Št 51. V Gorici, dne 16. decembra 1892. © V M »Nova Soča8 izhaja vsak petek o poldne in veljJt s prilogo .Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4'40, Pol leta .... „ 2'20, Četrt leta .... „ 1 -10- Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri upravnistvu. Gospodarski List11 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravništco je v Mar-ziuijevi hiši, Via del Mercato st. 12, II. 4 i H (Izdaja /a Gorico.) r Oznanila in „pošla>riceu plačajo se za štiristopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 e 'n n n n A » ^ » ti n n ^ d Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke d9bivajo aevto-bakarnah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnistvu „Nove Soče11. — Neplačauih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. Goriško pokopališče. Minulo je že potrebno število let, da se je moglo staro pokopališče na cesti Franca Jožefa povsem opustiti in spremeniti v šetališče, kakor je bilo sklenjeno. Zdaj se na onem kraju polagoma prireja javni ljudski vrt, ki bo Gorici v veliko korist; »ase mesto veliko pridobi z novim šetališčem tudi zaradi tega, ker odslej bo odstranjena zavira, ki je doslej bila uzrok, da bogati tujci in domačini niso hoteli v obližju starega pokopališča zidati palač in vil. Odslej bo to ravno narobe: novi ljudski vrt povzdigne v vsakem oziru najlepši del našega mesta. Kakor moremo torej Goričani biti veseli iu zadovoljni, da se je opustilo staro pokopališče, katero je vsled rastočega mesta prišlo v najlepšo in najživahnejšo ulico, tako moramo obžalovati in obsojati, da se je novo pokopališče postavilo tje, kjer je. Nič niso pomagali tehtni ugovori, da je tamošnji svet ilovnat in vlažen, da voda iz onih stranij se odteka proti Gorici in celo skozi mesto, kar bi v zdravstvenem oziru utegnilo postati usodepolno, ne, vse to ni nič izdalo, ker nekateri ljudje, ki so imeli v tej reči besedo in upliv, so hoteli oni svet drago prodati goriškemu mestu za novo pokopališče. Pokojni F a v e 11 i je mnogo zakrivil, da se je uresničila ona nesrečna misel, ker šel je na roko ljudem, ki so pri novem pokopališču iskali lasten dooiček. Ne bomo tu preiskovali uzrokov Fa-vettijeve gorečnosti za novo pokopališče na sedanjem prostoru, dasi bi lahko rekli na to stran marsikaj zauimivega, saj je dal že oster račun pred večnim sodnikom od svojega delovanja. Rečemo pa le toliko, da je nejevolja proti novemu pokopališču dospela že do tolike višine, da se je začelo resno pretresati uprašanje, ali bi ne kazalo poskrbeti za novo pokopališče na kakem p r i p r a v n e j š e m kraju. „Zdaj,“ rekli so nekateri uplivnejši možje, „ko se tudi Favetti še po smrti koplje v kromberški vodi, trebalo bi misliti na to, da bi Gorica čim prej dobila novo, sposobno in spodobno pokopališče. “ Uzroki so prav tehtni. Sedanje pokopališče je tiko, da bi ga vlada morala že davno prepovedati. Kje imajo oči zdravstvene oblasti, da tak6 trdovratno molčč k goriškemu „kopališču za mrtve8 (bagno per i morti)? V Gorici nam zadošča kopališče za žive poleg ljudskega vrta, svojim mrtvim pa želimo spodobnega pokopališča. Ves svet na novem pokopališču je poln PODLISTEK Beneška Slovenija Milanski dnevnik „11 Secolou ima vsak mesec prilogo nod naslovom „Le cento citta cCltaliau, (Sto italijanskih mest); to je samostojen, prav čeden ilustrovan list, kateremu namen pojašnjuje že naslov. List izhaja 27. leto. Številka z dnž 30. novembra t. 1. je cela posvečena trgovskemu središču velikega dela beneške Slovenije — Čedadu (Civida-le), pa tudi beneški Sloveniji samej. Berilo krasi 28 prav dobro izdelanih slik, med temi: hudičev most čez Nedižo v Čedadu (ponte del diavolo), cerkev sv. Frančiška, mestna hiša, mestna bolnica, vzgojevališče Pavla Dijakova, trg Pavla Dijakova, velika cerkev in razni njeni notranji in zunanji deli, tli slike znamenite cerkve sv. Ivana antrškega y robu, romarska cerkev na Stari gori itd. Berilo je prav lep6 razvrščeno in temeljito ter z ozirom na beneške Slovence povsem nepristransko. Na prvem mestu govori o postanku Čedada. Neka hebrejska plošča dokazuje, da je Čedad nastal že 223 let pred Kristcm. vode. Ko izkopljejo grob, nateče se vanj toliko vode, da ni mogoče vanj položiti rakve, ako ne izplujejo poprej vode iž njega. Svet je tako meban, da ne drži niti nagrobnih kamnov, ki se nagibajo na levo in desno. S tem nastajajo rodbinam sitnosti in stroški, da morajo svet pod spominki utrjevati s koli — kakor v Benetkah, ko hote zidati kako poslopje. Kje na svetu bi trpeli take škandalozne razmere? Vsled tega raste čedalje bolj število onih, ki se dajo pokopati v okolici: v Št. Andrežu, v St. Petru ali na Sv. Gori. Da tako pokopališče slabo upliva na zdravstveno stanje, to je naravno in dokazano. Naše pokopališče pa je v tem pogledu silno nevarno, kajti voda teče proti mestu in po Komu cel<5 skozi mesto. Ali ni to očitna nevarnost, ako se zanesejo k nam nalezljive bolezni? Kolera prezimuje v Budimpešti! Ali ni lahko mogoče, da se na spomlad zopet razširi in zatrosi tako tudi k nam? Kaj bo, ako bo Koren poln kolernih bacilov iz pokopališča? Slavna vlada, kje imaš oči, da molčiš k tako blizkim nevarnostim, ki prete prebivalstvu našega mesta? Čujemo, da se je v Gorici sestavil odbor človekoljubnih mož, ki hote oskrbeti novo pokopališče — na delnice. Malo čudno in nenavadno bi to bilo, a na vsak način neizogibno potrebno, ako ne marajo merodajni krogi storiti svoje dolžnosti. Ne bomo za danes dalje razpravljali o namerah tega odbora, vendar pa si ne moremo kaj, da bi gospodom ne polagali na srcž, naj nikar ne mislijo na pokopališče proti Solkanu, zlasti ne okoli vile plem. Ceconi-ja, ker bi na tak način ne dosegli svojega namena v oni meri, kakor žele in kakor je potrebno. Vrhu tega je na vsak način želeti, da bi bilo pokopališče blizu kake mestne cerkve — v kar bi bila posebno pripravna cerkev Sv. Roka. Novo pokopališče bi se torej moralo nahajati proti St. Petru ali Vrtojbi. Ako žel6 doseči zaželjen uspeh, bodo morali na vsak način pustiti severno stran mesta ter držati se jugo-uzhoda. Zgodi se! Državni zbor Razni poslanci, med temi Steinwender, Gross, Vašaty in slednjič Gessmann so in-terpelovali vlado zaradi slabega gospodarstva in poslovanja zavarovalnega društva ^Avstrijski Feniks". — Na te iuter- Pozneje je bil oni kraj najbrže zapuščen, dokler ga ni zopet povzdignil Julij Cezar; po njem je,dobilo mesto ime Forum Julii. Pozneje je mesto dobilo še več drugih imen, med temi „Staro Miezto8 in „ Julianska Slo-veno“ (!) Dalje govori v posebnem članku o longobardskem in frankovskem gospodstvu v Čedadu, potem o gospodstvu patrijarhov, beneške republike ter o poznejši dobi od padca beneške republike do današnjih dnij. Vsi ti sestavki so prav zanimivi, da jih z veseljem čita vsakdo, kdor se je količkaj zanimal za te kraje. Od padca Napoleonovega do 1. 1866. bili so Čedajci pod avstrijsko oblastjo. Toda, čitamo tamkaj, plemenita njih krv ni mirno prenašala tujega jarma. Zato so se dol. 1866. tudi Čedajci odlikovali v borbah za Jedinstvo ljubljene italijanske zemlje.“ In zdaj, pripoveduje pisatelj dalje, čedajci previdno in pošteno delovaje pričakujejo, da jim politični dogodki otresejo z vratu dušečo in morečo vshodno politično mejo. (Odkar je sedanja politična meja med Avstrijo in Italijo, Čedad propada, ker nima več prejšnjega ozemlja za sabo in vsled tega je prav izdatno pojenjala tamošnja trgovina. Srčna želja Čedajcev je torej, da bi dobili več prostega ozemlja okoli sebe, t. j. da bi se italijanska meja pomaknila bolj proti vshodu.) V več člankih se dalje opisujejo zgo-dovinsko-važni ostanki in starine, med temi znameniti kapitelski arhiv in arheo- pelacije odgovoril je Taaffe danes teden in po stari navadi vse trditve zanikal, češ, da vsa očitanja so neosnovana. Dr. Gessmann se ni zadovoljil s tem odgovorom, ker ima zoper »Feniks8 neoporečne dokaze v rokah; zato predlaga, naj se v naslednji seji začne razprava o Taaffejevem odgovoru. Zbornica je ta predlog vsprejela; zanj so glasovali: levičarji, nemški nacijoualci, Mladočehi iu protisemiti; proti: Poljaki in Hohemvar-tovci. Začela se je razprava o proračunu in sicer o točki „ministerstvo notranjih rečij“. K tej točki sta zbudila posebno zauimanje govora poslancev Dipauli-ja in Pernerstor-ferja. Posl. baron Dipali pravi, da naznanjajo današnji listi o neki deputaciji, katera je došla k predsedniku, da bi protesto-vala zoper napade na Žide v zbornici. To je absolutno nedopustno umešavanje v notranje reči parlamenta, to je uplivanje na oblast predsednikovo. Izjavljam slovesno, da obsojam vsako nedostojnost, zgodi se na katerikoli strani, ker so taki izgredi le škodljivi ugledu našega parlamenta. Nepravično pa je, vse take izgrede zarezati na rovaš protisemitom, zoper katere je bilo naperjeno uplivanje v govoru stoječe depu-taeije, kajti prav zadnji čas bili so že izgredi, katere so uzročili taki gospodje, ki niso s protisemiti v nikaki zvezi Če hočemo ohraniti ustavi in parlamentu ugled in veljavo, skrbeti nam je, da se tu vrši vse dostojno. Velik del prebivalstva izgubil je vse zaupanje in spoštovanje do parlamenta, in časih se čujejo izreki, ki morajo globoko užaliti vsakogar, komur je pri srcu svoboda naše ustave. Absolutizem je dosti boljši, kakor takšen parlament — čuje se pogo-stoma. V korist svobodnega razvoja domovine moramo skrbeti, da se tretje osebe ne bodo umešavale v notranje razmere parlamenta. V dopisu, kateri je deputacija baje izročila predsedniku, se mu posredno očita, da ne izvršuje svoje predsedniške dolžnosti. Mi čislamo svojega predsednika dosti previsoko, da bi mogli dopustiti take napade. Zato si moramo odločno prepovedati umešavanje neparlamentarnih življev. To bi ne bilo nikjer na svetu dopustno in tudi pri nas ne sme biti. Protisemitizem se na tak način ne pobija, to bo protisemitom le še koristilo, zato mislim, da mi vsi pritrdž, če rečem, da obsojam tako neprimerno umešavanje. Posl. Pernerstorfer naglaša, da je prišel do spoznanja, da se grofu Taaffeju z navajanjem pritožb kar nič ne ustreže. Ako se navajajo podatki o slabi upravi, odgovarja, da so to posamui slučaji, s katerimi ui ničesar dokazano. Ako se pa osvetljuje logiški muzej. O vsem tem ne bomo govorili, ker nam tega prostor ne dopušča. Posebno nas zanima zadnji del pod naslovom „ La Slavia ltaliana “. Našemu „Corrieru“ ta del gotovo ne bo po volji, če tudi se nahaja v prilogi skrajno-irredentov-skega lista, kar pa nas toliko bolj veseli, ko prihajajo od take strani pravični, pošteni glasovi. Članek „11 distretto di San Pietro“ (Sentpeterski okraj) opisuje na kratko krajevne in narodnostne odnošaje. Takoj od začetka prav krepko zavrne tiste hujskače, ki kličejo na “vojno proti beneškim Slovencem. Člankar pravi, da Slovenci v šentpe-terskem, tarčentskem in možniškem (Mog-gio ob pontebski železnici) okraju so mirno, skoro apatično ljudstvo; njih blagostanje se je precej zboljšalo, zat6 si ne želž nikakih sprememb (kar je resnica). Kar je izobražencev, so celo prav dobri italijanski patrijoti. Zat6 člankar zavrača nadaljne huj-skarije v zmislu našega „Oorriera“. Jako laskavo opisuje šege in navade beneških Slovencev. Njih jezik je nježen in ob enem krepak; on je bogat, lepodoneč, izredno plastičen in pripraven za izražanje najkrepkčjših stra,stij kakor najnježniših čustev. Beneški Slovenci so odkritosrčni: njih šege so patrijalhalične; oni so nenavadno gostoljubni. Neizmerno ljubijo svojo zemljo. Beneški Slovenci so nenavadno pošteni ljudje; oni svojih hiš in drugih poslopij niti njegovo delovanje splošno, pravi zopet, da so to splošne dolžitve brez podloge. Prav tako dela tudi, kadar odgovarja na interpelacije, kakor danes na interpelacijo Ges-smannovo o zavarovalni družbi „Phi>nix“. Taka državna uprava je lahkomiselna — frivolna ne smem reči. Grofu Taaffeju ni nikdar zato, da bi odpravil, kar je slabega. Pred leti govoril sem tu o razmerah v dunajski bolnici. Sestavila se je komisija, iz katere pa sem moral izstopiti, ker je preiskovala skrajno pristransko. Vzlic večletnemu trudu nisem mogel doseči, da bi se bili zapisniki objavili. Ministerski predsednik pravi, kadar kdo napade uradnike njegove, da ni dostojno napadati odsotne osebe. Uradniki niso odsotni, ker jih zastopa minister, odsotno je tu le — prebivalstvo. Grofu Taaffeju ne branim, da me obsipa s psovkami, če se mu to zdi potrebno in če je tega vajen. Moj zasebni iu politični značaj je tako vzvišen, da mi grof Taaffe s psovkami ne more do živega. Govornik navaja potem nepregledno vrsto podrobnostij o zdravstvenih razmerah sploh in zlasti o razmerah v dunajskih bolnicah, dokazujoč, da je yse birokratično in protekcionistično urejeno. — Vlada je nasprotna delavskim shodom in jih prepoveduje iz najbolj ničevih razlogov. Tako se je prepovedal neki delavski shod, češ, da so se vse naznanjene točke sporeda razpravljale že na drugem shodu iu da ima shod namen, razburiti prebivalstvo. To se pravi ljudi za norca imeti, in okrajni glavarji menda vender niso za to, da imajo ljudi za norca. Okrajni glavar Hercog v Voitsbergu je o priliki zadnjega štrajka dal razglasiti, da bode delavce, ako nadaljujejo štrajk, dal zapreti, da bodo obsojeni tudi na 20 let v ječo in da jih bo z orožjem na delo silil. To je bilo protizakonito pretenje v namen, oplašiti delavce. Tudi znanstvena predavanja se pogostoma za-branjiy'ejo. Ako se dotičniki ne pritožijo, odgovarja ministerski predsednik na naše interpelacije: saj nima nihče škode od tega. Ako pa je bil podan rekurs, zavrne ga vlada, na interpelacijo pa odgovarja grof Taaffe: saj je bila pritožba zavrnena, drugega nimam reči ničesar. Vredno bi bilo spisati knjigo, kako ravna vlada s poslanci. V Toplicah je grof Wohlis razpustil neki shod, ker so gostje ploskali in utemeljil to svojo nared-bo, da tudi v parlamentu ne smejo gostje ploskati. Meseca oktobra primeril se je v Krakovu nečuven slučaj. Policija zaprla je nekega delavca. Zjutraj pride mati iskat svojega sina na policijo in ga najde vsega krvavega pod klopjo. Z veliko težavo je izposlovala, da so sina prepeljali v bolnico, kjer je nekaj dnij pozueje umrl. Kdo je po noči ne zapirajo. Ljubijo petje, godbo in ples. Zanimiva je dalje razprava „ Origine degli Sloveni in Friuli8 (Početek Slovencev na Furlanskem). Zgodovinske črtice so povsem stvarne in resnične; člankar omenja tudi Rutajeve spise. Navaja celč sodbo nekaterih preiskovalcev, da stari Veneti so bili slovanskega rodu in da so že v naj-starših časih Slovani bivali na tej strani Donave. Pripoveduje dalje o slovenskih naselbinah na Furlanskem in pravi, da oni Slovenci so se sicer pofurlanili, ker so bili ločeni od svojih drugih rojakov, vendar da so še vedno ohranili znake svojega slovenskega vira, namreč blag in miren značaj, ki jih še zdaj odlikuje od ostalih furlanskih sosedov. Beneški Slovenci se prav ponosno drž6 starih običajev iu svojega jezika; zat6 so ohranili svojo narodnost do današnjega d»6 v onih mejah, katere so imeli že pred tisoč leti. — Njih zgodovina je malo znana, ker listine o njih preteklosti so se pozgubila, Iu s tem moramo končati svoj člau-ček, iz katerega je razvidno, da tudi v Italiji se nahajajo možjč, ki nepristranski sodijo o drugonarodnih sosedih. Kak6 vse drugače bi se glasili oni člauki, ko bi Časopis „Le cento citta d’Italia“ izhajal kot priloga našemu „Corrieru“ ? !! Svoji k svojim! moža ubil? Vse prizadevanje, poizvedeti tistega redarja, ki je bil kriv smrti, je bilo brezuspešno, kajti preiskava se je — ustavila. Nič se ui izvedelo, ne kdaj je bil mož ubit, ne kdo ga je ubil. Ali ne umejete, da je tako skrrfcanje prenevarno in daje povod groznim sumnjam? Da je uprava tako silno slaba, tega je večinoma kriv grof Taaffe, ker ne ve, kako nravno nalogo ima izpolnjevati, ker nima tega, kar bi bilo zanj najvažneje, nravne resnobe! Razprava se na to ustavi in finančni minister predloži zakonski načrt o začasnem pobiranju davkov za mesece januar, februar in marec 1. 1893. * * * V sobotni seji naznanil je Sinolka odstop ministra grofa Kuenburga, potem pa se je začela razprava o Taaifejevem odgovoru na interpelacije proti družbi „ Avstrijski Feniks. “ — Prvi je govoril dr. Gess-mann ter ostro bičal poslovanje imeno- j vanega zavoda. Odgovarjala sta vladna zastopnika barona Pl a p part in C a 11. Zadnji je dokazoval, da vlada vestno nadzoruje poslovanje imenovane družbe. — Dr. I Vašaty in Lueger sta tudi posegla v razpravo ter čitala vladi hude levite. — Posl. dr. Vašaty pojašnjuje korist, katero imajo zavarovanci na Nemškem, kjer je zavarovalstvo podržavljeno. Pri nas se ni še nič storilo za zavarovance. Žalostno je, če država dovoli, da se nje podaniki javno skubejo. Poslanec Mašek hotel je ustanoviti novo zavarovalno družbo; ko mu pa vlada ni hotela potrditi pravil, pretil je grofu Taaffeju, da izstopi iz vladne stranke. Hitro na to je vlada potrdila pravila. Tako naj bi tudi parlament postopal. Razprava se je sklenila ne da bi se bilo vršilo kako glasovanje. Zgubil se je torej eden dan — zastonj. * * * Ministerski odlok, da celovški mestni zastop mora slovenske uloge slovenski reševati, je silno razburil nemške liberalce in nacijonalce. V poslanski zbornici pa sta v torek stavila poslanca S t e i n w e n d e r in G h on nujni predlog: zbornica naj izvoli odsek 24 članov, ki naj preiskuje o veljavnosti rečene ministerske odredbe. — Stein-wender je obširno utemeljeval svoj predlog z ničevimi razlogi, češ, da ona peščica Slovencev v Celovcu ne čuti potrebe, da se slovenske uloge takč tudi rešujejo, ampak da te hujskarije prinašajo v Celovec tujci izza meje koroške. Toda vsa njegova zgovornost ni nič izdala, kajti njegov predlog je bil odklonjen s 127 glasovi proti 86. Ta sklep zbornice je silno razkačil sina slovenske matere, posl. Morreja, da je vsklik-uil: To je nasilstvo! Takč se postopa z Nemci. Nadaljevala se je razprava o proračunu ministerstva notranjih rečij. — Posl. dr. Rutovski kara vlado, da preslabo nadzoruje zavarovalne družbe in pravi, da bi se moralo čim prej uvesti posilno zavarovanje zoper ogenj! — Dalje govori o velikem izseljevanju v Ameriko in pravi, da treba to važno uprašauje zakonito urediti. Posl. dr. Kronavvetter misli, da se je vsaj jedenkrat na leto spominjati tudi tistih, ki nimajo volilne pravice. Pravo o svobodni selitvi je za delavca gola ironija, kajii čim začne delavec štrajk, tirajo ga po odgonu v domovinsko občino. Na tako nezakonit način se oropajo delavci eksistence. V Krakovu prijeli so nekega učitelja Ru-biusteina, ga zaprli — brez povoda — dvanajst dnij ter ga skozi ves Krakov po odgonu tirali v domovinsko občino. Državno sodišče je spoznalo, da se je s tem kršil zakon, a kaj basni to dotičniku ? Ako pomislimo, kako brezobzirno, surovo in brutalno se ravna z državljani, potem pač ni dosti govoriti o zakonih. Grof Taaffe je prisegel, izvrševati zakone. Zbornica naj ga s posebno resolucijo pozove, da predloži zakon o odgovornosti uradnikov za njih uradne čine. (Posl. Perne r sto rfer: Kako dolgo nam je še čakati takega zakona?) Takega zakona pa ne dobimo, dokler bo gospodaril sedanji parlament. Vladi bi tako dolgo ne bilo dovoliti proračuna, dokler ne stori, kar zahtevamo. Resolucijam se ljudjfe samo smejejo. Prav na tihem, čisto administrativnim potem, iztiravajo se sedaj mnogi Poljaki, in sicer jih gonijo preko ruske meje. Tako se kršč zakoni! Kdor bere so-cijalistične liste, se policijsko nadzoruje. (Posl. Peruerstorfer: Čitati socija-listične liste je v Avstriji večje hudodelstvo kot umor.) Potem pa pridejo orožniki, biriči in celo proletarci, da preganjajo in zalezujejo nesrečnika. (Posl. dr. Lueger: In vender hočete slaviti jubilej ustave !) Ustave ne mislimo slaviti, le načela (Posl. dr. L u e g e r: Od načel nima nihče ničesar.) Ze priznavanje načel je neki napiedek. Ko stno imeli še nekaj neplemenitih okrajnih glavarjev, skušali so ti svojim naredbam vsaj utisniti zakonito obliko. Odkar pa imamo same kavalirje kot okrajne glavarje, so tudi dotične naredbe prav kavalirske. V Kutni Gori zaprli so nekega delavca, ker je nosil rudečo ovratnico. Drugi ljudje smejo nositi rudečo obleko, klobuke in nogovice, ne da bi se jim za to kaj zgodilo. Dandanes izsesavajo kapitalisti vseh narodov in kast ubogega delavca. V rudo-kopu Maria-Antonija preiskujejo se delavci vsako drugo leto, če so še popolnoma sposobni za delo. Kdor postane v dveh letih po napornem delu v rudniku količkaj nesposoben za delo, izgubi kruh. Ta rudnik je last grofa Sylva-Tarouce, predsednika katoliškega shoda. V Kolomeji štrajkali so tkalci, ker so dobivali samo po 3 gld. na teden za petnajsturno delo na dan. Posl. G u i e w o s z predlaga konec razprave. Zbornica vzprejine nasvet in voli generalnim govornikom pro posl. Czecza, c o n t ]• a pa posl. B r z o r a d a. Posl. dr. R u s s nasvetuje resolucijo, da uzroki, iz katerih je bil lazpuščen občinski svet liberški, niso zadostni, posl. S t e i n w e n d er pa resolucijo, s katero se pozivlje vlada, naj predloži državnemu zboru naredbi o jezikovni ravnopravnosti v Celju in v Celovcu. Ko sta še govorila generalna govornika, grof Sylva Tarouca, ki se je hotel nekoliko opravičiti, in poročevalec, vzprejela se je ta točka proračuna. Naslednja seja vršila se je učeraj. Spominjajte se „SIoginili“ itčnih zavodov po doposlanili | položnicah poštne hranil -nice! Politični razgled Bazne politične novice. — Hrvaški ban je zbolel. Da bi šel kmalu v pokoj \ — V ogerskem državnem zbora si je vladina stranka že v laseh; utegne se zgoditi da pojde vladi prav težko za odobritev proračuna. — Grofa Thun in JVurmbrandt sta bila pri cesarja v avdijenci. l)a je bilo to v zvezi s sedanjimi političnimi homatijami, ni dvoma. — Ofiajozni „ Wiener Tagblatt" pravi, da je za novega češkega ministra namenjen proj. dr. Ran d a. Tej novici se od drugih slranij oporeka, češ, da Taaffe misli na drugega moža. — Taaffe pošlje danes ali jutri poslansko zbornico na počitnice. S tem bo rešen vseh skrbij, katere mu prizadevajo sitni gospodje poslanci. — Novi minister. — Nemški nacijo-nalci govori že nekaj časa sem o imenovanju grofu Wurmbranda, deželnega glavarja štajerskega, nemškim ministrom. Grof Taaffe je baje izjavil, da dobi Kuenburg na vsak način naslednika, a ne liberalnega strankarja, ampak neodvisnega moža, ki bi veljal Icot zastopnik nemškega naroda v ministerstvu. Levica je baje grozno pobita, ker je spoznala, da bi jej to utegnilo postati nevarno. Grof VVurmbrand je sicer kot državni poslanec član združene levice, u jako samostalen, da ne rečemo svojeglaven mož in zato le malo priljubljen voditeljem stranke. Vrh tega se boje Plener in Clilu-meckg, da bi imenovanje fVurmbrandovo razdvojilo stranko prav gledč češkega uprašunja in zato delujejo z vsemi silami zoper Wurm-branda. Ta je odločen in zagrizen nasprotnik slovenskih narodnih teženj in njegovo imenovanje bilo bi nam v veliko škodo. Honvedski spomenik v Budimpešti. — Osrednji odbor vseh ogerskih honvedskih društev je ukrenil sklicati na dan 6. aprila 1893. I. splošen shod honvedov, da ta določi, kaj in kako je ravnati s honvedskim spomenikom v Budi, ki je pred kratkim vzbudil toliko hrupa. Načelnik zaveze honvedskih društev, tajni svetnik Ivanka, odpovedal se je bil o svojem času in neče preklicati podane ostavke. Slovesne otvoritve rečenega spomenika gotovo ne bo. Bismark se je zopet oglasil. — Pariški „Matinu priobčil je vsebino pogovora, kateri je imel z Bismarkom novinar Henri de Houx. Bismark je rekel, da želi zadnji čas svojega življenja v miru preživeli in se je želji po vladi za vselej odpovedal tem laglje, ker je za svojo domovino storil dovolj. Brzojavko iz Emsa da je res skrajšal, a na vsebino ni to uplivalo, sosebno ne, ker sta■ bila francoski parlament in francoski narod željna boja. Da pride danes do vojne mej Francijo in Nemčijo, imela bi Rusija na Balkanu carte blanche. Vse vlade naj bi se združile na borbo zoper najnevarnejšega sovražnika, zoper so-cijalizem. Končno obžaloval je Bismark sramoto, storjeno velikemu Lessepsu. Novo špansko ministevstvo. — Vodja španskih liberalcev S a g a st a sestavil je novo ministevstvo, v katerem je prevzel predsedstvo. Novo ministevstvo predstavilo seje kraljici regentinji in storilo obljubo. Prva posledica te premembe je, da' se je večina poslanikov in drugih diplomatičnih dostojanstvenikov odpovedala. Ministerski svet je ukrenil razpustiti parlament ter odrediti nove volitve. Novoljeni parlament začel bi zborovati 1. «-prila prih. leta. Domače in razne novice Osebne vesli. — Naš rojak Devetak, sin deželnega svetovalca, doslej praktikant pri okrožnem sodišču v Gorici, imenovan je bil c. kr. avskultantom. -Gospod Alojzij Lasciac se vsled povišanja kot c. kr. namestniški tajnik preseli v Trst. — Dr. A. Gregorčič vrnil se je v Gorico. Radodarni doneski. — Za slovensko šolstvo v Gorici došli so nadalje naslednji darovi: Po položnicah poštne hranilnice: 31. Ivan Čebašek, kapelan v Št. Vidu na Kranjskem, 2 gld. (Hvala za dostavek na drugej strani!) — 32. Valentin Kragelj, vika rij v Trenti 1 gld. — 33. Ivan Golja, c. kr. finančni nadkomisarv Trstu, 5 gld. —34. Jos. Honig trgovec v Kanalu, 2 gld. za božičnico. — 35. Franc Bavčar v Selu 1 gld. 30 kr. in sicer 1 gld. za-se, 20 kr. za A. Berbuča in 10 kr. za A. Bavčarja. — 36. „Rabačanska govednika M. Bizjak in A. Peternel darujeta 2 gld. dobro vedoč, da „v slogi je moč“.— Drugačnim potom jedošlo: Dr. Anton Mahnič je nabral 19 gld.; darovali so: gospod Štefan za šole 5 gld. in za božičnice 5 gld.; gospod podgorski za šole 2 gld. 50 kr. in za božičnice 2 gld. 50 kr.; dr. J. Pavlica 4 gld. — Ignacij Leban, kapelan v Mirnu 2 gld. — Filip Trpin, župan v Križu 60 kr. — Jos. Mašera, vikarij v Št. Mavru 5 gld. — Andrej Kocijančič, veleposestnik v Podgori, 5 gld. — France Stepančič, kurat na Otlici, 5 gld. 65 kr. — Šinigoj Anton iz Mirna l gld. — Jos Vidmar iz Lokavca 1 gld 50 kr. — P. M. v G. 1 gld. — Simon Rožanc, krojaški mojster v G., 1 gld. - Dr. J. Jakopič, odvetnik v G. 1 gld. za december. Za božičnice so darovali; Dr. Jos. Jakopič v G. čitalniško delnico v vrednosti 10 gld. — Igu. Leban, kapelan v Mirnu, 1 gld. — Gospa Faganelova v Mirnu 1 gld. — Gospa Jakil v Rupi 50 kr. — Gospa Kerševanova 2 gld. — Ena g.čna iz Solkana 41 kr. — Fran Sivec v G. 1 gld. — Jos. Musič v G. OOkr. — Josip Furlani, duhovnik, o priliki pogreba (15. 12. 1892.) svoje preljubljene nečakinje, vzgle,dne katoličanke, Frančiške Kalin, množene Saunig v Biljah, ubogim otrokom „Sloginih zavodov za božičnico 5 gld. — G.čna pleni. Forna-sari 3 gld. — Vodja Schaffenhauer 2 gld. —■ Ivan Simčič 1 gld. — Gospa Gabrijelčič iz Avč 50 kr. — Slovenski drsalci 1 gld. 04 kr. Poleg denarnih doneskov došln je za božičnice tudi veliko darov v blagu in sicer: G.čna E. W a 11 er z učenkami 44 parov volnenih zapestnic, 3 pare volnenih nogavic in 3 čepice. — Grofinja Matilda Attems okoli 50 metrov dobrega blaga za obleke. — Trgovci Delpiero, Mose in Cliebat raznega blaga za obleke. — Klobučar Klement 3 klobuke in 9 kap. — Usnjarji Drufa Ivan v G., Drufa Anton v Mirnu, Scaletari, Casa-grande, Tosi, Hausner, Lokar, Takil, Culot, Bisiak, Bensa in neimenovani so darovali usnja za nad 50 parov čevljev. - Delpin in neki drugi trgovec potrebne krojašKe pritikline. — 4 gospodične iz Solkana po i. ducat robcev. — Gospa Mercinova v Gorici 9 zapestnic in 3 pare rokavic. — G.čna Dolinarjeva blago za 3 predpasnike. — Gospa Komavec se je veliko trudila s šivanjem. — G.čna Cej, učiteljica v Biljah. 2 para nogavic. Za božičnico v Ločniku so dalje darovali: Župniki Al. Fabiani 1 gld., Fr. Marinič 2 gld., Jos Kodelja 2 gld. in vikariji Fr. Smrekar 2 gld., Fr. Pavletič 3 gld. Jos. Mašera v Št. Mavru 1 gld. Ginjenega srca zahvaljujemo vse po-žrtovalne dobrotnike naše zapuščene mladine v Gorici in okolici. Bog Vam povrni kje drugod, blagi rodoljubi! Vstrajajmo v pravični borbi za svoj obstanek in bodočnost bo našal »Božičnice11 v naših učnih zavodih bodo v naslednjem redu: v nedeljo 18. t. m. ob 4. popoldne bo v čitalnični dvorani velika božičnica „Sloginih“ učnih zavodov. — V sredo 21. t. m. ob 1 % bo v otroškem vrtu v Pevmi pri mostu, ob 3. pop. pa v Podgori. — V četrtek 22. t. m. ob 3. pop. v Ločniku. — V petek ob 3. popoldne v novih „Sloginih“ zavodih v ulici Barzellini v Gorici. Posebno opozarjamo slovenske rojake v Gorici na božičnico, ki bo v nedeljo v čitalnični dvorani. Vstopnina znaša 20 kr., otroci 10 kr, Poleg petja, deklamacij in e-nega prizora igrala se 00 vesela otroška igra v dveh dejanjih. Kdor hoče videti, kako napredujejo naši otročiči v „Sloginih“ za-: vodih, potrudi naj se v nedeljo v Cital-| nico. — Spored božičnice „Sloginih“ zavodov je naslednji: 1. Petje. 2. Prizorček: Kanarček, cibe in petelin — predst. deca iz otr. vtra. 3. Petje. 4. Deklamacija: Mlad vojak — dekl. deček iz I. razreda. 5. Igranje na gosli. 6. Deklamacija: Bolna mati — dekl. deklica iz 1IL razreda. 7. Petje. 8. Veseloigra: Maček v Žaklju, v dveh dejanjih (iz češkega prevel A. Gabršček). Osebe : Otilija, Otokar, Franica, Ivana, mlinarjevi otroci. Božena, Marija, Julka, oskrbnikovi otroci, lonce, Jaroslav, Ema, Helena, lovčevi otroci. 9. Petje. 10. Razdelitev darov. Vstopnina: za osebo 20 kr. — otroci 10 kr. Goriška pošla. — Prejeli smo naslednje oznanilo : „Da se o božičnih praznikih — doba pri poštah posebno velikega dela — olajša oddajanje in sprejemanje tovarin pri c. k. poštnem in brzojavnem uradu v Gorici, sklenilo je c. k. poštno in brzojavno vodstvo, podaljšati uradne ure do 7. zvečer pri oddelku tovorin imenovanega urada in sicer od 18. do vštevno 24. decembra t. 1. V nedeljo 18. decembra t. 1. uradovalo se bode pri imenovanem oddelku kakor ob delavnikih. Priporoča se občinstvu, izročiti poštne tovorine že predpoldne pri pošti, da bode tako c. k. poštnemu uradu mogoče, odposlati nemudoma vse poslatve na namenjeni kraj. C. k. poštno in brzoiavno vodstvo. Trsi, 2. decembra 1892. ' v Ljudska kuhinja osnuje se v Gorici s prvim dnem 1. 1893. Na čelu vodstva je baronica R a s s a u e r-M a r i n e 11 i; vodja je Evg. pl. Pavletič, tajnik Vikt. Uria, de-narničar pa R. Kiiruer; svetovalci so. dr. E. Grešič, Orzan, Bombič Jurij, Ferrini, Pinavčič in Braidotti. — Kuhinja bo v ulici Leoni v hiši gospe Marije M a r i z z a. — Ubožno ljudstvo dobi za 4 kr. takozvane mineštre, za 6 kr. pa še lep kos kruha zraven, kar bo zadoščalo za vsakega zmernega in navadnega jedca. Jedi bo preiskoval dr. Grešič. — V ta namen so došli že mnogi darovi. — Dobra misel! Sam6 da bi se bolje posrečila nego enaki poskusi v po-poprejšnjih časih. Drobne novice. — O pokojnem Močniku objavimo prihodnjič obširnejši članek. — Vse mitnice na Primorskem vzel je na javni družbi g. Andrej Konjedic, župan in veleposestnik v Plaveli. — „Corriereu od torka je bil zaplenjen; od ljudij, ki vedo tajnosti iz uredništva, smo izvedeli, da ga je zadela taka sreča zaradi silovitih napadov na duhovnike v Ločniku. — Vipavsko železnico meri šest inženirjev; trije od Gorice do Dornberga in trije od tam do Ajdovščine. Na Kranjskem pa vse spi! — Ne hodite v Brazilijo, ker tam so silno žalostne razmere! Ministerstvo je izdalo svarilo pred takim izseljevanjem. — Postavo o novem denarju objavila je tudi slovenska izdaja državnega zakonika. Za „Heller“ je sprejeto v prvi vrsti imč vinar, v drugi pa belič. Novi mestni tajnik. — Mestni magistrat je razpisal službo tajnika, katera je prazna po smrti Favetti-jevi. Zahteva se, da mora biti doktor prava in vešč italijanskemu in nemškemu jeziku. Plača je dobra: 1600 gld., doklada 200 gld. in pravico do štirih petletnim Občudovati moramo železno vstrajnost, s katero prezira mestna gosposka nas Slovence, če tudi je uverjena, da ne more živeti brez nas. Mestni magistrat goriški ima vsak čas posla s slovenskimi županstvi v deželi, vrhu tega živi v Gorici do 7000 Slovencev, a vendar se od mestnega tajnika ne zahteva znanje slovenskega jezika! Toda kjer ni tožnika, ni sodnika. Ako bomo proti takim žaljeujam ponižno molčali, ne bo nikoli bolje. Cujemo, da se je od neke strani podala pritožba proti pomanjkljivemu razpisu tajniške službe. Temeljila obsodba. — Videmska „Pa-tria del Friuli* se mnogo briga za Favet-ti jevega naslednika v mestnej hiši goriški. Z veliko skrbjo priporoča, naj se imenuje le tak tajnik, ki bo vreden naslednik idejam Favettijevim. Treba bo pa gledati tudi na razumnost in sposobnost, da pride ysaj ena dobra moč v mestno hišo, ki je „la vera casa di ricovero moraleu (prava duševna sirotišnica). Temeljita obsodba! Ne vemo, kako so ž njo zadovoljni naši „Corrierovci.“ Okrajna bolniška blagajniea v Gorici obnaša se tako, kakor da ni Slovencev na Goriškem, dasi spada pod njen delokrog veliko več slovenskih deželanov. Vse je laško pri njej; napisi, knjige, tiskovine, dopisi. Tildi v čisto slovenske kraje pošilja laške plačilne naloge in dopise. Svetujemo našim rojakom, naj dosledno in vstraj-no zavračajo vse laške dopise. Vrhu tega bo treba delati na to, da se razmere pri tem društvu premenč. Treba se bo udeleževati volitev in nekega lepega dnč dobiti to blagajnico v narodne roke. Pisarji in uradniki so naši odkriti nasprotniki. Trgovinska in obrtnijska zbornica v Gorici še vedno dosledno prezira slovensko dvetretjinsko večino v deželi. Njeno glasilo je „Corriere“, v katerem za dobro plačilo priobčuje svoje oglase in sejne zapisnike. Mi odločno protestujemo, da se takim načinom tudi z našini denarjem podpira židovski hujskač v Paternollijevi tiskarni. Ta zbornica dopisuje in uraduje le italijanski. Ali ni tu nikake višje oblasti, ki bi jo poučila, da na Goriškem prebiva dve tretjine Slovencev, katerih nikakor ne sme takč žaljivo prezirati, kakor je delala doslej ? ! Laška posojilnica v Goriei. — O tem društvu smo že večkrat pisali in svarili naše rojake, naj se ne dajo loviti v njegove zanjke, ker Slovenci imamo že staro in prav dobro posojilnico v Gorici. Zdaj pa Čujemo, da nekateri naši rojaki v okolici in v Brdih nas niso ubogali, zat6 se pa tudi jako kesajo, da so zašli v laške in židovske mreže. Pozor! To bodi v svarilo drugim. Naša »Goriška ljudska posojilnica11 daje denar po ugodnejših pogojih; seveda mora biti varnost popolna. Kdor hoče dobiti denar na osebni kredit, mora sam biti dober gospodar in dati mora tudi dobrega poroka. Tudi zadeva z napisi te laške posojilnice je znana našim čitateljem. Zadnjič smo povedali, da se je v državnem zboru podala v tem oziru celo jako rezka interpelacija. — Danes moremo poročati, da sta kar čez noč izginila velika .in ponosna napisa „Cassa di risparmiou (hranilnica), ki sta se raztezala po celi hiši nad lekarno Kurner-jevo nasproti gledišču, namesto teh pa so napravili pravilen in polen napis vAssociazione cooperativa di credito in Gorizia, consorzio registrato a garanzia limitata.u — S tem so modri goriški gospodje doživeli grozno blamažo, katero bi si bili kaj lahko prihranili, ker vedeti so morali, da v Gorici ne žive sami tepci, k. ne vedo, kaj je prav in kaj ne, kaj veleva zakon in javni blagor. „R i n n o v a m eiito' je pri tej zadevi zopet pokazal, kako zna ob pravem času govoriti pravo, možko besedo, ki se daleč sliši in tudi uvažuje. V Podgori je umrla tamošnjemu rodoljubnemu županu g. Antonu Klančiču nadepolna 18-letna hčerka Marija. Bolehala je že dolgo časa na neki mučni srčni bolezni. — Krasen pogreb, kakoršnega morda Podgora še ni videla, vršil se je v nedeljo ob 3V2 popoldne. Poleg domačega gospoda vikarija vodili so sprevod še preč. g. dekan Filipič in g. vikarij Kodermac iz Ločnika ter vikarij č. gosp. Pahor iz Pevme. Občinstva bilo je brez števila od blizu in daleč; iz Gorice došlo je mnogo slovenske gospode. Rakev nesla so belo oblečena dekleta in deklice. Domači pevci peli so po poti psalme, v cerkvi in na pokopališču pa »Jamico tiho.« — Žalostnim starišem naše najodkritosrčnejše sožalje. Iz Ajdovščine se nam poroča: »Prvi občni zbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico bil je v nedeljo 11. t. m. Odbor se je osnoval sledeče: Predsednica gospa Terezija Gabrijelčič, blagajnica gospa K e r-s n i k Leopoldina, tajnica gospica .) u r-m an n; njih namestnice so: gospa Marija Lokar, gospica Olga Žvokelj in gospica Sofija Makovec. — K zborovanju se je zbralo mnogo odličnega narodnega ženstva in narodnjakov iz Ajdovščine in okolice. — Zborovanje vršilo se je po napovedanem red v Po zborovanju bila je domača zabava. Tekmovala sta jako dobro izvežbani pevski zbor navzočih rodoljubkinj. Iznena-dila nas je tudi izvrstna deklamovalka gospica Olga Fabijani s prekrasno deklamacijo; žela je obilo pohvale. Podružnica šteje okolu 70 udov in upamo, da njih število še naraste. Nabrala se je zraven rednih doneskov še lepa svota od razprodanih knjižic. Zahvaliti se ima odbor rodoljubnim ajdovskim krokarjem, koji so pri lovskem večeru v Lo-kavcu nabrali za našo mlado podružnico 30 kron. Slava jim. Veseli nas, da se je pri nas ustanovila nova trdnjavica v obrambo naše narodnosti. Da bi izvrstno delovala, to nam jamči odbor.« — Lakonski terorizem. — Ivan Koži in si je najel stanovanje pri Andreju Perku v Ločniku. Ker pa Kožliu pošilja svoja dva otroka v slovensko šolo, odpovedal mu je Perko stanovanje sodnijskim potom. Perku je šel na roko znani odvetnik Gra-ziadio L u z z a tt o, sin »Corrierove« urednice, katerega vidimo vselej z največjim ognjem na delu, kedar gre proti kakemu Slovencu, dasi inift največ posla in zaslužka prav z našimi ljudmi. Karotina Čitalnica v Kanalu bo imela v nedeljo 18. t. m. ob 372 popoldne v svojih prostorih svoj redni letni občni zbor po naslednjem redu: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Čitanje društvenih pravil. 3. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora za leto 1893. 5. Naročitev časopisov za leto 1893. 6. Razprodaja časopisov za leto 1893. 7. Razni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi — Odbor. Vabilo k občnemu zbcru ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Tolminu dne 18. t. m. po večernicah v čitalniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo odstopajočega osnovalnega odbora — 2. Upiso-vanje novih družbenic — 3. Volitev stalnega odbora — 4. Nasveti v prid in povzdigo podružnice. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Prav veseli smo tega vabila. Ne dvomimo, da se gospe in gospodične ter sploh vse narodne žene v Tolminu v obilem številu odzovejo temu vabilu osnovalnega odbora. Prepričani smo, da bo nova ženska podružnica vredna sovrstnica drugih enakih društev na Goriškem in da popravi oni veliki n&rodni greh, kateri nosi na hrbtu tamošnja v sladkem „dolce far niente“ speča možka podružnica. Živele narodne Tolminke! Ženske podružnice družbe sv. C. in M. začele so druga z drugo tekmovati. Ljubljanska je nabrala v zadnjem času 700 gld., nova sežanska 228 gld., idrijska 180 gld., belokranjska v Črnomlju 105 gld. Slava narodnemu ženstvu! Nesreča v snegu. — Pretekli teden šel je finančni stražnik Koršič na Sl ednjem po noči v službo. Ker je bil svet deloma zmrzel in deloma pokrit s snegom, spodrsnilo se mu je in zletel je čez neki rob takč nesrečno, da se je smrtno pobil. Pri tem padcu polomila se mu je puška in sablja. Ponarejeni peldeselaki še vedno strašijo. Neki Benečan je menjal dva taka pet-desetaka v Kanalu; trgovec A. R. in ta-mošnji dacar sta papir sprejela, ker ga nista poznala. — Sodišče je to reč izvedelo ter delo oba pod ključ. Roparsk napad? — V. P. na Baujši-cali naznanil je svojim upnikom v Kanalu, da naj mu napravijo pobotnice do preteklega torka, ko prinese denar in plača. V sredo smo dobili vest, da se je V. P. res napravil v torek zjutraj zgodaj v Kanal, da je pa bil obstreljen (k 'sreči le v obleko, ki je začela goreti), a neznan lopov da mu je odnesel ves denar, namreč: 3 stotake, 6 petdesetakov in za kake tri st otake desetakov in petakov. — Orožniki so začeli takoj reč preiskovati in to boje s prav dobrim uspehem, kajti deli so pod ključ istega V. P., kateri je napad sam izumel, češ, da bi se mislilo, da je h<>tel svoje dolgove poplačati, a da je revež bil roparski napaden in okraden. Obstrelil si je obleko sam s slabo starinsko poštolo. Jako »kunštno«! Požar. — V Gorjah nad Cerknom nastal je 7. t. m. velik požar. Enemu posestniku pogorel je hlev do tal, hiša pa do zidov. Škode nad 2000 gld ; zavarovan je bil za samih 600 gld. — Drugemu posestniku pogorel je hlev v vrednosti 500 gld.; zavarovan ni bil. Važna razsodba. — Na pritožbo slov. polit. društvo izdalo je ministerstvo rešitev, da mestni magistrat celovški je prisiljen slovenske uloge ne le sprejemati, ampak jih tudi v slovenščini reševati, kajti slovenščina je na Koroškem deželni jezik, a Celovec je mesto s pomešanim prebivalstvom. Ta razsodba je silno razdražila velike nemške »liberalce«, ki upijejo o »zatiranju nemštva11 v Avstriji in ropotajo proti vladi. Kaj je pa vlada hotela drugega nego rešiti pritožbo po obstoječih postavah? V Gorici ni bilo še takega slučaja, da bi se kdo pritožil proti laški rešitvi mestnega magistrata. Treba bo začeti tudi tukaj! Ni dvoma, da goriški Slovenci dosežemo isti uspeh, kakor v Celju in Celovcu. Novo sodišče. — Uradna »Wiener Zei-tung« objavila je 10 t. m. naredbo pravosodnega ministerstva, s katero se ustanavlja novo c. kr. okrajno sodišče v Cerknici na Kranjskem. V novo sodišče se združi 9 občin sedanjega logaškega okraja, namreč : Cerknica, Dolenja vas, Grahovo, Že-rovica, Sevšček, Begunje, Bezuljak, Kožljek, in Vlaka. Tamošnjim prebivalcem se s tem izpolni dolgoletna vroča želja. — Naši Cerkljam pa naj pazijo, da svojega dosedanjega sodišča ne zgube, kakor je baje že predlagano. Opozarjamo jih še enkrat, naj poskrbe, kakor so se zavezali, za primerno poslopje, sicer je sodišče zares v nevarnosti. — O kobariškem sodišču čujejo se ugodni glasovi. Ako bo cerkljansko sodišče odpravljeno, bo gotovo ob enem ustanovljeno ono v Kobaridu. Prva slovenska opera. — Slovenci imamo silno veliko raznih zborov in drugih skladb, pa tudi par operet, le do opere nismo dolgo časa mogli priti. To je tudi naravno, kajti kaj bi nam bila opera brez gledišča ? — Zdaj pa, ko imamo v Ljubljani gledišče, prikazala se je na dan tudi opera, prva narodna spevoigra „ Teharski plemiči". To je lirična opera v 3 dejanjih; spisal jo jo pesnik A. Fantek, uglasbil pa dr. B. Ipavec. Pesnik je porabil poetiško snov, znano po vsem južnem Štajerskem, kako je celjski grof Urh povzdignil Teharčane v piemski stan. — Prvič se je opera predstavljala v soboto; strokovnjaška kritika jako hvali delo in predstavo. Ni dvoma, da se bomo s prvo narodno opero še obširneje bavili. Hvala pesniku in skladatelju za ne-mali trud, kateri sta imela pri ustvarjanju tega dela. Naj bi nam njiju izredna talenta v lepi složnosti ustvarila še druga enaka dela! Vipavska železnica. — Povedali smo, da se merodajne oblastnije čedalje bolj zanimajo za vipavsko železnico. Shodi pri Kebku so imeli prav dober uspeh. Od dežele in goiuškega mesta je zagotovljenih 250.000 gld.; vrhu tega izdeluje deželni odbor potrebne načrte. — Pa tudi visoka vlada je začela uvaževati prošnje vipavskih občin, katere sta ji izročila poslanca dr. A. Gregorčič in Alfred grof Coroniui. V proračunu trgovskega ministerstva za 1. 1893. čitamo namreč, da vlada zahteva za izredne železniške potrebščiue okoli 30.000 gld. več od lani in sicer za generalne načrte raznih potrebnih železnic, med temi one iz Gorice po Vipavski dolini v Postojno. — Začetek je torej storjen! Bog pomagaj dalje. — Mi Goričani smo vselej govorili o železnici iz Gorice v Logatec, vlada pa govori o Postojni. Zdaj je skrajni čas, da se Notranjci zganejo in da poprosijo za ono črto, ki bi jim največ koristila. Ne spati, na delo! WoIfov slovar. — Zadnjič smo priobčili vabilo na naročbo slovarja. To delo bo velike važnosti za slovensko književnost. —-„Siidsteierische Potf“ se pa spodtika nad ceno, češ, da slovar bo stal vendarle 10 gld. ali še več, kar je takč visoka cena, da marsikdo si slovarja ne bo mogel omisliti, dasi bi ga rad imel. Imenovani list omenja, da pokojni dobrotnik, škof Wolf, je zapustil veliko tisočakov za to podjetje in da njegov namen je bil: oskrbeti našemu narodu ob- širen in natančen slovar za majhen denar. Mi se pridružujemo izjavi štajerskega lista, kajti za 50 kr. se vsak snopič kupi. Čemu to, ko je na razpolago izdatna svota tisočakov ? Oskrbite nam zategadel besednjak kolikor mogoče po nizkih cenah; takč bote lahko tiskali par tisoč iztisov več. Taka je bila brez dvoma volja pokojnega slovenskega dobrotnika Wolfa! Poštne razmere na Kranjskem so menda še bolj žalostne nego pri nas na Primorskem; vsaj po poštnih pečatih dalo bi se tako soditi.Pa tudi znana izjava kranjski ga višjega poštnega komisarja C o ra, katero smo o-menili v »N. S«., daje nam mnogo misliti. Toda vse to prav nič ne moti velike rodoljube, ki se zbirajo okoli ljubljanskega »Slovenca,“ saj se »karniftajo le narodno-napredni poštanji in uradniki. Zato »Slovenec« še vedno ne preneha s hvalospevi poštnemu ravnatelju tržaškemu in kranjskemu višjemu poštnemu komisarju Cora. — »Slovenec« je začel iti na roko protislovenskim težnjam in spletkam na našej zemlji, on opravičuje naredbo, da so se poslali v Ljubljano poštni praktikanti, ki razun svoje laš-čine ne znajo nobenega drugega jezika. »Slovenec« je dejal, da ni bilo drugih, ko sam nekoliko niže strese za ušesa 25 slovenskih u r a d n i k o v v Trstu, češ, d a ne znajo neizogibno potrebne 1 a š č i n e. Taka pisarija je vredna, da se kot nekak unicum zabilježi v slovenski zgodovini. Neverjetno, a resnično je, kako nizko so padli naši »katoliški Slovenci,« da trosijo o svojih rojakih take neresnice, kakoršuih se niti naši narodni nasprotniki še niso umislili. Kar je slovenskih rojakov pri pošti, znajo vsi za uradno rabo prav tako dobro italijanski, kakor vsak Italijan. Zatč naj bo »Slovenec« le brez skrbi, tržaškim Lahom se ne bo godila ni-kaka krivica! Iz »Slovenčevih« člankov je razvidno, da prejema vse podatke naravnost iz višjih poštnih krogov. Častitamo takim zvezam! Tiskovna pravda. — Pretekli teden vršila seje pred porotniki v Rovinju tiskovna pravda proti uredniku lalionskega »G i o-v a n e P e n s i e r o« v Pulju; tožila sta ga deželni poslanec W a s s e r m a 11 in njegov sin zaradi razžaljenja časti. »Giovaue P e n s i e r o“ je namreč imenoval Was-s e r m a n n a med drugim : »Galantuomo da ergastolo, Creso divenuto tale merce una serie di ladrerie e d’imbrogli«. (Poštenja-kovič za kaznilnico, bogataš, ki je obgatel s celo vrsto tatvin in sleparstev.) No, to je nekaj več nego jih je profesor Babš slišal v „N. S.« — Pravda je že začela, urednik Martinolich je nastopil pot dokaza. Ko se je obravnava pretrgala, sta se pa obe stranki pomirile in pravde je bilo konec. Da je bila krona še sijajnejša, vršil se je v proslavo te sprave banket, pri katerem se je mnogo pilo in veliko govorilo o složnem boju italijanstva proti slovanstvu. Ko-nečno se je nabralo nekaj goldinarjev za »Lego« in čast je bila povrnjena, domovina pa rešena. Lepa slavnost vršila se je na praznik 8. t. m. pri sv. Ivanu v tržaški okolici. Obče spoštovani župnik svetoivanski, g. Ivan Tre-v e n, praznoval je svojo sedemdesetletnico. V predvečer bila je razsvetljena vsa vas in pevci priredili so g. župniku podoknico. Vse ljudstvo se je radovalo pozno v večer. Drugi dan je bila slovesna maša; slavljencu so se predstavile razne deputacije, mej njimi tudi od političnega društva »Edinost«. Pri banketu je bilo nad 80 osob. Posvetna in duhovska gospoda bili so združeni v najlepši harmoniji. Pravo uauduše-nje vzbudile so besede g. Logar j a, bivšega kaplana slavljenčevega, ki je v krasnem govoru slavil uzornega duhovnika in rodoljuba. Gnusni napadi italijanskih listov na čestitega starčka našli so pri vsej slavnosti odločen odgovor. V ime političnega društva »Edinost« nazdravil je slavljencu g. Cotič, v ime »slovenskega pevskega društva« pa njega predsednika g. prof. dr. Gl ase r. Jubilar zahvalil se je s prostimi a od srca prihajajočimi besedami. Pevci in tamburaši svetoivanski pripomogli so mnogo, da se je prav lepo izvršila vsa slavnost. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je pri banketu 31 goldinarjev. Odbor akad. društva »Triglav« v Grad- en uredil se je po odstopu treh odbornikov (predsednika, podpredsednika, knjižničarja) na novo za zimski tečaj 1892.—1892. takole: Gosp. drd. med. Tone Sclnvab, predsednik ; g. drd. med. Ivan Jenko, podpredsednik; g. stud. jur. Edvard Pajnič, tajnik; g. stud. jur. Josip Faganelj, blagajnik; g. cand. jur. Srečko Kovačič, knjižničar; g. stud. jur. Martin Zwitter, gospodar; g. drd. med Bela Štuhec, odborniški namestnik. Dalmatinski poslanec Šupnk je bil tožen zaradi razžaljenja časti. Tožil ga je učitelj Jurkovič. Poslanec Šupuk mu je baje grozil, da ga da pretepsti, da mu že pokaže, kdo je Šupuk itd. Imunitetni odsek našel je, da je bila zatožba opravičena, ker Jurkovič je navajal celo vrsto prič, ki bi dokazala Šupukovo krivdo. — Dne 10. t. m. bila je obravnava, katere konec je bil za Šupuka povsem časten, ker bil je oproščen, učitelj Jurkovič pa je bil obsojen, da mora plačati vse stroške. Štrajk v Zagrebu. — V Zagrebu nastal je štrajk med tiskarskimi stavci, ki so vsi ob enem ustavili delo, zahtevajoči večje plačilo. Zagrebški listi so prihajali zaradi tega nekoliko bolj stisnjeni na dan, a izhajali so vendarle redno. Vsaka tiskarna ima namreč po več učencev in s temi so si pomagale. Došli so pa hitro stanci iz drugih krajev na pomoč, tako da delavci niso dosegli svojega namena. Zdaj bo večina delavcev zadovoljna, ako bodo po dosedanjih pogojih zopet sprejeti v delo. Zdi se nam, da zagrebški stavci so imeli najmanj uzroka za štrajk. Laška vina. — Po poročilih poljedelskega ministerstva italijanskega pridelali so letos v Italiji 33*/2 milijonov hektov vina— štirikrat več nego v Astriji. Posebno bogato trgatev so imeli v srednji in južni Italiji, nekoliko slabšo v Piemontu in Lombardiji. Odslej bodo torej laška vina še obilneje silila v Avstrijo ter uničevala kupčijo z domačimi vini. Modra naša vlada in njej poslušni državni zbor sta jim na stežaj odprla vrata v Avstrijo. Ako pojde takč naprej, pridejo v 12 letih vsi vinski kraji na boben. Tako skrbi vlada za avstrijske državljane ! Gipsana vina so človeškemu zdravju zelč škodljiva. To je dokazano. — Kdor čita našo prilogo »Gospodarski List«, prepričal se je, kakč škodljiva so v tem oziru laška vina, ki so dvakrat in trikrat gipsana nad ono mero, katera se že kot škodljiva razglaša. Na vsak hekto pride namreč 3 do 4 kile gipsa, kar je naravnost strup za onega, ki pije ti,ko vino. — Zatč naj se vsakdo ogiblje laških vin. Če tudi plača naša domača vina po par goldinarjev draže, ne bodi nikomur žal za to, kajti zdravje je vendar večje vrednosti nego malovredno in ceneno laško vino! Jnžna železnica znižala je vozne tarife za vino iz južnega Tirolskega na Dunaj ali v Budimpešto; pri vsakem vagonu znižala je ceno za 40 gld. Temu zgledu bodo sledile tudi druge železnice. S tem se hoče prihiteti na pomoč avstrijskemu vinarstvu. Potrebno bi bilo, ko bi se znižali vozni tarifi za vsa avstrijska vina. S tem bi se moglo nekoliko tekmovati z laškimi vini. Samo da bi sedanja naredba južne železnice ne prišla v korist tudi laškim vinom! lliipa. — Komaj nas je jenjala strašiti kolera, že se z zimo oglaša nagajiva hlipa ali influenca, tako da ubogi zemljani nismo nikoli brez skrbi pred takimi neljubimi gosti. Na Laškem jo že imajo na več krajih. Umrl je vsled nje tudi znameniti Werner Siemens, izumitelj plinovih svetil-nic, kakoršna se nahaja v veliki dvorani »Goriške Čitalnice"; imel je že 76 let. Tržne cene. — Kavi cena polagoma pada. Zdaj se prodaja: santos 144, 146 in 150; saudomingo 160, java 164, portoriko 180, cejlon in moka 185. — Sladkor 37. — Petrolij 153/*. — Maslo surovo 90, kuhano 1 gld. — Speli 64. Knjige pokojnega Komela. — Pokojni naš rojak gosp. Andrej Komel pleni. So-čebran spisal je veliko vojaških knjig, katere je razpošiljal po domovini mnogim rodoljubom na ogled in v razprodajo. Prav veliko je takih dolžnikov po vseh krajih Slovenije. Pokojnikova udova gospa Ida Komel (Gradec, Grazbachgasse 40.) poživlja tem potom vse take gospode, naj je pošljejo bodisi denar bodisi uerazprodane knjige. Kdor tega ne stori, imel bo sitnosti. Vsakemu svoje. Epidemična komisija v Budim posti poslala je toplo zahvalo tovarni za konjak grofa Geza E s t e r h a z y, ker je ubogim kolernim bolnikom brezplačno delila svoj izborni konjak. Odsek za silo v Hamburgu na tak način zahvaljuje imenovano tovarno za dokazano človekoljubnost: »Usoda, ki ji naše rodno mesto posetila v obilni meri, zadene naravno najbolj ubožce. Vi ste zategadel vršili dvojno dobro delo, ko ste nam posla- li 200 steklenic konjaka za naše ubožce. Sprejmite zategadel našo najpresrčnejšo zahvalo za ta pripozuani dobri in zares ozdravljajoči konjak z željo, da bi vaša lepa Ogerska bila varna pred nesrečno kolero.« VerfaJ selite schwai*že Šeide~"“/”' oiu Miisterchon des Stoffos, von dom man kaufen will, und dio ehvaige Vorfiilschung tritt sofort zn Tage: Echto, rein gofiirbte Še ide kriiusait sofort zusammon. verlfischt bald uud hinterlfi.st wonig Asselie von ganz kollbrauuliehor Farbe. - Ver-fillachto Seido (dio leicht fipockig Mird und bricht) bronnt lang.sam fort, nainontlieli glimmen dio «Schu8sfiidon» weitor (\vonii sehr mit Furbstoff orsehtvert), und liintorlasst eine dunkolbraune Asehe, dio sich im GogonHatz zur uuhten Seido nieht kriiusolt sondern kriimmt. Zerdruckt man dio Asche der ecliton Seide, so zorstaubt sie, die dor verfdlschton nieht. Dio Selden- Fabrlck O. Heunebreg (K. u. K. Hofliof.), ŽurUch vorsendet gern Mustor von seinon ochten Seidenstoffon an Jodormann. und liefort oinzelne Roben und ganze Stdeko porto-und zollfrei iiFs Jlaus. 4 po mzmos.Hi proda se prav dobro ohranjen glasovir v ulici Municipio št. 8, III. nadst. na levo Spominjajte se »Slog in i h “ učnih zavodov! A H V A L A. n Najmilejša tolažba v britki žalosti, v katero nas je te dni utopil pretužen dogodek v družini, bilo nam je prijazno sočutje, katero so nam na tako sijajen način razodeli naši ljubi sorodniki, prijatelji znanci in sosedje sprejemši v ogromnem številu k zadnjemu počitku našo nepozabno, presrčno ljubljeno ii &, m i j o Vsem skupaj izrekamo za to iskreno zahvalo. Posebno pa zahvaljujemo še prečastito duhovščino, preblage gospe in gospode iz Gorice, domače pevce iti spremljevalke, velečastito vodstvo in urad-ništvo podgorske papirnice, slavno učiteljstvo, velikodušne darovalce prekrasnih vencev in sploh vse tiste, ki so si vsak po svoje prizadeli poveličati lužno slovesnost in izkazati nam svoje odkritosrčno sožalje Bog plati stoterokrat! V PODGORI 12. decembra 1892. Rodbina Klančifeva. Fr. Kolavčič gostilničar v Gorici naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da se je premestil iz hiše g. Grusovina v hišo g. De Bassa za Mesnicami (Morelli) št. 43. — Zagotavlja dobro jelo in pijačo ter se slav. občinstvu najuljudneje priporoča, da bi se o tem prekričalo. oooooooooo JA. V ALENTINCIC naslednik A. Riedl-a v Gorici, za Mesnicami (Morelli) 9 izdeluje reči iz srebra in brona, cerkveno opravo, svečnike, svetilke, ostenzorije, kelihe itd. itd. Popravlja stare oprave s srebrom in pozlačenjem na ognju ; izdeluje tudi kakoršnekoli strelovode vse po najnijih conah. OOOOOOOOOO „Slovanski svet," politiški, znanstveni in leposlovni p o 1 u m e s e č n i k, od 16 stranij odslej povečan na 20 stranij iste oblike, stopi 1. 1893. v svoje VI. leto z neizpre-menjenim programom, zajedno bode v posebni prilogi priobčeval inserate, zlasti o književnosti vseh slovanskih leteratur. „Slovanski Svet“ teži po nacijonalni avtonomiji za vse avstro-ogerske narode, za njeno izvršitvijo po izvršitvi raznih zgodovinskih državnih prav, med katerimi hrvatsko vključuje tudi Slovence; po povratu ci-riiometodijske cerkve; po oživljenju slovanske kulture v občem gospodarstvu, umetni obrti in razni umetnosti; ocenjuje razmere in dogodke vseh slovanskih narodov. Za leposlovje odmeri slovanske umotvore in podajal bo tudi prevode krajših leposlovnih del, potem črtice slovanskih lite-raturnih zgodovin, životopise velikih slovanskih mož, itd. Leta 1893. pride med razpravljanjem cerkvenih uprašauj na vrsto zgodovina cirilometodijske cerkve med Jugoslovani, sosebno Slovenci. Kraljevič Marko se bode označeval na podstavi v listu priobčevauih jugoslovanskih epiških pesmij. — List bode razgovaijal v veči meri slovenske razmere, pri tem pošte-val tudi slovensko učiteljstvo, dijaštvo, ženstvo. Cena lista ostane stara, namreč 4 gld. za celo leto, 2 gld. za Va !• 1 gld. za V* 1.; za učiteljstvo in dijaštvo 40 kr. manj na leto. Naročnina se pošilja uredništvu v Trst. Uredništvo „Slovanskega Sveta", OOOOOOOOOO Restavracija pri Kakiju na GorišČeku v Gorici Podpisanec počaščuje se naznaniti svojim častitim gostom, da je zopet prevzel gori imenovano restavracijo, in zagotavlja, da bo, kakor vselej, tak6 tudi zanaprej vestno skrbel za dobro in zdravo pijačo, vedno sveže pivo in pristna vina, kakor tudi za okusna jedila. Priporočevaje se bi-lježi se z odličnim spoštovanjem udani Pavel (Jissmann. UITI) finar PV frank° (l° vsake Železniške postaje ^UliilUUljuV na Goriškem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilliom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 — 20 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kakor žičaste žimnice, slamnice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo ne vstrezajo. &HT0H 08R8ZA, tapecirat' v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. Mf. Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene posebno pri bališčih in obšir-nejih naročilih. . otročji vozički jako elegantni, fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po gld. 5.59 6---, 7-—, 8-— 9-— 10-— in višje po vsaki ceni do 25 gld-Pri meni je najcenejši kraj za kupoovnnje troSjih vozičkov. Pozor Slovenci v mesto in na ieželi! Te dni odprla se je v Gorici v ulici Rabatta št. 18 zaloga „Vrkniškega piva“. To pivo zaslovelo je v kratkem času po Kianjskej in izpodrine s svojo dobroto kmalu vsako drugo pivo. Razprodaja se na debelo v sodčkih in zabojih po 25 steklenic. Steklenice napolnjene bodo vse v tovarni na Vrhniki, a ne, kakor se to često dogaja, pri založniku. Kdor hoče tedaj biti z izbornim pivom izvrstno postrežen, poskusi naj samo jeden-krat, in gotovo se bode oglasil še večkrat. JANEZ PUC, založnik Prave in eiine Kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova moč. — Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniS^ ie-lodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti čreves- nim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, ho- žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za uaročbe in pošiljatve pa edino v lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. B' llovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnk6czy G. Piccoli, in Ljud. Grečelno „pri Mariji pomagaj1*; v Po-stojini v lekarni Baccarcich, » Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, V Beljaku dr. Kumpf. steklenica velja 30 kr. 'Vg NB. Va, ■ovati seje treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in iivce, da nastanejo lahko hudi tu nevarni nasledki. Poštna opraviteljica se išče za novi poštni urad Križ Cesta v Vipavski dolini. Pogoji se izvedo pri poštarju Anton lierlmču v Križu. [■> r^S _< > oi £ £5 c -o \ -CM >o JOSIP BISIAK v Raštelju št. 3. Zaloga usnja iz prvih tvornic domačih in tujih ter vsakoršnih rečij, ki se potrebujejo v čevljarstvu, sedlarstvu in knjigoveztvu. Dalje zaloga vrvij vseh vrst. Vse na drobno in na debtdo po takih cenah, da se boji ne tekmovanja. Zaslop najznameuitejše tvor-nice nepremočljivih streh za vome. o< 'i -i <“D CT> pr Francoska dreta po 65 kr. zavoj. Kvvizdov Cet za lase proti prhljem in izpadanju las. 1 steki. 50 kr. Čebulno mazilo, pospešuje rast las. 1 ponvica 80 Obliži za kurja očesa 1 škatljica 35 in 70 kr. Tinktura za kurja očesa in bradavice. 1 steklenica 35 kr. l Konjak z železom, za zboljšanje krvi 1 steki. 1 gld. 40 kr. iftlibje olje, 1 steklenica 70 kr. in 1 20 gld. Francovo žganje, 1 steki. 85 kr. Trpotcev sok, proti kašlju in hripavosti otrok, 1 steki. 35 kr. Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga Kreisapotheke in Korneuburg b. Wien * K M N N N H N N N N N H N K N N K H N N N H K H M M N N K N N N K K n M N H M iagacasacsESEacacaessasaca Alojza Baderja v GORICI, Semeniška ulica 24. Odlikovana na raznih svetovnih razstavah, na vatikanski razstavi 1. 1888. pa z zlato svetinjo. 1. Ponuja častiti duhovščini in čast. cerkvenim oskrbništvom svoje sveče in torče iz čistega garantova-n ega čebelnega voska, izdelane pod nadzorstvom prečastitega knezoiiadškofijskega ordinarijata go-riškega; na vseh je pritisnjena tvor-liiška znamka, protokolovana v registrih c. kr. oblastnije. Cena znaša gld. 2.50 za kilo s plačilom po enem lelu ali pa s 3% popusta pri takojšnjem plačilu. Naročila čez 4 kile pošiljajo se prosto poštnine in stroškov za zavijanje. 2. Velikonočna sveča tudi iz čistege voska, okrašena z ploho-rezbo, cvetlicami in pozlačenimi ornamenti, kar se dela vse v vosku. 3. Velikonočne sveče s slikami na olje in tudi okrašenimi z ornamenti v dozdevni slikariji. 4. Izdelujejo se tudi sveče in torče za razvitljavo in pogrebe itd. namreč. rt). Sveče voščene I. sostava po avstrijskem načinu gld. 2.20 kilo. b). Sveče voščene I. sostava po lombardskem in beneškem načinu gld. 1.60 kilo. Pogoji gornji. 5. Najfinejše kadilo Lagrima Orien-tale gld. 1.20 kilo. 6. Kadilo nižje vrste v zrnih 70 kr. kilo, kakor tudi storač in gumij Mirra. Da so sveče iz pravega čistega čebelnega voska, garantuje se s 1000 gld. n u n H M M N H H N u n N n H u n n M N K M N M N N K N M M K N M H n N H N N M N N M F § Najboljše sredstvo za Mr ŽELODEC, katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je H I ta za želodec, * katero pripravlja ^ Gabrijel PICCOLI, \ lekar „ pri angelju “ ^ Ljubljani na dunajski g)! cesti. ^ Cena 1 steki. 15 novcev. ^ ^ Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po ^ ' 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steki, stane j? & gld. 1-36; s 24 gld. 2'GO; s 36 gld. 3-84; s 41 f. K