COLOliEVE mrOTfilAGjE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIII. OKTOBER 1S84 9 Ti A f H St. 10 (145) Priznanje za kakovost Bli smo zelo presenečeni, ko smo izvedeli, da nas v španski Valenci ji čaka nagrada, ki naj bi jo zaslužili kot eden najboljših svetovnih proizvajalcev premazov za pohištveno industrijo. Nagrade podeljuje Edito-ral Office, ustanovljen pri mednarodni reviji za pohištvo Euromu-eble, in sicer ob vsakoletnem sejmu pohištva, ki je prav tako v Valenci ji. Namenjene so podjetjem celega sveta, ki se ukvarjajo s pohištvom in izstopajo po obliki svojih proizvodov, po proizvodnji, kakovosti, pa tudi po uspehu na trgu pohištva. Namen te nagrade pa ni le spodbujanje h kvalitetnejši proizvodnji, pač pa tudi dati priložnost vsem, ki so uspešni na pohištvenem področju, da navežejo stike in o tem še izboljšajo ponudbo na trgu pohištvenih artiklov. Vse, ki so kdajkoli dobili to nagrado, namreč včlanijo v nekak klub vodij podjetij, ki se vsakoletno srečujejo in s tem pospešujejo svetovno trgovino in izmenjujejo izkušnje. In kakšna je ta nagrada? To namreč ni le kipec iz brona in marmorja, delo znanega Španskega kiparja Perillana, je mnogo več. Stiliziran znak, ki predstavlja ta kipec, lahko uporabimo na korespondenci s tujimi in domačimi firmami in pa na svojih proizvodih in lo je najboljše potrdilo o kakovosti. S tem nam je odprta pot k naši pohištveni industriji, ki mora za svoje izvozu namenjene izdelke kupovati premaze v tujini, saj tuji kupci zahtevajo najboljšo kakovost. Prav tako bi morda lahko prodrli na evropski trg z našimi premazi, seveda pa je to odvisno od naše komercialne službe in marketinških raziskav, če bi jih imeli. Pred- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) stavitev našega podjetja v reviji Euromueble nam bo k temu prav gotovo pripomogla. Tudi ta predstavitev je namreč del nagrade. In vsak proizvajalec pohištva naj šibo iz ZRN, Kenije, Brazilije, Švedske ali Avstralije, ki je kdajkoli prejel to nagrado, bo znal ceniti proizvode našega podjetja. Da pa se ne bodo prevzeli le razvoj niki, ki se ukvarjajo s premazi za les, naj bo tu povedano, da na drugih področjih prav tako ne zaostajamo za svetovno znanimi firmami. Ne gre namreč le za nagrado, gre za poslovni uspeh, ki pa je morda lahko še bolj pomemben na kakem drugem področju naše proizvodnje, in ki nam še kako prav pride v teh trdih časih. Zato ne smemo biti zaverovani vase, saj nam poslovni uspeh lahko prinese le vztrajno in trdo delo. In to ne le razvojno delo ali delo v proizvodnji, marveč predvsem na področju prodaje, marketinga, rekla- me. Prav od delavcev na teh področjih je namreč odvisno, ali bo od te nagrade kaj koristi ali pa borno kar takoj pozabili nanjo in delali po starem. Janez Svoljšak IZVRŠLJIVI SKLEPI 10. JAVNE OBRAVNAVE SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE PAVEL BUKOVŠAK, na delih in nalogah izdelovanje smol v TOZD Smole, je odgovoren, da je dne 22. 3. 1984 priklopil viličar EX-DIXI na polnilec akumulatorja v nasprotju z navodili, zaradi česar je pri odklopu prišlo do eksplozije in uničenja akumulatorskih celic. S tem dejanjem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 2. točki 133. člena in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. MARJAN GRAŠIČ, na delih in nalogah — pomoč pri izdelovanju smol v TOZD Smole, je odgovoren, da je dne 22. 3. 1984 samovoljno in nestrokovno odklopil viličar EX-DIXI, pri tem je prišlo do eksplozije in uničenja akumulatorskih čeka S tem dejanjem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 12. točki 133. člena in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. RAMIZ ABAZOVIC, na delih in nalogah pomoč pri izdelavi smol v TOZD Smole, je odgovoren, da je v oktobru izostal z dela 7 delovnih dni in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika. Z upoštevanjem okoliščin, v katerih je bila kršitev storjena, mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, pogojno za dobo 12 mesecev. Izrek ukrepa temelji na 132., 137. in 139. členu pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smole. Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da delavec, v roku dvanajstih mesecev po dokončnosti oziroma pravnomočnosti tega sklepa, ne bo storil nove hujše kršitve. ANTON OBLAK, na delih in nalogah — izdelovanje smol v TOZD Smole in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 24. 5. 1984 v popoldanski izmeni iz hude malomarnosti načrpal v razredčevalno posodo za poliester tudi bencin s tem, da ni zaprl ventil na razredčevalni posodi št. 6, kar je bila njegova dolžnost. Celotna količina (16 ton) šarže je na ta način postala neuporabna. S tem dejanjem je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti po 4. točki 137. člena pravilnika in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo šestih mesecev. Izrek ukrepa temelji na 132., 137. in 139. členu pravilnika o delovnih razmerjih. Izvršitev izrečenega u-krepa se odloži pod pogojem, da delavec v roku šestih mesecev po dokončnosti tega sklepa ne bo storil nove hujše kršitve. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Ljubljana, 5. 10. 1984 Spoštovani delavci DO Color! Z veseljem smo prečitali vest o mednarodnem priznanju, ki ste ga pred kratkim prejeli za kvaliteto svojih izdelkov. Prepričani smo, da boste na tej osnovi še uspešneje lahko uresničevali cilje, ki ste si jih zadali glede vključevanja v mednarodno delitev dela. Pri tem vam želimo obilo uspehov. Iskrene čestitke k visokemu priznanju! Predsednik izvršnega sveta Dušan Brekič Predsednik skupščine občine Anka Tominšek COLOR 2 »Samozaščita ’84« Vodja sanitetne ekipe Urška Jenko pojasnjuje način nudenja prve pomoči pri zastrupitvi z živčnimi bojnimi strupi. Najtežje breme je na letošnji vaji slonelo na enoti za radiološko, biološko in kemično zaščito. Izvidniki z mehaničnimi detektorji odkrivajo bojne strupe. Izlet v Belo Krajino V soboto 13. oktobra so trije avtobusi odpeljali Colorjevce v deželo belih brez, Belo Krajino. Kot je bilo predvideno v programu izleta je bil prvi postanek namenjen o-gledu Turjaškega gradu. Zgodovino Turjaškega gradu nam je v lepem dolenjskem narečju obzirno podala starejša ženska, domačinka. V davnini je na Dolenjskem živelo veliko število divjih goved — turov. Ta goveda so lovili in jih do kraja iztrebili. Ime Tur — Turjaški pa je ostalo gradu in vasici ob njem. Tudi France Prešeren omenja Turjaški grad v svoji pesmi Turjaška Rozamunda. Drugi skupni postanek pa je bil v Kočevju. Nato pa se je nadaljeval izlet v tri smeri, vendar s skupnim ciljem — Semič v Beli Krajini. Verjetno so bili z izletom najbolj zadovoljni tisti, ki so prispeli v Kočevski Rog v »Bazo 20«. Pripoved o Kočevskem Rogu je danes že legenda. Že od začetka vstaje je bil Kočevski Rog s širnim zaledjem močno partizansko oporišče. V Rogu je bilo politično in vojaško vodstvo NOV Slovenije, centralni komite KP Slovenije, izvršni odbor OF in glavni štab in PO Slovenije. Po ogledu »Baze 20« smo pot nadaljevali proti Semiču v Belo Krajino, kjer je bilo skupno kosilo, nato pa smo vsi udeleženci izleta skupaj peš odšli do bližnje zidanice, kjer smo poizkusili letošnje vino, ki pa seveda do »Martina« še ne more imeti imena — vino. Neizčrpna zakladnica izvirnega humorja in iskrivih šaljivih domislic nianserja Lojzeta sta zagotavljala dobro voljo med izletniki. Pozitivno ali negativno oceno izleta pa prepuščam individualni presoji. A. Kern Zelo pomembno je, da se izurimo, kako se pravilno opremimo z zaščitno masko. Foto: Oto Bačnik COLOR 3 Obrestne mere—breme gospodarstva,ali...? Naše gospodarstvo je v letu 1983 dalo za obresti približno 396 mrd din, kar je za 95 % več kot v predhodnem letu, istočasno pa tudi skoraj 40 mrd din več kot je lahko namenilo za akumulacijo. Gospodarstvo je občutno prezadolženo, istočasno pa obremenjeno z velikimi medsebojnimi terjatvami Poslovni podatki o povečanju sredstev, porabljenih za obresti, niso presenetljivi, ker so se v lanskem letu obrestne mere za skoraj vse kredite nominalno bistveno povečale, vendar so bile še vedno realno negativne. Nesorazmerna obremenitev našega gospodarstva z visokimi obrestmi lahko prispeva tudi k pomislekom, da je s povišanimi o-brestmi narejeno v gospodarstvu več škode kot koristi. Ob tem moramo ugotoviti, da je skrajni čas za ustavitev prelivanja dohodka od tistih, ki sredstva hranijo in zato dobivajo zelo malo, k tistim, ki ob precej višjih obrestnih merah poslujejo na sposojenih sredstvih, pa se jim kljub temu še naprej to izplača. Mednarodni denarni sklad zahteva, da v Jugoslaviji povečamo realne obrestne mere, ki naj bi bile vsaj za 1 % višje od inflacije, kar naj bi dosegli do 1. aprila 1985 in to za sredstva, ki so vezana najmanj 3 mesece. Vsi se pritožujemo, da so ostale zelo dolgo nespremenjene obrestne mere za vloge na vpogled (7,5 % letna obrestna mera za hranilne vloge občanov in 4 % obrestna mera za vpogledne depozite gospodarskih organizacij). Predpostavka o realnih obrestnih merah na vezana sredstva temelji na izredno smeli napovedi, da bo možno stopnjo naše inflacije spustiti na 40 %, kar bi pomenilo, da bi vezane vloge oziroma depozite gospodarstva za 3 mesece obrestovali z 41 % obrestno mero. V poslovnih bankah obrestno mero prilagajajo uradnim podatkom o inflaciji postopoma 1. maja, 1. julija in 1. oktobra v tekočem letu, naslednje leto pa še 1. januarja in 1. aprila. Obrestne mere naj ne bi preveč udarile niti tistih, ki najemajo posojila, niti pretirano segle po dohodku bank, ki ga bodo te morale nameniti zaradi večjih obresti na vloge. Merilo inflacije naj bi bila stopnja rasti proizvodnih cen v enoletnem razdobju pred o-menjenim datumom ob katerem naj bi prišlo do obrestnih sprememb. Skladno z osnovno obrestno mero naj bi za nekaj % povečevali tudi za dalj časa vezana sredstva, s tem da bi ne bilo več tako občutnih razlik, kakršne se poj avlj aj o pri zdaj š-nji vezavi sredstev (pri več kot 3-letni vezavi naj bi bila obrestna mera večja le za 4 odstotne točke od inflacijske stopnje). Delež sredstev občanov v bankah presega delež gospodarskih organizacij (v Ljubljanski banki je ta odnos 36,5 : 30%). V zadnjih nekaj letih v bankah predvsem naraščajo selektivni krediti za različne prednostne namene s posebnim poudarkom na kmetijstvu, konvertibilnem izvozu, preusmeritvi na domače vire energije itd. Tako lahko banka obračunava precej nižje obrestne mere za selektivne kredite, medtem ko nima možnosti zaradi lastnih omejitev posojati kratkoročna sredstva, kar bi ji sicer prineslo precej več obresti. Narodna banka Slovenije ugotavlja, glede na lansko politiko obrestnih mer, ki je poslovnim bankam celo znižala njihov dohodek in povečala odvisnost poslovnih bank od kreditov iz primarne emisije Narodne banke Jugoslavije, za kar so le-te lahko pospravile samo proiz-zijo. Posojila iz primarne emisije so se bistveno povečala, kar je bremenilo stroške poslovnih bank in zniževalo njihov dohodek. Vpliv novih obrestnih mer na gospodarske tokove vodi k zmanjševanju povpraševanja po kreditih, (Nadaljevanje na 5. strani) Obresti DO Color TOZD SMOLE 1982 indeks 1983 indeks I—VI/1984 indeks Prihodki od obresti 3.202.230 100 12.210.092 381 3.849.242 120 Del dohodka za obresti 5.052.320 100 18.530.100 367 52.068.384 1031 Razlika 1.850.090 100 6.320.008 342 48.219.142 2606 TOZD PREMAZI 1982 indeks 1983 indeks I—VI/1984 indeks Prihodki od obresti 5.278.278 100 26.080.650 494 18.185.129 345 Del dohodka za obresti 16.997.549 100 59.959.205 353 92 003.080 541 Razlika 11.719.271 100 33.878.555 289 73.817.951 630 DO COLOR 1982 indeks 1983 indeks I—VI/1984 indeks Prihodki od obresti 8.630.710 100 38.658.070 448 22.136.432 256 Del dohodka za obresti 22.049.869 100 78.489.305 356 144.071.464 653 Razlika 13.419.159 100 39.831.235 297 121.935.032 909 Opomba: Pri DO so upoštevane tudi Skupne službe. 4 COLOR Poročilo o delu delovne skupnosti skupnih služb za devet mesecev letošnjega leta Oktober -mesec varstva pred požarom Nevarnost pred požarom je vsakdanji pojav, prisotna je povsod, na vseh področjih dela in življenja. Posebno velika je pri nas, v naši delovni organizaciji tudi, če odštejemo vzdrževalna dela in rekonstrukcijo v mešalnici in sintezi. Požari povzročajo v svetu vsako leto ogromno materialno škodo, zato je naša skupna naloga, da skrbimo za požarno varnost, preprečujemo požare na delovnih mestih in doma. Zavedati se moramo, da bomo varni pred ognjeno nevarnostjo le tedaj, če bo za varnost pred požari skrbel vsak človek, ne le varnostne in gasilske službe. Dolžnost vsakega delavca naše DO je usposabljanje in seznanjanje o nevarnostih pred požarom in kako ga pogasimo odnosno ukrepamo v primeru požara na svojem delovnem mestu. Skrb za požarno varnost pa naj velja vse leto, ne samo v mesecu varstva pred požari. (Nadaljevanje s 4. strani) vendar kljub temu k pravi eksploziji obresti. Konverzija kreditov iz primarne emisije v obratna sredstva pomeni zmanjšanje bremena gospodarstva, ki mu je naloženo z novimi obrestnimi merami vendar v zelo omejenem obsegu. S samoupravnim sporazumom so določene tudi minimalne obrestne mere pod katerimi sploh ni možno dajati kreditov. Obrestne mere bodo postopoma postajale realne vendar to na nekaterih področjih dejavnosti gospodarstva naj ne bi veljalo (za gospodarske organizacije splošnega družbenega pomena). Obrestno mero bo potrebno prilagajati tudi glede na posamezne prednostne namene, kar pomeni da končno sredstva pri nas dobivajo pravo ceno, toda istočasno moramo ugotoviti, da ta ukrep marsikatero dejavnost zelo resno prizadeva, posebno še za to, ker smo se na to predolgo pripravljali. Lahko samo ugotovimo, da se je stopnja neskladja med inflacijo in nominalno povprečno obrestno mero izredno povečala kar kaže tudi vpliv medsebojnih zadolževanj gospodarstva oziroma daljnje obresti za prejeta kratkoročna sredstva. Šele v z.adnjem času se nominalne o-brestne mere zelo hitro približujejo realnim. Tudi naša delovna organizacija se ni mogla izogniti vplivom zgoraj navedenih ukrepov, kar kaže tudi padec kakovosti gospodarjenja v poročilih o finančnem poslovanju v lanskem in tekočem letu. Vodja fin. rač. sektorja Zoran Paniko Finančno računovodski sektor V januarju in februarju so bila opravljenega dela pri usklajevanju inventure za leto 1983 ter zaključnem računu za isto poslovno leto. Pripravili smo zbirno in konsolidirano bilanco uspeha za DO kot celoto v rokih in na način kot ga predpisuje Zakon o knjigovodstvu. Za TOZD in DSSS pa zaključni račun za leto 1983 (bilanca uspeha, bilanca stanja, posebni podatki k poslovnemu rezultatu itd.). Ob zaključnem računu smo pripravili pregled stroškov, omejenih z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov: a) za prevozne stroške in uporabo lastnega avtomobila in reprezentanco b) za pregled izdatkov za pogodbe o delu, avtorske honorarje c) za reklamo in propagando V mesecu aprilu smo pripravili poslovno poročilo od 1. 1.—30. 3. 1984, v juliju pa poročilo o poslovanju v obdobju od 1. 1.—30. 6. 1984 z vsemi že zgoraj navedenimi pregledi stroškov, omejenih z družbenim dogovorom. Sodelovali smo pri pripravi gospodarskega načrta za leto 1984 in sicer pri naslednjih planih: plan a-mortizacije, plan sredstev SSP, plan virov in porabe sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, plan splošnih stroškov, plan obratnih sredstev ter plan ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter njegove razdelitve. V samoupravnih organih je februarja potekala razprava o predlogu gospodarskega načrta za leto 1984 ter poročilo o poslovanju v letu 1983, v aprilu za I. četrtletje 1984, v juliju pa razprava o poslovanju v I. polletju tekočega poslovnega leta. V mesecu marcu smo izdelali primerjalno analizo uspešnosti poslovanja sorodnih tovarn v SFRJ ter zaključnega računa za leto 1983, v maju pa isto analizo za I. četrtletje 1984 ter v septembru primerjavo po periodičnem obračunu v I. polletju 1984, in sicer za Dugo, Cliro mos, Helios, Color, rezultate katere smo predložili vodilnim in vodstvenim delavcem DO Color v nadaljnjo obravnavo. Breme likvidnostnih težav smo vse bolj občutili tudi v naši DO, posebno še -spričo skokovitega naraščanja obrestnih mer za kratkoročne kredite, celo za selektivne namene priprave blaga za izvoz in izvoz sam ter občutnega povečanja zapadlih neplačanih terjatev s strani naših kupcev. Program zagotavljanja sredstev po dinamiki in virih premoščamo s sprotnimi ukrepi za reševanje tekoče problematike na tedenskih sestankih finančno komercialne komisije. Navedene likvidnostne težave smo premagovali z zagotavljanjem sredstev prek Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana, kjer smo najemali kratkoročne kredite za selektivni izvoz za pripravo blaga za izvoz in kreditiranje izvoza blaga ter pri Interni banki Kemija z najemanjem kratkoročnih kreditov za ohranjanje likvidnosti, odkup deviz in pri Narodni banki Jugoslavije Beograd, kakor tudi pri naših poslovnih partnerjih, s katerimi smo povezani v reproverigi. Na področju deviznega poslovanja smo sodelovali pri zagotavljanju potrebnih deviznih sredstev za našo proizvodnjo, katera smo pokrivali z lastnim izvozom ter združevanjem deviz po 67. čl. Zakona o deviznem poslovanju v okviru reproverige kot tudi v obliki združevanja sredstev z drugimi DO. Sodelovali smo kot člani Poslovnega odbora in Kreditnega odbora na sestankih pri obravnavi poslovanja in kreditne politike Interne banke Kemija kot delegati v okviru Interne banke. Sodelovali smo tudi kot delegati v okviru Ljubljanske banke in Jugobanke Ljubljana. Sodelovali smo pri uresničitvi naložbe v TOZD Smole za povečanje alkidnih in poliestrskih smol ter pri zaključku naložbe v rekonstrukcijo mešalnice. V sodelavi z Interno banko Kemija uresničujemo določila samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za povečanje kapacitet alkidnih in poliestrskih smol (združeno 5.126.000,— din sredstev). Z Zavodom za organizacijo poslovanja Ljubljana delamo pri projektni nalogi upravljanje razvoja DO Color. Stalna dela in naloge so bile o-pravljene v predpisanem obsegu in danih rokih. Sektor za APO in AOP V obdobju januar—september je delo v sektorju potekalo na podlagi in v skladu s sprejetim planom dela in v okviru dodatnih potreb v sami delovni organizaciji in za zunanje institucije. Zaradi objektivnih težav vse naloge glede na plan dela niso bile izvedene, pri delu pa so se pojavljale tudi druge težave. (Nadaljevanje na 6. strani) COLOR5 (Nadaljevanje s 5. strani) 1. Oddelek za plan in analize V glavnem je bilo delo opravljeno. Nismo še pristopili k izdelavi nove metodologije planiranja. Vzrok je v tem, da čakamo na enoten koncept s strani SOZD, SOZD pa po dogovoru k temu ne pristopi, ter je v pripravi sprememba zakona o sistemu družbenega planiranja. Zaradi tega niso bile opravljene tudi nekatere aktivnosti, ki so vezane na ta akt. Določene težave so se pojavile pri nepravočasni dostavi podatkov oziroma prekratkih rokov za izdelavo določenih analiz. 2. Organizacija poslovanja Delo na tem področju se vključuje v delo pri projektu oskrbe z materialom, ki ga pa opravlja delavec iz AOP. Večina del, sprejetih s planom, ni bilo opravljenih, ker je bil sprožen postopek za ugotavljanje delovne zmožnosti delavca na teh delih in nalogah in od maja dalje premeščen na druga dela in naloge, v septembru pa je delovno razmerje prekinil. To področje dela je zelo pereče, saj obstaja vrsta nerešenih problemov, novega delavca z zahtevano prakso pa ni možno dobiti. Najnujnejše probleme kot vodja sektorja rešujem sam. 3. Oddelek za AOP: V okviru tega oddelka je normalno potekalo delo v zvezi z obračunom OD in na VŠOD Kranj. Ostalo delo je potekalo v zvezi z projektom oskrbe z materialom ob sodelovanju z delavci ZOP Ljubljana. Problemov v tej zvezi je bilo dovolj, ker se je organizacija postavljala na novo, je bilo potrebno opredeliti vse računalniške programe in narediti izbor med programi, ki nam jih lahko nudi Sava Kranj. Veliko časa in množica problemov je bilo v zvezi z nabavo terminalske opreme, instalacijo raz-vodnega omrežja in samim priključkom. Dobavitelj Velebit Zagreb, kljub zagotovilom dobrega servisiranja svojega dela ni opravil kvalitetno. Delo ne poteka rokovno točno glede na sprejeti plan, ker je bil postopek delno spremenjen, v glavnem pa so posamezne aktivnosti trajale dalj časa kot pa je bilo predvideno. Razvojno investicijski sektor Razvojno investicijski sektor je v tem obdobju imel zelo široko zastavljene naloge. Tako obširen program bi lahko reševal, če bi poleg štiričlanskega teama imel na razpolago še dodatno ojačano ekipo. Ker pa so se ob tem programu pojavljali še dodatni problemi, katere je bilo potrebno akutno reševati, so določene naloge, ki niso bile dovolj COLOR 6 precizirane, prešle v drugo fazo reševanja. Med tovrstne naloge, ki so se v glavnem porajale kot izboljšave v obeh TOZD spadajo: — obrat razredčil — rekonstrukcija nitro oddelka — reciklaža hladilne vode — razvod električnega toka v primeru izpada za mešalnico — skladišče gotovih izdelkov — praškasti premazi — čistilna naprava — pralnica embalaže — skladiščni šotor na lokaciji Medvod — vzdrževanje delavnice in gasilske shrambe. Vsi napori investicijsko razvojnega sektorja v sodelovanju s projektanti in drugimi izvajalci so bili u-smerjeni v glavnem v naslednje investicije, ki so bile že začete oz. so imele preventivni značaj in so bile tudi podrobno precizirane. 1. Rekonstrukcija mešalnice Zaključek investicije ovira predvsem dobava reduktorjev z motorji (Strojna Maribor). Najprej smo dolgo čakali na motorje v »S« izvedba od proizvajalca Rade Končar. Ko so bili ti končno dobavljeni, so v Strojni tovarni ugotovili, da jim manjkajo ustrezni zobčeniki. Potrebno je bilo revidirati projekt, sedaj pa čakamo na dobavo. Nato bomo pristopili k dokončanju montaže Kovinarske. Elektromonta-že in montaži Iskre. Z dokončanjem teh del bo možno obratovati brez pneumatskega transporta. Inovacijska naloga, ki je zajemala rešitev pneumatskega transporta sipkih materialov, je bila od Ljubljanske banke, ekspoziture Krško odklonjena. Po negativnem mnenju le-te sta Smelt in Iskra poskušala tudi dobiti odobritev pri Ljubljanski banki — Gospodarski banki Ljubljana, vendar tudi brez uspeha. Sedaj rešujemo problem tako, da prek Smelta kontaktiramo z ino-partner-ji (INTECO, Biihler), ki bodo podali v kratkem detajlne tehnične rešitve. 2. Razširitev proizvodnje poliestrskih smol Pri investiciji prihaja do zakasnitev predvsem zaradi težav pri dobaviteljih glavnega dela opreme v zvezi z repromaterialom iz uvoza. Zaradi časovne odmaknjenosti od sklepanja pogodbe do realizacije je prišlo do prekoračitev, saj se je re-promaterial iz uvoza kar nekajkrat povečal (vrednostno zaradi tečajnih razlik). Na prekoračitve vpliva tudi nedodelana tehnična dokumentacija v fazi sklepanja pogodb. Urejamo prijavo prekoračitev pri pristojnih organih. 3. Sanacija in izgradnja cistern-skega skladišča topil z razvodi in črpališčem Največ težav je bilo pri pokrivanju finančne konstrukcije, ker investicijo v celoti pokrivamo iz lastnih sredstev. Ko je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno, je v Uradnem listu izšel nov obrazec za ugotavljanje investicijske sposobnosti posameznih TOZD. Ugotovili smo, da TOZD Smole ni več investicijsko sposoben za pokritje svojega deleža in-investicije, zato je bilo potrebno spremeniti razmerje financiranja, šele nato pa smo pristopili k sklepanju pogodb za elektroinstalaci j e in strojne instalacije. Tovrstni problemi niso izzvali nobenih zakasnitev v izvedbi investicije. Za dokončanje investicije bodo potrebna še dodatna fin. sred. zaradi zahtev posameznih inšpekcijskih služb v fazi pridobivanja soglasij h gradbenemu dovoljenju (protipožarna zaščita, razvod hidrantnega omrežja). V predračunsko vrednost tudi ni vključena povezava cisternskih prostorov z uporabniki. 3. Komprimirani zrak Zaradi zamujanja projektanta še nismo pričeli z izvajanjem del. 4. Cestna tehtnica Najhujši problem pri realizaciji investicije je bila izvedba dovoza za tehtnico zaradi različnih višin obstoječih transportnih poti — dovoz z glavne ceste na tehtnico. Kasnila je tudi izvedba asfaltne prevleke zaradi pričakovanja novih cen. Čakamo na tehnični pregled, pred katerim pa je potrebno urediti še: zaporo pred tehtnico, napis na voznem pasu, onemogočiti stranski dostop na tehtnico — veriga. 5. Trgovina Zaradi kasnitev pri izdelavi projektov s strani projektanta in nepopolnih popisov v projektih je prišlo do zamujanja pričetka del. 2e v samem začetku pa so se zaradi pomanjkanja načrtov pojavile prekoračitve — finančne in zastoji pri izvajanju del. Po končanju gradbenih in obrtniških del bo potrebno zagotoviti še finančna sredstva za notranjo opremo, ki do sedaj ni bila vključena v predračunsko vrednost. Nastala so tudi dodatna dela zaradi zahtev elektroinšpektor j a (dodatna »S« izvedba in notranje liidrantno omrežje). 6. Oddelek za izdelavo kitov Finaiizacija v obratu »mešalnica« Pri obeh investicijah se je pojavil isti problem: Še vedno smo v fazi reševanja zahtev požarnega inšpektorja glede identifikacije jav-ljalcev požarov s pridobljenimi a-testi, poleg tega manjka še 6 atestov (Iskra-Elektromontaža). Glede na navedeno problematiko ugotavljamo, da je potrebno za prihodnje leto selekcionirati predvidene investicijske projekte in jih nadrobno obdelati, pri tem pa upoštevati finančne možnosti, da bo možna njihova izvedba in da to ne bo več plan želja, kot je bila praksa do sedaj. Kadrovsko splošni sektor V sektorju so bila opravljena vsa dela, ki se morajo izvajati tekoče. Poleg gornjih nalog so bile opravljene naloge, ki se pojavljajo občasno in zahtevajo bolj poglobljeno delo in bodo imele pomemben vpliv na učinkovitost in uspeš- nost poslovanja DO kot celote oziroma njenih posameznih organizacijskih enot, in sicer: — opravljen je bil popis delavcev na obrazce KE-1 in KE-11; — pripravlja se osnutek pravilnika o štipendiranju, izobraževanju ob delu in iz dela za DO »Color«. V tem času se opravljajo še manjše korekture, tako da bo za javno razpravo pripravljen v oktobru; — pripravlja se nov program pripravništva iz usmerjenega izobraževanja in bo končan do decembra; — za kadrovsko analizo (kvalifikacijska struktura, fluktuacija kadrov, premestitve, odsotnosti z dela, štipendijska politika, stanovanjska politika, alkoholizem idr.) se pripravljajo in zbirajo potrebni podatki, za obravnavo bo pripravljena decembra; — osnutki sprememb in dopolnitev temeljnih samoupravnih aktov TOZD, DSSS in DO, ki se bodo sprejemali na osnovii nove zakonodaje in ugotovljenih lastnih potreb po spremembah, so v večji meri pripravljeni. Za realizacijo teh nalog nas ovira še nedogovorjena sprememba organiziranosti DO Color. O spremembi organizacijske strukture v Color ju dogovori potekajo že kar lep čas, vendar zlepa ne pridemo do tiste stopnje, da bi sprejete spremembe lahko vnesli v samoupravne akte DO, TOZD in DSSS, kar pa je pogoj, da lahko sprejmemo tudi vse ostale spremembe oziroma dopolnitve (uskladitev aktov z Zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu ter Zakonom pokojninsko invalidskega zavarovanja, pobudami Družbenega pravobranilca samoupravljanja, o-predelitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — zunanja trgovina idr., dopolnitev pristojnosti IPO, razširitev dejavnosti v zunanjetrgovinskem prometu, o-predelitev stranske dejavnosti — »Prodaja na drobno« idr.). Vse nakazane spremembe se sprejemajo z referendumom, kar pa zahteva dosti dolg postopek, zato bi bilo smotrno, da vse nakazane spremembe pripravljamo, obravnavamo in sprejemamo skupaj na enem referendumu. Z upoštevanjem samo tega dejstva bi do odločitve o spremembi organizacijske strukture (organiziranosti) morali priti čimprej, saj si referenduma in s tem dolgega postopka ne bi smeli privoščiti kar vsak mesec. S tem postopkom je vezana tudi registracija trgovine, ki pa je v tem času še kako pomembna. — nakazane težave z (ne)odloča-njem o organizacijski strukturi tudi vplivajo na aktivnosti v zvezi s pripravo predlogov Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za OD in skupno porabo, predlogov Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za OD in skupno porabo ter osnutkov Pravilnikov o organizacij- ski strukturi in razvidu del in nalog. Vsi ti akti so namreč med seboj povezani, da enega brez drugega ni mogoče spremeniti. Osnova za zadnjega pa je prav organizacijska struktura (organiziranost). Zadeve smo v tem času le premaknili toliko, da je delovna skupina skupaj s predstavniki ZOP Ljubljana in direktorjem DSSS izdelala terminski plan priprave in sprejemanja organizacijske strukture na makro nivoju, skupaj s štirimi ovrednotenimi variantami. To gradivo naj bi takoj po 20. oktobru obravnaval kolegij DO in politični aktiv DO Color. Takoj za tem pa naj bi se gradivo posredovalo v obravnavo sindikalnim in strokovnim skupinam; — pripravljen je bil osnutek Pravilnika o inovacijah in bil posredovan v javno obravnavo. Na osnovi javne obravnave je bil pripravljen predlog tega akta. Delavski sveti TOZD in DSSS ga bodo določili, sprejemali pa delavci na prvem referendumu, kjer se bodo sprejemali tudi drugi akti; — pripravljene so bile spremembe in dopolnitve navodil o licitaciji, na delavskih svetih TOZD in DSSS pa so bile sprejete; — pripravljeni so bili osnutki Pravilnikov o delovnih razmerjih obeh TOZD in DSSS, osnutek Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti DO ter osnutek Poslovnika o delu samoupravnih organov DO, TOZD in DSSS. Za vse te akte so bile organizirane in izvedene kvalitetne javne razprave po sindikalnih skupinah, na osnovi katerih so se pripravili predlogi teh aktov, tako da jih bodo delavci sprejemali na zborih delavcev ob koncu tega meseca, razen Poslovnika o delu samoupravnih organov, ker ga sprejemajo delavski sveti DO, TOZD in DSSS; — pripravljeni in posredovani v javno razpravo so osnutki samoupravnih aktov o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Po sindikalnih skupinah bo potrebno organizirati javno razpravo in na o-snovi teh razprav pripraviti predloge aktov; — za novo sprejete delavce, ki delajo z nevarnimi snovmi, je bil izveden preizkus znanja iz varstva pri delu; — izvedene so bile vse aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja za dvigalo; — pripravljen in sprejet je bil nov varnostni načrt, delno dopolnjen pa tudi obrambni načrt DO; — pripravljena in sprejeta je bila varnostno-politična ocena DO »Color« za leto 1983; — tekmovanja enot (ekipa prve pomoči) se v juniju nismo udeležili, ker ekipa zaradi bolezenske in porodniške odsotnosti ni bila popolna, organizirana in izvedena pa je bila vaja CZ (NNNP ’84); — izdelana je bila analiza s predlogi ukrepov o koriščenju počitniških enot, odbor za družbeni standard pa je na osnovi te analize sprejel in izvajal ustrezne ukrepe; — izvedene so bile vse aktivnosti v zvezi z dodelitvijo posojil za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO »Color« v DO »Color« in Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana in za dodelitev najemnih stanovanj, ki so bila vseljiva v avgustu; — izvedene so bile vse naloge v zvezi s preureditvijo bivšega samskega doma v družinska stanovanja (pridobitev potrebne dokumentacije, pogodbe z izvajalci itd.); — objavljen je bil razpis za letovanje v počitniških enotah in te tudi razdeljene ter s tem v zvezi opravljene vse druge naloge; — izvedene so bile vse potrebne aktivnosti za pridobitev novih počitniških enot; — pripravljene so bile vse potrebne informacije in nudena strokovna pomoč za nakup stanovanj, razpisu o možnem subvencioniranju stanarin in o razpisu solidarnostnih stanovanj, ki jih je objavila Samoupravna stanovanjska skupnost. Komercialni sektor V skladu s programom dela DSSS za leto 1984 smo poleg stalnih aktivnosti, ki so opisane v nadaljevanju poročila, opravili naslednje naloge: 1. V sodelovanju TOZD smo tekoče izvajali aktivnosti za prilagajanje proizvodno-proda j nega programa zalogam surovin, deviznim sredstvom, potrebam -trga. 2. V skladu s trenutno zakonodajo smo pripravili in izvajali program zagotavljanja deviznih sredstev, ki vključuje združevanje po 67. in 68. členu ZDP. 3. V sodelovanju s finančno računovodskim sektorjem smo tekoče izvajali aktivnosti zagotavljanja deviznih sredstev. 4. Sodelujemo pri analiziranju in uvajanju skupne zunanjetrgovinske dejavnosti Sozd Kemija. 5. Sodelovali smo pri pregledu blagovnih tokov med članicami Sozd in predlogu za njihovo povečanje. 6. V okviru nabavnega oddelka smo pripravili in tekoče izvajamo program oskrbovanja z osnovnimi surovinami, ki predvideva tako potrebno združevanje deviznih sredstev kot tudi investicijsko sovlaganje z našimi dobavitelji. TOZD SMOLE Količinski plan nabave 10389 ton ni bil realiziran v celoti, pri čemer je bila domača nabava nižja za 25 odstotkov oziroma za 1131 ton, u-voz pa je bil realiziran 95-odstot-no. Nabava je bila težavna in večkrat kritična. Problematika oskrbe s surovinami se nanaša zlasti na 1. polletje, saj zaradi remonta v III. četrtletju nismo imeli večjih potreb po surovinah. (Nadaljevanje na 8. strani) COLOR 7 (Nadaljevanje s 7. strani) Stalno smo se srečevali s problemom sojinih mastnih kislin. Morali smo jih tudi uvažati. Oskrba s toluenom je bila zadovoljiva, saj smo naše potrebe v celoti pokrili z uvozom prek energetske bilance. Iz tega vira računamo tudi z uvozom stirena, medtem ko smo stiren v I. polletju pretežno zagotovili s klirinškega tržišča in lastnim uvozom. Z nabavo stirena oziroma toluena na domačem tržišču še naprej ne moremo računati. V primerjavi z letom 1983 je bilo kritično stanje predvsem pri nabavi sojinega olja in anhidrid ma-leinske kisline, saj nismo mogli nabavljati potrebnih količin. Zal v letu 1984 praktično ne moremo računati na domačo AMK, saj nas je edini jugoslovanski proizvajalec obvestil, da zaradi težje okvare v letu 1984 ne more zagotoviti nobenih količin. Ugodnejši pa je položaj z oskrbo s sojinim oljem, saj imamo zagotovljene količine do konca leta 1984. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri osnovnih skupinah naslednja: — olja 50 % — pomanjkanje oljne baze in zmanjšana poraba zaradi rekonstrukcije; — topila 96 °/o — povečana nabava aromatov iz Reke, ki so bili predvideni iz uvoza; — kemikalije 70 % — manjši nakup zaradi izpada proizvodnje AMK iz Lukovca; — embalaža 75 % — manjši odjem zaradi zmanjšane proizvodnje, problemi pri oskrbi v I. četrtletju 1984. Uvoz surovin je bil količinsko izvršen 95 °/o, vrednostno pa za 14 % višji od planiranega. Količinska prodaja smol je bila v III. četrtletju leta 1984 za 20 % nižja kot v istem obdobju leta 1983. Plan je bil realiziran 76 odstotno. Prodaja na domačem trgu je bila 40 odstotkov nižja od planirane, plan izvoza na konvertibilno tržišče je bil presežen za 3 odstotke ali za 43 ton več kot je bilo predvideno. Interna prodaja je bila za 17 odstotkov nižja kot je bilo planirano. Povpraševanja po alkidnih in polietilenskih smolah na jugoslovanskem tržišču nismo mogli zadovoljiti in bi bila prodaja lahko znatno večja. Pomembno je dejstvo, da smo odprli nekatera nova tržišča, kjer bi omenili predvsem Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Iran, Poljsko in Saudovo Arabijo. TOZD PREMAZI Količinsko je bilo nabavljenih za 3 odstotke ali 496 ton več surovin kot v istem obdobju leta 1983. Od tega je bila domača nabava večja za 12 odstotkov ali 900 ton, uvoz COLOR 8 pa je bil realiziran 94 odstotno. Interna nabava je bila realizirana v višini 83 odstotkov oziroma 790 ton manj kot je bilo planirano. Vzroki za tako stanje so bili: — remont v tozdu Smole; — pomanjkanje domačih naftnih derivatov in aromatov; — pomanjkanje ostalih surovin za izdelavo proizvodov za naše potrebe; — zahteve dobaviteljev za devizno participacijo in — pomanjkanje embalaže. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri nekaterih skupinah naslednja: — topila 100 % — povečan odjem zaradi spremembe asortimana proizvodnje; — mehčala 82 % — ni bilo potreb zaradi pomanjkanja NC; — NC 70 % — izboljšana nabava z intervencijskim uvozom; — bitumen 119 % — povečan odstotek zaradi nakupa dest. katrana; — smole 43 % — ni potreb za melaminske smole, za ostale je potrebna devizna participacija; — pigmenti 52 % — manjši odjem zaradi izpada izvoza v ZSSR; — polnila 104 % — realiziran odjem za disperzije; — kemikalije 38 % — ni bilo večjih potreb in delno pomanjkanje specialnih dodatkov; — embalaža 60 % — manjši odjem zaradi izpada izvoza, težave zaradi nakupa bele pločevine in pločevine na sploh, za katero je potrebno participirati 400 USA dolarjev za tono. Posebno poglavje kritičnosti je predstavljala pločevinasta embalaža, vključno sodi. Prizadevanja, da bi zagotovili čimveč embalaže in sodov, so bila usmerjena na vse proizvajalce in kaže na nekoliko izboljšanje. Pričakujemo, da bomo v nadaljevanju leta vsaj del pločevine zagotovili od jugoslovanskih proizvajalcev iz Šabca in Smedereva. Količinska prodaja premazov je bila v III. četrtletju leta 1984 za 6 % ali 1102 ton nižja kot v III. četrttletju leta 1983. Plan je bil realiziran 77 % t. j. prodanih je bilo 5113 ton izdelkov manj kot smo planirali. Prodaja na domačem trgu je bila za 8 % višja kot v III. četrtletju leta 1983 oziroma 1152 ton. Izvoz na konvertibilno tržišče smo presegli za 42 odstotkov, medtem ko je bil izvoz na klirinško tržišče za 84 odstotkov ali 2389 ton nižji kot v istem obdobju leta 1983. V letu 1982 smo pričeli z realizacijo kompenzacijskih poslov z Bolgarijo in Poljsko, s čimer se odpira novo področje sodelovanja z državami, s katerimi ima Jugoslavija konvertibilni način plačevanja. S temi posli nadaljujemo tudi v letošnjem letu in pričakujemo povečanje obsega tega sodelovanja. Odpirajo se tudi realne možnosti za sodelovanje z Avstrijo in Švico. PRAVNI KOTIČEK Poravnalni svet v krajevni skupnosti Tovarišica M. sprašuje: Ali sem se dolžna udeležiti razprave pri poravnalnem svetu v krajevni skupnosti, kakšna je pristojnost poravnalnega sveta v KS in kakšen u-krep lahko izreče? ODGOVOR: Poravnalni sveti v krajevni skupnosti se ustanavljajo za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med občani. Poravnalni sveti bodo torej posredovali pri poravnavanju medsebojnih sporov, s tem pa bodo vplivali na to, da se bodo nesporazumi med ljudmi poravnavali že v začetku spora, preden se bodo odnosi med njimi povsem skalili, kar se zgodi na primer po eni ali več pravdah na sodišču. Postopek pred poravnalnim svetom je usten, hiter in brezplačen. Načelo ustnosti pomeni, da je postopek neformalen in da stranke in druge osebe, ki sodelujejo v postopku dajejo ustne izjave o vsem kar je pomembno za razjasnitev sporne zadeve. Udeležba v postopku pred poravnalnim svetom je prostovoljna, kar pomeni, da se kljub vabilu niste dolžni udeležiti razprave pred poravnalnim svetom v krajevni skupnosti. Postopek pred poravnalnim svetom se začne na predlog stranke ali tudi po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti se začne postopek takrat, ko je posredovanje poravnalnega sveta obvezno in redno sodišče odstopi tako zadevo, ki je bila vložena pri njem, poravnalnemu svetu poskusa mirne rešitve spora. Če nato poravnava pred poravnalnim svetom ne uspe, nadaljuje sodišče obravnavo po redni poti. Predhodni poskus poravnave je obvezen v naslednjih primerih: — v kazenskih zadevah, kadar se začne postopek na zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (razžalitev, obrekovanje, opravljanje ...), zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe — v civilnih zadevah, v sporih majhne vrednosti (do 5.000 din). Poravnalni svet ne more izrekati kazni, že iz njegovega imena je razvidna njegova osnovna funkcija, skleniti poravnavo med dvema sprtima strankama, rešiti spor brez sodišča. Sklenjeno poravnavo, iz katere je razvidno, kaj se je ena stranka drugi zavezala dati, storiti, dopustiti ali opustiti in v kaj je druga privolila, je možno tudi prisilno izvršiti pred rednim sodiščem. Pomembno je tudi to, da glede zadeve, o kateri je bila sklenjena poravnava ne more teči drug sodni postopek. J- 'r* Četrte Colorjeve športne igre - september ’84 Že četrto leto je bil čas septembra rezerviran ne le za zbiranje ozimnice, temveč tudi za športne igre, ki jih organizira društvo v desetih različnih disciplinah. Brez posebne zunanje propagande, predvsem z osebnim obveščanjem in prijateljskimi vabili je bila udeležba nekaj pod pričakovano. Boji na igriščih, kegljaških stezah ali za šahovskimi mizami pa so bili zanimivi in marsikje prav do konca ni bilo jasno, kdo je boljši. Pri strelcih je bila borba za odličja še posebno težka, saj sta prvega in tretjega ločila le dva kroga. Dekleta — šest se jih je udeležilo tekem, so morale priznati premoč Mimi, ki bi se med moškimi uvrstila na odlično peto mesto, takoj za prekaljenimi asi: Stanetom, Marjanom, Francijem in Ivanom. Kegljali smo dve sredi, rezultati niso prav vrhunski, zato pa je šlo favoritom precej na tesno. Na koncu se niti Majda, niti Miro nista pustila presenetiti. Udeležba je bila prav pri kegljanju hudo skromna, tako da bo potrebno na področju ponovne popularizacije tega športa še marsikaj storiti. Turnir v namiznem tenisu je minil mirno zlasti med moškimi, kjer so si trije razdelili odličja. Tudi med dekleti položaj ni dosti boljši, saj so se za medalje borile samo »mlajše mladinke« — nad 30. Šah dobiva v zadnjem času popularnost, s tem pa je zagotovljena množičnost kakor tudi kvaliteta. Boj za vrh se je bil med dvanajsterico in na koncu je presenetil novinec Roman pred Fadilom in zmagovalcem celotnega tekmovanja Andrejem. Kljub temu, da je nogomet med najpopularnejšimi športi, v Color-ju že nekaj let ne spravimo skupaj več kot dve ali tri ekipe. Letos je vsaka ekipa po enkrat zmagala, zato je vrstni red določila razlika v zadetkih. Prvo mesto je v postavi: Dolinar, Dobnikar, Jene, Lusthaku, Rabrenovič in Kozamernik, osvojila ekipa Skladišča Gl pred ekipo Skladišča transport in ekipo Smol. Odbojka ostaja pri standardnih treh ekipah, le člani se menjajo. Letos je presenetilo moštvo Skladišča, ki je sicer nastopalo zaradi premajhnega števila igralcev z gosti, druga je bila ekipa Skupnih služb in tretji Razvoj, ki tudi ni nastopal v najmočnejši postavi. Tenis se kljub obetavnemu začetku pred letom dni nikakor ne more razširiti, tako da so za naslov najboljšega igrali le štirje. Suvereno je zmagal Dušan pred Marjanom in Francijem (v odsotnosti drugega Francija, seveda!). Balinali smo letos namesto v trojkah kar s štirimi v ekipi in prav toliko se jih je zbralo mrzlega torkovega popoldneva ob Sori. Boj je bil dolgotrajen, prvo mesto favoritov — ekipe Smol v postavi: Jordan, Stopar, Orel in Kristan, pa popolnoma zasluženo. Ekipi Stare tovarne (Borčnik, Tehovnik, Kobal, Erman) in Mešalnice (2-krat Fer-iolja, Zidar, Savovič) sta si razdelili drugo in tretje mesto. Krosa, ki ga pripravimo tudi za zunanje ljubitelje teka, se je letos udeležilo okrog 80 tekačev. Med Colorjevci posebne gneče ni bilo, tako da so med dekleti vse nastopajoče dobile tudi odličja, po vrsti: Dragi, ki ima zmago že pred tekom v žepu, če, seveda, ne zaide, Ana in Anica. Fante bi lahko razdelili po kvaliteti na skupine od pripravnikov, do vrhunskega razreda (v Co-lorjevih razmerah, da ne bo pomote). Med osmimi, ki so se trudili čez drn in strn, je bil že tretjič najboljši Francelj, pred Franetom in Pavletom, to pa je poleg Petra tudi trojka, ki opravi na leto največ kilometrov. REZULTATI Streljanje Ženske posamezno 1. Mimi Jamnik 2. Darinka Barbič 3. Majda Jesenovec Moški posamezno 1. Stane Krelj 2. Marjan Hribernik 3. Franci Krelj Ženske ekipno 1. DSSS (Jamnik, Barbič) 2. DSS (Jesenovec, Burgar) 3. Mix. (Juvan, Košir) Moški ekipno 1. Premazi (Krelj, Krelj) 2 DSSS (Hribernik, Sešek) 3. Premazi (Burgar, Šimonkovič) Kegljanje 1. Mešalnica (Zidar, Burja, Stritar F.) 386, 379, 325 = 1090 kegljev; 2. Smole I. (Kristan, Zerovnik, Žerovnik) 371, 346, 344 = 1061 kegljev; 3. Skupne službe (Krhlikar, Schwi-kart, Jesenovec) 215, 361, 366 = = 1042 kegljev; 4. Stara tovarna (Kobal, Erman, Petaci) 368, 326, 304 - 998 kegljev; 5. Komb. I. (Bitenc, Reš. Burja) 343, 320, 334 = 997 kegljev; 6. Komb. III (Jakič, Škulj, Lesjak) 352, 324, 260 = 936 kegljev. Moški kegljev Zidar 386 Burja 379 Kristan 371 Kobal 368 Schwikart 361 Jakič 352 Zerovnik 346 Bitenc 343 Erman 326 Škulj 324 Reš 320 Krhlikar 315 Ženske Jesenovec 366 Zerovnik 344 Burja 334 Stritar 325 Petaci 304 Lesjak 260 Namizni tenis moški Herman Dolinar Roman Jene Mirko Plazar ženske Helga Doleczek Mimi Jamnik Milena Kržin Ida Juvan Šah 1. Roman Jene, (Smole) 8,5 2. Lustkaku Fadil, (Premazi) 8 3. Andrej Marin, (Premazi) 7,5 4. Andrej Škof, (Premazi) 7,5 5. Bojan Dobnikar 6 6. Miro Šuštar 5,5 7. Niko Krhlikar 5,5 8. Darko Borčnik 5 9. Ibro Kadirič 4 10. Franc Osredkar 3,5 11. Rahman Fejzulaku 2,5 12. Janez Dobnikar 2,5 Ekipno: 1. Premazi I (Lustkaku, Marin, Škof) — 23,0 2. Sk. službe (Krhlikar, Šuštar, Dobnikar) — 16,0 3. Premazi II. (Dobnikar, Kadirič, Fejzulaku) — 12,5 4. Smole (Jene, Osredkar) — 12,0 Odbojka DSSS : Razvoj 2 :1 (—13, 12, 4) DSSS : Skladišče 1 :2 (—9, 8, 1) Skladišče : Razvoj 2 :0 (12, 9) 1. Skladišče — 2 2. DSSS — 1 3. Razvoj — 0 DSSS: Čarman, Krhlikar, Fabiani, Borčnik, Kastelic, Šuštar, Veber Razvoj: Kern, Pečenko, Beber, Jene, Bilban, Erman Skladišče: Burja, Plazar, Stopar, Dobnikar Nogomet: Smole : Skladišče Gl 1:5 Skladišče Gl : Transport 4 : 5 Smole: skladišče transport 2 :1 1. Skladišče Gl 2 točki 2. Skladišče transport 2 točki 3. Smole 2 točki Skladišče Gl: Dolinar, Dobnikar, Jene, Lusthaku, Rabrenovič, Kozamernik Smole: Bitenc, Kržišnik, Gutič, Stojič, Krelj, Sedej Skladišče transport: Škulj, Škulj, Stopar, Žagar, Lampič, Jurinič (Nadaljevanje na 10. strani) COLOR 9 krogov 157 147 123 177 176 175 304 264 199 352 323 315 A J DNA Sobotno jutro v juliju. Množica planincev čaka na avtobus, med njimi tudi del Colorjeve desetine. Naš cilj sta Vrtača in Stol. Nekoliko zaskrbljeni se sprašujemo, kako se bomo vsi vkrcali. Voznik prežene naše dvome in nam energično pojasni, da stojišč ne bo. Ker voznikova beseda vedno obvelja, nas rešijo le rezervacije, medtem ko se dobršen del ostalih sprašuje kako in kaj. Za nas je to le trenutni izhod, kajti v Medvodah nas čakajo še preostali. Vseeno ostanemo optimistično razpoloženi. Toda razočaranje je veliko, ko kljub prošnjam voznik v Medvodah ne dovoli nikomur vstopa. Protestno in istočasno tudi solidarno izstopimo (Nadaljevanje z 9. strani) Tenis točke 1. Čarman 3 2. Kerže 2 3. Kamin 1 4. Bešter 0 Balinanje: 1. Smole 3 2. Stara tovarna 2 3, Mešalnica 1 4. Skladišče 0 Smole: Jordan, Stopar, Orel, Kri- stan Stara tovarna: Borčnik, Tehovnik, Kobal, Erman Mešalnica: Ferfolja, Ferfolja, Zidar, Savovič Skladišče: Rogelja, Škulj, Škulj, Bitenc Košarka Smole : Skupne sl. 31 : 27 Skupne sl. : Razvoj 17 :28 Smole : Razvoj 43 :32 točk 1. Smole 2 2. Razvoj 1 3. Skupne sl. 0 Kros ženske 1. Kosec Dragi 9.46 2. Knific Ana 10.10 3. Petaci Anica 10.45 Ekipe: 1. Razvoj 24.23 2. Mladi 24.33 3. Zeleni 29.10 Moški: 1. Franc Burja 14.28 2. Frane Erman 14.37 3. Pavle Jerina 15.20 4. Peter Lampič 16.04 5. Jože Hočevar 16.27 6. Domin Košir 16.43 7. Mirko Plazar 17.13 ti. Jože Kepic 18.25 še mi in za trenutek se vprašamo hkrati: »KAM PA ZDAJ?« Na hitro se odločimo za prvi avtobus, ki pripelje, in že se vozimo proti Jesenicam. Izstopimo v Žirovnici, kjer pa nas pričakajo temni oblaki, ki obljubljajo, da se bo vsak hip ulilo. Postane nam jasno, da na Stolu ta dan ne bomo sedeli. Oziramo se okrog sebe in nekdo reče: »Ajdna«. Tisti, ki smo že slišali zanjo, navdušeno sprejmemo predlog, še vedno pogledujemo v nebo, ko se pričnemo vzpenjati proti Valvazorjevemu domu. Na približno pol poti se na levo odcepi steza za Ajdno. Prijetna pot nas vodi skozi gozd, nekaj časa tudi po slovenski geološki transverzali, ki je bila markirana in pripravljena v letošnjem poletju z namenom seznaniti vse ljubitelje narave z geološkim razvojem zahodnih Karavank. Sprva je pot položna, zadnji del pa se strmo vzpne. Tik pod vrhom se nam odpre pogled na dobro o-hranjene ostanke zidov, ki so restavrirani, saj so po izkopavanjih izgubili svojo naravno varovalno plast. Arheološko najdišče v celoti obsega približno 4500 m2 površine, vendar je odkrit le del tega. Ostalo še pokriva plast humusa in bukov gozd. Ta površinska varovalna plast je ohranila ruševine in najdbe skozi tisočletja. Naselbino so zgradili v zgodnjem in pozno rimskem času in tu živeli nekaj stoletij. Po večletnih postopnih izkopavanjih so bile odkrite ruševine zidov in stavb naselbine, v sredini katere je ohranjen zidan tloris starokrščanskega kultnega objekta, grobovi s skeleti in nakitom in pa predmeti za vsakdanjo rabo, med katerimi je bilo največ keramičnih posod. Kljub vsem najdbam pa še ni točnih odgovorov na vprašanja, kdo so bili prebivalci, koliko jih je bilo, zakaj so si izbrali tako težko dostopen kraj, od kod so prišli in koliko časa so prebivali na Ajdni. Še nekaj korakov in na vrhu smo. Apnenčast vrh in prepadno ostenje porašča črni bor, ki stoletja kljubuje naravnim ujmam. Oblaki so se med potjo razkadili, tako da uživamo v enkratnem pogledu na Blejsko jezero z okolico. Pred nami je kot na dlani celotna Gornjesavska dolina. Nekateri se v mislih povrnemo tisočletja nazaj. Sprašujemo se, kako so ljudje lahko sploh preživeli v teh krutih razmerah. Ko se oči nagledajo vse te prostranosti pod nami, preprosto samo še obsedimo na vrhu. Včasih kdo hrepeneče pogleda proti Stolu, ki ima vrh še vedno v oblakih, večina pa nas je prepričanih, da smo cilj že dosegli. Po strmi plezalni poti se po drugi strani spustimo do Valvazorjevega doma. Opazimo, da se bo nebo zjasnilo, kar še izboljša naše razpoloženje. Po krajšem postanku se zadovoljni odločimo za pot proti Javorniškemu rovtu. Na Pristavi pod Golico nas obsijejo topli sončni žarki. Navdušenim planincem velja povabilo, da včasih obiščejo tudi privlačne vrhove, ki se ne kitijo z višino, ampak s skritimi čari svoje preteklosti. JANA COLOR 10 Color v sliki in besedi Prevozni ventilator za prezračevanje prostorov in rezervoarjev... Še dobro, da je pult narejen iz nerjaveče pločevine, drugače nikakor ne bi tako dobro služil za prislanjanje koles pred jedilnico v stari tovarni. Leta 1954 v nitro oddelku ... Hodil po zemlji sem naši... Tako je zapisal pesnik v zanosu občudovanja narave, človek, ki z odprtimi očmi hodi po naši lepi domovini, pa poleg narave zazna tudi druge sledi iz naše pretekle zgodovine. Letos smo se z družbo odpravili v lepem poletnem vremenu na vršace: Stol visok 2236 m in Storžič, ki je visok 2133 m. Obe gori sta med NOV odigrali pomembno vlogo. Prešernova koča na Stolu je bila zimsko zavetišče za partizane, zato so jo Nemci požgali. Po vojni je bila koča obnovljena in je danes zelo prijetna planinska postojanka z veliko obiska. Dom Kokrškega odreda na Kali-šču stoji na višini 1540 m in ga oskrbuje PD Kranj. Dom ima 80 ležišč za planince, ki od tod osvajajo vrhove: Storžič, Mali Grintovec in podobno. Dom na Kališču so planinci po zadnji vojna poimenovali po Kolcrškem odredu, ki je deloval pod Storžičem. Odred je bil ustanovljen 18. 6. 1942 na jasi pod domom na Kališču. Ustanovljen je bil iz Kamniškega bataljona in 30 borcev Dolomitskega odreda (šolsko taborišče). Ti so bili doma iz severnega in zahodnega dela Ljubljane in so kot prostovoljci prišli na Gorenjsko. Ob ustanovitvi je odred imel dva bataljona; deloval je na levem bregu Save od Begunj do Mavčič. Ob splošni reorganizaciji slovenske partizanske vojske in zaradi številnih izgub, ki jih je odred imel konec leta (samo drugi bataljon je izgubil nad 100 borcev), je bil Kokrški odred z odlokom dne 26. 6. 1942 reorganiziran. Njegov prvi bataljon je prešel v sestavo novoustanovljene IV. (štajerske) operativne cone, preostali del borcev drugega bataljona pa v Gorenjski odred v okviru III. (alpske ali gorenjsko-primor-ske) operativne cone. 27. 8. 1944 je bil v Dragi nad Begunjami sestavljen ponovno Kokrški odred iz enot Gorenjskega odreda, ki so do takrat delovale na levem bregu reke Save. Obnovljen Kokrški odred je dobil nalogo delovanja na levem bregu Save od Rateč—Planica do reke Kamniška Bistrica. V svojem sestavu pa je imel tri bataljone, jurišno četo, minersko skupino, obveščevalni center, kurirske postaje, ekipe za vzdrževanje radijske zveze, odred-no tehniko, tri puškame, krojaško in čevljarsko delavnico ter bolnišnico. Viharni časi, ki so pretresali svet pred 40. leti, se odmikajo. Pesniku, ki pravi: »Hodil po zemlji sem naši ...«, pa bi dodal še tole misel. Za zemljo, za ta kos naše lepe domovine je bilo vredno žrtvovati tudi življenja. A. KERN COLOR 11 Žreb je odločil 2.9*80/) 8t9h4*- SR/ 4SSK4 etehsvr VRST4 /ate RSK4 V ^R9*CO/ *)l uh**o K84J 7>R/ «X4vjO ?>Oj£M i/ *197£- TT47/*:/ 3oZ/CTf RCOR Pg/p/fD- Ni S OR 4-0 G-9 ti v c % 79*74*. *4bVX" bei*'C4 HORURttl *£H9Z9 7t>*7Rj~/*0 VR470S4 VOZ S tQ2rv trj*X>\s/»t. Z9b'y Pto/f*; R9Z/OS J>U£i*; &*4P7 C£2>/L O S6ST4V/L: COLORJEVE INFORMACIJE številka 10 (145), 1. 13, »oktober 1984. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. novembra 1984. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! NAGRADNA KRIŽANKA Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 48 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Jernej Merjasec, Marinka Sivec in Mimi Jamnik so za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebali Nado Jemec, drugo nagrado 150 din prejme Pavel Kavčič, tretjo nagrado 100 din pa Miloš Milašinovič. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Dviganje sedmega reaktorja na podest.