11/2017 letnik CXIX 307 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Obisk čebelarjev iz Selške doline Fo to : J ož e S ev er pustim, da povedo, kaj želijo, tudi če začno, kako je med, ki so ga poprej kupovali pri drugem čebelarju, zanič. V takšnih primerih sem tiho in jim pustim, naj imajo svoje zadovoljstvo, kajti vem, da ko bo ta kupec šel od mene k na- slednjemu čebelarju, bo enako govoril za moj med. Ko pa pride večja skupina na degustacijo in nabavo medu, je do- bro, da se postavim toliko višje, da vidim vsem, ki sedijo ali stojijo, v oči. Poleg sebe imam mizico s sortami medu, ki jih predstavim, vzorci za degustacijo pa so v posebnem prosto- ru in se sproti prinašajo. Če bi dal vse vrste medu obenem na mizo, potem bi hoteli poizkusiti vse obenem in vodena degustacija bi se spreobrnila v sejem branjevk. Obvezno pa za menoj ne sme stati nobeden od prisotnih. To je važno, kajti ta bi lahko med predavanjem skakal v besedo in pov- zročal druge težave. Ko nekoliko počasneje podajam poz- dravni govor, grem z očmi nekajkrat preko cele skupine in si izberem dva ali tri obiskovalce, ki še ne vedo, da mi bodo pomagali, da degustacijo izpeljem tako, da bodo vsi zado- voljni z obiskom. Pripravljeni za pomoč so tisti, s katerimi se moj pogled med pozdravnim govorom sreča in pogleda ne odmaknejo, ti so dobri. Kdor pa pogled odmakne, ta ni dober in je sposoben spraševati provokativna vprašanja. Nikoli negativno o konkurenci Med prinašam na degustacijo po vrsti od svetlih do najte- mnejših. Pri vsakem medu povem njegove lastnosti, vendar ne v popolnosti in vedno tako, da me dopolnijo poslušalci, ko se moj pogled ustavi na njih. S tem pridobim pomembne sogo- vornike, ki sodelujejo v degustaciji. Če je kdor koli od prisotnih imel kje negativno izkušnjo z nabavo slovenskega medu, mu jo skušam na pozitiven način razložiti, kajti nikoli in nikdar se ne sme negativno govoriti o konkurenci. Vsako negativno govorjenje o konkurenci udari nazaj. Zato svoj med prikažem v pravi luči, tujega pa naj ocenjujejo sami. Sama degustacija poteka v pozitivnem, nekoliko veselem razpoloženju, zato se taki obiskovalci vračajo na isto mesto po med in ni težko ugo- toviti, zakaj sem prišel do tako različnih in oddaljenih kupcev. Da si ustvariš tržno mrežo za med, je dolgoletno delo, s stalno nadgradnjo. Ob kakovosti in pravilnem podajanju se trg začne širiti sam, vendar do spodrsljajev ne sme priti. Vsakič, ko kup- ci odidejo, morajo imeti nasmešek na obrazu. Jože Sever – Semič cebelarstvo.sever@gmail.com Letos poleti, konec avgusta, je slovenske čebelarje s svo- jim obiskom v Čebelarskem centru Slovenije počastila vele- poslanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Sever- ne Irske ga. Sophie Honey. Ob obisku sta veleposlanica in predsednik ČZS med drugim govorila tudi o slovenskem čebelnjaku, ki je bil podarjen britanskemu prestolonasle- dniku Princu Charlesu ob obisku v Sloveniji leta 1998. Tra- dicionalni slovenski čebelnjak z vso potrebno opremo in desetimi poslikanimi panjskimi končnicami je prestolona- sledniku podaril nekdanji predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan kot promocijsko darilo Republike Slovenije in je postavljen poleg že obstoječega slovenskega kozolca na posestvu Highgrove v Angliji. Zanimalo nas je, kaj se trenutno dogaja s čebelnjakom in predvsem, ali je v upora- bi. Ob pomoči britanskega veleposlaništva v Ljubljani smo izvedeli, da je čebelnjak še vedno v uporabi. Nekaj panjev je tudi naseljenih s čebelami in iz njih pridobivajo med. Po- vedali so tudi, da so čebele po večini prepuščene same sebi in ne opravljajo rednih pregledov tako kot pri tistih v »nor- malnih panjih«. Matej Mandelj, tajnik ČZS Slovenski čebelnjak na posestvu Highgrove princa Charlesa Čebelnjak na posestvu Highgrove leta 2007 Fo to : A rh iv ve le po sla ni št va V el ik e B rit an ije