»Zvonovi zvonite, iz spanja budite«
SkJadateljica je o sebi napisala »Rojena sem bila 20. avgusta 1893 v Trstu. V družini nas je bilo 12 otrok, jaz sem bila predzadnja. Krstili so me za Frideriko. Ko sem postala komponistinja, me je pisa-telj Finžgar pregovoril, naj bom Breda... leta 1940. sem bila premeščena v Ljubljano na osnovo šolo Vič in tam službovala do upokojitve 1948. leta. V mesecu septembru 1946. sem v Veliki Dvorani slovenske Filharmonije nastopila z ženskim zborom z Viča v Ljubljani. Dosegla sem med tekmovalnimi prvo mesto.«
Skladateljica pa je položila tudi izpit iz solopetja v Bologni, s prodornim uspehom nastopila v dvorani Tartini v Trstu in v radiju. Začelo se je, ko je bila stara enajst let: nenadoma je v njenem srcu zazvenelo in zapelo. Sladka melodija je bila polna hrepenenja; in take so večji del vse njene skladbe, tako, da je kritik o njih napisal: »široke polne harmonije, nasiče-ne z glasovno barvo, ki se nenehno preliva iz akorda v akord, dviga in razvija polna hrepenenja, naenkrat pa preide v nežno podrobno opisovanje s svetlo ali temno lučjo ilustrira vsako misel v pesmi... in take so njene pesmi o krasu, o deiavcih, o dekletih, tudi nabožne pesmi so take, bodisi obhajilne ali svetniške ali pesmarice za odrasle in otroke, take so pesmi o talcih ali nežne otroške ljudske pesmi, ki jih je harmonizirala.
Pevci in zborovodje mladinskih, moških in mešanih posebej še cerkvenih zborov naj prelistajo njene ma-pe v giasbenem oddelku narodne in univeratetne knjižnice. Našli bodo skoraj vseh 654 zapisov, neka-terih še neizvajanih, pa čudovito pesem Petra Levca z oceno Lucijana Marije Škerjanca, ki pravi: »Te-meljne poteze komponiranja Breda Ščekove so pre-prostost, nežnost, odkritosrčnost in dostopna melo-dična mvencija. Gotovo se bodo priljubile med naši-mi zbori« Navsezadnje Slovenci nimamo preveč skla-dateljic, dajmo, vsaj eno prebudimo iz spanja za vezilo ob 100. letnici. Umetnost to zmore.
JASNA ŠKRINJAR