GLASILO DEL. ^CUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM elKn naša smučina LETNIK 17 ŠTEVILKA 9 15. OKTOBER 1978 Nova dejavnost Elana jadralna letala PRISPEVEK O TEM NA NASLEDNJI STRANI Mš0i' ■BUB DG-100 ELAN pred prvim vzletom COCKPIT letalu DG-100 ELAN DG-100 ELAN, v ozadju DG-200 Nova dejavnost Elana - jadralna letala (Nadaljevanje s 1. strani) Letos mineva dvajset let, odkar je Elan pričel izdelovati predmete iz poliesterskih tvo-riv. Skromni začetki, spremljani z obilico stranpoti in tavanj so v dvajsetih letih dokazali osnovno idejo, da je možni razvoj na tem področju izreden, samo pravočasno se je potrebno vključiti v proučevanje tehnologije in tržišča. Iz tega je nastala samostojna dejavnost Elana, ki ima nasprotno sezono kot dejavnost smuči in je zato prav dragocena. Drugi so sezonsko proizvajali smuči pet do sedem mesecev, ostali del pa so delavci bili doma. Pri nas takšen način ni mogoč. Toda kako zdržati celo leto, če prodajaš le tri mesece? Telovadno orodje je bilo le nezadostni izhod. Tako se je Elan med prvimi usmeril na več dejavnosti in je po danes znanih podatkih največja tovarna športnega orodja na svetu. Razvoju in napredku ni ne konca ne kraja, če hočeš iti v korak z ostalimi. V doslej prehojeno pot je vtkanih nekaj imen, ki so tvorila jedro, da je Elan tudi na področju plastike pomemben in kvaliteten proizvajalec. Njihovo žrtvovanje in zadovoljstvo, ko je Elan ob tem uspeval, naj bo vzor tudi sedanjim pionirjem novih področij, ki bodo nastajala. Burni razvoj plastičnih materialov in predelovalna tehnologija z vedno novimi uporabnimi možnostmi povzroča seveda velike, še neizkoriščene in neraziskane možnosti Elana na tem področju. Sedanja, na ročnem delu sloneča proizvodnja je sama po sebi zelo draga in ogroža zdravje zaposlenih ter ni nevtralna za okolico. Predelava plastičnih materialov bi morala v perspektivi zelo porasti, zanjo pa bi morali izkoristiti vse prednosti, ki jih Elan na tem področju ima. Te so predvsem v njegovi tradiciji obdelave, v ugodni lokaciji ter primerni sestavi delovne sile kot ogrodju bodoče plastike v strokovnem in produktivnem pogledu. Enostavno širjenje plastike kot tudi drugih proizvodov z isto stopnjo tehnologije je brezsmiselno, ker bi si s tem nakopavali samo dodatne probleme in zmanjšali svojo svetovno konkurenčnost. Zato gre razvoj v smer prevzemanja novih tehnologij z novimi materiali. Iz tega razloga je bodoča usmeritev v razvoju plastike naravnana v kapitalno intenzivno proizvodnjo industrijskega, visokoproduktivnega tipa s poudarjeno skrbjo za zdravje vseh zaposlenih in varstvo okolja ter na delovno intenzivno proizvodnjo tistih artiklov, ki naj ponesejo slavo in ime Elana v svet za kar so primerni le najbolj plemeniti izdelki. Prva, velikoserijska ali pa masovna proizvodnja mora pokrivati večji razvoj in stroške proučevanja v širšem smislu, proizvodnja plemenitih izdelkov pa mora biti prodorni element Elana v svetu. Vsaka gospodarska celica in vsi deli družbe imajo svojo dolgoročno veliko nalogo do lastnega naroda in družbe. So trenutki, ko se te naloge posamezne celice ne zavedajo ali pa je nimajo definirane. Inten- zivni razvoj Elana nas je privedel do tega, da se moramo svoje vloge in nalog zavedati. Glede vloge nam je jasno: Elan mora na športnem področju kot proizvajalec biti prvi zastavonoša naše države v svetu. Dolžnost posamezne celice skrbeti za razcvet družbe kot celote pa je v iskanju najboljših poti za izkoriščanje lastnih sposobnosti v prid celote. S proizvodnjo letal mora biti naša ambicija usmerjena v to, da izpolnimo svojo možno poslanstvo v imenu slovenskega naroda in aktiviramo velike sposobnosti, ki jih imamo. Prizadevati si moramo, da bo čimprej mimo obdobje, ko bomo za ves svet ročni delavci na področjih, ki jih pripadniki drugih narodov več ne marajo opravljati. Velika sposobnost in ročna spretnost mora biti usmerjena na področja, ki jih drugi zaradi svoje civilizacije, slabega izobraževanja, standarda in podobno niso več sposobni opravljati ter najhitreje moramo prehajati na dela, kjer je ob ročni spretnosti zlita v ta dela izkušenost, znanje in .umske sposobnosti. Navadno ročno delo se mora umikati indu- strijski izdelavi, konstrukcijsko in pionirsko delo pa mora biti naravnano na izdelke, ki izžarevajo duhovno moč in sposobnost naroda. Za svojo osebo sem prepričan, da je za Elan med drugim to kot izdelek jadralno letalo. Po tragični prekinitvi konstrukterskega in izdelovalnega dela izpred dvaindvajsetih let, ko drugi narodi npr. Nemci te proizvodnje še sploh niso imeli, je sočasna naloga tudi v tem, da Elan zbere okoli sebe duhovne sile in da poleg produkcije tudi v doglednem času organizira razvoj letalstva, ki je sigurno eden izmed tipičnih produktov malega naroda. Proizvodnja letal sloni na naslednji argumentaciji: Elan z njo sledi svojemu poslanstvu in vlogi v naši slovenski in širši jugoslovanski družbi. Letalo je vrhunski, plemeniti proizvod za naše nadaljnje uveljavljanje v svetu; Elan je lociran v okolju, idealnem za takšno vrsto proizvodnje z neposredno navezavo stikov z letalci in letalskim centrom. Nadalje je v Elanu in okoli njega vrsto jadralnih pilotov, ki so pripravljeni in so v osnovi strokovno usposobljeni za to proizvodnjo; imamo v tovrstni ročni proizvodnji dolgoletno tradicijo ter končno svetovno tržišče kot tudi naše domače nudi velike možnosti sorazmerno ugodne prodaje letal. Še posebej pomembno je, da je za to proizvodnjo zainteresirana slovenska profesionalna javnost in aero-nautični strokovnjaki tako, da računamo s pridobitvijo strokovnih sodelavcev, ki bi jih bilo možno zbrati okoli takšne produkcijske enote. Po izdelanem programu, razdeljenem v več faz, moramo namreč priti ne le do lastne dobre proizvodnje, temveč tudi do konstrukcije letala. * " V začetni fazi je seveda bistvenega pomena, ali uspemo izdelovati letalo visokih kvalitet, kajti prodreti je možno samo z dobrim izdelkom in imenom. Podobno nalogo lah- ko zaokrožimo z notranjo zahtevo in usmeritvijo v Elanu, da mora vsak novi projekt biti praviloma devizno pozitiven, kar pomeni, da moramo izdelke, za katere uporabljamo uvoženi material izvažati v takšnem obsegu, da ho le-ta kril celotne devizne potrebe. V letu in pol dolgih pripravah na to proizvodnjo smo poizkušali zadostiti osnovnim predpostavkam in rešiti naloge, ki niso bile majhne. Zaželimo najmljaši zvrsti naše dejavnosti sedaj, da bo dobro pričela in shodila v prid sebi. Elanu kot celoti kot tudi širši družbeni skupnosti. Dolfe VOJSK Nadaljevanje o tem v naslednjem članku »Elan posega v tretjo dimenzijo« na str. 3 BG-m ELAN \isoko-sposobno jadralno letalo standardnega razreda Tehnični goda M Razpon kril ............................ 15 rr^ Površina kril .......................... 11 m Vitkost .............................. 20,5 m Dolžina ................................. 7 m Širina trupa ......................... 0,62 m Višina trupa ......................... 0,81 m Teža praznega letala ca. ............ 235 kg Vodni balast .......................... 100 kg Maksimalna teža v letu ................ 418 kg ^ Krilna obremenitev ..................... 28-38 kg/m Maksimalna hitrost ..................... 260 km/h Minimalna hitrost (G/TF - 28)........... 60 km/4i ^1 Minimalna hitrost padanja (G/F -28)0,59 m/s 1 pri .....................••••■••••••••••••• 74 km/h V Najboljše drsno število (G/F-38) .... 1 :39,2 pri...................................105 km/h Dovoljen« osnovne akrobacije............. ELAN posega v tretjo dimenzijo hitrost padanja v m/s Vzletelo je prvo Elanovo jadralno letalo! Minilo je natanko sedemnajst mesecev, odkar so potekali v Elanu z našim rojakom dr. Florjančičem iz Švice prvi razgovori o tem, da bi Elan proizvajal jadralna letala. Resnici na ljubo moram povedati, da se je Elan že prej zanimal za to proizvodnjo, vendar ni bilo prave osnove za začetek. Ker je dr. Florjančič zelo dober prijatelj naših jadralnih pilotov in tudi sam navdušen jadralec, se je vest o tem, da se v Elanu ogrevajo za izdelavo jadralnih letal, hitro širila med zainteresiranimi. V Elanu ni bilo posebnega navdušenja za osvojitev proizvodnje jadralnih leta, vendar je po posvetovanju s strokovnjaki z ogledom tovarne in proizvodnje v ZR Nemčiji prišlo do odločitve: Elan pristopa k dolgoročni proizvodni kooperaciji za izdelavo jadralnih letal s firmo Glaser-Dirks. Razumljivo je, da je takoj nastalo vprašanje, kdo bo v Elanu letala sploh delal, kdo bo vodil proizvodnjo ipd. Ni bilo težko dobiti pristašev, ki so bili pripravljeni takoj poseči po delu pod pogojem, da se jim omogoči priučitev na tem delu. Tako je ing. Čerin imenovan za vodjo oddelka za proizvodnjo jadralnih letal, njegovi sodelavci pa so Pavle Potoč- nik, Tine Papler, Lado Klemenčič in Janko Bolčina. Vsi imenovani so napravili potrebno specializacijo v tovarni jadralnih letal v ZR Nemčiji. Razumljivo je, da bomo rabili še sodelavcev in upamo, da jih ne bo pretežko pregovoriti za resen pristop k temu zahtevnemu delu. Predhodno smo že rešili problem delovnih prostorov s tem, da smo ponovno aktivirali našo staro Fortuno. Po delni adaptaciji zelo lepo izgleda in proizvodnja lahko steče. Seveda to ni tisto, kar bi potrebovali, vendar za začetek zadostuje, saj bomo lahko letno proizvedli 25 letal. Če se bodo naše ambicije povečale, bomo seveda potrebovali nove proizvodne prostore. Na začetku sem zapisal: Minilo je natanko sedemnajst mesecev ... in naj sedaj nadaljujem s to mislijo: zajadralo je prvo Elanovo letalo. To se je zgodilo v nedeljo, 10. septembra na športnem letališču Bruchsal v ZR Nemčiji. Verjetno se bo kdo vprašal, zakaj ne v Lescah, saj imamo tudi tu primerno letališče. Odgovor je tak, da so bili naši delavci na izpopolnjevanju v ZR Nemčiji in so njihove večmesečno delo ocenili nemški strokovnjaki, ki so nadzorovali izdelavo prvih dveh letal. Ocena dela naših delavcev je bila res laskava, ni manjkalo komplimentov o njihovi prizadevnosti, saj so bile brez pritiska tudi sobote in nedelje njihovi delovni dnevi in je bilo Konstruktor — preizkusni p njem Tone in Pavle zaradi tega drugo letalo gotovo 14 dni pred rokom. V nedeljo pred samim poletom je bilo precej nervoze in strahu, če bo krstni polet res tako uspešen, kot smo si vsi prisotni želeli. Vreme je bilo precej vetrovno (bočni veter 55 km /h), kar pa ni preprečilo, da z letalom ne bi poletel njegov konstruktor g. Dirks. Pavle Potočnik je letalo še zadnjič obrisal in malo zgladil, potem pa je nastopil dolgo pričakovani trenutek. Fantje so se skupno z g. Dirksom in Glaserjem fotografirali pred letalom, potem pa je g. Dirks poletel. Vlečno letalo se je odklopilo na višini 2000 m. Dolgo časa smo brez besed zrli v nebo, vsak od nas se je ubadal s svojimi mislimi, nedvomno pa smo s tem izdelkom dokazali, da je Elan uspel. Za ta uspeh pa smo dolžni čestitati petorici naših fantov, ki so dokazali, kaj se da narediti z delovno vnemo, ko so gradili prvo Elanovo jadralno letalo. Letalo je pristalo, g. Dirks je izstopil iz kabine nasmejan in kratko odgovoril, da je vse v redu in čestital fantom za uspešno delo, isto sta storila tudi dr. Florjančič in soproga ter nazadnje tudi jaz. Nato je g. Glaser letalo izročil kupcu — predstavnikom švicarskega letalskega kluba iz Winter-tura. pred prvim poletom. Ob Po čestitkah je prišel na vrsto krst letala. Za botro smo izbrali ga. Florjančičevo, ki je tudi pilot, sicer pa Švicarka, ki pa je ceremonial s steklenico šampanjca in kratkim nagovorom opravila v lepi slovenščini. Po vsem tem nas je dr. Florjančič povabil, da Elanovci posedemo okoli letala za kratek nagovor. Naj ga dobesedno citiram: »Prijatelji! Po dvaindvajsetih letih je ponovno poletelo slovensko jadralno letalo. Ponosni smo na ta dan. Ta dan pomeni veliko za slovensko jadralsko letalstvo. Čestitam vam, čestitam Elanu za tako odločitev, katere pravilnost se bo, prepričan sem, potrdila v bodočnosti, ter da bo ta ptica, ki je danes poletela, začetek nove odlične jadralne prihodnosti. Ta pa sedaj leži v rokah vseh prisotnih iz Elana. — Na zdravje!« Zahvalili smo se velikemu prijatelju Etana za te vzpodbudne besede in mu obljubili, da bomo čestitke prenesli kolektivu Elana. Čez teden dni je poletelo drugo letalo z manjšimi spremembami. Novembra pa upamo, da boste imeli tudi ostali člani Elana priložnost občudovati polet prvenca iz Fortune. Lazar Tadej krilne obr.-enitv. Direktor TOZD Plastika tov. Tadej Lazar zadovoljen z uspehom svojih sodelavcev hitrost v km/h 80 30~ G/f ikj/-*; Pobuda za novi TOZD Vzdrževanje strojev in naprav Predlog za sprejem pobude za organiziranje TOZD Vzdrževanje strojev in naprav Konferenci osnovnih organizacij sindikata v DO ELAN, Sekretariatu 00 ZKS in Delavskemu svetu DO ELAN se predlaga, da v skladu z njihovimi pooblastili po členu 328 Zakona o združenem delu (ZZD) dajo pobudo za organiziranje TOZD Vzdrževanje strojev in naprav. Po ZZD imajo delavci pravico in dolžnost organizirati TOZD v tistem delu delovne organizacije, ki predstavlja delovno celoto, če se da rezultat skupnega dela delavcev v tej delovni celoti samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in če delavci v tej delovni celoti lahko uresničujejo svoje družbenoekonomske in samoupravne pravice. Delavci, ki delajo v pomožnem obratu, ki je sedaj v sesta- vi DS Spremljajoče službe, opravljajo najrazličnejša dela, ki so skupnega pomena za vse TOZD v okviru delovne organizacije. Področje njihovega dela je predvsem vzdrževanje in skrb za vso energetiko, dodatno k temu pa Se priprava in popravljanje specialnih strojev za proizvodnjo, opravljanje prevozov z osebnimi vozili in tovornjaki in opravljanje najrazličnejših komunalnih storitev, kot npr. čiščenja, odvoz smeti, transportne storitve in podobno. Vsa ta dela predstavljajo v smislu navedenega določen zaključen krog delovnih procesov, ki predstavlja v smislu sedanje organiziranosti delovno celoto. Delavci v tej delovni celoti so v medsebojni soodvisnosti in dosegajo s svojim delom za vse ostale TOZD skupen rezultat dela. Delavci v navedeni delovni celoti dosegajo oz. ustvarjajo celotni prihodek skupno z ostalimi TOZD v okviru delovne organizacije tako, da sodelujejo s svojimi storitvami navedenih področjih in na ta način omogočajo nemoten tok proizvodnje. To njihovo delo predstavlja skupen rezultat, ki se da samostojno izraziti, in sicer v obliki deleža v celotnem prihodku. Podani so vsi pogoji, da delavci v navedeni delovni celoti neposredno ter skupno z ostalimi delavci enakopravno odločajo o delu in poslovanju dela delovnega procesa, v katerem bodo organizirali TOZD in imajo vse druge zakonske možnosti, da uresničujejo svoje družbeno-ekonomske in samoupravne pravice. Iz povedanega sledi, da del delovnega procesa, v katerem naj bi organizirali TOZD, izpolnjuje pogoje po členih 320 do 323 ZZD. Podatki o novem TOZD (ime, dejavnosti): Predlagamo naslednje podatke za bodoči TOZD: 1. Ime: TOZD Vzdrževanje strojev in naprav Begunje n. sol. o. Begunje na Gorenj-sketn. 2. Dejavnosti TOZD: — glavna dejavnost: vsa vzdrževanja strojev in naprav in vsa druga vzdrževalna dela, — stranske dejavnosti: prevozne storitve (osebni prevoz in prevoz tovora), energetika, priprava strojev za proizvodnjo in storitve kovinske, strojne, elektro stroke, zaradi popolnejšega izkoriščanja zmogljivosti, ki se uporabljajo pri glavni dejavnosti. Postopek za konstituiranje TOZD in sprejemanje potrebnih samoupravnih splošnih aktov za konstituiranje delovne organizacije. 1. Pobudo za organiziranje TOZD dajejo delavci, sindikat ali druge družbenopolitične organizacije ali organ upravljanja v delovni organizaciji in se na podlagi te pobude skliče zbor delavcev v delu delovne organizacije, v kateri so po mnenju sklicateljev podani pogoji za organiziranje TOZD. 2. Na sklicanem zboru delavcev delavci ocenijo, ali so Koroški Slovenci — študentje z Dunaja, predstavniki slovenskih športnih organizacij Pomembnejši sejmi športne opreme V LETU 1978/79« (EURO-SPORT), št. 8/78) — Chicago (ZDA) 15. 9.- — OSLO (NOR) 24. 9,- — Friedrichshafen (BRD) 30. 9.- — Koln (BRD) 1. 10. — Bratislava (CSSR) 7. 10. - — Milano (ITA) 8. 10.• — Genova (ITA) 14.10. — Novi Sad (JUG) 17. 10. ■ — Stockholm (SWE) 20.10.- — Hamburg (BRD) 21.10.- — Beograd (JUG) 25.10. — Basel (SUI) 28.10. — Zagreb (JUG) 3.11. — Ljubljana (JUG) 15.11. — Dubai (Sr. vzhod) 19.11. — Dunaj (AUT) 23.11. -17. 9. 1978 (NSGA) -26. 9. 1978 - 8. 10. 1978 (Interboot) - 3. 10. 1978 (Spoga) -12. 10. 1978 (Inter-sport) -10. 10. 1978 (MIAS) -23. 10. 1978 -22. 10. 1978 -22. 10. 1978 (Sportland) -29. 10. 1978 -30. 10. 1978 -12. 11. 1978 (Snovv 78) -12. 11. 1978 (Sportex) -19. 11. 1978 (Ski Expo) -25. 11. 1978 -26. 11. 1978 — Mttnchen (BRD) 22. 2.-25. 2. 1979 (ISPO) — Berlin (BRD) 3. 3.-11. 3. 1979 (ITB) — Grenoble (FRA) 3. 3,- 6. 3. 1979 (SIG) — Milano (ITA) 4. 3.- 7. 3. 1979 (MIAS) — Las Vegas/Nev. (ZDA) 16. 3.-21. 3. 1979 — Montreal (KAN) 30. 3,- 3. 4. 1979 (N. S. I. A.) - Ziirich (SUI) 1. 4,- 4. 4. 1979 (Swisspo) - Koln (BRD) 23. 9.-25. 9. 1979 (Spoga) podani pogoji za organiziranje TOZD. 3. Po sprejeti oceni na zboru delavcev, delavci z referendumom odločijo, da se organizira TOZD. 4. Sklep o organiziranju TOZD s podatki po 3. odstavku 328. člena ZZD morajo delavci vročiti vsem TOZD v isti delovni organizaciji in prejemniki sklepa imajo pravico v 30 dneh od vročitve sprožiti glede obstoja pogojev za organiziranje TOZD spor pri Sodišču združenega dela. S potekom 30-dnevnega roka je sklep o organiziranju TOZD dokončen in TOZD pridobi sposobnost za sklenitev Samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev in drugih samoupravnih splošnih aktov. Naslovnikom predlagamo, da s sprejemanjem pobude ne odlašajo, da bomo lahko celoten postopek izpeljali v najkrajših možnih rokih. ^ j Poglabljanje sodelovanja z LIK Kočevje Njihov obisk v ELANU pomemben delež k medsebojnemu spoznavanju, ki je pogoj za dobro sodelovanje. Lahko zapišemo, da se vezi med ELAN in LIK Kočevje čedalje bolj krepijo. Poslovno sodelovanje je prav v zadnjem času vse boljše, rezultati tega so ohrabrujoči. Brali smo v Tedenskih poročevalcih, da z izrednim trudom že obvladujejo in dosegajo planske obveznosti pri izdelavi Jet smuči. »Saj nam drugega tudi ne preostane« nam je povedal ob obisku njihov predstavnik, »da to sodelovanje še poglobimo, če smo se zanj že odločili.« Temu namenu je bil tudi podrejen njihov obisk 9. 9. 1978 v ELAN. Potrudili smo se, da smo jim ELAN predstavili podrobno in v celoti. Utrdili so prepričanje, da v sklopu razširitve kapacitet nanje resno računamo, saj bo njim in nam prinašalo dober kos kruha. Spoznali so ELAN tak kakršen je, njegove cilje in pomen doma in v svetu. Kot so sami povedali, je ELAN nanje napravil dober in globok vtis. Po razgovorih in ogledu proizvodnje so ogledali še Drago, popoldan pa so se z nami vred poveselili v Krpinu, na sindikalnem pikniku. S. K. s Priprave za novo tekmovalno sezono so v teku Jesen je čas, v katerem se priprave za zimsko sezono stopnjujejo in se vršijo že prva orientacijska ugotavljanja o pripravljenosti posameznih tekmovalcev. Tako kot se tekmovalci intenzivno pripravljajo za zimsko sezono, se tudi naš tekmovalni servis pripravlja, da bi kot do sedaj zadovoljivo postregel tekmovalce z dobrimi smučmi v zadostni količini in ob pravem času. Dela v prototipni delavnici potekajo že dalj časa v pospešenem tempu, ki se nadaljuje že od kolektivnega dopusta, ko je prva skrb bila kolekcija smuči za prodajno sezono 79/80. Problemov s tekmovalnimi smučmi imamo vsako leto, kljub temu, da sorazmerno zgodaj začnemo skrbeti za nove tekmovalne smuči. Vedno se namreč pojavijo nekaki »padalci«, na katere na začetku leta, ko smo pripravljali program tekmovalnega servisa, nismo računali, ki pa poberejo znatne količine tekmovalnih smuči, tako da se naloge prototipne delavnice sproti večajo, ker morajo pripraviti znatno večje količine smuči od prvotno planiranih, delno pa, če smuči niso pravočasno v proizvodnem programu, tudi nekaj smuči sami zalepiti. Na osnovi dogovorov o sodelovanju med Elanom in Smučarsko zvezo Jugoslavije, odnosno smučarskimi skladi ostalih držav, že nekaj časa izdajamo tekmovalne smuči za novo sezono. Jugoslovanski alpski smučarji tudi v letošnjem letu nimajo večjih težav s pripravami, ki potekajo sorazmerno urejeno po prvotno predvidenem programu. Dvema krajšima treningoma v Franciji in Italiji so alpinci dodali še daljši trening v Argentini, ki je postal že tradicija. Trening v Argentini predstavlja za jugoslovanske smučarje velik napor, saj je potovanje in sprememba okolja ter celo letnega časa, dosti zahtevno, kljub temu so izkušnje s pripravami v Argentini zelo dobre že iz prejšnjih let in jih direktor jugoslovanske reprezentance Tone Vogrinec zelo visoko ocenjuje. Sami tekmovalci so nad razmerami v Argentini zadovoljni, vendar je problem v tem, da traja trening v Argentini sorazmerno dolgo časa, kar predčasno predstavlja določeno psihično obremenitev za vse tekmovalce. Tudi tekme, ki so v Argentini, naši reprezentanti s pridom koristijo in že vrsto let beležijo dobre rezultate. Letos so se preizkusili celo v smuku, kjer je Bojan dosegel zelo dober čas in dokazal, da je vsestransko talentiran smučar. Septembra so bile priprave naših reprezentantov usmerjene bolj na kondicijo in delno na sprostitev po naporih v Argen- tini. Naslednji trening na snegu začnejo že 31. oktobra v Val Senalesu. Švedski tekmovalci so svoj snežni trening pripravili nekoliko drugače, tako da so v poletju več poudarka dali kondiciji in s treningi na snegu začeli bolj zgodaj septembra ter trenutno nadaljujejo s treningi. Kot že običajno, se največ zadržujejo v »njihovem centru« Val Senalesu. Ekipa se skrbno pripravlja in kot vedno tudi v pripravah prednjači In-gemar Stenmark pred ostalimi. Po daljšem času imamo spet nekaj mlajših tekmovalcev iz švedskih vrst, ki trkajo na vrata reprezentance. Upajmo, da bodo v predstoječi sezoni dosegli primerne rezultate in se prerinili naprej. O pripravah naše ženske reprezentance bi lahko za sedaj rekli, da potekajo tudi zadovoljivo. Zamenjava trenerjev ni bistveno vplivala na razpoloženje deklet, čeprav jih novi trener Tomo Levovnik nekoliko bolj »tera« k treniranju. Da bi priprave vseh reprezentanc, s katerimi sodelujemo, potekale nemoteno, je v letošnjem letu, močneje kot dose-daj, angažiran tudi Elanov tekmovalni servis, ki skrbi, da so smučke za tekmovalce in tekmovalke primerno urejene. Glede priprav češke alpske reprezentance imamo žal malo podatkov. Dejstvo je, da so prišli le za krajši čas na priprave na ledenike, o čemer sploh nismo bili obveščeni od češke smučarske zveze, ampak smo informacije dobili le posredno. O formi in stopnji pripravljenosti čeških tekmovalcev nimamo prave slike, upamo le, da bodo priprave bolj zadovoljive, kot so bile v pretekli sezoni in temu primerno tudi rezultati, ki jih bodo na tekmah dosegali. Tudi v drugih dveh jugoslovanskih reprezentancah, to je skakalni in tekaški, teko priprave pospešeno. Skakalci izmenjujejo treninge na plastičnih skakalnicah s kondicijskimi treningi in se pripravljajo na prvi stik s snegom, katerega planirajo za mesec oktober. Rezultati na plastiki ne odstopajo od rezultatov na plastiki iz prejšnjih let, ter je na osnovi njih težko ocenjevati, ali bodo naši tekmovalci letos uspešnejši ali bodo napredovali ali ne. Šele prve tekme bodo pokazale dejansko stanje. Tekači so po resnih kondicijskih pripravah, ki so jih imeli delno individualno, delno skupinsko po programu trenerja Prjahina, odpotovali na Dachstein v sorazmerno velikem številu. Istočasno se od pomembnejših reprezentanc nahajajo na Dachsteinu Finci, Zah. Nemci, Čehi, ki so pa vsi v znatno manjšem številu prišli na trening kot Jugo- slovani. 32 udeležencev treninga na Dachsteinu je vsekakor preveliko število za skromno tekaško tekmovalno ozadje, ki ga naša dežela ima. Resnično nas lahko skrbi, ali bodo sredstva za pripravo vrha tekaške reprezentance zadostovala, če se bodo podobni treningi nadaljevali še v takem velikem obsegu. Problematično je mlade neizkušene tekmovalce predvsem tekmovalke peljati na tako zahteven in drag trening. Trening v Dachsteinu zahteva namreč izredno veliko moči, ki jo otroški organizem komaj premore in se tek kar hitro sprevrže v hojo. Torej ne more biti govora o kaki koristi za tehniko tekmovalcev, še manj pa za kontinuirano stopnjevanje pripravljenosti. Za nas je izredno pomembno, kako se pripravljajo tekmovalci iz Združenih držav, predvsem Stan Dunklee in Jim Galanes, ki sodita med prvih pet najboljših tekačev ZDA. Njihov način priprave je povsem drugačen kot je to pri večini evropskih reprezentanc. V pripravljalnem obdobju slonijo priprave na povsem individualnem treningu, ki ga vsak za sebe dozira od trenutnega počutja in lastnega preudarka. Posebnih testiranj in kontrole pripravljenosti nimajo, vendar so sami rezultati, ki jih dosegajo na tekmah, najbolj pomembni, ker se striktno držijo načela, da samo uspeh lahko zagotovi tekmovalcu mesto v reprezentanci. Torej edino ta motivacija in resen odnos do dela, ki je nekako prirojen ameriškim tekmovalcem, je tisti, ki jih sili, da se tekom cele sezone pripravljajo, nobenih testov, nobenih taborov v času kondicijskih priprav, nobenega nadzora ter nobenega »žan-darja«. Stan Dunklee, Jim Galanes in Tracy Valentine so nas obiskali 14. septembra in ostali do 19. septembra. V tem času so se z našimi strokovnjaki za izdelavo tekaških smuči dogovarjali o določenih modifikacijah na naših tekmovalnih smučeh, ki bi prišle v poštev za posamezne zvrsti sne-gov. Nad testnimi smučmi, ki smo jih pripravili za testiranje na platoju Crans Montana v Švici, kamor so po obisku pri nas odšli, so se izrazili zelo pohvalno in z zanimanjem pričakujejo, če bodo smuči tudi na snegu dale take rezultate, kot jih pričakujejo. Prosti čas, ki so ga imeli, so prebili v glavnem na pohodih po naših gorah, kjer so dosegali svojevrstne rekorde v smislu časovnega premagovanja razdalj. Obredli so Stol, Triglav in Bogatin s širšo okolico in so nad našimi gorami ter organiziranostjo planinstva pri nas (poti, koče) izredno navdušeni. Obljubili so, da bodo tudi v bodoče prišli k nam, saj je intenzivna hoja po gorah ena od oblik treninga. Izrazili so zavidanje našim tekačem na naravnih možnostih za treninge, ki jih imajo. Glede testiranja smuči, od obeh, Stana in Jima pričakujemo eksaktne odgovore na nekaj vprašanj, ki nam bodo bistveno pripomogli k nadaljnjemu oblikovanju tekmovalnih tekaških smuči. Obiskali so nas tudi skakalci italijanske reprezentance, ki jih vodi trener Ludvik Zajc. Večji del italijanske reprezentance oskrbujemo s smučmi, tudi del kombinatorcev uporablja naše smuči. Priprave italijanskih skakalcev bodo potekale sorazmerno tesno s pripravami naših skakalcev. Računajo tudi, da bodo usposobili zgodaj skakalnice v Trbižu in Planici in se bodo lahko na obeh izmenjavali, kar bi bilo v prid obema reprezentancama. Za francoske tekače in skakalce smo že odpremili tekmovalne smuči, vendar nimamo podrobnejših obvestil o njihovih pripravah. Poleg manjših modifikacij na slalom in veleslalom smučeh, ki so jih naši strokovnjaki že naredili, je pri konstruiranju novih smuči in v prototipni delavnici glavni poudarek na novih smuk smučeh. Okvirna testiranja smuk smuči koncem pretekle sezone so nam dala določene iztočnice, na osnovi katerih smo razvili nekaj variant smuči in jih dali v preizkus. Ocene so si delno nasprotovale, zaradi tega smo morali teste ponoviti in za testiranje angažirati izkušenega smukača, ki je še v lanskem letu nastopal v tekmovanjih za svetovni pokal. Testiranja so pokazala, da smo na dobri poti in da lahko pričakujemo, da bomo v letošnjem letu imeli kakovostne smuk smuče v naši kolekciji tekmovalnih smuči. Torej, naslednjo tekmovalno sezono lahko optimistično, objektivno ocenjeno pričakujemo rezultate, kot smo jih dosegali v pretekli sezoni. Omeniti pa moramo, da so šanse Stenmarka za osvojitev svetovnega pokala z ozirom na nov, spremenjen tekmovalni način, bistveno manjše kot v vseh prejšnjih sezonah, ko ga je osvajal. P p Uspel skok z vodnimi smučmi Pomen INDOK službe v Elanu Dokumentacijska veda je znanost, ki obsega znanstvene discipline in strokovne smeri, kot so: matematika, fizika, elektrika, kibernetika, sociologija in druge družbene vede, jezikoslovje, terminologija, foto in repro-tehnika itd. Delo v zvezi z dokumentacijo zahteva povezavo znanosti, uprave in gospodarstva na širših regionalnih področjih. Tako v sistemu znanstvenih informacij sledijo načelu, da v vsako državo prihajajo informacije iz vsega sveta, da je javnost sproti obveščena o napredku raziskovalnega dela in da se redno objavljajo izsledki raziskovalcev. V informatiko spada v širšem pomenu tudi selektivna bibliografija, dejavnost avtorjev znanstvenih informacij ter uredniška in založniška dejavnost. Za Jugoslavijo lahko trdimo, da razvija dovolj elastične in lastne oblike informatike. Obenem se danes zelo veliko dela na projektih iskanja informacij s pomočjo elektronike, elektronskem prevajanju jezikov ter uvedbo fotopostop-ka namesto dosedanjega tiska. Današnje življenje vedno bolj poteka v smislu čim boljše organiziranosti na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Pogoj kvalitetne organizacije dela kot človekove aktivnosti pa je obveščenost. V ta namen je bila v naši tovarni uvedena INDOK služba že pred leti (1971), vendar pa je sam pomen INDOK službe le malo znan širšemu krogu ljudi, še man j pa je znano delo — opravila, ki se jih opravlja v okviru INDOK službe. Prav zato bi v tem članku skušal delno dopolniti praznino, ki obstaja na tem področju. Naša INDOK služba mora skrbeti za informacije in dokumente, kar pove že samo ime. Njen cilj je v kratkem naslednji: organizirano zbiranje tehničnih, ekonomskih in športnih informacij, ki so delovni organizaciji potrebni pri poslovnih odločitvah ter posredovanje le-teh v zgoščeni obliki uporabnikom v podjetju glede na njihove funkcije, delo ter konkretne naloge. Zbrane informacije INDOK služba izbira, opredeli po vsebini, dokumentacijsko obdela, arhivira in posreduje uporabnikom agresivno ali na željo. Za uspešno delo potrebuje torej INDOK služba program, ki obsega: področja, s katerih se izbirajo informacije, kategorije zunanjih in notranjih virov ter informacij, kategorijo uporabnikov informacij, intenziteta obdelanih doku- mentov, sistem arhiviranja in sredstva posredovanja informacij. Najvažnejše sposobnosti za delo na tem področju so: poznavanje strokovnih področij, metod dokumentacijskih dejavnosti, strokovne terminologije, organizacije INDOK na odgovarjajočem strokovnem področju doma in v tujini ter metode selekcije. Glavno delo INDOK je torej naslednje: 1. Prejem in pregled revij (strokovnih), časopisov in biltenov ter njihovo pošiljanje porabnikom v tovarni. Dobivamo ca. 90 različnih revij, časopisov in biltenov, od tega jih je 17 domačih in 35 tujih, tistih, ki krožijo in 4 tuji ter ca. 30 domačih, ki jih prejemajo posamezni uporabniki direktno. Vse revije in časopise je treba vsebinsko pregledati, če v njih obstoja kakšna zanimivost za ELAN. Po pregledu le-ti krožijo po tovarni. Prejemajo jih tisti, ki jih rabijo pri svojem delu. 2. Prejem in pregled ostalih publikacij INDOK tekoče prejema razna obvestila za kakršnakoli naročila revij, časopisov, knjig, biltenov, katalogov, prospektov in podobno. Treba jih je pregledati ter ugotoviti njihovo vrednost za ELAN ter jih arhivirati. 3. Prejem in pregled knjig ter njihov vpis Trenutno je v arhivu INDOK 1250 strokovnih knjig; letno se poveča število kn jig za okrog 50. U rejena je tudi izposoja. 4. Prejem in naročilo patentov INDOK ima patente s področja ELANOVE dejavnosti. Patentni spisi pa se v primeru uporabe tudi naročajo. 5. Ureditev standardov Tudi standardi so v INDOK, bodisi katalogi JUS-standardov, ali standardi po strokah (kemija, strojništvo). Nekaj standardov je tudi tujih (nemških). 6. Ureditev separatov Pod separate spadajo same kopije člankov, obvestila, programi simpozijev, itd. Potrebno jih je arhivirati. 7. Ureditev prospektoteke V ELAN - INDOK prihajajo prospekti s področja strojništva, drugih industrij in jih je trenutno 1170. Prospekti se tudi naročajo na željo posameznika. Urejujejo se po posebnem sistemu. 8. Sestava in tipkanje dopisov Tekoče je treba sestavljati v našem ali tujem jeziku (angl., nemško) razne dopise za naročila revij, časopisov, katalogov, leksikonov, prospektov, kopije tujih člankov, knjig in podobno. 9. Izdajanje NOVIC INDOK služba izdaja tudi NOVICE, ki vsebujejo predvsem zanimivosti s področja smuči, čolnov, telovadnega orodja, bodisi v športnem ali tehničnem smislu. Pri izbiranju vsebine NOVIC se ^4% 9. kongres m +9 zveze sindikatov Slovenije 25. in 26. oktobra bo v Mariboru 9. Kongres zveze Sindikatov Slovenije poslužujemo predvsem tujih virov informacij, takih, ki jih normalno ni možno dobiti. NOVICE izidejo vsake tri tedne (povprečno). 10. Izdajanje obvestil in biltena Včasih je potrebno obvestiti določeno skupino ljudi o kakšni spremembi v zvezi s službo v INDOK, ali podobno, in se tako izda obvestilo. Bilten, ki je letos spet začel izhajati, pa bo četrtletno obveščal o vseh novo pridobljenih knjigah in ostalih informacijah. S tem bi javnost izvedela o morebitnih novostih, ki jih ima INDOK. 11. Spremljanje tekmovalnih rezultatov Za vse tekmovalce na ELANOVIH smučeh je potrebno spremljati in urediti uvrstitve na vseh pomembnejših (menarodne (mednarodne tekme, svetovni pokal). 12. Iskanje informacij in administrativna dela Pri delu v INDOK rabimo različne informacije, pridobljene bodisi z osebnim stikom, telefonsko ali pismeno. Včasih se mora poiskati tudi kašna pisana informacija, kar zahteva precej časa. V bodoče naj bi INDOK vpeljal določene novosti in sicer: 1. Vsa strokovna poročila naj bi se arhivirala v INDOK. Izvlečki iz njihove vsebine bi se objavili tudi v biltenu. Poročila o poslovnih postovanjih so tudi dragocen vir strokovnih informacij, zato naj bi prav tako prihajala v INDOK. Sodelavci naj bi prinašali tudi ostale informacije (v INDOK) z raznih potovanj, obiskov in to razne prospekte in podobno. 2. Iskanje virov, ki prinašajo novosti in sicer: na področju tehnologije, bodisi prospektov, katalogov za proizvodnjo tipa ELAN. Sem štejemo tudi vpeljavo patentov mednarodne patentne klasifikacije (MPK) za področje smuči, čolnov in telovadnega orodja. 3. V izdaji biltena naj bi se obdelali tudi prospekti in druge informacije, tako da bi bili sodelavci na tekočem z večino informacij (pisanih), ki prihajajo v INl)OK. 4. V bodoče naj bi informacije, ki krožijo v tovarni, imele bolj poudarjen pomen na vsebini, v tem smislu, da naj bi uporabniki kakršnekoli novosti tudi vpeljali v prakso, ali vsaj rabili pri svojem delu v ELANU. Uveden bo red pri izposoji revij, knjig in ostalega materiala. Stare Tone ,WD0K po J drobnogledom Nič nas ne sme presenetiti o TAJNOSTI LJUDSKE OBRAMBE V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA Odgovor na vsa ta vprašanja in dileme, bi lahko v bistvu povzeli takole: ne more biti govora o učinkoviti obrambi, če so njeni elementi znani nasprotniku oziroma, če obrambne priprave niso popolne in če ni zagotovljena njihova tajnost glede na morebitnega napadalca. Glede na to, da je splošna ljudska obramba enotna in nedeljiva, se to popolnoma tiče tudi obrambnih priprav v organizacijah združenega dela. Varstvo tajnosti in dvigovanje varnostne kulture sta torej sestavni in neločljivi del obrambnih priprav vsakega organa in organizacije, ki opravlja omenjene priprave. To pa je nujno potrebno predvsem: a) zaradi stalnega intenzivnega zanimanja tujih obveščevalnih služb na splošno, zlasti pa zanimanja obveščevalnih služb in drugih sil morebitnega napadalca za vse te priprave; b) zaradi pritegnitve k obrambi delavce, ki so s tem postali nosilci pomembnih tajnih podatkov ljudske obrambe, vsled velike fluktuacije ljudi v DO, kar še bolj povečuje število nosilcev tajnih podatkov; zaradi odhoda vojaških obveznikov na začasno delo v tujino, vsled razčlenjenih poslovnih, turističnih in drugih stikov s tujimi partnerji in s tujino, ter zaradi podobnih problemov, in c) zaradi dejstva, da bo od tega, koliko se nam bo posrečilo ohraniti pred nasprotnikom v tajnosti lastne načrte in namere, v znatni meri odvisna naša učinkovitost in presenečenje nasprotnika, kar je eden bistvenih prvih pogojev za uspešnost obrambe, varstvo življenja občanov in materialnih dobrin. Prav zaradi vseh omenjenih dejstev so v Zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, urejena vsa bistvena vprašanja, ki imajo pomen za varnost ljudske obrambe. V njem so za organizacije združenega dela, poleg drugih, pomembne tele določbe: a) delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi družbenopolitičnih skupnosti so dolžni varovati in z ustrez- nimi ukrepi zavarovati tajne podatke ljudske obrambe ter izvrševati predpisane in odrejene ukrepe za njihovo zavarovanje. b) Delovne organizacije in druge organizacije in državni organi so dolžni predpisati v svojem splošnem aktu, katere vrste za ljudsko obrambo pomembnih podatkov iz njihovega delovnega področja se štejejo za tajne podatke ljudske obrambe, in določiti ukrepe in postopek za njihovo zavarovanje. c) Dolžni so določiti v svojih splošnih aktih posebne ukrepe in postopek za zavarovanje tajnih podatkov ljudske obrambe v odnosih s tujimi fizičnimi in pravnimi osebami. Spričo podružabljanja ljudske obrambe so prišli delovni ljudje v tak položaj, da kar najbolj neposredno razpravljajo in odločajo tudi o varnostni problematiki. To delajo s poudarjeno odgovornostjo, toda dobršen del tudi z nezadostnimi izkušnjami, zaradi česar prihaja do cele vrste različnih naziranj, in celo tudi do posameznih skrajnosti, ki se odmikajo od zasnove splošne ljudske obrambe. Ena teh skrajnosti se kaže v tem, da ponekod menijo, da podružbljanje ljudske obrambe izključuje potrebo po začenjanju kakršnihkoli varnostnih ukrepov in ukrepov za varovanje tajnosti. Drugo skrajniško naziranje je popolnoma nasprotno prvemu in se kaže v trditvi, da morajo biti vse zadeve ljudske obrambe zaprtega značaja in da morajo ostati zaradi tega v pristojnosti ozkega kroga ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z obrambno problematiko. Vsak delovni človek oziroma zbor delovnih ljudi obravnava varnostne probleme ljudske obrambe v tisti meri, v kateri obravnava in odloča o obrambnih pripravah delovne organizacije na splošno. Da bi lahko odločal, mora biti delovni človek obveščen o obrambni problematiki in sicer vsaj v takem obsegu, kolikor mu je to potrebno za realno odločanje. Delovne organizacije, ki imajo poslovne stike s tujino, imajo tudi večje varnostne obveznosti. Dolžne so pravzaprav, da s svojim splošnim aktom določijo tudi posebne ukrepe oziroma ravnanje za varstvo tajnih podatkov pri svojih odnosih s tujimi fizičnimi in pravnimi osebami. Čimbolj je organizacija združenega dela pomembna za obrambo države, tem večje so tudi njene obveznosti na področju varnosti. Dobro delovanje družbene samozaščite v organizaciji združenega dela, v kateri imata glavno vlogo aktivnost in organizirano delovanje delovnih ljudi, zožuje prostor za negativne pojave in krepi odpornost proti sovražnikovim aktivnostim, vštevši tudi obveščevalne, s čimer hkrati tudi obrambno sposobnost zadevnega delovnega kolektiva. Zatorej naj bi bili razvijanje, izpopolnjevanje in krepitev družbene samozaščite v organizaciji združenega dela ena prvenstvenih nalog delovnega kolektiva, zlasti pa Zveze komunistov. Zato, da bi družbena samozaščita delovala uspešno, je potrebna višja raven idejne in politične zavesti, varnostne izobrazbe in obveščenosti. Zato je potrebno organizirano usposabljanje delovnih ljudi, da bi vedeli, katere družbene in obrambne vrednosti morajo predvsem varovati, oziroma pred kom jih morajo varovati in kako, ter kakšna je njihova družbena vloga pri tem varstvu. Vzgoja, kot sestavni del aktivnosti iz domene družbene samozaščite, prispeva k pripravljenosti in sposobnosti delovnih ljudi, da spregledajo in odkrijejo vsakega sovražnika naše samoupravne družbe, da bi se lahko na vsakem mestu borili za varstvo temeljnih vrednot družbe, ustavnega reda, varnosti, varstva družbenega premoženja in aktivnosti zoper protisamo-upravne nazadnjaške, kriminalne in druge dejavnosti, ki so za družbo škodljive. Z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij, odgovornih predvsem za krepitev zavesti in razvoj varnostne kulture so delovni ljudje in občani v KS, TOZD in v drugih organizacijah dolžni neposredno izvajati varnostne ukrepe. Učinkovitost celotnega sistema družbene samozaščite je nedvomno precej odvisna od poznavanja problematike in skupnega sprejemanja sprejetih stališč in sklepov, torej od idejne in akcijske enotnosti. Takšna aktivnost omogoča in ustvarja trajno splošno družbeno preventivno aktivnost, v katero so vključeni vsi nosilci samoupravnega socialističnega razvoja pri nas. Milan Stare TTy\x\ £7 AA/ SKI ----— o I« - ELFkN sk Podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije tov. Mi-4ija MiSovič v spremstvu predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije tov. Franca Plazarja in tov. Milovana Subotiča Od načrta - do poleta Konstruktor letala g. VVilhelm Dirks in naš Tone Čerin, dipl. ing. Pavle, Lado in Tone pri izdelavi nosilnih površin Pavle in Tina v delavnici Finifiiranje kabine 8 NAŠA SMUČINA Trup letala pred transportom na letališče Bš-m Montaža kril Lastnik firme g. GLASER in konstruktor letala g. DIRKS med naSimi fanti vZF/.rfA' /c>v. J,/pO/ //ff^ o '’7<=R________________ 6 4 £ ‘7S # 7 e Ct'/č-~/f7/& a t c, fiJl 'Ju&as/.j 17 .DCUP-WINHEIU976 1 1977 1978 Brnca pod streho 29. septembra je bil v Brnci na Koroškem skromno proslavljen zaključek grobih gradbenih del za našo novo tovarno smuči. Dela so bila gotova v roku, kar daje jamstvo, da bo tudi ostalo nared do meseca decembra, ko naj bi stekla proizvodnja polnoplastičnih smuči. Do zime kompletno urejena Kobla NADALJEVANJE IZGRADNJE SMUČARSKEGA CENTRA KOBLA BOHINJSKA BISTRICA — II. etapa (1. faza) Smučarski center Kobla, Bohinjska Bistrica je doživel nepričakovano popolarizacijo in postaja izredno priljubljen pri vedno Širšem krogu ljubiteljev smučanja, tako rekreacijskega kot tekmovalnega. Izgradnja I. etape, ki obsega 2 dvosedežnici in 2 vlečnici z urno kapaciteto 3.500 oseb, ter okoli 40 ha urejenih smučarskih prog, je v relativno kratkem času povsem potrdila pravilno investicijsko usmeri- tev in upravičenost vloženih sredstev. Uresničevanje osnovnega investicijskega programa, ki poteka postopno od leta 1974 je rezultat naporov in vlaganj 37 delovnih organizacij, med katerimi je tudi naša. Dosedanji vsestranski pokazatelji so več kot obetavni. Omenimo naj le podatek, da je obisk v 4 letih obratovanja porasel za 10-krat, število prevozov na žičnicah pa samo v zadnjih dveh sezonah za 4-krat — v sezoni 1977/78 je bilo 950 tisoč prevozov. Pri tem je potrebno poudariti, da doseženi promet predstavlja pretežno (90%) dnevni oz. vikend turizem. Z večjo gostin-sko-hotelsko ponudbo bi se Svetovni pokal (WC) 1978-79 v alpskih disciplinah Datum Kraj (država) SK SL VSL Komb. Paralel Mofiki: 09.-10.12.78 Val d’Isere (FRA) X X X 13.-14.12. Madonna di Camp.(ITA) X X 16.12. Val Gardena (ITA) X 20.12. Cortina d*Arapezzo X 21.-22.12. Kranjska gora (JUG) X X 06.01.79 Morzine (FRA) X 07.01. Courchevel (FRA) X 09.01o79 Crans-Montana (SUI) X 13.-1^.01.79 Wengen (SUI) X X X 15.01. Adelbodon (SUI) X 20.-21.01. Kitzbuhel (AUT) X X X 23.01. Steinbach (AUT) X 27.-28.01. Garm.-Part.(BRD) X X X 01.02. Villars S/Ollon (SUI) X 04.-05.02. ' Jasna (ČSSR) X X 07.02. Oslo (NOR) X 10.-11.02. flre (SWE) X X 02.-04.03. Lake Flacid T (USA) X X 09.03. Garibaldi (CAN) X 12.03. Heavenly Valley(USA) X 17.-20.03. Furano (JAP) X X X Ženske: Datum Kraj (država) Sk SL VSL Komb. Paralel. 06.-17.12.78 Val d’Isere (FRA) X X 09.12. Cervinia (ITA) X 14.-15.12. Pianoavallo (ITA) X X X 07.-08.01.79 Le3 Gets (FRA) X X 12.01. Les Diablerets (SUI) X 17.-19.01. Grindelwald (SUI) X X X 23.-24.01. Schruns (BRD) X X X 26.01. Mellau (AUT) X 03.-04.02. Pfronten (BRD) X X 06.02. Berchtesgaden (BRD) X 08.02. Maribor (JUG) X 02.-04.03. Lake Placid (USA) X 11.03. Heavenly Valley (USA) X 17.-20.03. Furano (JAP) X X X ovisk občutno povečal — ocena do 40 %. Z ozirom na izredno ugodne pokazatelje je poslovni odbor konzorcija za izgradnjo smučarskega centra Kobla na 26. seji dne 11. maja t. 1. ob- ravnaval investicijski program 11. etape in enoglasno sprejel sklep, da se takoj pristopi k realizaciji 1. faze II. etape. Predračunska vrednost je 16,979.172,— din in obsega: — žičnico dvosedežnico Kobla III - 1025-1470 m n. m., — visokonapetostni kabelski priključek in trafo postajo na koti 1470 m, — ureditev smučarskih prog ob sedežnici v dolžini 1800 m (direktna proga), — parkirišče na Ravnah za 200 vozil in — teptalni stoj s priključki. Finančna konstrukcija: a) udeležba investitorja (10 % soudeležba in 4,3 % prispevek za energetiko) 2,397.882,— b) kredit — bančna sredstva LB 14,581.350,— Za koriščenje finančnih sredstev je potrebno zagotoviti 12 finančnih in 73 garancijskih deležev (1 delež 200 tisoč dinarjev). Po programu so z deli pričeli v juliju. Ce bo pravočasno odobren kredit in za pokritje oz. soudeležbo pridobljena finančna sredstva in garancije, obstaja realna možnost, da bodo investicijska dela izvršena do naslednje zimske sezone. Izgradnja II. etape centra, ki leži v 3. snežni coni obsega najkvalitetnejša in najobsežnejša smučišča, je za nadaljni razvoj centra, kakor tudi Bohinja kot celote, izredno pomembna. Poleg povečanja prevoznih kapacitet bo center dobil obsežna smučišča v 3. snežni coni, kjer normalno leži sneg od novembra do maja oz. najmanj 165 dni. Povprečna snežna odeja je 150 cm in snežne razmere zanesljive, kar zagotavlja obratovanje oz. smučanje tudi ob ekstremno suhih zimah. TEKAŠKI SVETOVNI POKAL - 1978/79 Moški: 20-21.12„78 Telemark (USA) 15 km 06.01.79 Kawgolowo (SZ) 30 km 11.01. Castelrotto (ITA) 30 km 14.01. Reit am Winkl (BRD) 15 km 19.-20.01. Le Brassus (SUI) 15 km 16.-17.02. Zakopane (POL) 15 km 24.-25.02. Falun (SWE) 30 km 03.-04.03. Lahti 50 km 10.03. Holmen-kollen (NOR) 50 km Zenske: 20.-21.12.78 30.12. 06.01.79 12.01. 19.-20.01. 24.-25.02.79 03.-04.03. 10.03 18.03 Telemark (USA) 5 km Neukirch (BRD) 5 ^ Kawgolovo (SZ) 10 km Klingenthal (DDR) 10 km Le Brassus (SUI) 10 km Falun (ŠWE) 20 km Lahti (FIN) 10 km Holmenkollen (NOR) 10 km Visoke Tatre (ČSSR) 20 km Naš novi zdravnik dr. Grošelj Za izboljšanje naše zdravstvene službe Medicinska sestra Tea _____________________I Razgovor z novim obratnim Radovedni smo bili tudi, zdravnikom dr. Grošljem, kakšen bo njegov koncept oz. Že dalj časa nismo v naših sredstvih obveščanja namenili kaj več prostora naši zdravstveni službi. Razumljivo, ko pa so se tudi ambulantni zdravniki menjali drug za drugim. Preprosto se nismo imeli o njenem delu in programu na daljše obdobje s kom pogovoriti. Kako pa je vloga te službe v naši in vsaki delovni organizaciji važna, ni treba posebej omenjati. V nadaljevanju bomo prav temu dali poseben poudarek. V razgovoru z našim novim ambulantnim zdravnikom dr. Grošljem, ki ga obenem našim članom kolektiva tudi predstavljamo, smo načeli vrsto vprašanj, ki nas zadevajo. Dr. Grošelj je zdravnik splošne prakse, ki ima za seboj že 10 let delovnih izkušenj. Bil je v službi v Zdravstvenem domu v Kranjski gori in je imel opravka z domačini in s tujci, turisti, kar je terjalo od njega stalno pripravljenost in strokovnost ter jezikovno znanje. Po dograditvi hiše v Lescah nadaljuje delo v naši občini, trenutno v naši ambulanti. Je izredno pristopen pacientom, v najlepših moških letih, z bogatimi izkušnjami in poln energije v želji napraviti čim več in čimboljše za napredek zdravstvene službe. Po neprespani noči dežurstva je bil takoj pripravljen na razgovor, ki je bil spontan, neprotoko-laren in nadvse zanimiv, čeprav pravi, da tudi on ne bo po programu Zdravstvenega doma Radovljica ostal dalj časa v Elanu, je na postavljena vprašanja odgovarjal zavzeto, smiselno in vzpodbudno, kot da bi vedno ostal pri hiši. Na vprašanje, kako ocenjuje zatečeno stanje zdravstvene službe v Elanu, je odgovoril, da je temu stanju prav gotovo botrovala stalna menjava zdravnikov. To je povzročilo večje število nezaključenih bolovanj, ni bilo možno navezati potrebnih stikov s kadri podjetja v cilju medsebojnih reševanj skupne problematike. Poleg tega so pacienti imeli vedno drugega zdravnika ob pregledih za isto bolezen. sistem dela. V odgovor na to nam je povedal, da bo najprej treba urediti zatečeno stanje, mnogo več naporov posvetiti preventivi, področju, ki je v obratni ambulanti zelo pomembno in so zdajšnji zdravniki opravljali le najnujnejšo kurativo. To pa bo zahtevalo precej časa, vendar to ne more biti zapreka, bo treba pač podrediti delovni odnos življenju, saj delo ni in ne more biti nadloga. Treba bo uskladiti skupne interese zdravstvene službe kot interese podjetja, vendar ne na škodo tistega bolnika, ki je zares bolan in potrebuje našo pomoč. Mnogo bo temu lahko pripomogla specializacija iz medicine dela, ki bo za tako ambulanto kot je naša, najbolj koristna. Dr. Zilič odhaja v pokoj, nadomestila pa ga bo dr. Ravni-harjeva, ki pravkar zaključuje to specializacijo. Dr. Grošelj se zavzema za razširjeno ambulanto na večjo okolico, ELAN - SUKNO -Bolnica Begunje in še kateri, izven delovnih organizacij. Nujni so drugačni ambulantni prostori, tako glede lokacije kot notranjega standarda, ambulanta sodi na rob tovarniških stavb, ne pa med obratne prostore. Pacienti se ne bi sprehajali po tovarni, delo ne bi bilo moteno z ropotom bližnjih proizvodnih obratov, ki je sedaj v neprimernih zaprtih betonskih prostorih komaj odgovarjajoča potrebam prve pomoči. Ugotavlja, da se je temu vprašanju v preteklosti posvečalo premalo pozornosti in da je tu iskati največji vzrok za tako češčo menjavo zdravstvenega osebja, posebno zdravnikov. V koliko bi bila zdaj predvidena manjša adaptacija, ki bi malo izboljšala sedanje stanje, predraga, pravi dr. Grošelj, ne bo opravičila svojega namena. Posebno ne, ker se pripravlja v srednjeročnem programu razvoja Elana tudi ta kompleksna rešitev. V Elanu pa nam še marsikaj manjka, ker je podjetje mlado. Spomnimo se samo gasilcev, ki že dalj časa čakajo na gasilski dom, ki je še kako potreben. Vendar ne zmoremo vse ob takih naraščajočih potrebah in istočasni izgradnji podjetja. O tem športu zlasti pa o lokaciji za urjenje in tekmovanje v moto crossu, ki ima vse več privržencev med mladoletnimi motoristi in številnimi prijatelji motoristike, je bilo v zadnjem letu že veliko govora pa tudi nasprotujočih mnenj in pritožb. O tem je moral razpravljati na zahtevo nekaterih občanov in skupnosti tudi izvršni svet Občinske skupščine Radovljica. Osnovni problem, ki terja čimprejšnjo rešitev je sporno zemljišče na prostoru Hraške gmajne pod Lescami, kjer so se že nekaj let urili motoristi. Tu je AMD Radovljica tudi uspešno organiziralo več mednarodnih, republiških in zveznih tekmovanj v moto crossu. Izvršni svet pa je sklicujoč se na mnenja zlasti komisije za varstvo okolja od letos prepovedal na tem prostoru moto dejavnost ter naložil AMD, da najde drugo lokacijo. Hkrati je opozoril na potrebo vključevanja številnih mladih vozačev v organizirano in nadzorovano vožnjo z motorji, da ne bi povzročali nered in vznemirjali občane. Izvršni odbor in športna komisija AMD Radovljica zavedajoč se svojih nalog, sta tudi sicer že vlagala velike napore, da bi pritegnila v društvo vse mlade motoriste, vendar brez večjega uspeha. Za-zdaj je v moto cross sekciji od skupaj 10, le 5 mladih članov, ki dosegajo tudi vidne tekmovalne rezultate. Dokler AMD ne bo imelo lastnega zemljišča, a tega zaenkrat nima, bo ostal problem še vedno odprt. Na zahtevo izvršnega sveta je AMD že predložilo štiri predloge različnih lokacij za Se eno vprašanje sva načela: kontrolo bolnikov. Premalo smo še zreli za pošteno samokontrolo, zato nekatera podjetja plačujejo človeka, ki po domovih kontrolira bolnike. Tudi v Elanu dr. Grošelj to priporoča, v izogib tako velikemu izpadu delovnih dni. Na zaključku se dr. Grošlju zahvaljujemo za sodelovanje, kljub temu, da bo le malo časa med nami, nam je prav gotovo dal nekaj sugestij za izboljšanje naše zdravstvene službe. Vendar trenutno nimamo nikakršnih možnosti, da bi v celoti spremenili neugodne pogoje zdravstvene službe. Skušalo se bo prehodno stanje izboljšati s provizorijem, in odpraviti druge pomanjkljivosti, t. j. začasno sanirati ambulanto v takšnem obsegu, da bo funkcionalna. S. K. moto dejavnost s čemer bi hkrati rešili tudi vključitev mladih neorganiziranih motoristov. Po 1. inačici bi bil še naprej najprimernejši prostor na H raški gmajni, ki ima vse potrebne elemente za tovrstno dejavnost. Zemljišče je kmetijsko neuporabno, dovolj odmaknjeno od naselij pa tudi od golf igrišča. Razen tega ima tudi dovolj prostora za parkirišča. Druga inačica je smučišče Zatrnik, kjer so idealni zemljiški pogoji pa tudi dobra komunalna in gostinska opremljenost, kar nudi vse možnosti za organiziranje tudi najzahtevnejših mednarodnih tekmovanj. Tretji predlog, ki izpolnjuje domala iste pogoje kot Zatrnik so smučarski tereni v Krpinu pri Begunjah. Četrti in najmanj sprejemljiv za AMD bi bil predlog za zemljišče pri Cebelinjaku na terasah Save nad Sobcem v bližini sedanjega smetišča blizu nove Radovljiške obvoznice. Za AMD bi navzlic stroškom, ki jim bo izpostavljeno z vsako novo ureditvijo zemljišč, pomenila končna določitev lokacije veliko pridobitev. Lahko bi opremili zemljišče s potrebnimi objekti in zasnovali svojo dejavnost na dolgoročno obdobje s čemer bi se končno izognili vsakokratnim improvizacijam ob velikih tekmovanjih. Istočasno bodo končno rešili tudi problem organiziranosti mladine ter pospešili njihovo zanimanje za tovrstno športno dejavnost. Zdaj je na potezi izvršni svet, od katerega AMD pričakuje končno odločitev. Kako zagotoviti potrebam razvoja moto športa v Radovljici teleski-ecole parallele triangle Zadnja novost s POME (Pomagalski) je najmanjša vlečnica ECOLE — po naše šolska vlečnica, ki je namenjena predvsem najmlajšim in tudi velikim začetnikom. Vlečke imajo krožnike, tako da se smučarji že privajajo za večje vlečnice, ki imajo krožnike. Vlečnica je demontažna. Postavitev je mogoča v paralelni in trikotni izvedbi. Moč motorja je 3 KS, hitrost 1,2 m/s in dolžine 150 m. Cena je ca. 50.000 FF. V prihodnjem letu se ho lahko dobila tudi za dinarje. Vse o delu Vse, kar počenjaš, dobro premisli, šele potem se loti dela; če ne boš preudaril vseh možnih okoliščin, boš sicer z navdušenjem začel, pa boš moral delo opustiti in se osramočen vrniti. Če se lotiš naloge, ki ji nisi kos, ne boš dovršil niti te, niti tiste, ki bi jo zmo- Epiktet Biti dejaven je prva naloga človeka, a ves čas, ko je prisiljen, da počiva, bi moral porabiti za to, da si pridobi jasno spoznanje o svetu, da bi mu to spoznanje v bodoče znova olajševalo dejavnost. Goethe Ali delaj pa imej, ali pa izgini, da te ni. Albanski pregovor Slovensko društvo Sydney Elanu Vinogradu ni potrebna molitev, temveč motika. Bolgarski pregovor Kadar je delo prisila, je življenje suženjstvo! Gorki Najhujša je utrujenost od brezdelja. Božidar Kneževič Tistega dne, ko boš s svojim delom zadovoljen in srečen, se "b'j- Ugo Ojetti Delo nas osvobaja treh velikih zla: dolgočasje, pregrehe in pomanjkanja. Voltarie Vsi zares veliki ljudje, ki sem jih poznal, so bili zelo marljivi in so uporno delali. Engels Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo po- 8tal' Ruskin Vse, kar lahko dosežeš brez truda in dela, nima prave vrednosti. Addison Poleg ostalih prednosti delo skrajšuje čas in . podaljšuje življenje. Diderot Glej, preudari, potem delaj. A. Comte Izrabi dan! Horacij si tudi, da bi naše Slovensko Društvo tu v Sydneyu dobilo med Vami mesto za skupno sodelovanje, bili bi ponosni, če bi ob doprsnem kipu Dr. Franceta Prešerna tu v našem domu med Slovenci, lahko s ponosom gledali in raztavljali nekatere od Vaših izdelkov. Gostje našega Društva, so mnogokrat predstavniki raznih Jugoslovanskih poslovalnic v Sydneyu, tako kot predstavniki Jugoslovanskega Konzulata, tudi predstavniki J AT-a, Jugobanke in Gorenja, med katerimi so tudi čestokrat predstavniki Austral-skih vlad in organizacij. Zato bi želeli, tu v našem domu v Sydneyu predstavljati »ELAN« v vsem njegovem poletu in dejavnosti. Upamo, da se boste več o tem in onem pomenili s tovarišem Francom, kakšni so naši nameni. Izročite vsemu kolektivu prijateljske pozdrave od vseh Slovencev Sydneya, ki smo združeni pod imenom SLOVENSKO DRUŠTVO SYD-NEY. prejggfjjjjk g ^ g Tone Bulovec Pod-Predsednik S. D. S. Alojz Kocjancic SLOVENE ASSOCIATION SYDNEY SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY A COMPANY LIMITED BY GVARANTEE DRUŽBA Z ZAVEZO OMEJENO NA IAMSTVi 45 FERRERS RD., HORSLEY PARK, N.S,W., 2164 AH corrcspoodcncc to/Dopisujte na: Box 93, P.O. Fairficld, N.S.W., 2165. Delavna Organizacija »ELAN« Begunje na Gorenjskem. Večina Slovencev tu v daljni Australiji, smo prvič slišali ali pa smo bore malo vedeli o »ELANU«. Danes pa, po kratkem obisku tovariša Franca Bulovec, kateri je član Vaše delavne skupnosti in nas je obiskal tu na Slovenskem Društvu Sydney, pa smo ponosni z Vami, da smo Slovenci, sposobni tudi v taki dejavnosti, kot je Vaša, osvojiti sam svetovni vrh. Spoznali smo marljivost naših rojakov, tam pod Triglavom, v prelepem kotu Gorenjske, blizu našega Dr. Franceta Prešerna, katerega doprsni kip in ime krasi tudi naš dom tu v Sydneyu. Spoznali smo se z uspehi, kateri so bili doseženi na naših smučeh. Ponosni smo na naše Jugoslovanske smučarje, zato sprejmite naše skromno priznanje, katerega si dovolimo poslati Vam, da bi med priznanji in pokali, kateri bogatijo Vašo avlo, tudi mi Slovenci iz daljne Australije dobili skromno mesto. Želimo pa Ameriški tekači na obisku Program dela Elanove mladine Rok: januar, februar in ma-rec 1979. Nosilec: 00 ZSMS ELAN Begunje. E. — Pregled zapisnika prejšnje seje, — Navezava stikov z mladimi iz »PEKO« Tržič, — Ob mesecu mladosti udeležba na tekmovanjih, — Organizirati troboj z mladimi iz PEKA, Begunj in ELANA v šahu, namiznem tenisu in kegljanju. Rok: april in maj 1979. Nosilec: 00 ZSMS ELAN Begunje. F. — Pregled zapisnika prejšnje seje, — Odhod mladincev na delovne akcije, — Piknik — Tekmovanje v odbojki, namiznem tenisu in nogometu. Rok: junij, julij in avgust 1979. Nosilec: 00 ZSMS ELAN Begunje. zapisnika Ameriški tekači, ki tekmujejo z našimi smučmi. Od leve: Stan Dunklee, Trac.v Valentine in Jim Galanes prejšnje seje, čiščenje odpadkov v ne-(eno- G. — Pregled inje Ci katerih delih tovarne dnevna delovna akcija), — Evidentirati nove kandidate za 00 ZSMS, — Priprava za program dela — oktober 1979—1980. Rok: september in oktober 1979. Nosilec: 00 ZSMS ELAN Begunje. Tone Benedičič Ameriški tekači — reprezentantje v razgovoru z glavnim direktorjem in z direktorjem Inštituta Svečana zaobljuba v Bohinjski Beli V vojašnici heroja Andreja Zvana-Borisa na Bohinjski vojakov S Korošci na Triglav V petek, 8. septembra, se je skupina Elanovih planincev odpravila na izlet v svet Julijcev; z namenom, da se povzpne na Triglav. Bili smo gostje osemnajstih Koroških Slovencev. Naš start je bil izpred tovarne, od koder smo se z avtobusom odpeljali do Aljaževega doma v Vratih. Po Tominškovi poti smo se začeli vzpenjati. Spremljali so nas štirije člani gorske reševalne, ki so skrbeli za varno hojo. Dobrih šest ur zmerne hoje je bilo potrebnih, da smo prišli do Kredarice. Zaradi goste megle, smo vzpon na Triglav preložili na naslednji dan. V koči na Kredarici smo tudi prenočili veselo razpoloženi. V soboto zjutraj smo se povzpeli na Triglav. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno. Gosta megla nas je oropala čudovitega razgleda. Pri Aljaževem stolpu na vrhu Triglava je bil planinski krst vseh tistih, ki so ga prvič obiskali. Naša pot se je nadaljevala proti koči na Doliču. Hoja po Triglavskem narodnem parku in pogled na jezera je bil enkraten. Vse to se le težko opiše, človek mora videti sam, seveda, če zna naravo pravilno doživljati. Prenočili smo v koči pri Sedmerih jezerih. Spali (če bi temu sploh lahko tako rekli) smo malo. Koča je bila prenatrpana s planinci in nekateri so bili kar pod milim nebom. V nedeljo smo nadaljevali pot do koče pod Bogatinom in naprej do Komne. Enolončnica, kozarček pijače in dvourni počitek so bili dobrodošli. Ob 16. uri smo se odpeljali z avtobusom izpred koče pri Savici proti domu. Ustavili smo se še v Bohinju pri spomeniku, katerega otvoritev je bila ob stoletnici prvega vzpona na Triglav. Vračali smo se čili in zdravi, polni lepih vtisov in mislim, da tudi naši gostje iz Koroške niso bili razočarani. A. T. Beli je bila 19. septembra slovesnost na kateri so novodošli mladi vojaki opravili svečano zaobljubo. Razen starešin ter številnih predstavnikov občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in šol, so bili na svečanosti tudi starši nekaterih vojakov, ki so tega dne zaprisegli vrhovnemu komandantu. Vojakom sta k zaobljubi čestitala in jim zaželela, da bi se čimprej izkazali kot zvesti in odločni branilci neodvisnosti in celovitosti naše samoupravne socialistične domovine poveljnik enote Lončar, v imenu skupščine in DPO radovljiške občine pa predsednik občinskega odbora ZZB NOV Slavko Staroverski, ki je mlade vojake seznanil z zgodovinskimi dogodki med NOB in gospodarskim ter družbenim razvojem občine v kateri bodo služili vojaški rok. O izročilih Prešernove brigade katera nadaljuje enota na Bohinjski Beli je spregovoril pisatelj Tone Svetina, čestitke in najlepše želje pa so na slovesnosti izrekli tudi mladinci in mladinke iz delovnih kolektivov. R.J. OD OKTOBRA 1978 DO OKTOBRA 1979 A. Idejno-politično izobraževanje preko: — politične šole (pomlad 1979 pri OK ZSMS), — seminarjev, — problemskih konferenc, — sodelovanje na seminarjih OK ZSMS, — interna predavanja po 00 ZSMS, — izobraževanje kadrov za vodenje marksističnih krožkov v povezavi z DU in OK ZSMS, — mesečne seje UO OO ZSMS ELAN Begunje. Nosilec: 00 ZSMS ELAN Begunje — stalna naloga. B. Obveščanje in vključevanje mladih v vse oblike priprav za splošni ljudski odpor in obujanje tradicij NOB. Oblike: — pridobivanje prostovoljcev za TE, — organiziranje pohodov — orientacijski pohodi — izdajanje glasila »INFORMATOR« s članki o delu 00 ZSMS (2-krat mesečno) po potrebi. Nosilec: OO ZSMS ELAN Begunje — stalna naloga. C. Kulturno usposabljanje mladih: Oblike: — organiziranje proslav ob raznih praznikih, — kulturni mesec mladih (februar), — proslava meseca mladosti — sprejem štafete mladosti, — kulturno sodelovanje z JLA (22. december), — sodelovanje mladih literatov v občini. Nosilec: 00 ZSMS ELAN Begunje — stalna naloga. C. Pregled zapisnika prejšnje seje — Programska in volilna konferenca: — seznanjanje novih delavcev z delom 00 ZSMS (ankete), — navezava stikov z mladimi iz »LIK« Kočevje (obvestilo), — strokovni izleti (predlogi)- — od OD se odtegne članarina (30,— din letno). Rok: oktober, november in december 1978. Nosilec: 00 ZSMS ELAN Begunje. D. — Ustanovitev kluba sa-moupravljalcev — predlog, — Predlogi za pripravo tekmovanj (šah, namizni tenis, kegljanje), — Sodelovanje na proslavi Dneva žena, — Udeležba na raznih tekmovanjih v okviru občine, — Tekmovanje v veleslalomu. Elan niza športne uspehe 1. medobčinskega (občinskega) sindikalnega prvenstva v avto rallyju za leto 1978 v organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri OSZS Radovljica in Jesenice ter v izvedbi AMI) Radovljica in Jesenice, se je udeležilo tudi 15 dvojic iz ELANA. Tekmovanje v avto rall.vju je bilo posvečeno 35-letnici Kočevskega zbora in je bilo rekreativnega značaja namenjeno vzbuditi interes članov sindikata za avto moto šport, obenem pa tudi udeležencem omogočilo prijeten izlet na morje. Proga avto rallyja je peljala po stranskih manj prometnih cestah Slovenije in Hrvaške, ter skozi turistične in iz NOB zanimive in znane kraje, in sicer: Jesenice —Begunje —Radovljica — Podnart —Naklo —Cerklje — Domžale —Sostro —Turjak — Kočevje — Brod na Kolpi — Delnice— Fužina — Tribalj —Crikvenica. Proga je bila dolga okrog 250 km in razdeljena na 7 etap. Tekmovalci so morali poleg točnega časovnega prihoda na cilj posamezne etape, opraviti še dve spretnostni vožnji v Radovljici in Kočevju, rešiti 3 lažja vprašanja iz cestno prometnih predpisov, prepisati zahtevane podatke s spomenika NOB v Turjaku ter na cilju etape nastopiti v tekmovanju PIKADA (metanje puščic v tarčo). Proga je zahtevala od voznikov vozniške sposobnosti od sovoznikov pa tudi precej orientacijske sposobnosti, ker ni bila označena s smerokazi. Tako je kar 90 % udeležencev zašlo in prepozno pripeljalo na časovno kontrolo v Sostro. Vse ostale etape so bile bolj gladke. Med potjo je imelo nekaj tekmovalcev tudi malo smole, vendar pa se je vse skupaj končalo le pri zviti pločevini. Vsi tisti udeleženci rallyja, ki so preko noči ostali v Crikvenici, so doživeli res prekrasen dvodnevni izlet, kakršnega si le lahko želimo v poznih poletnih dneh. Kakor je tekmovanje bilo v redu, pa seje kasneje zapletlo pri izračunu rezultatov. Res škoda za to napako organizatorja. Uspeh voznikov ELANA v avto rallyju je skoraj neponov-’j'v’ .saj so osvojili skupno prvo mesto, pri moških dvojicah so osvojili tri prva mesta, med ženskimi dvojicami pa drugo mesto. Rezultati: Zenske dvojice — tekmovalo 24 dvojic 1. Jurkovič-Potočnik 2. Podlipec-Boršič 3. Kodele-Golmajer 4. Dežman-Matjašič 5. Varl-Lavrič Kajdiž-Vogelnik Bulovec-Koželj Brejc-Kapus Moške dvojice: nastopilo ‘ 1. Hegedič-Cučnik 2. Gale-Hrovat 3. Kelih-Okič 4. Rožič-Kobal 5. Kapus-Stroj 6. Kocijančič-Jančič 17. Vrečko-Bešter 20. Rozman-Ferkolj 40. Kelih-Kelih 50. Potočnik-Praprotnik 60. Pohar-Kosel 64. Brence-Radevič Valant-Krmelj Vrstni red ekipno: 1. ELAN 2. VEZENINE 3. VERIGA 4. GG Bled 5. ISKRA Otoče Trenutni vrstni red v SŠI 78 po devetih disciplinah je naslednji: 1. mesto ELAN 1056 točk 2. mesto VERIGA 1050 točk 3. mesto ISKRA Otoče 609 točk 4. mesto VEZENINE 384 točk 5. mesto GG Bled 373 točk 6. mesto LIP Bled 286 točk 7. mesto SU K NO 232 točk 8. mesto PLAMEN 198 točk 9. mesto ISKRA Lipnica 196 točk 10. mesto KEMIČNA 151 točk. Lado Hegedič Vezenine 216 kaz. točk ELAN 219 kaz. točk OŠ Radovlj. 262 kaz. točk ISKRA Otoče 372 kaz. točk Vezenine 363 kaz. točk ELAN 614 kaz. točk ELAN 680 kaz. točk ELAN 703 kaz. točke ivojic ELAN 151 kaz. točk ELAN 153 kaz. točk VERIGA 174 kaz. točk GG Bled 178 kaz. točk ELAN 185 kaz. točk ELAN 188 kaz. točk ELAN 275 kaz. točk ELAN 299 kaz. točk ELAN 490 kaz. točk ELAN 603 kaz. točke ELAN 797 kaz. točk ELAN 1017 kaz. točk ELAN diskvalifikacija 102 točki 30 udeležencev 75 točk 34 udeležencev 35 točk 18 udeležencev 32 točk 14 udeležencev 21 točk 10 udeležencev Dobro da imam še rezervni motor v prtljažniku Kontrasti: Velika nalepka, majhen avto Uspešen zaključek po razglasitvi Elanovi mladinci prvi V soboto, 30. septembra 1978 je bil v sejni sobi mladinski Šahovski turnir, ki ga je organizirala osnovna organizacija ZSMS ELAN. Nastopilo je šest ekip. Vrstni red: mladinci: 1. p]LAN 1 2. Begunje 3. JLA Boh. Bela 4. ELAN II 5. Lip Bled mladinke: 1. ELAN 1. mesto Erzar Pavel (Begunje 13,5 točk 2. mesto Potočnik Zvone (Elan) 13 točk 3. mesto Langus Mirjam (Elan) 12,5 točk 4. do 5. Dragan Milan (Elan) 12 točk 4. do 5. . Rodman (Begunje) 12 točk 6. mesto Benedičič Anton (Elan) 9 točk 8. mesto Resman Andrej (Elan) 8 točk 9. mesto Omejc Vinko (Elan) 7 točk 11. do 12. m. Bilič Joža (Elan) 6 točk 11. do 12. m. Blažič Franc (Elan) 6 točk 17. mesto Praprotnik Filip (Elan) 2 točki Novice - Novice 13 točk 11 točk 10 točk 5 točk 2 točki 4 točke Za Elanove ekipe so nastopili in osvojili naslednje število točk: Dragan Milan (4), Potočnik Zvone (4), Langus Mirjam (5), Blažič Franc (1), Praprotnik Filip (2), Benedičič Anton (2). Omejc Marja (2), Janc Tatjana (1), Gomboc Lidija (1). Prvouvrščene ekipe so prejele pokale, vse ostale pa priznanja. Po končanem ekipnem turnirju je bil odigran še turnir posameznikov, kjer je bil vrstni red naslednji: SKI BUSSINES, ST. 6/7-1978 V kratkem članku opisujejo Sarajevo kot mesto, kjer bodo leta 1984 zimske olimpijske igre. Navajajo, da ima Sarajevo dobre razmere glede vremena in snega ter da bo precejšen del denarja za organizacijo 01 pridobljen preko loterij, seveda s sofinanciranjem mesta Sarajeva, republike Bosne in Vlade Jugoslavije. ELNSI SKI WELT- TENNIS WELT, št. 9/78 (str. 39) Opisani so tipi ELANOVIH smuči grupe RC (5 tipov), CR (4 tipi), MS (3 tipi) in otroške smuči — KID in JET. Navajajo dolžine smuči in njihovo namembnost. SPORTSKE NOVOSTI, št. 6550 (str. 15) Zmagovalka svetovnega pokala Lise-Marie Morerod je doživela 22. julija težko avtomobilsko nesrečo. Zelo težko bo še kdaj tekmovala. (št. 6551) Naši alpski smučarji so v Argentini trenirali 21 dni in popolnoma izpolnili plan priprav za naslednjo smučarsko sezono. Trenirali so tudi smuk. Sedaj trenirajo v Poreču, skupaj z reprezentanco Švice iz Liechensteina. »TO SO SMUČI, KI PODPIRAJO VEČNEGA ZMAGOVALCA STENMARKA« — Poročilo — 7. 9. 1978 iz Japonske (po SKI MAGAZINE) Testirali so ELANOVE RC-05 in ugotovili, da so njihove vozne lastnosti v veliki meri izboljšane, ter da so primerne za slalom, ker se z njimi zelo gladko zavija. Zelo dobro tudi prenašajo tresljaje pri smučanju ob kucljih. Splošna ugotovitev je, da se bo zanimanje tekmovalcev predvsem osredotočilo na RC-05 in RC-04, ki so primerne za veleslalom. Novice - Novice Bol zdrav umreti Otroško igrišče v Krpinu Ne meneč se za tovrstne zapise (tale bo iz Finske), ki se začenjajo z običajnimi uvodi, je opis v takšnem zaporedju, kot sem ga doživljal in upam, da bo takšen najbolj razumljiv za bralca. Kot podnapis velja, da je izlet v prvi vrsti veljal ogledu organiziranosti rekreacije, v drugi pa objektom, ki to omogočajo. V skupini, ki jo je organizirala TTKS Ljubljana Bežigrad, smo bili poleg njihovega izvršilnega odbora tudi gostje organizatorji rekreacije podjetij iz občine in izven nje, politiki, novinarji in podpisani. Potovanje je trajalo 4 dni, organizacija v rokah Alpe-toura, kot se je na koncu pokazalo, je bila odlična. Da nas je vodil sam direktor poslovalnice Alpetoura Ljubljana, priča, kako je bilo potovanje natrpano in vnaprej pripravljeno z odgovornimi ljudmi iz ministrstva ter drugimi direktorji športnih centrov, ki so se dobesedno prilagajali našemu iti-nerarju. Vsem njim se je tudi potrebno zahvaliti, da smo dobili tako dober vpogled v njihovo organiziranost rekreacije. Kljub slabemu vremenu smo iz Zagreba odleteli točno. Pristanek v Copenhagenu in na- daljevanje poleta na letališče Vantaa ali Vanda. Dvojezičnost sprovajajo dosledno v deželi živi 1% Švedov. Precej utrujene nas je zjutraj razveselil samopostrežni zajtrk, saj smo ob koncu turistične sezone rahlo siti tipičnih hotelskih zajtrkov. Med gosti hotela je bilo tudi precej Sovjetov, kar se takoj opazi po njihovi mirnosti, nasprotno pa smo mi izstopali po razigranosti. Hrana ja podobna naši, lososi so prisotni povsod, prav tako gobe. Vina svojega nimajo, uvažajo ga, in je prece j drago. Športni center Pirkola iz leta 1968 je ponos Helsinkov. Direktor nam je razložil sistem pokrivanja mesta (pet-stotisoč prebivalcev) s športnimi objekti. Center s 65 ha ima pokrit plavalni bazen, ledeno halo, dvorano za igre z žogo, ogromno zunanjih igrišč in 40 km tekaških stez. Le-te so jedro rekreacije. Poleti pokrite z mešanico žaganja in mivke, pozimi teptane, v veliki večini pa osvetljene. Razvoj teh stez od leta 1935, poseben razmah so doživele po OI v MUnchnu, ko je Juha Vatai-nen dobil teka na dolge proge. (Se nadaljuje) Iz TOZD Športna orodja: Minka Rakovec odšla v pokoj Od svojih sodelavcev se je pred kratkim poslovila Minka Rakovec, ki je bila v Elanu zaposlena kar celih 23 let, vseskozi v telovadnem orodju. Pred odhodom je opravljala dela v lakirnici. Bila je zelo vestna in pridna delavka, vzor drugim, predvsem mladim, kar so tudi sami izrazili ob njenem slovesu, ki ga je pripravila na Homu pri Bledu. V želji, da bi dolgo časa pri dobrem zdravju uživala zasluženi pokoj in da bi nas še kdaj obiskala, se ji za ves njen trud zahvaljujemo. Njeni sodelavci lesnega oddelka in vsi, ki smo jo poznali JERALOVA — edina voznica viličarja, prevaža les v temperirnici Sindikalno prvenstvo v veslanjo 1978 V lepem in sončnem vremenu je bilo v nedeljo, 24. septembra, na Bledu sindikalno prvenstvo v veslanju. Proga je bila ista kot vsa leta doslej, t. j. od pomola pred VC v Zaki pa do »Ribča« in nazaj. Tekmovalci rekreativci so se srčno borili, kar dokazujejo tudi doseženi rezultati, ki so v povprečju precej boljši kot preteklo leto. Proga je bila dolga približno 500 m, veslali pa smo s čolnom T-400. Mesto Ime in priimek čas 1. Ivan Milatovič 3,14 2. Anton Podobnik 3,74 3. Lado Hegedič 4,28 4. Maks Vrečko 4,49 5. Josip Radevič 4,55 6. Rudi Krmelj 4,81 7. Branko Hrovat 4,92 8. Janez Hanžič 4,99 9. Milan Gale 5,13 10. NikoTonejc 5,68 11. Janez Dobida 6,65 Ivan Milatovič Odbojkarji v novi sezoni Dne 27. 9. smo se sestali odbojkarji, da bi se pogovorili o poživitvi dela v naslednji predstoječi sezoni 78/79. Z rezultati, doseženimi v pretekli sezoni, ne moremo biti v celiti zadovoljni, predvsem kar se tiče množičnosti, saj kljub precejšnji propagandi, izrednimi ugodnostmi (telovadnica TVD Partizan Begunje), število aktivnih ni bilo na željeni višini. Edino resno so na treninge hodili delavci premožnega obrata. Dogovorili smo se, da bomo posebno skrb posvetili vadbi žensk, ravno tako pa gledali, da bo na treningih odbojkarjev čimveč udeležencev. Dogovorili smo se tudi za strokovni del dela, katerega nosilec bo tov. Kozinc, kot tudi za novo vodstvo same odbojkarske sekcije, katerega bo pre- vzel Toman Slavko, za pomočnika pa je bil izvoljen Kozamernik Stane. Da bi poživili odbojko smo se dogovorili tudi za dosti elastično obliko tekmovanja med posameznimi TOZD. Pri pregledu finančnega stanja smo ugotovili, da je situacija nevzdržna, da vsa sredstva, praktično vsa sredstva, ki so namenjena odbojkarski sekciji, gredo za sodelovanje na Lesariadi in tako za samo dejavnost sekcije ne ostane nič. Pred nami je obveza, da se večkrat udeležimo tekmovanj na »sindikalni« ravni. Točen razpored vadbe bo ovjavljen na oglasnih deskah po dogovoru s TVD Partizan. Vabimo vse zainteresirane, da se vadbe redno udeležujejo. Zahvala Ob nenadni izgubi dragega očeta TONEJA RENKA se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, obisk na domu in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno pa še delavcem komunale in remonta za venca in finančno pomoč Žalujoča sinova Tone in Jože ter nečak Branko Zahvala Ob težki izgubi dragega oče- ta JOŽETA ŽILIH Zahvala Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očka, brata in strica KAURIN ŠTEFANA se iskreno zahvaljujemo sindikatu in skladišču gotovih izdelkov za vence in denarno pomoč. Zahvala tudi vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoč žena Minka, ter Štefka, Mojca in Peter se iskreno zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, predvsem pa sodelavcem strojne za venec na grob. Žalujoči sin Franc z družino UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Štefanu Kaurinu v slovo Dragi Štefan, Ko smo v novem tednu priili v podjetje, nas je ob vhodu osupnila črna zastava, znak, da nekoga izmed (lanov kolektiva ni več med nami. In ko smo zvedeli, da je kruta usoda izbrala tebe, nam je zastal dih. Se v soboto smo bili skupaj na delu, skupaj smo opravljali naše dolžnosti, skupaj smo služili vsakdanji kruh. Kako je to mogoče, tako nenadoma, brez najmanjših znakov bolezni, na mah zapustiti vse, svoje drage domače, nas, tvoje sodelavce, prijatelje in znance. To je naj hujši udarec. Dragi Stefan, 21 let si bil v Elanu, skoraj polovico svojega življenja si pustil v njem. Kot skladiščnik smuči si po- stal pravi ekspert na področju svojega dela. Tvoj nenadni odhod bo zapustil pri nas veliko vrzel, ki jo bo težko in šele v doglednem času moč zapolniti. Spomin nate pa bo vedno ostal. Poleg dobrega delavca in prijatelja, smo izgubili tudi dobrega športnika, ki je neštetokrat uspešno nastopil za barve Elana. Skratka, s tabo smo izgubili človeka in sodelavca, ki se je znal boriti za pravičnost in poštenost, dobre medsebojne odnose in tovarištvo. Vestno delo in čut odgovornosti sta bili tvoji naj večji vrlini. Dragi Stefan, hvala ti za vse, kar si nam dal, kar si dal kolektivu Elan. Počivaj v miru, svojcem pa iskreno sožalje sodelavci