Gospodarstvo. RAZSTAVA KMETIJSKIH STR0JEV. V dneh od 17. do 25. t. m. se vrši v Ljubljani v prostorih ljubljanskega velesejma prireditev »Ljiabljana v jeseni«, na kateri bode združeno večje število raznih razstav. Med njimi bo najobsežnejša kmetiijska razstava, ki bo razdeljena v posamezne oddelke. Zelo zanimiv bo letos raz- pored kmetijakah strojev, fci bo nudil pregled radicnah etro jev in orodja, ki jih potrebuje slovensM kmet za obdelovamje svoje zemlje in za svoj ostali kmetijski obrat. Ob iej prildki bodo kmetovalci imeli najlepla priloSnost za nakup vsega, kar potrebujejo v kmetijstvu. Od dobrega stroja, oziroma orodja, je posebno v kmeidjskem obratu odvisna tudi kakovost dela, ki se ga z njim "vrši in istočasno tudi uspeh ali pridelek, M se ž njim doseee. Zato tudi vidimo, da stremi industrija (kmetij&kiili strojev neprestano za tem, kako bi izboljšala stroje, da bi ti prvič cim bolje vršili namenjene jim naloge, drugič, da bi olajšali, spopolnIH in pospešili človeško delo, in tretjič, da ibi živini olajšali trad pri pogonu. To so glavni cilji, ki jih zasleduje že odnekdaj industrija kmetijsMh strojev v zvezi s praiktičnim kmetijstvom. Pred nabavo orodja in strojev mora pa kmetovalec dobro preučiti, kaj je zamj najpriikladneje, kajti od tega je v veliki meri odvisma dobičkanosnost njegovega obrata. Preden se torej odloči za nakuip kakega pluga, brane ali kaikega drugega stroja, je priporočljivo, da si ogleda ved takih piredinetov in po možnosti pri več trgovcih. Tam, kjer dobi najboljše jamstvo, da bo stroj za njegove razmere najprimernejši, ga bo tudi maibavil. Na tak naSin bo lahko vsak kmefovalec dobil tisto, kar (je zanj najpriimernejše. Za nakup orodja in strojev pa ni boljše prilike, kakor so ravno kmetijske razstave, ki se redno prirejajo v zvezi z razstavo strojev dn drugega orodja. V maprednejših državaih so že tako dalec, da imajo vsalko leto spomladi in jeseni obširne kmetijske prireditve, na katerih zavzemajo na]več prostora ravno kmetijski strotjL Tja prihajajo kmetje iz vse države in ®i izberejo ono, kar potrebujejo ia kar jim je najbolj po volji. Tu se jim iradi prilika, da vidijo od enega in istega orodja več vrst, da presodijo, katera vrsta je za nje najprikladnejša in po potrebi tudi najoenejša. Tudi pri nas se bodejo moraili posestnUd privaditi temu naeinu nabave strojev, kajti samo tako bodo pidsli v posest najboljeega in najcemejsega blaga. Letos se bo kmetovalcem v Sloveniji prvič nudila prilika, da si na kmetijsiki razstavi ogledajo in seveda tudi nabavijo potrebne stroje, ker bodo razne tvrdke razstavile to blago v večjem obsegu. Taiko toodo tu razstavljeni za slovenske zeinljje najprikladnejsi in splošno vpeljani Sackovi pJugi raznih velikosti in vTst, plugi obračiliiiiki, izruvači za krompir, planeti za. otkopavanje in drugo slično zemljedelsko orodje. Dobile ©e bodo tudi razne njivske ia travniske brane, sejatoi stroji, razne vrste mlatiMc, čistilniki za žito, veternl mlini, Heidovi ia dn^i trijerji, nadalje slamoreznice, reporeznioe, koruzni robkači, sadne in grozdne stiskaMce in mlini ter razni drugi stroji ia orodje. Raznovrstnost razstavljenega orodja in strojev bo zelo velika, tako da si bo lahko vsak jposestniik nabavil <vse, kar potrebujje. Naši 'kmetovaloi pa bodo z veseljem porabili to priliko, da pridejo na to razstavo in si nakupdjo, kar potrebujejo. S tem si bodo prihranili mnogo potov, stroškov in bodo gotovo najceneje p^išli do dobrih strojev in kmetijiskega orod ja. ZELENA KORUZA KOT SOČNA IN TECNA KRMA PO zim. »Orazer Tagespost« z dne 11. t. m. poroca, da je bilo na kmetijski razstavi letošnjega jesenskega velesejma v Grazu videti tudi razstavljena koruzna stebla v orjašiki visini 3^ do 4 m. Koruzo s to rekordno ¦višino je razstavil ^predsednik štajjerske kmetijske zbofrnice g. F. Kandler, ki se že mnogo let bavi s pridelovanjem zelene koruze zgoJj za okdsanje n za poJdadanje živini po zimL Omenjeni Mat pocroca dalje: Dosedanji uspehi tega v AmeriM že vec desetletlj znanega in v velikem obsegu preizkušenega pridelovanja in predelave koruze za oldiaiiie (ansilaže) so tudi na Štajerskean izelo zadovoljtivi. V svrho okisanjja in pohranitve za zimo se koruza požanje v na pol zrelem stanju, ko je zrnie še mlefino. V tej dobi zrelosti vsebuje rastlina največ rediluaih snovi, predvsem siadlkorja. Koruzna stebla s storži in z listjem se na drobno sesekajo in se spravijo v posebne jame ali stolpe (silo) ter se nadalje postopa, kakor je bilo že veckrat popisano v »Kmetovalcu«. Pripravljanje kornzne ansilaže (okisane koruze) je naijlažji, najzanesljivejši in najizdatnejši način oddsanja, oziroma konzerviranja zelenih krmil za zimsko dobo. Dobro pripravljena koruzna ansilaža ostane nepokvarjena tudi vec let in je da:bomo knnilo, M ofarani pri kravah tudi v zimski dobi jmlečaost na enaki višini, kakor po leti in ki je vrhutega priJdadno tudi aa pitanje. To so letos dokazali neoporečenii, zaanstveni poiakusd avstrijske preizikusiie postaje v Admontu. Za napravo ansllaže ®e vporabljajo domaoe ald tuje vrste koruze; zadnije, M rastejo bujnejse in napravijo mocnepa stebla in storže (konjski zob) so priporoSljivejše, ker je množina njihovega zelenega pridelka višja. Povprečni pridelek zelene koruze za okisanje zaaša na posestvn g. Eandlerja 500 do 600 meterskih štotov na 1 ha. Krmilna, oziroma redilna vrednost dobre koruzne ansilaže je enafca polovicni vrednosti dobrega sena. Pridelek redihiih enot na 1 ha zelene turščice je torej ogromen. Okisanje zelene koruze ima to veliko prednost, ker se lafajko izvrši tudi v manj popolnlh st<rfpih (tudi v Jesenih) in |amah. Nevarnosti radi pokvarjenja skoro ni nobene. Sedanji narodno-gospodarski položaj kaže, da je iskati slovenskenra kmetu — ne oziraje se na gozdarstvo — najzanesljivejši in najizdatnejši vir dohodkov v živinoreji, predvsem v mlekarstvu in v sadjarstvu. Upi, ki smo jih stavili s tako gorečnostjo na hmelj, so meaida splavali za vedno po vodi. Živinoreja, oziroma mlekarstvo pa se bo tudi pri na8 znatno dvignilo in bo posfalo dobiokanosnejše, ako se nam posreči tud v naših malokmeckih razmerah, kakor je uspelo že na mnogih veleposestvih pripravljati stalno dobro, socno in tečno krmo za zimo. To nam bo mogoce predvsem z ¦uspeanim konzerviranjem zelene knme. P. Wernig. jSmeljarjein! Mednarodna kanferenca srednjeevropskiih hmeljarjev, ki se je vršila dne 8. t. m. v Žatcu (Ceškoslovadkm), je prišla do prepričanja, da 90 letoantje manj u- godne oene za hmelj povzročali deloma tudi hmeljarji sami in sicer: 1. z nadležnim in nepotrebnim ponujanjem pridelanega blaga ia 2. z brezmernim širjenjem hmeljskiii nasadov. Konferenca je nadalje narooila vsem hmeljarskiiii  organizacijam, da delujejo na to, da se odpravita gori navedena n^lostatka in da si hmeljarji prizadevajo, pridelovati le hmelj najboljše kakovosti. Upostevajte torej vestno in dosledno dane vam nasvete! Živinska razstava. Dne 22. t. m. ob pol 9. uri dopoldne se vrši v Šmarjeti pri Rimskiih toplicah na sejmišču razstava plemenske živine murodolske pasme članov kmetijskih podnižnic laškega sreza. Razdeljenili bo okrog 70 denarnlh nagrad. Glavni namen razstave je pospeševanje izključno murodolske govfedi v tukajšnjem okraju. Zelje in krompir se dobro prodaja! Ker je v južnih krajih bila zelo buda suša, ni ne zelja in ne krompirja. Zato je zdaj v Sloveniji izredno povpraševanje po t©m blagu. Zelje se plačnje 1 kg po 1 Dim in krompir 1 kg po 1.50 Din. MaribojTski trg dne 10. septembra 1927. Kljub deževnemu vremenu je bil trg dobro založen in kupoija je bila že v prviih predpoldanskih urah zelo živahna. Slaninarji so pripeljali na 31 vozeh svinjiiie, kmetje pa na 50 vozeh zeIja, krompirja, čebule dn druge zelenjave, na 12 vozeh pa raznega sadja na trg. Cene mesu so se ustanovile in sicer so slaninarji prodajali svinjino po 15 do 30 Din, slanino pa po 22 do 25 Din. Domaci mesarji govedino po 10 do 18 Din, teletino po 15 do 22.50, ovoje meso po 8 do 10 Din kg. Cene drugim mesnim izdelkom so ostale neizpremenjeoe. — Perutoine in drugih domačih živali je bilo okoli 600 komadov. Cene so bile: piščancem 12.50 do 25, kokošem 30 do 50, racam, gosem in puranom mladim 30 do 50, starim 60 do 100, domadim zajcem 10 do 35, angora-zajcem 75 D komad. — Erompir, zelenjava, dmga živila, sadje, cvetlice so bile oene: krompirju 1 do 1.25, čebuli 2 do 2.50, oesnu 8 do 12, paradižnikom 2 do 4, hrenu 9 do 10, kislemu zelju 4.50 Din kg; glavnati solati 0.25 do 0.75, ohrovtu 0.25 do .50, karKjolu 1 do 3, kumarcam 0.25 do 2, bučam 0.25 do 2J5O, rdeči pesi 0.25 do 1, kolerabi 0.50 do 0.75, komad peteršilja 0.25, zelena 0.25 do 1 šopek, kupček graha v stročju 1, luščeoiega 4 do 5, fižola v stročju 1, kitelčkarja 1, zelene paprike 10 Din kg; jabolka in hruške so se prodajale po 4 do 10, češplje so se prodajale topot, ko ni bilo bosanskih a trgu, po 6 do 7 Din kg, oziroma po 8 komadov za t Din, breskve po 14 do 18, grozdje po 8 do 10, datelji p* 25 do 30, mandelji po 60 do 75, orehi luščeni po 40 do 50, mak po 18 Din kg, limome po 0.50 do 1 Din komad; ovetlice 1 do 6 Din, z lonci vred 15 do 50 Din komad. — Lresena in lončena roba 1 do 100 Din, lesene grablje 6 do 8 D, toporisča 8, držala za kose 20 Din, brezove metle 2.25 do 5 Din komad. — Seno dn slama: V sredo, dne 7. t. in., so kmetije pripeljali 24 vozov sena, 4 otave in 9 slame, v eoboto, dne 10. t. m., Idjub deževnemu vremenu 9 vozov sena im 4 slame na trg. Cene so bile senu 50 do 87.50 Din, otavi 50 do 60 Din, slami pa 30 do 50 Din za 100 kg.