj se utrakvizem vpelje v gimnaziji kranjski, kaže novo- meški in nižih razredih realke ljubljanske, na gimnaziji ne bode jim ta nakana obveljala; samo na Koroškem se je bati, da zmagajo pri volitvah sovraž- niki sprave. Nemškutarski časnikarji pa žvižgajo ljubljanski pa naj se napravijo paralelni razredi s čisto kakor gadje, da celó nič ne vedó, kako minister nemškim in čisto slovenskim uČnimjezikom ali pa dve stvo namerava, spravo dognati. Odgovorni vrednik: Jožef (iolé Na tiskar in založnik: Jožef Blaziiik v Ljubljani