Zapiski, ocene in poročila
o SLOVENŠČINI V JAVNI RABI
Nobenega dvoma ne more biti, da je pismo lO takratnega glavnega odbora SZDL Slovenije o slovenščini pred dobrimi desetimi leti pomenilo važno prelomnico v družbenem obravnavanju in odnosu do jezika kot kulturne in narodnostne vrednote. Ne glede na to, da takrat tudi odnosi enakopravnih jugoslovanskih narodov v skupni zvezni državi in njihova vloga ter odgovornost za delovanje federacije niso bili še tako jasno opredeljeni, kot so danes —¦ kar je po svoje moralo vsaj posredno vplivali tudi na odnos do rabe slovenščine na naših tleh in v življenju federacije — smo se s takratnim pismom želeli obrniti predvsem k sebi samim, pozivajoč članstvo Socialistične zveze in delovne ljudi ter občane, da poskrbijo za dosledno in pravilno rabo materinega jezika. Pozitivni premiki, ki so bili kasneje napravljeni na tem področju — tako glede rabe jezika v poslovnem življenju, na televiziji, pri organiziranju medrepubliških prireditev in obveščanju javnosti kot tudi z dosledno enakopravno rabo jezikov vseh naših narodov v zveznih organih — gotovo niso zgolj sad pisma in pričakovanj, ki so bila takrat vsajena v njegovo oblikovanje in objavo. Prav tako zanesljivo pa moremo trditi, da je objava pisma v vsem tem obdobju pomenila trdno oporno točko vsem, ki so želeli in si prizadevali, da naša družba kot celota na tem področju še bolj celovito in korenito ter hitreje krene naprej, zavedajoč se, da se stopnja kulture in zrelosti vsake družbe med drugim razločno kažeta tudi v njenem odnosu do narodnega jezika.
Z zaokrožitvijo organizacije naše narodne in državne skupnosti v novi ustavi, še posebej pa z novim položajem človeka ¦— delavca, ustvarjalca, samoupravljalca v zgradbi celotne družbe, z dejavnim prite-govanjem desettisočev novih ljudi v oblikovanje političnih stališč v delegacijah in skupščinah, postajajo naše skupne naloge v skrbi za razvoj jezika še pomembnejše in odgovornejše. Podružbljanje politike na vseh področjih družbenega življenja ni več vizija in cilj, temveč pomeni stvarnost, ki ji moramo prilagoditi tudi naše dnevno politično izrazje, hkrati pa bi moral tudi jezik sam v večji meri izražati in odsevati ta koreniti prelom, ki smo mu
priča. V jasni, preprosti, kleni besedi in skladju bo treba jasneje in ustrezneje o-predeliti pojme in urejati odnose, ki so bili do včeraj pridržani peščici poklicnih politikov, aktivistov in strokovnjakov.
Zaradi takih spoznanj je bila na skupnem sestanku na Republiški konferenci SZDL Slovenije, za katerega je dalo pobudo Slavistično društvo Slovenije, porojena in podprta ideja o širšem posvetovanju, na katerem bi se dogovorili o delitvi dela in usklajevanju naporov vseh pristojnih organizacij in ustanov v naši družbi, ki imajo nalogo ohranjati, razvijati, plemenititi jezik in privzgajati ter razvijati pravilen odnos do jezika v javnem življenju. Slovenski slavisti, ki ste že doslej stali dosledno in nemalokrat tudi brez potrebne širše podpore družbe v prvih okopih te bitke, ste med prvimi poklicani, da nakažete smer tem prizadevanjem v prihodnje, pri čemer se vsi zavedamo, da bo uspeh odvisen od širine in usklajenosti širšega zaledja in zveze mnogih dejavnikov, ne nazadnje tudi Socialistične zveze kot najširše, vseljudske organizacije in fronte organiziranih socialističnih sil. Pripravljen je tudi že prvi zasnutek vsebinske usmeritve tega posveta, ki ga bo treba v današnji razpravi in v dogovorih vseh prizadetih organizacij in ustanov dopolniti. 2e v pripravah na ta posvet pa bo treba načeti in razrešiti mnogo načelnih in praktičnih vprašanj, od katerih je odvisen položaj slovenščine v javnem življenju in njena pravilna raba. To pomeni — ne čakati, temveč uresničevati misel in zahtevo iz pisma o slovenščini, da sta slovenska kultura in z njo jezik vrednota, ki mora postati del vsakdanjega življenja vseh nas in vsakega posameznika. Šele ob takih delovnih in vseskozi povezanih prizadevanjih se bo posvet mogel osredotočiti na bistvena premalo jasna vprašanja in dileme, ki jih je mogoče rešiti in preseči samo v skupnem dogovoru in v strpni, poglobljeni, vsestranski obravnavi vseh poklicanih in odgovornih.
Dovolite mi, da hkrati z željo za plodno skupno delo pri tej in drugih skupnih nalogah izrazim iskreno voščilo RK SZDL Slovenije ob pomembnem delovnem jubileju vašega društva, ob obletnici, ob ka-
82
teri se sicer človek že zrelo in odgovorno, hkrati pa še s polnim zagonom in življenjsko silo loti vsake pomembne naloge, ki se postavlja pred njega. In takih nalog ne bo malo.
Savin J o g a n RK SZDL SRS
83