OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 18. MARCA 1955 . 1 DBOR LJUBLJANA POROČILO SVETA ZA ZDRAVSTVO MLO ZA LETO 1954 GRADIVO ZA SEJO MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA SPLOSNI DEL Kot organ Mestnega ljudskega odbora Ljubljane, ki skrbi Za izvajanje zdravstvene politike MLO na važnem in perečem Področju ljudskega zdravstva, je b‘l Svet za zdravstvo MLO v letu 1954 usmerjevalec dejavno-SU zdravstvenih ustanov mesta 8 Pristojnosti MLO Ljubljana, E*ede na bistvene spremembe, ** so v letu 1954 oblikovale družbeno^politični značaj mesta in družbe nasploh, pa oni fo-r'Kn, ki je skrbel, da te spremembe prenaša v življenje, ozi-ronia pripravlja pot za njihovo Pravilno oživljanje. V prvi polovici leta Svet za zdravstvo še ni bil samostojni or8nn MLO za področje zdrav-stva; nadaljujoč organizacijsko obliko in pristojnosti Iz prejš-njih let sta bili namreč področji zdravstva in socialne politike v tem prvem delu leta še združe-ni' Njihov delokrog je zalo za-stopal in vodil en skupni organ ~~ Svet za ljudsko zdravstvo In Socialno politiko MLO, izvrševa-'a Pa ga je ena organizacijska enota MLO — tajništvo za ljud-sko zdravstvo in socialno politiko. Vzporedno temu je bilo zaradi1 Proučevanja posameznih za-cy s širokega skupnega pod-zdravstva in socialne po-toike Svetu v pomoč primerno , evUo odborov in komisij, od aterih je (glede na tu obrav-ayani delokrog zdravstva) omesti odbor za zdravstvo. Ta je °t specialno zdravstveni organ Povezoval posamezne panoge ^‘ •avstva In skušal zajeti ta-*at 2e ol.-čuteno bistvo novih Perl m načel v družbi in v v ^avstvu, bil pa je kljub dobri 0 Ji onemogočen zaradi ogrom-sk^3 teriotoftjalnega in vsebin-obsega, ki bi naj ga zmo-‘n ki v stanju takrat še ad-'nistrativnega in direktivnega 9$egainja in vodenja zdravstva ' njegovih ustanov ni moglo 1 Uspešno zajeto In reševano, PODROČJE ZDRAVSTVA MESTA stvtm-a Pfdvočjc mestnih zdrav-likv"lh Us,anov in zavodov: Po-tr. ,ln,lce’ Zobne poliklinike, Cen-nega an n tuberkuloznega dl-ot »r*a, Šolske poliklinike z nskiimii okrevališči, Dispan- OBJAVA n,,^0r Proizvajalcev MLO na m,estB Ljubljane je s ul SrtVOj.‘ XXIX. seji dne Prošeni^ Zadnjl r°k 73 vlE »kih "LZa P°viSanje ob, re,. lggg^ M leto 1954 “ 2: ek?h ‘ oiTi 78 povižanie ofot vToie®‘ač ” ltito 1954- ki Zbor Po navedenem da Va„, Proizvajalcev MLO -a»a ne bo več re6eyaU zerja za žene, Materinskega doma, Centralnega otroškega dispanzerja, Dečjega doma, Zdravstvenih menz, Reševalne postaje, Sanitarno-epidemiološke postaje in Mestne dezinfekcije in dezinsekcije ter mestnih lekarn. Ze to skopo naštevanje nazivov mestnih zdravstvenih ustanov kaže na obšir-nost dela mestnega zdravstva, pobližji ogled nanje, na njih področje, organizacijo in naloge pa tej raznolikosti poslov dodaja ono odgovornost, ki je bila bistvena za delo takrat še skupnega Sveta za zdravstvo in socialno politiko MLO in njegovega odbora za zdravstvo, področje i-n območje Poliklinike z njenimi sektorskimi ln obratnimi ambulantami, njih finančno osamosvojitvijo, z znanim problemom neprimernih ln pretesnih prostorov njenih ambulant ter z novo največjo zdravstveno gradnjo v Ljubljani — novo Polikliniko; dalje problem ojačane preventivne zdravstvene dejavnosti, je poleg mnogih drugih splošnih in za posamezne ustanove specifičnih nalog bil in je težišče dela kateregakoli organa, ki v merilu MLO Ljubljana usmerja in vodi zdravstvo. To v kratkem prikazano delo mestnega zdravstva je v povezavi s prav tako obširnimi nalogami socialne politike mesta pomenilo tako obsežno In važno področje, da ga ni uspešno zmogel en Svet. Mestni ljudski odbor je zato ukinil skupni Svet In julija 1954 ustanovil dva samostojna Sveta: Svet za zdravstvo in Svet za socialno varstvo s svojima tajništvoma. NOVI SVET ZA ZDRAVSTVO je nudil osnovo za uspešno delo in garancijo, da ob razumevanju novega stanja pravilno po sreduje zdravstvu spremembe, ki jih kratko označujeta dve dejstvi: ojačenje preventivne zdravstvene dejavnosti ln prehod na družbeno upravljanje v zdravstvu. Svet za zdravstvo je sestavljalo 9 članov, od lega 5 odbornikov MLO In 4 drugi državljani. Sekretar Sveta je kot načelnik Tajništva za zdravstvo v snislu veljavnih predpisov vzdrževal vez med Svetom kot usmerjevalcem zdravstvene politike ln tajništvom kot upravnim organom. Zaradi popolnosti je omeniti še tri odbore Sveta za zdravstvo, ki v organizacijskem oziru pomenijo njegovo izpopolnitev: odbor za zaščito matere in otroka, odbor za obče zdravstveno varstvo In odbor za Izvajanje higienske politike. Ker je pri prvem odboru poudarek na socialni strani, je bila zato ta dejavnost obravnavana skupno v enem odboru za zaščito matere in otroka pri Svetu za socialno varstvo, Svet za zdravstvo pa sodeluje tam po svojih treh zastopnikih. Glede na to tu odpade obdelava njegovega dela, ki Do vsebovana v poročilu Sveta za socialno varstvo. — Zaradi zadnji čas - aktualnega prehoda zdravstva mesta na bodoče komune oziroma zdravstvene domove je bila Imenovana komisija za pripravo ln izvedbo tega prehoda. Odbora za zdravstveno varstvo in za izvajanje higienske politike po imenovanju v okto-oru še nista mogla zaživeti, sajti spredaj nakazane spremem-oe so preveč okupirale Svet za zdravstvo. - DRUŽBENO UPRAVLJANJE V letu 1954 je btio v celoti postavljeno družbeno upravljanje tudi v zdravstvenih ustanovah. Začeto že v letu 1953, je v preteklem letu zajelo še one zdravstvene zavode in ustanove, ,ci so biti do tedaj upravljani ,'entralisti-ano. Tako je zdravstvo inesta kljub specifično drugačnim pogojem kot so v gospodarstvu, uspešno prebilo prvo etapo — prehod na družbeno upravljanje — in to ne samo v finančno samostojnih zdravstvenih zavodih, ampak tudi v prora- 1 unskih zdravstvenih ustanovah, I Katerih povezava s »centralo« — vlLO — je razumljivo tesnejša. Svet za zdravstvo MLO je uvidel nastale spremembe ln v nadaljnji fazi uspel odvrniti pomisleke, ki so se stavljali na pot novi obliki zdravstvenega upravljanja: zaskrbljenost dela itrokovnih kadrov, ki gleda na decentralizacijo zdravstva, na samostojno finansiranje zdravstvenih ustanov in na organe družbenega upravljanja v zdravstvu kot na dejstva, ki bodo nujno povzročila padec kvalitete zdravstvene službe in povečala režijske stroške ter podražila storitve; ugovori o nestrokovno sestavljenih upravnih odborih, ki ne bodo mogli razpravljati o strokovnih vprašanjih in so povzročili komercializacijo zdravstvene službe na račun njene kvailitete — so sc morali umakniti doseženim uspehom prvega leta družbenega upravljanja v zdravstvu. Ti so pokazati, da je samoupravni proces razvoja v zdravstvu premagal prvo fazo začetnih težav in utrdil osnove, ki dajejo pogoje za kvalitetno utrditev in nadaljnje razširjenje oblik demokratičnega upravljanja v zdravstvu. Brez pobližjega obravnavanja dejstev, ob katerih ne morejo vzdržati zgoraj navedeni ugovori (dvig kvalitete v zdravstvu je tudi v novih njegovih organizacijskih oblikah osnovni cilj, družbena kontrola pa garancija za pravilno uporabo v zdravstvo vloženih sredstev) in ki jih je kot pozitivne že priznal plenum SZDL za mesto Ljubljana v fe-oruarju letos — je na tem mestu omeniti uspehe družbenega upravljanja zdravstvenih ustanov, ki so predvsem v družbeni kontroli, povečani odgovornosti kolektivov, v kolektivnem reševanju problematike, v štednji materiala, v izboljšanju organizacije dela, v vzbuditvl interesa kuristnikov zdravstvenih storitev, v boljšem reševanju ekonomske finančne problematike, v hitrejšem reševanju iste in sploh v boljšem gospodarjenju. Družbeno upravljanje se je Izkazalo v večji ekonomski zainteresiranosti ustanove nasproti prejšnjemu proračunskemu poslovanju In zlasti v večji zainteresiranosti delovnega kolektiva do pravilnega Ln uspešnega izvrševanja nalog zdravstvene ustanove. Kljub tem pozitivnim ugotovitvam pa je opaziti razne slanosti, ki so pravzaprav razumljive glede na kratko dobo življenja upravnih odborov. Večina upravnih odborov je reševala le najožjo finančno in personalno problematiko, misleč, da upravni odbori niso pristojni za reševanje neke širše zdravstvene problematike. Ta miselnost je posledica »mladosti« upravnih idborov, pri nekaterih pa raz-Ilog šibka sestava, delno pa nezadostna zainteresiranost s strani uprave posamezne zdravstvene ustanove. Bistvo družbenega upravljanja pa je v širokem zainteresiranju javnosti za problematiko zdravstvene službe v namenu, reševati njeno aktualno problematiko, prav to pa je naloga upravnih odborov v zdravstvu, ki morajo probleme zdravstvene ustanove prenesti iz ozkega kroga zdravstvenih delavcev posamezne ustanove v javnost. Problemi zdravstvene ustanove morajo postati problemi družbe, zdravstveni delavci pa družbeni delavci. Na splošno Je kljub komaj enoletnemu obstoju upravnih odborov rezultat njihovega dela uspešen, čeprav kratek čas še ne nudi osnov za konkretno ocenjevanje. Izkušnje so še minimalne. Uspeh pa je že v tem, da so se upravni odbori brez konkretnih navodil ln vzorcev znašli in si prizadevajo aktivno sodelovati pri upravljanju zdravstvenih ustanov. Pojavljajo pa se že gotovi problemi — nekateri specifični za zdravstvo, drugi pa bistveni tudi za ostale dejavnosti — ki kažejo gotove pomanjkljivosti in narekujejo ukrepe, ki naj poglobijo in olajšajo delo pri družbenem upravljanju zdravstvenih ustanov. Kot prvi problem se je v lanskem letu pojavilo dejstvo, da zunanji član-Laik v začetku sodelovanja v UO prav težko do- jame specifične naloge dejavno--sti zdravstvene ustanove, pri natere upravi mora sodelovati. Treba je ponovnih sestankov, sej in študija nalog in uspehov ustanove, da se z delom upo-znajo vsi člani UO. To pa seveda zavisi tudi od intenziteta in kvalitete sodelovanja usluž-bencev ustanove ln članov UO. Zato je razumljivo potreben določen čas, da pride do pravega razumevanja in do možnosti Jspešnega upravljanja ustanove. Zdi se, da je enoletna mandatna doba prav zaradi tega prekrat. ka, je pa tudi mentailno-higien-sko razumljivo, da člani UO zd laiki, ki se niso mogli vživeti v svoje pravice in dolžnosti v pogledu ustanove, ki jo upravljajo, takoj po preteku mandatne dobe odstopajo — nekateri pa se celo prej — namesto da bi koristne Izkušnje nadaljevati v korist ustanove in družbenega opravljanja zdravstva sploh. Mnenja smo, da je za poglobitev in uspešnost družbenega upravljanja potrebno precizirati pravice članov UO in njihovih predsednikov ln jih tak0 ločiti od pravic in dolžnosti, uprave ustanove. Zadevne nejasnosti, ki so dosedaj obstajale, so povzročale neko diskrepanco v škodo družbenega upravljanja, bi pa odpadle, če bi ustanove in njihovi UO imeli osnovo svojega dela in pristojnosti označene v ustreznih poslovnikih, oz. pravilih. Temu primerno so bili uspehi Jružbenega upravljanja v raznih zdravstvenih ustanovah različni. Dokazano je, da so zunanji elau ni upravnih odborov, ki gledajo na zdravstvene zadeve s širšega vidika prebivalstva, kot pa cesto upravnik in njegovi uslužbenci, v mnogih ustanovah dali novih poletov, koristnih za ustanove ln predvsem za skupnost. Objektivnih meril za presojo teh uspehov sicer še nimamo, potrebno pa bi bilo, da zunanji člani UO sami povedo svoje občutke ln zadovoljstvo, ki se porodi vsakemu delavcu, ko presoja svoj delovni uspeh. Ponekod se je delo UO v resnici omejevalo na reševanje tekočih in administrativnih naiog ustanove — predvsem v cilju razdelitve odgovornosti — to pa v posledici kratkotrajne dobe obstoja le-tam, kjer ni bilo širokega koncepta, Intenzivnega sodelovanja ter točne zavesti o pravicah in dolžnostih. Tajništvo za zdravstvo ln Svet za zdravstvo sta poudarjala vrednost regulatornega vpliva upravnih odborov na obseg poslov in kvaliteto dela v zdravstvenih ustaonvah. Zaradi nastale ostrine med mestnimi lekarnami In Zavodom za socialno zavarovanje je zaradi popolnosti v tej zvezi omeniti, da spada družbeno upravljanje lekarn v skupino najmlajših, vsled česar razumljivo še ni steklo tako, da bi »vto- ritativno vodilo politiko cen in urejalo odnose, predvsem z ozirom na tendenco glavnega plačnika, Zavoda za socialno zavarovanje. Treba bo še mnogo truda, da se bo nekvarno interesom obeli služb, t. j. lekarniške i,n socialnega zavarovanja našel modus vivendi, ki bo zadovoljil obe službi, pri tem pa upošteval interes skupnosti. Družbeno upravljanje zdravstva pa s stadijem prvih počet-kov upravnih odborov seveda še ni doseženo. Težko je vodit družbeno upravljanje zdravstvene dejavnosti na tako velikem območju. Svet je zato predlagal dekoncentracijo družbenega upravljanja in še pred razdelitvijo mesta na 8 komun izvedel delitev mesta na zdravstvenem področju, upoštevajoč pri tem organske in teritorialne zahteve mesta in zdravstva. Razmejitev je bila izvedena do take popolnosti, da se skoraj v celoti pokriva s sedaj predlagano politično-teritorialno razmejitvijo bodočih komun. Zdravstvena območja so izbrana tako, da jim je vsak čas mogoče priključiti tudi območja okolice Ljublj-ane, ki gravitirajo na mesto in kolikor zdravstvo tam še ni organizirano v zadostni meri. To pa je že zadostna osnova za ustanovitev zdravstvenih domov in organizacije zdravsvene komune z 1U.000 do 20.000 prebivalci, ki bo, tako neposredno približana ljudstvu, imela vse možnosti dokončne m popolne Izvedbe družbenega upravljanja v zdravstvu. PREVENTIVA Pravilnost te smeri je v moderni medicini že tako trdna, da prejšnja miselnost o primarni važnosti kurative ne more več vzdržati in se je celo umaknila. Se več! Zmeraj bolj glasno se pojavlja mnenje, da mora biti v socialistični zdravstveni službi tuja in v celoti nesprejemljiva celo vsaka delitev zdravstvene službe na preventivo in kurativo. Osnovno načelo je, storiti vse, kar Je mogoče, da do obolenja sploh ne pride. Prvenstvena dolžnost vseh zdravstvenih delavcev je, preprečiti obolenja; če pa le pride do njih, jih ozdraviti. Načelo pomeni v svojem končnem bistvu, da morajo tudi kurativne zdravstvene ustanove delati v smeri preprečevanja bolezni. • V mestu Ljubljani je razvdj zdravstva v letu 1954 že odločno krenil v nakazani smeri. Pravilneje povedano — predvsem zdravstvene ustanove MLO so v letu 1954 odločno preusmerile svojo dejavnost v smer preprečevanja bolezni. To prizadevanje je v letu 1954 ustvarilo nove in važne /nravstvene ustanove kot so: Dispanzer za žene. Centralni otroški dispanzer in Center za patronažno službo, ki z mrežo svojih ambulant in posvetovalnic ter s službo medicinskih patronažnih sester pomagajo ustvarjati ldeaini cilj socialističnega zdravstva, s svojo teritorialno organizacijo pa dokazujejo pravilnost začrtane nove smeri v zdravstvu, ki ga neposredno približuje ljudstvu. Tem skoraj Izključno preventivnim zdravstvenim ustanovam mesta, v celoti .finansiranim s strani MLO ln torej brezplačno dostopnim prebivalstvu, se pridružuje vrsta mestnih zdravstvenih ustanov in zavodov z daljšo tradicijo, prav tako dostopnih .nocn, ki doslej ni bila občute-ijudstvu: Šolska poliklinika z | na. Pogosta in na vseh terenih dobro izpeljano zdravsveno služ- j pri rejena zdravstvena preda va- oo šolske mladine in s svojo ze tradicionalno ureditvijo zdravstvenih kolonij Ln okrevališč, UAD s svojimi protituberkuloz-nimi dispanzerji in proti TtiC akcijami, sanitarna inšpekcija s svojim važnim preventivnim delovanjem ter druge znane zdravstvene ustanove, ki vse pod pristojnostjo in vodstvom oveta za zdravstvo MLO ustvarjajo tu nakazane zaključke moderne medicine. Prizadevanje o poglobljenem preventivnem delovanju mestnih zdravstvenih ustanov pa je v letu 1954 preko obveznosti obremenilo Mestni ljudski odbor n njegov proračun. Mesine zdravstvene ustanove kakor Cen--radm otroški dispanzer, Dispanzer za žene m Šolska pol.klinika so namreč v celoti na mestnem proračunu, čeprav poleg svojega delovanja v smeri preprečevanja bolezni (posvetovalnice za žene, posvetovalnice za otroke, dispanzerji! opravljajo tudi kurativno delo: ambulante Centralnega otroškega dispanzerja so v letu 1954 prevzele pod svojo pr.stojnosl vso ambulantno dejavnost mesta na področju otroškega zdravstva, prav tako Dispanzer za žene, no zaželeno pove- I danskim rednim delovnim ča-zavo med zdravstvom in tere- | som (čeprav bi bil obisk po- poldne prav tako možen in uspešen), kar pa bo z novim zakonom o zdravstvenem zavarovanju verjetno omiljeno. •Sektorske ambulante so v letu 1954 opravile 339.151 storitev v 47.154 ordinacijskih urah, kai v primerjavi z letom 1953 (storitev 331.120, ordinacijskih ut pa 49.233) pomeni porast pri zdravstvenih storitvah, padec pa pri ordinacijskih urah. Razlog za to je predvsem v upokojitvi enega in v odpovedi dveh ginekologov ter v odhodu treh sektorskih zdravnikov splošne prakse na izpopolnjevanje v Zagreb. Kot delo v letu 1954 je omeniti še zanimovo evidenco o •pregledu dohodkov in izdatkov« za vsako sektorsko ambulanto posebej. Praksa je namreč pokazala, da je ugotavljanje »aktivnosti« ali »pasivnosti« poedine ambulante na podlagi edo-brene cene (ki je stvarno povprečna cena ene storitve, vzete v 16 sektorskih ambulantah skupaj) precej problematično, v nekaterih primerih pa sploh nemogoče (različni režijski stroški zaradi različno plačanega personala, različni stroški za nadomeščanje, v tej zvezi pa različni socialni prispevki; starosti predvsem ženskega kadra, ki več boluje; glede na sedež sektorske ambulante zelo različna poraba dragega ob-vezilnega materiala, ki ga periferne ambulante porabijo 5-krat več kot »mestne« — so razlogi, da je do sedaj izkazan dohodek in izdatek ene sektorske ambulante jemati s pridržkom). Uprava Poliklinike zato že pripravlja in bo izvedla ugotavljanje aktivnosti in pasivnosti posameznih sektorskih ambulant tako, da bo za vsako sektorsko ambulanto posebej izračunala njeno povprečno ceno in šele na tej osnovi mesečno ugotavljala njeno aktivnost ali pasivnost. Na ta način bo za vsako sektorsko ambulanto pripravljeno vse za primer njene finančne osamosvojitve. OBRATNE AMBULANTE so od števila 8 ob koncu leta 1953 narasle na 10 v letu 1954. K obratni ambulanti Tobačne tovarne (ustanovljena leta 1945), Klinične bolnice (1947), Litostroj (1948), Kartonažna tovarna (1949), Vojna pošta (1950). Narodno gledališče (1951), Ljudska milica (1951 do 1. VI. 1953), Pletenine (1952), Železniška in- RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe 0 ustanavljanju podjetij in obratov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana, mesto poslovodje samostojne trgovine »Mocca«, Ljubljana, Puharjevi ulica 3 Pogoji: Potrebna strokovna izobrazba v smislu čl. 7-b 1. odstavka tč. 1 in 2 Uredbe o spremembah lu dopolnitvah Uredbe o plačali delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ štev. 18-54). Večletna praksa v stroki. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske In si rokovne Izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je dostaviti Tajništvu za gospodarstvo MLO, Ljubljana, Kresija soba Slev. 25. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 20. m,iret 1955. dustrijska šola (1953) — se je 3. VI. 1954 pridružila še obratna ambulanta v podjetju Teleko-minikacije, 1. VII. 1954 pa obratna ambulanta za ' PTT, maju ustanovljena obratna ambulanta Aerodrom pa je bila 1. IX. 1954 ukinjena. Obratne ambulante so v cilju razbremenitve sektorskih ambulant predvsem zaradi socializacije zdravstvene službe potr-' diie pravilnost te nove zdravstvene smeri. Vzgledno in z vsemi modernimi napravami urejena ambulanta v Litostroju s svojim stalnim zdravnikom, rentgenom in laboratorijem je skupaj z ostalimi obratnimi ambulantami" dokaz neposrednega približanja zdravstva delovnim kolektivom. Obratne ambulante so v letu 1954 opravile 66.686 storitev v 7.895 ordinacijskih urah, kar v primerjavi z letom 1953 (47.799 storitev, 6.390 ordinacijskih ur) kaže znaten porast in je dokaz nujne potrebe po te vrste zdravstveni organizaciji. Kot za sektorske ambulante je tudi za obratne ambulante pripravljeno vse za eventuešno njihovo finančno osamosvojitev. SPECIALISTIČNI ODDELKI ki so v okviru Poliklinike obsegali vse vrste specialistične zdravstvene dejavnosti, so bili v letu 1954 delno reducirani, vendar ne v škodo zdravstvene dejavnosti, ampak le organiza-cijsko; nekatere specialistične dejavnosti so bile namreč prenesene na druge pristojnejše zdravstvene zavode: zdravstvena dejavnost v kardiografskem oddelku na kardiografski am-bulatorij (februarja), ordinacija mentalne higiene v celoti na ambulatorij za mentalno higieno v PoJju (marca), aprila vsi pediatrični oddelki v sestav Centralnega otroškega dispanzerja, medtem ko je pediatrična posetna služba ostala še v sestavu Poliklinike; junija j6 bil laboratorij in rentgen pri-ključen obratni ambulanti Litostroj. Glede na to je končne šte-vilke o zdravstvenih storitvah specialističnih oddelkov Poliklinike v letu -1954 razumeti relativno, ker so (toda le ordina-cijske ure) nižje kot one iz letJ 1953; ordinacijskih ur 53 917, storitev pa 714.773 (leta 1953 — 57.020, 662.342). Poleg omenjenih organizacijskih sprememb imajo svoj vpliv na nižanj8 ordinacijskih ur 3 specialist'-ginekologi, ki so bodisi odpovedali, eden pa je bil upokojen, in trije honorarni zdravnik specialisti, ki jim je bila zaposlitev prikinjena. Kljub temu Pa so se znatno zvišale ordinacll' ske ure na otorinolaringološkem, okulističnem in dermatološkem oddelku Poliklinike. Zaradi popolnosti je še om8-nltl, da so se težave v zvezi 15. 12. 1954 ukinjeno posetn" pediatrično službo (za kar imel relativno upravičene ra<^ loge ZSZ) s posredovanjem Sv8 ta zdravstvo MLO v januar) 1955 odpravile in bo ta v3*" .specialna dejavnost Poliklht* • spet vpeljano (oziroma je ‘e DEŽURNA SLUŽBA poliklinike kot posebna vr*ta njene zdravstvene dejavne’ je poslovala nemoteno v m nem času, ob sobotah popu!1 »*' in celodnevno ob nedeljah obiski, razen ob-koncu leta P1 pediatrični posetni službi, k pa Je biilo razloženo zgoraj. Prikaz dnevnih ordiiiacijskih or v specialističnih in splošnih ordinacijah pokaže zaradi zgoraj obrazloženega delen pa- dec dnevnih ordinacijskih ur pri specialističnih ordinacijah, in sicer: specialistični odd. 1. I. 1954 31. XII. 1954 1. I. 1954 194.5 171 189 splošna praksa 31. XII._1954 195 Zdravstveni in nezdravstveni kader Poliklinike nudi sledečo zanimivo sliko: Sistemizirani Honorarni 1 1. I. 1 31. XII 1. I. 1954 31. XII. 1954 | 1954| 1954 m. ž. sk. m. i. sk. Specialisti 10 6 16 9 6 15 50 46 Specializanti 4 1 5 Splošna praksa 21 n 32 22 8 30 25 19 Skupaj višji medic, kader 31 17 48 35 15 50 75 65 Srednji kader 69 69 1 79 80 13 5 Kižji kader 3 82 85 5 72 77 13 5 Administrat. 14 11 25 16 16 32 ^elavci 1 42 43 3 44 47 — — 18 204 222 25 211 236 261" 10 Kritično pomanjkanje stalnega višjega zdravstvenega kadra SL' kaže predvsem pri kirurgih, rentgenologih, ginekologih, ortopedih, urologih, katerih Poliklinika sploh nima in je zato vezana izključno le na honorar-ne- Okulistov potrebuje najmanj 3, ima pa le enega sistemiziranega. Trenutno je naj-®°1J pereč problem pri gineko-tagih, ker dopoldne ni mogoče dobiti niti honorarnih. Iz tabe-le izhaja, da skuša Poliklinika v razpoložljivih možnostih iz-ve^bati specialiste in nastavlja Mesec J anuar ^ebrua-marec april maj Junij Julij avgust september oktober hovember zato specializante. Delno je padanje strokovnega kadra tudi posledica lanske zapore nameščanja zdravstvenega višjega, srednjega in nižjega medicinskega kadra. Dokončnega pregleda finančnega poslovanja v letu 1954 še ni mogoče predložiti, ker je zakoniti rok za zaključek finančnega poslovanja 28. febr. 1955. Podaja se zato pregled dohod-' kov in izdatkov osnovne dejavnosti po mesecih do vključno novembra 1954: Stroški Dohodki Dobiček Izguba 9,095.956 9,481.257 385.301 — 8,933.878 9,746.003 812.125 — 9,614.673 12,461.523 2,846.850 — 10,363.592 10,858.689 495.097 — 9,332.084 10,620.661 1,288.577 — 9,773.368 10,844.294 1,070.296 — 10.293.090 9,882.053 — 411.337 9,164.157 8,979.097 — 185.060 10,369.252 9,309.194 — 1,060.058 11,914.671 9,267.047 — 1,947.624 11,501.371 8,583.835 — 2,917.536 109,656.092 110,031.513 6,898.876 6,521.315 Meseci od januarja do junija so visoko aktivni zato, ker so cene Moritvam izračunane na osno-V‘ celotnih izdatkov in se do-°čeni izdatki, ki so dejansko 14 vključeni v ceno, pojavijo t,e v drugi polovici leta (na j’ dopusti, napredovanja itd.), Blede na to je druga polovica leta pasivna. Izredni pojav je bii nepričakovan porast storitev v mesecu marcu, ki je nepredvideno visoko dvignil dohodke in prav tako nepričakovan padec storitev v mesecu novembru, ki je povzročil znatno znižanje dohodkov. ZOBNA POLIKLINIKA Kot finančno samostojni za-°d je bila Zobna poliklinika 'etu 1954 ie drugo leto v eužbenem upravljanju. Orga-,‘zacii*o je opravila svoje ve-110 področje dela v 9 zobnih ambulantah: Nebotičniku, Gregorčičevi ulici, Ižanski cesti. e‘ic|, Černetovi ulici, Sentvi-u in Vevčah ter v dveh obrat- nih — Litostroju tn Tobačni tovarni, dostopni tudi za ostale bolnike. V preteklem letu je bila zaradi skrajno neprimernih prostorov ukinjena ambulanta za Bežigradom. Kljub še nepopolnim končnim finančnim številkam je finančni zaključek Zobne poliklinike naslednji: 1953 38,147.777 dohodki lzdalki (oseb, operat., funk. razni skladi) 26,670.864 V okviru nakazanih možnosti h hPotreh v vseh naštetih zob-j ambulantah je zobozdrav- včna služba mesta Ljubljane. RM>l>adena v organizacijskem tu ?VU ^°*3ne poliklinike, v le-1954 absolvirala 188.324 bol-kar je v primerjavi z , 1952 in 1953, ko Je bilo nc- cij nad 173.000 in 177.000 pano :v> znalen porast. poseb- skr-ii se uP°$teva znane In ul Jno lož-ke prostorne razmere 1(U \ne ambulante v Nebotlčni-nih n V n®katerih drugih zobne itnmbulan,ah. Poleg te skup-evilke je v glavnem omem- 1954 46,332.138 45,640.087 be vredna še številka 22.806 extrakcij z anestezijo in 7.709 extrakcij brez anestezije, 679 operacij, 77.293 plomb, 11.769 zdravljenj korenik, 12.309 čiščenj zobnega kamna ter 16.485 rentgenskih slikanj, poleg 2832 kovinskih prevlek, 3.103 protez ter 30.518 v proteze vdelanih zob — vse to pa ob sorazmerno najnižjih zobozdravstvenih cenah v Sloveniji. Zaradi bistvenosti in velike problematičnosti je tudi v letnem poročilu omeniti skrajno neprimerne prostore Zobnega ujnbiUatvrija v Nebotičniku in v nekaterih njegovih ambulantah. Ti že dolgo časa ne ustrezajo več potrebam zavarovancev in tam zaposlenih ljudi, še manj pa ekonomskim in zdravstvenim zahtevam. Potrebe po zobozdravstveni pomoči naraščajo iz dneva v dan, strokovna usposobljenost zobozdravstvenih delavcev nenehno raste, ne enega ne drugega dejstva pa ni mogoče razviti do potrebnih dejavnosti iz enostavnega razloja, ker prostoii, v katerih je glavna ambulanta, ne ustrezajo. Stanje je tako, da pogled na prenatrpanost in prilike v čakalnici vzbujajo ogorčenje. Poleg tega je bilo v ozko odmerjenih prostorih na račun pacientov in zdravstvene dejavnosti nujno reducirati prostore za prepotrebno računovodstvo, administracijo in upravo. V podobnih delovnih pogojih delajo zobozdravstveni delavci v nekaterih zobnih ambulantah. Podobno stanje je v Gregorčičevi in Černetovi ulici, medtem ko obe obratni ambulanti v Litostroju in Tobačni tovarni ter sektorske ambulante na Ježici in v Šentvidu ustrezajo, ambulanta v Vevčah pa kljub znatnim investicijam še ne zadovoljuje. Problem prostorov je v Zobni polikliniki akuten. Ker so bile že parkrat ponudene možnosti za njegovo rešitev, n. pr. ob izselitvi Javnega tožilstva iz III. in IV. nadstropja, ne pa da | bi se ponudene možnosti izpeljale v prid Zobni polikliniki, se problem kot nujen nakazuje tudi v letnem poročilu, ker je bil značilen za delo Zobne poliklinike v obravnavanem razdobju. Kadrovsko vprašanje Zobne poliklinike je drug problem, ki je v povprečju presegel 40. leto starosti in ga iz precej nejasnih razlogov ni mogoče pomladiti, vsaj kar zadeva strokovni terapevtski kader. Ob že navedenem dejstvu, da so cene zobozdravstvenih storitev v Ljubljani nižje kot v ostalih zobnih ambulantah v Sloveniji, je omeniti problem cen zobozdravstvenega instrumen-tarija, drobnega inventarja in potrošnega materiala, ki je zar radi znatne višine faktorja na zobozdravniški material kljub nujnim potrebam težko dosegljiv. Zavedajoč so velike vredno sli zobozdravstvenih stpritev za ljudsko zdravstvo, si Svet za zdravstvo skupaj z Zavodom za Socialno zavarovanje kot glavnim plačnikom prizadeva s pravilnim postopkom imeti odločilen vpliv na kvaliteto dela zobozdravstvenih storitev, kateri postopek je v opaznem razvoju. CENTRALNI PR0TITUBERKUL0ZNI DISPANZER C-ACD zajema protituberku-lozno dejavnost mesta Ljubljane in jo izvaja za gotove posebne zdravstvene dejavnosti sam, za ostale pa po štirih področnih protituberkuloznih dispanzerjih. Je proračunska ustanova MLO Ljubljana. Za leto 1954 je karakteristično poglabljanje dispanzerske miselnosti, to je preventivnega načina dela na vseh odsekih in področjih dela CAD In njegovih dispanzerjev. Glede na to bistveno obeležje dela je razumljivo, da se kvantiteta dela oo sedanjem pomanjkljivem kad.ru m mogla dvigniti preko številk iz leta 1953, razen v onih proti-tuberkuloznih dejavnostih, ki so bistveni za zgoraj omenjeno novo smer protituberkulozne dejavnosti, to je v patronaži, posvetih, adapter-fluorografiji in podobno. Zato pa se je dvignila kvaliteta, ki je v poglobljenem patronažnem delu. Ovira v tem prizadevanju je poleg preozkih prostornih pogojev bila predvsem v nezadostni in pomanjkljivi personalni in predvsem strokovni zasedbi CAD. Ze znano dejstvo zasedbe strokovnih zdravniških mest po honorarcih je imelo celo vpliv na patronažni del službe in je bila ta vrzel brez škode za smer CAD premagana le ob znatnem naprezanju in prizadevanju vsega personala Zato je CAD dosegel že precej I splošno izenačenost pri delu, j čeprav iz objektivnih in neod-stranljlvih vzrokov še vendar i ne popolno. Nujno navezan na j zgledno in popolno statistično j službo je uspel doseči izenačenje v st rok ovno-metodo loškem | in statističnem pogledu do take višine, da je te svoje podatke že zelo dobro prenašal Iz cen- tra na izvenljubljanski teritorij CA1* V dejavnost CAD spada tudi rentgensko-fluorografski odsek, BCG oddelek, dispanzerski bolniški oddelek - stacionaf, TU pralniea in zdravstvena kuhinja za TBC, katere dejavnosti so vse izpolnile svoje naloge in opravičile svoj obstoj. Prav ta-kv seveda področni dispanzerji za štiri področja bivših rajonov, ki so v vsakem pogledu opravili svojo nalogo vestno. Pri razglabljanju upravne pristojnosti in razdelitve dispanzerjev in njegove uprave (sedaj CAD) je omeniti stališču CAD, da ta oziroma njegova an-ti TBC mreža lahko uspešno deluje samo na način sedanje anti TBC službe s področnimi dispanzerji in drugimi večjimi specifičnimi oddelki, ki so vezani na CAD. Za »veliko Ljubljano« odnosno za vse bodoče komune Ljubljane je v domeni zveze komun obdržati sedanji način In metodo dela CAD kot specialistično antiTBC polikliniko z več delovnimi mesti. Pobližje številčno oznako opravljenega dela protiTBC dejavnosti mesta oz. CAD je možno zajeti v naslednje strnjene številke: Klinični pregledi Rentgenski pregledi Posveti Skupno dispanzerskih obiskov Laboratorijski pregledi Pneu-dajatve, punkcije in injekcije Pri osebah (pneu-nosilcih) Patronažnih obiskov Rentgenskih slik — situacijskih globinskih Fluorogramov Skupno slik BCG oddelek je testiral je besežiral Dispanzerski bolniški oddelek sprejel bolnikov v oskrbnih dneh TBC pralnica oprala kosov TBC menza — oskrbovancev mesečno povprečje celodnevnih obrokov Osebje v dispanzerski službi 1953 1954 280 65 28.921 27.063 9.526 7.993 38.727 35.121 8.265 8.710 6.383 5.411 532 460 4.804 5.204 1.414 1.529 216 383 6.077 6.354 7.707 8.268 7.264 6.786 1.951 968 100 74 3.325 3.395 32.000 24.000 415 394 150 131 47.000 47.388 28 27 Iz tabele izhaja, da število kliničnih pregledov pada, to pa na račun pogovornega in posvetovalnega dela s pacienti, ki je bolj poglobljeno in dispanzersko, in iz enostavnega razloga tudi zato, ker honorarn: kader v pomanjkanju časa kliničnih pregledov več ne zmore. Kljub pravilnosti nove dispanzerske dejavnosti je to vendarle dokaz več za pridobitev sistemiziranih zdravnikov s polnim delovnim časom. Število ponovnih pregledov se je spel dvignilo v smeri patronažnega dela ln prav tako število prvib pregledov, ki so v dispanzersko mrežo zajeli že 23.5% ljubljanskega prebivalstva. Ce k temu odstotku prištejemo še vse opravljene fluorografske preglede (19.319), je ugotoviti, da je dejansko kartotečno zajeto v dispanzerski mreži že 34.16% vsega prebivalstva Ljubljane. Upoštevaje še protiTBC preglede otrok na Šolski polikliniki, klinikah tn v železniški sanitetni službi (brez štetja event. večkratnih zajetij), so CAD ter ostale ustanove do danes, in to brez fluorografske masovne akcije, zajeli 50 do 55% prebivalcev Ljubljane v svojih evidencah. Prijavna služba izven dispanzerskih ustanov je zaradi odločnega zavzemanja CAD iz leta v leto boljša ln jo CAD sam periodično kontrolira in izpopol- njuje iz bolniških knjig prizadetih ustanov, tako da CAD razpolaga s točno evidenco umrljivosti na tuberkulozi r Ljubljani. Smrtnost na TBC: Leto (okroglo) prebivalcev i • 1 primerov smrtnih na 10.000 preb. 1949 124.000 113 9,112 1950 127.000 103 8.11 1951 123.000 105 8,536 1952 135.000 73 5,41 1953 143.000 49 3,43 1954 145.000 55 3,52 Tabela CAD upošteva vse tu- berkulozne bolnike Ljubljančane, čeprav so morda umrli izven Ljubljane. Zato je v primerjavi z zgoraj omenjenim odstotkom Sanitarno-epidemiolo-ške postaje (ki zajema le v Ljubljani umrle tuberkulozno bolnike) nekoliko višja, obe številki pa kljub temu po svoje pravilni. Tabela kaže malenkosten dvig smrtnosti na TBC v preteklem letu. Dočim je CAD za leto 1953 pri velikem padcu smrtnosti smatral, da je to predvsem znak prekvašenosti organizma z antibiotiki ln s tem terapevtsko umetno zadržanje smrtnosti, se v letu 1954 boji, da no bo prišlo spet do periode od- miranja tistih, ki so bili zasičeni z antibiotiki, u so postali nanje rezistentni. Ugotoviti pa je še eno zelo važno dejstvo, namreč, da je bilo leta 1953 od vseh smrtnih primerov skoraj 30% nepoznanih (neevidentira-lrh), leta 1954 pa 27.5%, kar je že zmeraj daleč nad sprejemljivim povprečjem 10—15%. Porast odpade na stare ijudi. Tu bo pa izvajana fluorografska akcija opravila svoje. Ekonomsko-tehnična vprašanja. — Investicijska sredstva MLO in enkratna subvencija ZSZ so zboljšala notranjo sliko dispanzerske zgradbe na Masa-rykovi cesti in pripomogla do mehanizacije pralnice ter izboljšanja zimske sušilnice, likalnice, laboratorija, izpopolnitve zdravniškega inventarja in druge opreme. Kot nujno je omeniti vprašanje prezidave ležalne lope na vrtu ter — glede na potrebe razširjenja dispanzerske dejavnosti z' ozirom na bodoče širše mesto in komune — gradnja centralne nove zgradbe protitu-berkulozne službe na podaljšku sedanje in na vogalu Metelkove ulice. S to gradnjo bi se organsko povezala sedanja stara stavba z novo na naj cenejši in najprikladnejši ter najbolj efektni način; tako bi se najhitreje ustvarila specialistična protitu-berkulozna poliklinika. Sedanje zdravstvene menze sicer niso več v organizacijskem sklopu s GAD, so pa z njim v strokovni povezanosti. Le-te so v letošnjem letu zabeležile (kolikor zadevajo TBC abonente) majhen padec, ki pa je zazna-ten tudi v dietno-diabetni menzi In torej splošen v zdravstvenih menzah. V primerjavi z letom 1953, ko je bilo v zdravstvenih menzah 415 abonentov, jih je bilo v letu 1954 349. Padec gre predvsem na račun II. polletja 1954, ko je bil kriterij za sprejem v menze zožen, odstotek dotacije oskrbovancem s strani MLO pa znižan, predvsem zaradi skrajne žtednje. GAD je mnenja, da je menza v štirih letih pokazala upravičenost obstoja, saj je pokazala, da se bolezenski procesi na splošno zelo hitro pojavijo, brž ko odstranimo bolnika ali pa se samovoljno oddalji od menze. GAD priporoča vzdrža-nje menze ob .dobri disciplini, pravilnem in pravičnem presojanju popustov in ob nujnih in zadostnih dotacijah s strani MLO. Kljub nekaterim pomanjkljivostim beležimo v preteklem letu 1954 uspeh protituberku-lozne dejavnosti mesta Ljubljane. DISPANZER ZA ŽENE Ustanovljen v februarju 1954 z odlokom MLO Ljubljana in z začetnim kreditom 511.000 dinarjev je Dispanzer za žene v tem prvem letu svojega obstoja odločno zaoral v to področje zdravstvene dejavnosti. To poročilo vsebuje podatke za čas 4 mesecev, v kolikor primerjalno ne posega nazaj. Novoustanovljeni dispanzer je začel poslovati takoj s 1. marcem 1954 v provizoričnih in najemniških prostorih bivše posvetovalnice za nosečnice centra v Ulici stare pravde 6 v skrajno okrnjeni obliki, in to prostorno, materialno in kadrovsko. Ob ustanovitvi postavljeni namen Ln delokrog dispanzerja za žene, da prevzame vso skrb za zaščito žene pred in po porodu, se je do zaključka leta 1954 v precejšnji meri in v danih možnostih realiziral. Okvir in vsebina dela Dispanzerja za žene je tale: • Prepavtalna zaščita: 1. Posvetovalnice za nosečnice 2. Materinski dom (le strokovno) Postpartalna zaščita: 1. Terenske patronažne babice 2. Ginekološka ordinacija za žene po porodu (dispanzer) Posvetovalnice za nosečnice: Vseh pet posvetovalnic za nosečnice v Ljubljani ima že skromno tradicijo. Do leta 1949 so vodili vse preglede nosečnic ginekologi v splošnih ginekoloških ambulantah, lahko rečemo, stihijsko. Od leta 1945 pa do ustanovitve prve posvetovalnice je bilo pregledanih le nekaj nad 3.000 nosečnic v vseh letih. Ustanovitev posvetovalnice v Šlajmerjevem domu leta 1949 pomeni zarodek prepartal-ne zaščite v Ljubljani. Vključevala je ločeno po dnevih vseh 5 ljubljanskih rajonov( Vič, Moste, Center, Siška-Bežigrad in Polje). Že leta 1952 pa se je izkazalo, da je to delo nujno potrebno decentralizirati ter posvetovalnice za nosečnice krajevno rajonizirati, ker sicer prevelike razdalje kvarno vplivajo na dober namen pri tej vrsti zdravstvene dejavnosti. Takrat so dobile svoje prostore posvetovalnice Center — v Ulici stare pravde 6, Šiška-Beži-grad v Beljaški ul. 34 ter Moste v Krekovi ulici 5. Ta zadnja posvetovalnica je prostorno služila tudi posvetovalnicam za rajona Polje in Vič, dokler se nista junija in oktobra 1954 osamosvojili tudi ti dve: viška je od tedaj nameščena na Tržaški cesti 3, posvetovalnica Polje pa v tamkajšnji osnovni šoli. Zaradi ovir v zvezi s pridobitvijo svojih prostorov za posvetovalnico Bežigrad se je leta novembra 1954 samostojno namestila v prostorih babiške šole, ki služi obenem za babiški demonstracijski center, zelo blizu pa je realizacija zamisli o ureditvi te bežigrajske posvetovalnice za Bežigradom. Nekaj številk: 1953 pregledi število opravljenih ur rajoni prvi ponovni skupaj zdravnik babica ostali skupaj I 547 1004 1551 318 380 252 950 i; 804 1812 2616 332 426 510 1268 m 425 660 1085 210 270 276 756 IV 450 745 1195 221 221 287 729 v 351 488 839 166 166 208 530 Skupaj 2577 4709 7286 1247 1463 1533 4233 1954 I 654 1350 2004 443 448 431 1322 II 760 1651 2411 433 416 521 1370 III 646 803 1249 312 273 364 949 IV 588 1045 1633 312 291 388 991 V 312 520 832 153 157 204 514 VI 46 84 130 66 166 — 232 Skupaj 2806 5453 8259 1719 1751 1908 5378 (VI je posvetovalnica Bežigrad v Babiški šoli od novembra 1954 dalje.) Številke povedo, da je bilo v mcah (Center in Moste) uvedbo letu 1954 pregledanih 1.000 žena dietne sestre — zelo koristna več kot leta 1953, čeprav se je ustanova, ki bo najbrž v v letu 1953 rodilo več otrok. Ge jo bila leta 1953 pregledana povprečno vsaka Ljubljančanka 3-krat pred porodom, je bila letos vsaka skoraj štirikrat. To pa je že lep napredek. Čepro.-še nismo dosegli zadovoljivega optimuma 6 pregledov pred porodom, je dejstvo, da so žene že spoznale vrednost posvetovalnic in da rade zahajajo na pregled in posvet. Ob otvoritvi posvetovalnic in ob določanju njihovih kapac:-tet je bilo določenih za vse posvetovalnice 1248 ordinacijskih ur letno, dejansko pa je bilo opravljenih 1719 ur, kar pomeni, da so vsi zdravniki opravili 471 nadur, administrativno osebje pa 660. V vseh posvetovalnicah delajo honorarni zdr&vnikl-gine-kologi (5). Ob pomanjkanju ginekologov je to edini izhod in edini način, da posvetovalnice za nosečnice sploh poslujejo. Je pa nujno potrebno namestiti kot uslužbenca dispanzerja stalnega ginekologa, ki bi prevzel vse posvetovalnice. Na ta način bi odpadle vse honorarne ure za zdravnike, delo bi bilo kvalitetnejše, ker bi bilo opravljeno v rednem delovnem času in z večjo zainteresiranostjo stalnega zdravnika, boljša bi bila možnost kontrole in laže bi bilo uvajati moderne in organizacijske strokovne prijeme v delo posvetovalnic. To pa je že kadrovsko vpra-šinjc, od katerega je omeniti še v letu 1954 v dveh poevetoval- letv 1955 vpeljana tudi v ostalih posvetovalnicah. Oprema posvetovalnic je sicer pomanjkljiva, vendar za današnjo stopnjo razvoja in komaj enoletni obstoj zadovoljiva. .Pomanjkljivosti bodo v i;‘.u 1955 odpravljene. — Vse posvetovalnice, razen one v babiški šoli in Centru, so le zasilno nameščene in nimajo posebnega prostora za sprejem, kar seveda iz mentalno higienskih razlogov ni prav. V letu 1955 bo ta pomanjkljivost postopoma odpravljena. Potrebna bi bila zobna ambulanta v sklopu Dispanzerja za žene. Dejstvo je, da je pregled zob in popravilo istih nujno potrebno pri vsaki ženi, brž ko zanosi. Po nepopolni statistiki je vsaj 70% žena — nosečnic potrebnih popravila zob. Te vrste prepričevanje je zelo težko, kadar pa uspe, pa odpoved j možnosti pregleda in popravila zob, ker odbija — in.to v času nosečnosti upravičeno — skoraj rujno dolgo čakanje v zobnih ambulantah. Na pot se pa poslavlja še stara miselnost nekaterih dentistov in celo zobozdravnikov, ki še vedno smatrajo, da je zdravljenje zob v nosečnosti odveč, če ne celo škodljivo. Dispanzer bi torej nujno moral imeti svoj zobni aml-ulato-rlj v svoji organizacijski skupnosti ali pa vsaj določene ure na Zobni polikliniki samo za nosečnice, ki bi jili bilo letno okrog 2.500. Preparlalna patronažna služba terenskih babic in medicinskih sester je še popolnoma stihijska, se pravi, da ni sistematično organizirana. Vzrok je trojen: a) terenske babice so bile ves čas svojega delovanja brez strokovnega vodstva, ki bi jih v to delo usmerjalo, b) njihovo število je daleč premajhno in komaj zmagujejo nujno potrebno postpartalno patronažno služoo in delo v posvetovalnici, c) patronažne sestre so pretežno obremenjene z zaščito otrok. — Problem pa je nujno potrebno načeli. V tekočem letu 1955 bo zato Dispanzer za žene preko Patronažnega centra organiziral službo prepartalne zaščite in s tem skušal doseči boljši pregled socialnih prilik naših nosečnic iri boljšo zdravstveno prosveto. MATERINSKI DOM Materinski dom kot zatočišče poroda pričakujočih nosečnic je le v strokovni povezavi z dispanzerjem za žene. Organizacijsko jc samostojna enota s svojim upravnim odborom in svojim proračunom. Zato bo v tem poročilu prikazan samostojno. Materinski dom ima nezadostno kapaciteto (formal:.o ii, dejansko pa 42 postelj), zato bo potrebno čimprej zidati novega ir. modernega. Sedanje razmere • nikakor ne dopuščajo odlašanja, in je zato po-zdraviti odločitev o zidavi novega Materinskega do-ma ob Porodnišnici. TERENSKE PATRONAŽNE BABICE Posebna služba terenskih babic je zaživela pravzaprav šele leta 1948, ko so bile za 4 ljuo-ijanske rajone nastavljene 4 babice. Njih število je polagoma rastlo; leta 1951 je bila dodeljena ena babica za Polje, leta 1951 jih je bilo že 9, leta 1952 13 leta 1953 in 1954 pa že 15 babic. — Z naraščanjem števila babic jc raslo tudi števila obiskov porodnic na domu od leta 1948 do 1954 kot sledi: 1442, 4816, 4532, 9002, 13.118, 19.145 in v letu 1954 16.365. Padec števila obiskov v tem letu gre na račun manjšega števila porodnic in precejšnjega delovnega izpada babic (bolezen, poškodbe, starost nekaterih babic). Kvantiteta in tudi kvaliteta (Uiskov babic seveda še ni dosežena. Se zmeraj znatna umrljivost novorojenčkov predvsem v prvem mesecu po porodu to dokazuje. Seveda ne leži vsa krivda na babicah oz. na postpar-talni službi babic, ampak jo je pripisati drugim važnim vzrokom, ki zadevajo prehrano v nosečnosti, preobremenitev žene v nosečnosti, slabe stanovanjske prilike, alkoholizem, pre zgodnje odpuščanje olročnic iz porodnišnice itd. Terenske babice so bile do pred kratkim na samem torišču dela vseh 7 let strokovno nekontrolirane, ker pač strokovnega vodstva ni bilo. Dispanzer za žene ima zato v letošnjem letu namen odpraviti to vrzel. Dispanzerju za žene je uspelo ustvariti prepotreben stik s porodnišnico in neposredno za samo otročnico, dalje reorganizirati poročevalsko službo, tako da je vsaka otročniea, odpuščena iz porodnišnice, obiskana še isti ali pa vsaj naslednji dan. Uvedeni so in izvajajo se obvezni peteri obiski (5) pri vsaki otročnici, pri doma rodeči pa obvezni deseteri (10). Glede na mnogo prezgodnji odpust otročnic iz porodnišnice je po-trebno babiško terensko službo okrepili z novimi mlajšimi babicami. Ce ugotovimo, da bi morale biti otročnice vsaj 14 dni deležne hospitalne poporodne oskrbe, je desetdnevna po-setna služba in to dvakrat dnevno najmanj, kar mora Dispanzer za žene doseči. POSTPARTALNA GINEKOLOŠKA ORDINACIJA je kot prva te vrste v državi začela poslovati že 1. marca 1954, polno pa od 1. septembra 1954 naprej. Kot dispanzer posluje za vso Ljubljano vsak dan po 4 ure. V 4 mesecih je bilo pregledanih 1179 žena, od tega 337 prvih in 842 ponovnih. V tej ordinaciji se opravljajo sistematični pregledi žena po porodu, torej preventiva in vsa n.oderna konservativna terapija — torej kurativa. če upoštevamo, da je bilo za afirmacijo posvetovalnic potrebnih 5 let (kajti šele v zadnjih 2 letih so žene spoznale njih vrednost), potem je doba 4 mesecev ln tako veliko število pregledanih sicer kratka a zelo uspešna. Ta ordinacija razumljivo še ni mogla zajeti vseh žena po porodu ampak le 30%. Kljub temu pa je možno ugotoviti, da je bila ustanovitev te ordinacije za naše žene zelo potrebna, kajti bolehnost po porodu se suče okrog 40%, nekatera obolenja pa nastopajo celo v mnogo višjem procentu. V letu 1955 je v tej ordinaciji predvidenih okrog 5.000 pregledov in bo zato nujno razširiti mrežo teh ordinacij na vse sedeže sedanjih posvetovalnic, ki bi tako postale področni dispanzerji. Ti pa bi na ta način -a svoje področje lahko točno analizirali vso prepartalno in post-partalno dejavnost in proučevali problematiko. Problem je seveda vprašanje zdravnika ginekologa, ki bo pripravljen prevzeti to odgovorno delo. Dispanzer za žene bo sedanjega sPe' cialista usposobil šele čez 3 leta-Sedanji upravnik pa vrši vso postpartalno ordinacijo za Ljubljano sam in mu zato ne ostaja čisa za vse ostale strokovne organizacijske, ter zdravstvene prosvetne, statistične in vzgojne probleme. Pri nadaljnjem razvoju te vrste zdravstvene dejavnosti bo nujno še misliti na zelo potrebno poselili) službo ginekologa 1,11 domu, predvsem za vse komplikacije v razdobju prvih 6 kritičnih tednov po porodu. Na ta način bi bila žena obvarovana prepogostih In ne vedno P*j' Lebnih prevozov na prenap01' njeno kliniko in večkrat 'ze° iluzornih obiskov sektorske^ zdravnika, pa tudi marsikatere patološko stanje bi se že v ka zatrlo s samo terapijo na d011! otročnic. Kontinuiteta dela skrb za ženo bi bila tako zaja*11 čena. Kljub delno omenjen*1^ oviram bo Dispanzer za žeo v tekočem letu skušal to slu'^ bc organizirati, seveda ob za> teresiranju Zavoda za soclabi zavarovanje, ki mora biti Pltt nik za te storitve, ki donašal koristi ZSZ zaradi odklanjanja ogromnih stroškov v zvcZ1lčkj hospitalizacijo na porodni kliniki. , ,,e Ves krogotok trenutne zaš« i materinstva je sledeč: posvr o val niče za nosečnice, ki zajeto' jo vse Ljubljančanke pred P* rodom (4 krat vsako), Materins ^ dom, ki sprejema nosečnice ^ tednov pred porodom; patrom' na služba terenskih babic, zajema vse otročnice (5 dni zapoved), postpartaina ginekološka ordinacija, ! i zajema vse žene do enega leta po porodu, Dečji dom, ki sprejema majhen de otročnid in novorojenčkov po Porodu, patronažna služba medicinskih sester, ki zajema predvsem otroke do 14. leta. PROSTORI IN OPREMA dispanzerja za Žene Dispanzer za žene gostuje v l!'eh stanovanjskih sobah, nuj-do potrebnih za ordinacijo in administracijo. V istih prosto-llh se vrstita dve diametralno nasprotni dejavnosti: prepartal-da ordinacija (posvetovalnica), Cl obravnava čiste primere, in postpartaina ordinacija, ki obravnava tudi inficirane prime-re- To pa ni v skladu z moder-n:mi principi antisepse. Res je sicer, da se marsikaj j a narediti tudi v teh prostorih n sc je dejansko v zelo krat-Jcm času obstoja ustanove že f?*kiralo, res pa je tudi, da je ,‘dava novega dispanzerja, ki 1 se lahko razširil in razrastel Primerno preventivno-kuva-1Vn° delo, skrajno nujna! pedagoško delo Dispanzer za žene je po spo-azuniu z ginekološko kliniko in P° Propozicijah UNICEF (ki naj !. ga opremil) tudi demonstra-lJski center. Ze lansko šolsko fl. 0 1953—54 so se v posvetovai-, Center vršili permanentni ' minarji 5. letnika medicinske dltete. Letos je Dispanzer -ey*el seminar prcpartalne in ^»tpartalne zaščite, ki teče 'Poredno s pred ivanji prof. °vaka in ga vodi upravnik u,sPanzerja. „ ^ Posvetovalnicah so se vršili jeklom letu seminarji za e učenke, ki bodo letos babišk, Prešli v prostore posvetovalnice baibiški šoii, kot demonstranta centra. et- ,lspanzerslke babice imajo Um. 6 delovne sestanke z Di avn*kom in glavno sestro kovn mZer^“’ kier Pt>slušajo stro-k0rin‘l Predavanja in kjer se Hirajo njihove napake. je KADER /fieic znanem problemu insu-škcPlC!" zdravniškega in babi-Uslnii k:)dra nepopoln. 22 rednih olji$t „°ncev (1 zdravnik-speci-babil. .mcdicinski sestri, 16 dipi. boinor. *n.3 admin. moči) in 12 tiio (od tega Ljubljana 51%, drugi okraji 49%)), čisto zdravstvenih indikacij pa 9 ali 6% (od tega iz Ljubljane 39 "/o iz drugih okrajev 61%). Rejništvo In rejniške kolonije so znatno zaživele tudi v letu 1954, čeprav po njih zvišanju Dečji dom ne stremi. Glede na socialne ln zdravstvene momente, zaradi katerih se rejništvo odreja in časovno opredeljuje, se izbirajo rejniške družine, pri tem pa upoštevajo njihove moralne, zdravstvene, socialne, vzgojne in politične kvalitete, ki morajo biti toliko bolj ostro presojane, za čim daljšo dobo se rejništvo predvideva. Rejnice oziroma rejniške družine Dečji dom grupira v dolgoročne in kratkoročne na poulagi vsestranskih opazovanj v rejniških domovih, ki jih opravi socialna sestra Dečjega d ima Stalni rejniški kolon ji j Lukovici in Poljanski dolin,; imata že svoje tradicije in se ljudje sorazmerno radi odzivajo. Otroke iz drugih okrajev pa oddajajo v rejništvo družinam iz svojega okraja, da se s tem omogoči lažji stik z materjo. Kontakt uprave z rejenci opravlja terenska sestra v koloniji, socialna sestra neposredno na domovih gojencev ter mesečni sistematski zdravniški pregledi zdravnikov Dečjega doma. Praksa je pokazala in v prejšnjem letu je bilo to izvedeno, da se je prenehalo z včasih usodno oddajo otrok po 3. letu v mladinske domove. Otrok ostane pri družini, če je ta primerna, dokler je take zaščite potreben. Trenutno je v reji 28.4 °/o otrok preko 3. leta, vseh rejencev pa je 141 pri 104 družinah. Povprečje v letu 1954 je bilo 155 rejencev mesečno. Zaradi popolnosti je omeniti še kratko številčno in finančno sliko Dečjega doma. V obravnavanem razdobju 1954 je Dečji dom kljub znatnim prostornim in kadrovskim pomanjkljivostim zabeležil 21.931 oskrbnih dni za otroke ter 6.196 oskrbnih dni za matere, skupaj torej 28.127 oskrbnih dni. Upoštevaje dodeljena in porabljena proračunska sredstva za leto 1954 v znesku 14,843.540 din znaša en oskrbni dan v DeČjem domu v letu 1954 528.— dinarjev (v primerjavi z dnevno oskrbnino ostalih mestnih zdravstvenih ustanov je tu oskrbnina višja zato, ker oskrbuje Dečji dom pretežno dojenčke, ki zahtevajo večjo nego, večje število negovalk in osebja sploh). — Rejniškim kolonijam je bilo v obravnavanem razdobju nakazanih 6,560.937 din proračunskih sredstev. Ob 155 povprečnih mesečnih rejencih znese mesečna rejnina na,posamezni-ka 3.528 dinarjev. Kljub proračunskemu značaju Dečjega doma je ta skladno z drugimi zdravstvenimi ustanovami MLO v letu 1954 prešel na družbeno upravljanje. Upravni odbor, imenovan v II. polovici leta 1954, rešuje vsa načelna upravna vprašanja in je v letu 1954 sestavil in sprejel zelo potrebna pravilnika dečjega doma in rejniških kolonij. Velik problem za Dečji dom je bil tudi v letu 1954 pomanjkanje kadra. Skupno števil^^Šl zaposlenih ljudi (od tega 63 °/o strokovnega in 37 °/o ostalega kadra) je predvsem v svojem strokovnem delu nezadosten in zato izpopolnjen s honorarnimi močmi. CENTRALNI OTROŠKI DISPANZER Centralni otroški dispanzer Centralni otroški dispanzer je bil ustanovljen z odločbo MLO Ljubljana 1. I. 1954 kot zdravstvena ustanova, ki skrbi zdravje otrok v starosti do vstov pa v šoto. Ob ustanovitvi j,6 prevzel bivši ambulatorlj Otroške klinike in 7 posvetovalnih za matere in otroke bivše Upra- ve za zaščito matere in otroka; to so posvetovalnice za Center v Ulici Stare pravde 6, za Šiško v Beljaški ul. 34, za Mor.ie v Krekovi ul. 5, za Vič v prostorih Šolske poliklinike ter posvetovalnice v Vevčah, Šentvidu in na Ježici. Istočasno je prevzel vodstvo nad čakalnico za matere in otroke na postaji, s I. IV. pa še otroške ambulante Poliklinike in to: ambulanto na Miklošičevi 20, v Ulici Stare pravde 6, v Krekovi ul. 5, v Beljaški ul. 54 in na Vevčah. S tem je prej raztresena in organizacijsko nepovezana otroška zdravstvena služba mesta Ljubljane strnjena in zaokrožena. Prostori Centralnega otroškega dispanzerja, ambulant ln posvetovalnic za otroke so skrajno neprimerni m jih je — razen onih za Centralni dispanzer, ki se bo letos selil v novogradnjo na Ulici Stare pravde, ter onih v Mostah in Šolski polikliniki — označiti kot neprimerne, saj gostujejo v stanovanjih, gostilnah ali v ambulantah za odrasle. KADRI V ordinacijah in posvetovalnicah Centralnega otroškega dispanzerja je strokovni Kader pomanjkljiv in — izpopolnjen s honorarnimi zdravniki — ne pomeni neke potrebne stalnosti, ki bi bila za važno področje otroškega zdravstva nujna. Razmerje 3 stalnih in 11 honorarnih zdravnikov to dokazuje. Zdravniki (Stanje decembra 1954) stalni honorarni skupaj specialisti 2 6 8 specializanti 14 5 priučeni — 11 skupaj 3 11 14 Glede na velike potrebe v zvezi z dograditvijo novega otroškega dispanzerja kot centralnega demonstracijskega centra je Centralni otroški dispanzer decembra 1954 nastavil 4 specializante pediatrije. Nekoliko boljše in »stalnejše« je stanje srednjega in nižjega medicinskega kadra (v spodnji tabeli pomeni označba »nehonu-rarni« medicinski kader, zaposlen v posvetovalnicah v svojem rednem delovnem času in plačam s strani Centra za patronažno službd). Srednji in nižji medicinski kader (Stanje decembra 1954) Kvalifikacija Stalni honorarni nehonoraml Skupaj medic, sestre 3 1 8 12 laboranti 1 — — 1 otroške negoval. 5 — — 5 priučene boinič. — 3 — 3 Skupaj 9 4 8 21 Administrativno osebje (3) po izpopolnitvah v letu 1954 ln strežniško osebje (8) ustreza. Opravljeno delo Številčni prikaz opravljenega dela v letu 1954 izkazuje: v posvetovalnicah izvršenih pregledov 12.671 v ambulantah izvršenih pregledov 26.978 Skupaj pregledov 39.649 V čakalnici za matere ln otroke čakalo 11.041 mater a 14.590 otroci (od tega 4371 dojenčkov) in 62 nosečnic. Sdmo delo posvetovalnic izkazuje v letu 1954 2444 prvih pregledov ln 10.227 ponovnih, sicupaj torej 12.671, ter 9169 izdanih receptov, 1307 napotil v ambulante ta 339 napotil v bol« nišnico. Najvišjo kapaciteto pregledov (2876) ima posvetovalnica v Streliški ulici (za center), ostalo pa — razen vevške — po 1000 do 1200, kar kaže na primerno razdelitev zdravstvenih posvetovalnic za otroke. Porazdeljeno na starostne dobe je največji dotok otrok, starih do 5 mesecev. — Iz povedanega je razvidno, da je bilo skupno 1307 otrok napotenih v ambulante in 339 v bolnišnico, kar pomeni, da je v posvetovalnicah za zdrave otroke iskalo 1646 bolnih otrok zdravniško pomoč. Zaradi popolnosti je kratko omeniti zanimivo ugotovitev o dojenju dojenčkov (do 5. meseca in po ugotovitvah na dan prvega obiska). Od 1731 dojenčkov je bilo dojenih 1209 to je 69.8 odstotka, ali približno 2/j, od tega pa najmanj v Vevčah 30.7%, na Viču 59.9%, v Centru 75.8%, v Mostah 80%. Delo ambulant izkazuje celotno razdobje 1. 1954 le za ambulanto v Streliški ulici, za ostale zajema čas od 1. IV. naprej, za ambulanto Vič pa november in december, ko je ta začela poslovati Laboratorijskih storitev je bilo 5.055 rentgenskih pregledov otrok 2.700 ambulantnih storitev 26.870 od tega prvih storitev 12.257 ponovnih pa 14.718 terapevtskih procedur 9.702 izdanih receptov 24.210 napotil k specialistom 3.777 napotil v bolnišnico 990 Zaradi necelotnega poslovanja otroških ambulant na območju raznih delov mesta za leto 1954 ni mogoče izvajati pomembnih primerjav, možno pa je v skupnem merilu prikazati sliko najbolj pogostih bolezni otrok in to: 1. bolezni dihal 3.421 2. bolezni kože 1.098 3. infekcijske bolezni 921 4. bolezni prebavil 722 5. vnetje srednjega ušesa in mastoida 462 6. helmtntljaze 439 7. rahitis 332 8. alergične motnje 326 Daleč prednjačijo torej bolezni dihal; med njimi je največ akutnih infektov gornjih dihal (1323) in bronhitisov (1084). Kožne bolezni bi dale še višjo postavko, če bi jih dopolnili s podatki posvetovalnic. Med infekcijskimi boleznimi je največ oslovskega kašlja (404), noric (161), paratitis epid. (70), ošpic (56), škrlatinke (44). Tudi pni rahitisu bi se številka skupaj s podatki posvetovalnic verjetno zvišala. Podatki in analiza dela Centralnega otroškega dispanzerja v letu 1954 narekujejo kot nujne naslednje zaključke: * 1. čimprej dokončati novogradnjo na Ulici Stare Pravde in s priznanjem zvišanja proračunskih sredstev omogočiti delo v njej; le s tem bo namreč Dispanzer lahko opravljal svojo funkcijo; 2. izpopolniti strokovni kader z namestitvijo stalnih zdravnikov; 3. ojačati delo posvetovalnic; pri onih s popoldanskim delovnim časom vpeljati celodnevnega; 4. delo posvetovalnic statistično izpopolniti in ga s pametnimi formularji zajeti v statistični prikaz otroških ambulant, kar bo — izpopolnjeno s statističnimi podatki vseh ustanov, ki se bavljo z otroško in zdravstveno problematiko — Centralnemu otroškemu dispanzerju služilo za centralno in uspešno vodstvo otroške preventivno-zdravstvene službe. Ko govorimo o novem Centralnem otroškem dispanzerju v Ulici Stare pravde, poudarjamo, da so bili načrti izdelani po domačih strokovnjakih, projekt pa je doživel mednarodno priznanje. Dispanzer je zaradi svoje vzorne, funkcionalne in strokovne ureditve določen po UNICEF-u za šolski center, v katerem se bo domač in mednarodni zdravstveni kader izpopolnjeval v zdravstveni zaščiti dece. Dispanzer bo priče! z delom v I. polovici leta 1955. CENTER ZA PATRONAŽNO SLUŽBO Kot proračunska ustanova MLO Ljubljana in ustanovljena 1. II. 1954 je Center za patronažno službo medicinskih sester ob koncu leta 1954 zaključil prvo leto svojega delovanja in upravičil zahteve, ki so se nam stav-ljale ob pripravi njegove ustanovitve. Kot edina ustanova s pristojnosti tajništva za zdravstvo, ki vsebuje tako zdravstvene kot socialne momente in pristojnosti, je Center za patronažno službo ob pomanjkljivih svojih začetnih možnostih, ob slabih prostorih in ob kadru, ki se je šele formiral, naletel na toliko področje dela In tolikšne probleme, da je v celoti opravičil svoj obstoj. V drugi polovici leta ojačen še z upravnim odborom je tedaj prešel na družbeno upravljanje. Področje ustanove je zdrav-stveno-socialno in taka tudi sestava njegovega osebja: medicinske sestre sodelujejo v posvetovalnicah za otroke In opravljajo patronažo otroškega zdravstva in skrbe za povezavo z zdravstvenimi ustanovami za otroke ter družbenimi organizacijami, socialni delavci pa odpravljajo napake In jgo'avljajo psihično - socialne momente, ki jih pri reševanju svojih nalog ugotovi Center sam, ali pa je nanje opozorjen s strani zdravstvenih ln socialnih ustanov, družbenih organizacij In posameznikov. Težišče dela osebja Centra za patronažno službo (24 medicinskega kadra ln 2 socialna delavca) so predvsem obiski zdravstveno In socialno ogroženih otrok in razne Intervencije, k.j jih Center pri reševanju zdravstvenih in predvsem socialnih problemov sproži in opravi na pristojnih uradih in neposredno pri prizadetih osebah oz. družinah. Glede na medsebojno porazdelitev nalog ln patronažne službe po terenih je osebje Centra v letu 1954 opravilo vsega 16.150 prvih in ponovnih obiskov otrok ter 1755 raznih intervencij. Pobližja oznaka dela Patronažnega centra nudi sledečo sliko oz. težišče dela: hišni obiski, intervencije zaradi sanacij družin, anketiranje morbidi-tete predšolskih otrok za CHZ, razna instruktaža ter zdravstveno prosvetno delo, ki ga sestavljajo razna predavanja, tečaj,! ter priprave zanle, dalje pomeni znatno obremenitev osebja delo v posvetovalnicah za matere in otroke, sodelovanje pri zdravstvenih kolonijah in cepljenjih -n podobno V 3812 delovnih dneh ob=toja Centra v letu 1954 ali v 27.521 urah so patronažne medicinske sestre s 16.180 hišnimi obiski obiskale 12.912 družin, od tega 14.747 zdravih In 1433 bolnih otrok, od vseh 2496 novorojenč- kov v letu 1954 so medicinske sestre obiskale 2391 preživelih dojenčkov in vzdrževale predpisani stalni stik z njimi; poleg tega je bilo obiskanih na poziv ali signal s terena še 271 nosečih žena, opravljeno pa še znatno delo, ki zahteva znaten čas (sodelovanje pri raznih razdeljevanjih materiala UNICEF ali RK in podobno, katerega podrobna obrazložitev pa presega okvir letnega poročila. V okviru zaščite zaposlene žene je Center za patronažno službo sodeloval pri anketiranju zaposlenih žena glede ukinitve nočnega delovnega časa, glede upoštevanja zakotnih določil o zaščiti matere in otroka in podobno in predlagal svoje zaključke pristojnim organom. Proračunska sredstva so v preteklem letu znesla 5,596.000 dinarjev in so zadoščale le za ozki okvir dela v prvem letu obstoja Patronažnega centra. Izpopolnitev personale je prva zahteva, ki jo narekuje področje ustanove. V letu 1954 je na eno sestro odpadlo 1305 družin, ker je znatno preveč, in se zato Center pri povečanju personala prizadeva znižati število družin na eno sestro na 1015. Razumljivo pa je, da je razmerje socialnih delavcev, ki sta dva, do 140.000 prebivalcev seveda še slabše in tudi zahteva izpopolnitve. Krajevno območje Centra sega do Lavrice, Mednega in Brezovice in je torej že ob tej navedbi toliko, da zahteva nujno izpopolnitve. Nastavitev novih moči je v primerjavi z opravljenim delom v preteklem letu potrebna zaradi poglabljanja v delo m novih nalog, ki bodo v tekočem letu pereče predvsem okrog zaščite noseče žene in izboljšanja zaščite predšolskih otrok, saj je letošnje pomanjkljivo, a kljub temu prizadevno delo v tej smeri pokazalo zniževanje smrtnosti dojenčkov na relativno najnižji procent 4.08 do 1 leta umrlih otrok nasproti živorojenim (leta 1953 4.5%, leta 1952 5.3%, leta 1951 5.9%, leta 1949 6.2%, leta 1945 pa 10.8%). Pri teh primerjavah je nujno opaziti uspeh v delu patronažnih medicinskih sester. Dva socialna delavca sta kljub novemu delu in nalogam naletela na tolike signale in torej toliko dolžnosti, da je bilo njih delo več kot izpolnjeno. V glavnem opravlja ta del pristojnosti Centra posle v zvezi s preveritvijo stanja pri socialno, moralno in vzgojno ogroženi mladini, predvsem oni, ki je zaradi slabe vzgoje, socialnih in materialnih prilik v družini zapadla v kriminal, ugotavlja razloge in si skupaj s pristojnimi organi prizadeva odpraviti te vzroke bodisi pri družini, pri otroku, alj pa le tega odvzeti i* škodljivega okolja. Enoletni obstoj Centra za pa-tronažno službo, tu nakazan 1® v par glavnih obrisih, kažč le na neposredno prizadevanje pri odpravljanju že nastalih socialnih problemov, ne da hi se —■ v stanju kakršen je bil in ob objektivnih težavah — mogel lotiti glavne svoje naloge •— preventivnega »zdravljenja« i° odpravljanja vzrokov, ki peljejo v propast družin, prostitucijo, pijančevanje, delomržnost ih kriminal. V kolikor je to preventivno prizadevanje Centra bilo možno in se je izvajalo v zdravstvenem področju njegovega delovanja, je bilo na socialni strani njegove pristojnosti le ideal in smer njegovega bodočega dela. ŠOLSKA POLIKLINIKA (GLEDE NA ODVISNOST DO LJUBLJANSKIH SOL SE LETNO POROČILO NANAŠA NA SOLSKO LETO 1953 54) V področje Šolske poliklinike Ljubljani šolane mladine je * v Ljubljani kot matične usta- šolskem letu 1953/54 spadalo: nove za zdravstveno zaščito v v 24 osnovnih šolah ...... 8561 učencev v 15 gimnazijah .............. 8585 dijakov v 19 strokovnih šolah......... 3849 učencev v 3 Industrijskih šolah ...... 415 učencev v 12 vajeniških šolah......... 2748 učencev na univerzi .................. 6320 slušateljev Skupaj 30.478 oskrbovancev Ustanova je v obravnavanem razdobju imela 12 oddelkov: 1. Splošni ambulatorlj z laboratorijem, 2. pljučno - rentgenski ambula-torij, 3. očesni ambulatorlj, 4. ambulatorlj za bolezni ušes, nosa in grla, 5. ambulatorij za kožne in spolne bolezni, 6. oddelek za sistematske preglede, 7. oddelek za korektivno gimnastiko, 8. oddelek za fizikalno terapijo, 9. zobni oddelek, 10. sanitarna inšpekcija šol ln Internatov, 11. zdravstvena šolska kuhinja, 12. šolsko kopališče ' in tri ekspoziture: ambulanto za študentsko mladino na Miklošičevi c. 14 s splošnim, Internim in zobnim ambulatorijem, šolsko ambulanto v Šentvidu, ln šolsko ambulanto v Polju. V področje šolske poliklinike spadajo še nadzorni in strokovni posli otroških okrevališč Staneta Žagarja, Podljubelj, Silje-vice-KraJjevice ob morju, med- tem ko je upravljanje oz. str0' kovno vodstvo otr /škega okr°' vališča na Rakitni, ki ga Solsk® poliklinika koristi do polovi^ pogodbeno prenešeno drugem^ koristniku — OLO Ljubija118 okolica; Dom na Gorjušah P je bil v letu 1954 še v sta*J pravnih in zemljiško - knji-to1 postopkov in še m služil sv°^, jemu namenu kot visokogors*" oktevališče. . Preventivna ln kuratlv zdravstvena zaščita Šolske P0 ^ klinike je v obravnavanem rJ' dobju dosegla vse vrste z-dra stvene dejavnosti; opravljalo J je 9 stalnih In R honorar11'^ zdravnikov-speciallstov ln »P10 n:h 7dravn'kov. ,a Poleg visokokvalificiranem medicinskega kadra je zap°a ^ vala Šolska poliklinika Se srednjega ln nižjega medu skega kadra (dentlstov, z.obO' tehnikov, instrumentark, i® te„ clnsklh sester, profesorja lesno vzgojo, laborantov In dobno) ter 10 oseb uprav tehnično službe. v V šolskem letu 1963/54 J ^ ambulatoriju Šolske P°*, I'go6 iskalo zdravniško pomoč bolnikov prvič, ponovno pa se j‘h je zglasilo 40.039. Za utrditev diagnoz obolenj je bilo izvršenih 23.265 rentgenskih presvetljav m 16.597 laboratorijskih pregledov. Zdravniki Predpisali 13.316 receptov, bali 2385 injekcij in Izvršili 595 manjših kirurških posegov. Fizioterapevtskih posegov je bilo 2653, korektivnih gimnastičnih ^aj Pa 10.818; sistematsko je bilo pregledanih 12.009 šolarjev (vsak od njih je bil zmerjen, stehtan, rentgeniziran, pregledal ga je okulist in splošni zdrav-nilc); kontrolirano je bilo zdravstveno stanje 942 šolarjev in T514 za kolonije prijavljenih °!skih otrok, določene so bile .ravstvene indikacije za spre-Jem v kolonije in porazdeljene na višinske, nižinske in obmor-8 , kraje; za okrevališča s pri-? ojnosti Šolske poliklinike je ‘•o odbranih 1000 najpotreb-e.lših otrok. Zobni oddelek je sistematsko Pregledal in obdelal zobovje 5706 osnovnošolskim učencem. Napravil je 29.971 plomb, 3427 dravljenj korenin, 4722 ekstrak-45 operacij, 2643 čiščenj zob-**a kamna, 1414 rentgenskih j 'kanj, 5i6 protetlčno-tehničnih ? 253 ortodentskih del, vse v skupni vrednosti 7,076.323 din. Y tetnih mesecih je Šolska ‘'klinika vodila zdravstvene olonije ob morju in v višin-__ern Podnebju (poročilo glej bodaj) jn je t,n0 oSebje na tekaškem delu v okrevališčih in Potniških kolonijah in to: 3 Pravniki, l stomatolog, 1 den-s ’ 7 medicinskih sester in ne-ovalk. 2 instrumentarkl, 1 eko-Pala ^ 3 tehničnega perso- Jolska poliklinika kot edina Hnova te vrste ugotavlja s o.Hml zdravstvenimi dejavno-7dm' zanimivo in koristno sliko ^vstvenega stanja ljubljan-pej, *°lsike mladine. Analiza, iz-dohi103 v obravnavanem raz-akoJU na osnovi 12.009 sistemat-4(1- Pregledanih šolarjev (ali 0(lr/- vseh šolskih otrok), je ne 'z zdravstvenega In social Vse-t stan^a mladine In nud Hje ranske smernice za nadalj zdrav , 0 tako na področji Anj.. Va kot socialne politike h'Za ugotavlja precejšnjo pod-razm en°8t $olske mladine ir hran;eryma nizek procent dobri *r*dnl ** (Podhranjenih 15.6% hranilL!lranjcnih 70-4%- dot’r< Sleviio lh,pa 14%>: Precel5 Prsner ac'"rmitet, predvsem bn. i ^ koSll in nr\rtoh V: in 14%); precejšnje et, pred v$eh KOSu In nogah, ki je m ne «„,ra*a'1 5°l (pomožne, ne g . “““ soi (pomožne, osnov-v,j *■ gimnazije, strokovne 1953 ' v Primerjavi z letorr 1953 _ s°dločnem porastu (leta odst0^. r8 fi%, lcta 1954 Pa *le(t]Ce a ’ kaže na škodljive po-ba ortODra,litlsa Pri otrocih ir *ev; /^‘"dsko neprimerno obu-'>9ke, „ ' zl^ive bolezni (škrla-i*h jp °r*c. ošpic, mumbsa). ki (btelo uravnavanem razdobju °trok s 48 osnovnošolskih Posledico prekinjenega vlca Douka, medtem ko da-poley n* ve* zaznavna. ?e6atiVt,,?Prn^|h vec ali manj 1 Do,;, u8otovitev Izstopa !°berkutL Vna stalno upadanje Č°lske Zc Šolske mladine. Od !5v®deno 1848-49, ko je bile k° k bel °bvezn» BSG-ranje Ne,, ,^al° na pljučni tube tn tuber-od 1000 šolske je takih v letu ... — 1000. Zaradi 1" vilo oc ,, omenitj še skupno sf^dlozn !°larlev z odprto tu-S‘V0. a.% » Pa zanimivo dej- 8-79 % od S£56šeJih' 5‘»vln0osIova!a mladinska okrevališča — Dečje okrevališče Siljevlca — Kraljeviča ob morju, otroško okrevališče Staneta Žagarja, Podljubelj — ki so bila ob koncu leta 1954 razglašena za finančno samostojne zavode. Vzdrževala so se iz oskrbnin oskrbovanih otrok, ki jih je v veliki večini kril Zavod za socialno zavarovanje, delno pa MLO Ljubljane ter par primerov starši, in iz dotacij MLO Ljubljana. DEČJE OKREVALIŠČE SILJEV1CA Okrevališče je poslovalo od 7. maja do 30. oktobra, ln sprejelo 540 otrok, od teh 203 predšolskih. ZSZ je poslal 513 otrok, socialno varstvo MLO 25, vojna pošta pa 2. Oskrbni dan je znašal 417 din in se je kril s presežkom iz leta 1953, iz dotacij MLO in Iz oskrbnin. Največ otrok-oekrbovancev je bolovalo oz. okrevalo na bronhialni astmi, kroničnem katarju dihalnih potov, preboleli so kostno, kožno ali sklepno tuberkulozo in poliomyelitis, nekaj je bilo kožnih bolezni. Najboljši zdravstveni uspehi so bili zabeleženi pri astmatikih, pri delnem omrtvičenju mišic in ekce-mih. Ob že znanih ugodnih pogojih okrevališča je omeniti njegove težave: pitna voda je rahlo slina, okolica doma je premalo zarasla, tekom zime je huda burla dvakrat znatno pokvarila streho ln strop. Dečje okrevališče Kralleviea. k! ho v organizacijskem sestavu Šolske poliklinike In skupai s Slltevlco naimorte-melšc ofro-Urn nkrevnUX*n oh morhi le hlln v orpfelr,rirn letu IOM v nre-iAnvI ln v kopčn' fnzt adan-tacije. Dečje okrevališče v Kraljevič e v fazi temeljite asanacije In '»večanja na kapaciteto 120 d' ’zn Bilo je v bistvu ponesrečena 'uimbinaeija dveh zgradb ki n k”1 1 r V -1 -1 n n smotrno ne vezani, še manj pa urejeni p-c principih sodobne higienske vede. Sanitarne naprave so bile povsem nezadostne in neprimerne, epidemiološki principi niso bili upoštevani. Zaradi tega so nastajale v okrevališču pogosto epidemije nalezljivih bolezni zdravstveni uspehi okrevanja pa niso bili doseženi. Ker je potreba po okrevališču v obmorskih delih vedno večja, se je vSletu 1953 posebna strokovna komisija odločila predlagati temeljito asanacijo in povečanje kapacitete okrevališča, kar je bilo tudi odobreno. Načrti so bili temeljito po vseh vidikih preštudirani; poraja se tako rekoč nov, higiensko in funkcionalno ustrezen in arhitektonsko izoblikovan dom zdravja, namenjen okrevanju mladine mesta Ljubljane. Pridobljeno je novo kopališče tik jkrevališča. Ker je okrevališče zidano na temeljih starih trdnjavskih zidov, so pri asanaciji zgradbe neogibno nastale tud nekatere težave konstrukcijskega značaja, ki so potek zgradbe zavrle. Pa tudi te težave so premagane in so gradbena dela napredovala tolike, da bo okre vališče že v letu 1955 mogli služiti svojemu namenu. OTROŠKO OKREVALIŠČE STANETA ŽAGARJA, PODLJUBELJ Okrevališče Je poslovalo od Id. 5. do 5. 11. 1954 kot visokogorsko okrevališče Šolske poliklinike in sprejelo 393 otrok, od tega 190 predšolskih. Največ otrok je oskrboval ZSZ, neka' MLO, le enega starši. Glavni razlogi za sprejem v okrevališče so bili: slabokrv- nost, rekonvalescence po tuberkulozi in neurejeni živčni sistemi. — Zdravstveni uspeh okrevanja so bili zelo ugodn Zaradi precejšne zastarelosti obeh stavb, obveznega ogrevanja prostorov skoraj do začetka julija, dragega dovoza hrane iz Tržiča ter potrebnega večjega števila tehničnega kadra je režija doma nekoliko višja kot v ostalih okrevališčih. OTROŠKO OKREVALIŠČE NA RAKITNI je bilo prepuščeno svojemu namenu šele v drugi polovi i l 1954. Je v organizacijskem sestavu OLO Ljubljana-okoll ;a. pc pogodbi In zaradi delnega investiranja gradnje s strani MLO pa deli Dom na polovico Šolska poliklinika in razpolaga tam s sto posteljami. POČITNIŠKI DOM NA GORJUSAH Zaradi svojih precejšr.*'*. okvar še izza okupacije, ki se bo do odpravile šele v letu 1955 1 ! delno preureditvijo in povečanjem doma, še ni mogel služit; v namene stalne počitniške zdravstvene kolonije. Bil pa je med zimskimi In lotnlmi počit riicami po par tednov v uporabi nekaterih mladinskih organizacij. MESTNE LEKARNE 12 mestnih lekarn je bilo mala 1954 proglašenih za zdravstvene finančno samostolne zavode. Od tedaj so v družbenem upravljanju In jih unravljaio upravni odbori, ki so bili v vseh 'fltamnh postavljeni v času od 1 7 do novembra 1954. Sestav in $fokazalo dobre Slev. članov uprav- Štev. članov iz pred-nuga odbora in ko- stavnikov in drugih lektiva lekarne državljanov 8 uspehe ter tesnejšo povezavo z ostalimi ustanovami in koristniki usiug Reševalne postaje. Klji>b finančni samostojnost: in kljub samostojnemu ozdrže-vanju in kritju lastnih potreb tudi v letu 1954 se je Reševalna postaja dosledno prizadevala ohraniti svoj socialno zdravstveni značaj. V letu 1953 določena cena za storitve Reševalne postaje je ostala še zmeraj nespremenjena — 4C din za en prevoženi kilometer, kljub povišanju prispevka za socialno zavarovanje od 10 na 45% plačnega sklada in kljub znatni podražitvi nadomestnih delov za avtomobile. Tu je pripomniti, da imajo v ostalih republikah višje cene, v Beogradu in Zagrebu celo 60 din, v Mariborbu pa 43 din za en prevoženi kilometer. Zaposleno osebje se je od 1945 dvignilo na 50 in so vsa delovna mesta polno zasedena. Strokovno se je osebje izpopolnjevalo na tedenskih strokovnih sestankih, na katerih je zavodov nadzorni zdravnik obnavljal znanje nudenja prve pomoči. Z deloma iztrošenim voznim parkom je Reševalna postaja v letu 1954 opravila 23.081 prevozov in prepeljala 23.849 oseb in s tem prevozila 422.257 km za zdravstveno službo pa še 140.312 km, ali vsega 562.312 km V primerjavi z letom 1953 (19.409 prevozov, 19.436 prevoženih oseb in 449.724 prevoženih kml dokazuje porast dela Reševalne postaje in potrebo po nujnem izpopolnjevanju njenega voznega parka. ZDRAVSTVENE MENZE Maja 1954 so zdravstvene menze začele poslovati kot finančno samostojni zavod, v katerega sestav spadata dva — tudi po lokaciji —ločena obrata: TBC menza In dietnodiabetna menza Pomen zdravstvenih menz je poznan in poudarjen že ob njihovi ustanovitvi. Omogočajo naj nadaljevanje zdravljenja tuberkuloznim In dietno diabetnim bolnikom, napotenih v menze zdravstvenih ustanov zato, ker je dietna oz. pojačana prehrana življenjske važnosti zanje, njihova izolacija pri prehrani (pr tuberkuloznih) pa preventivna zahteva modernega zdravstva. V TBC mcftzl se jo leta 1954 hranilo 349 abonentov — bolnikov, ki so se vračali kot rekonvalescenti iz raznih zdravilišč in bolnišnic, ali pa so bili napoteni tja prehodno od odpoklica na zdravljenje. Število abonentov je v drugi polovici leta padlo zaradi poostrenja kriterija za sprejem in za priznanje socialne podpore v obliki znižane skrbnine Dotacije MLO — prej nakazovane neposredn< Zdravstvenim menzam — pozneje pa zamenjane za socialne podpore, ki so bile dostopne In priznane manjšemu številu bolnikov — so povzročile povprečni padec TBC oskrbovancev, ki jih je bilo ob koncu leta 1954 110, v celoletnem povprečju pa 131 (leta 1953 150). S tem pa je bila kapaciteta TBC menze (200 abonentov) vzdrževana pod lastno zmogljivostjo. TBC menza je pod zdravniško kontrolo Centralnega antituber-kuloznega dispanzerja, katerega uslužbenec vsak dan kontrolira kvaliteto in kvantiteto hrane ter njeno kalorično vrednost, ki mora dosegati 3.600 do 4.000 kalorij. • .V dietno-diabetni menzi je bilo leta 1954 577 abonentov z raznimi želodčnimi, žolčnimi, črevesnimi in ledvičnimi obolenji ter diabetiki. V tej številki jc okrog 30% kroničnih bolnikov, ki so potrebni trajne dietne prehrane in so stalni abonenti menze. Ostali so akutni primeri, ki so se po potrebi hranili v menzi od 1 do 6 mesecev. Med diabetiki je večina težke bolnih, katerim je precizno pripravljena hrana življenjske važnosti. Glede na urejeno prehrano so skoraj vsi abonenti v delovnem razmerju. Značaj dietno-diabetnih bolnikov zahteva prvovrstna živila m je zato priprava dietne prehrane komplicirana in zahteva strokovno usposobljeno osebje Dietna kuhinja je pod nadzorstvom zdravnika, ki vsak dan kontrolira sestav hrane in kalorij. Razumljivo, da tu cena ne bi smela igrati vidne vloge, odločilni so zdravnikovi predpisi n zahteve Dietno-diabetna hrana pa je seveda dražja od normalne, posledica tega pa je, da ie pri večerji le polovica abonentov, ker pač niso zmožni celodnevnih obrokov. V dietno-diabetični menzi je oilo ob koncu leta 1954 330 abonentov. Zaradi opisanih in že znanih orilik ter zvišanega prispevka za socialno zavarovanje je bila •ena hrane v Zdravstvenih menzah maja 1954 zvišana In je znašala: TBC menza: prejšnja cena 1300, nova 6.840 din; Ostala dieta: prejšnja cen: 1.500, nova 5.600 din; Sladkorna dieta: prejšnja cena 8 900, nova 8.300 din. Značaj {Zdravstvenih men-MLO je pač tak, da pomeni način podaljšanega zdravljenja oz /olacije bolnika, s tem pa n» •ni strani razbremenitev tesnih oolniških objektov in precej ipočšno možnost ponovne zaposlitve rekonvalescenta. Vsebina delovnega področja Zdravstvenih menz pa narekuje posebno hrano, ki je iz razumljivih razlogov zelo draga in pre-ega obveznosti in tudi finančne možnosti MLO Ljubljana Ob težavah tako na strani MLO :n abonentov pa bi stanje nujno vodilo k ukinitvi menze, če ne bi s posredovanjem Sveta za zdravstvo MLO uspelo najti edini in pametni izhod za rešitev te pomembne preventivne in zdravstvene ustanove in mnogih težkih bolnikov. ZSZ je uvidevno spoznal veliko terapevtsko vrednost Zdravstvenih menz ter njih pomen za razbremenitev vsekakor dražje hospitalizacije v bolnicah in zdraviliščih In sklenil, da v bodoče prevzame za bolnike — zavarovance del oskrbnih obveznosti v Zdravstvenih menzah. S tem pa je do sedaj glavni problem menz odpravljen, njih nadaljni obstoj oo zagotovljen. SANITARN0-EPIDEMI0-L0ŠKA POSTAJA (SEP) Sanitarno epidemiološka postaja MLO Ljubljana je proračunska ustanova MLO z obsežnimi, v zakonitih določilih utemeljenimi nalogami, ki zadevajo preventivno medicinsko dejavnost na vsem območju glavnega mesta Ljubljane. Poglavitne mere preventivne medicine, s katerimi ima posla SEP in ki je bila težišče njenega dela tudi v letu 1954, so epidemiološko delo, komunalna higiena, živilska higiena, vete- rin. inšpekcija, industrijsko — obrtno in higiensko delo, higiena vzgojnih in šolskih ustanov in zdravstveno prosvetno delo, mrliško pregledniška služba, zdravstvena evidenca In statistika. Proračunska postavka ustanove za leto 1954 je znašala po še nezaključenih računih 7,429.428 dinaajev. PROTIEPIDEMSKA SLUŽBA V letu 1954 je bilo registriranih 2207 primerov nalezljivih bolezni: trebušni tifus v 10 primerih, mišji tifus 16 primerov, paraty 20 primerov (s smrtnim). Brillowa bolezen 1 primer, griža 128 primerov, škrlatink 912, da-vic 14, ošpic 384, oslovskega kašlja 601, vnetje možganske mrene 5 primerov, otroške ohromelosti 1 primer, šen 110 in omr-tvični krč 2 krat. Mišji tifus (Typhus murlum) se je pojavil kot hišna epidemija na porodniško-ginekološki kliniki; le eden od njih je izviral s terena. V številu prijavljenih griž so upoštevani samo hospitalizirani bolniki, v mesecu maju in juniju pa je bilo zaznanih še 140 primerov griže, ki so se zdravili ambulantno. Visok porast škrlatlnke, ki številčno presega celo epidemijo iz leta 1950 in jc od lanskega leta preko 100% višji, gre predvsem na račun prvih in zadnjih mesecev v letu. V nizkem številu obolenja za davico se kažejo lepi rezultati sistematično izvajanega preven-'ivnega cepljenja. Visoko število ošpic in oslovskega kašlja, kj nastopa skupno z noricami in rdečkami, zlasti v mesecih ko traja šolski pouk, kaže na izboljšano prijavno službo. V letu 1954 je bilo prijavljenih 113 pasjih ugrizov. Ambulanta živilske stroke je poleg navedenega odposlala 2929 vzorcev za pregled na bacile ti-fusne skupine ter odvzela in preiskala 3540 vzorcev krvi za 'vVasermannovo reakcijo na lues. V zvezi z nalezljivimi boleznimi je mestna desinfekcija raz-kuževala v glavnem stanovanjske prostore v 1769 primerih. Poizvedb po pasjih ugrizih je bilo 234, potovanj z desinfekci-:am! je bilo izvršenih 34. Obiskov za razne nalezljive bolezni je napravil zdravnik 201, med. sestra pa 134. Zaradi kontrole bacllonoscev ie bilo opravljenih 114 obiskov. Tekom leta je bilo v evidenci 11 bacllonoscev paraty in to 8 novih, dočim je bilo izpisanih ekom leta 15 bacllonoscev. Dva oacilonosca paraty B sta bila začasno izločena iz zaposlitve v živilski stroki (mleko). Ob maj-ki epidemiji griže je bilo ugotovljenih na terenu 6 bacilono-scev bacilov griže Fleksner II. Po zakonu o nalezljivih boleznih je bilo predpisanih 1044 karanten za uslužbence in ostale in 438 karanten za šolarje, skupno 1482 karanten. V zvezi z uveljavitvijo novega zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva zmanjšanje prejemkov uslužbencev in delavcev v bolniškem staležu, bo treba regulirati pravno stanje oseb, ld morajo ostati v karanteni po določilih zaikona o nalezljivih boleznih. CEPLJENJE V letu 1954 se je vršilo cepljenje na vsem območju mesta Ljubljane in to proti davici, tetanusu, kozam in tifusu. Proti davici in tetanusu skupno je bilo cepljenih z dvema injekcijama 1603 otrok, revakci-niranih 1402, samo enkrat cepljenih 1321 otrok, zaradi bolezni oproščenih 309. V osnovnih šolah je bilo dvakrat cepljenih 1806 otrok, revakciniranih 771, 222 pa jih je prekinilo cepljenje. Mest za cepljenje malih otrok je bilo 23, šolski otroci pa so bili cepljeni v šolah. Proti kozam je bilo na 22 ce-piščih cepljenih 2437 otrok, od teh uspešno 2009, 107 brez uspeha, pri 323 uspeha ni bilo mogoče ugotoviti; upravičeno je izostalo 663, neupravičeno pa 509 dojenčkov. V osnovnih šolah smo proti kozam revakcinirali 1915 otrok, uspešno 552, z negativnim rezultatom 1363, opravičeno" je izostalo 438 otrok. Cepljenje proti kozam in davici po šolah je Izvršilo osebje sanitarne inšpekcije in Šolske poliklinike. Proti tifusu je bilo popolno cepljenih 1877 oseb, prevakcini-ranih 2939, cepljenje je prekinilo 96 oseb, upravičeno je izostalo 283, neupravičeno pa 81 oseb. Vsa cepljenja so potekla brez motenj In komplikacij. Starši, ki niso pripeljali otrok k cepljenju proti davici, so bili ponovno poimensko pozvani v ustanovo n seje cepljenje njihovih otrok izvajalo v naknadnem terminu. MESTNA DESINFEKCIJA IN DESINSEKCIJA Je finančno samostojni zavod, strokovno in organizacijsko pa vezan na SEP. Ustanovo vodi sanitarni tehnik s štirimi higieniki. Zaradi porasta števila nalezljivih bolezni je bilo večje tudi število Intervencij na terenu, zlasti v primerih škrlatink in črevesnih nalezljivih bolezni. Izvršenih Je bilo 1502 dcsinfeli-cij, od tega 1460 mehanično — kemičnih v izmer! 129.925 m’ površine m 42 plinskih v izmeri 4.305 m* prostornine. Močno je padlo število ln prostornina opravljenih desinsekclj. To dejstvo prepisujemo deloma hladnemu, vlažnemu vremenu glavno pa visokim cenam materiala, s katerim ta ustanova dela in ki so povzročile občutno zvišanje cen storitev. Čeprav je zasteničenje v marsikaterih predelih mesta občutno, si zasebniki pa tudi gospodarske organizacije in ustanove često ne morejo preskrbeti za deslnsekcijo ootrebnih finančnih sredstev Skupno je bilo izvršenih 198 dezinsekcij in sicer s cianvodiko-vimi preparati, 127 v izmeri 29.740 m* prostornine in 71 mehanično kemičnih (brizganje s pripravki na bazi DDT) v izmeri 27.990 m8 površine. Desinsek-Cije so bile izvršene v 65 stanovanjih, 38 internatih, gradili— Ščih in barakah, v 37 živilskih obratih (menzah ln pekarnah) 13 javnih zgradbah, desinsecira-nih je bilo 8 bolnic in zdravilišč, 6 uradov, 4 skladišča, 3 vagoni — hladilniki, 3 zdravstveni zavodi In ena tovarna. Dcpidekulacije so se vršile v glavnem na gradilišču avto ceste Ljubljana—Zagreb in sicer trikrat na gradilišču podjetja »Tehnika« v Višnji gori, deloma so bili razušen.i delavci Gradisa pred sprejemom na delo. Razu-šeno je bilo 244 oseb, 244 oblek, 331 postelj in 2100 m8 površine. Deratizacija. V preteklem letu je bila izvršena deratizacija ce- lotnega kanalizacijskega omrežja mesta Ljubljane. V ostalem so bile Izvršene deratizacije s Fluoracetatom: 2 bolnici, celoten teren »stare Ljubljane«, 5 tovarn, 27 trgovin in živilskih obratov, vsi objekti glavnega kolodvora, kurilnice in železniške direkcije v Ljubljani. Uslužbenci mestne desinfekcije so pršili desinfekcije in deratizacije tudi izven teritorija mesta Ljubljane in sicer v okrajih Radovljica, Kranj- Ljubljana-oko-lica, Sežana, Koper. Za izvršitev omenjenega dela je bilo iz-vršenih 1796 potovanj. referat za zdravstveno STATISTIKO Evidentira in statistično obdeluje vse smrtne primere, rojstva, nalezljive bolezni, posebej še otroško umrljivost in morbi-diteto prebivalstva ter komunalno higienske podatke, v kolikor so podatki ustanovi dosegljivi in sposobni za statistično obdelavo. V letu 1954 je umrlo 1066 Ljubljančanov, od tega 102 dojenčka do 1 leta starosti in 1* otrok od 1 do 15 leta. Mrtvorojenih otrok je bilo 45, živorojenih 2503. (Nadaljevanje prihodnjič) RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obr-tev razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana, mesta upravnikov pri naslednjih samostojnih gostiščih: i »NACE«, Smartinska cesta 3, Restavracija »KOPER«, Gradišče 13, »Belokranjka — Pod lipo«. Borštnikov trg 3, Gostilna pri Španu, Malen-škova ulica 1, Restavracija pri »Levu«, Go' sposvetska cesta 16, »Pri ribiču«, Tavčarjeva ul. 4 Pogoji; Kvalificiran gcr. tinski dela' vec z najmanj 5-letno praks® v vodstvu gostinskda podjetij^ Kolkovane prošnje z življa' njepisom, dokazili šolske * strokovne izobrazbe ter opisot^ dosedanje zaposlitve je dostaV>' ti Tajništvu za gospodarstvo MLO, Ljubljana, Kresija, sod štev. 25. Zadnji rok za vlaganje pr° Senj je 20. marec 1955. RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredb® o ustanavljanju podjetij in ob! lev razpisuje Komisija za r®* pis mest direktorjev gospoda^ skih organizacij Mestnega lj"® skega odbora glavnega tne® . r :.at.l In^M m rtnf rt r-\ Inim/I r »ELEKTROMONTER«, Ljubljana, Stari trg. Pogoji: Tehniška srednja šola — tro odsek s 5-letno prakso elektro mojster z 10-letno Pr,< so v stroki. ie, Kolkovane prošnje z živl,(|) njepisom, dokazili šolske .-(rokovne izobrazbe ter op'-"’ dosedanje zaposlitve je do® ' viti Tajništvu za gospodar®" MLO, Ljubljana, Kresija, Številka 25. -j« Zadnji rok za vlaganje P šenj je 20. marec 1955. n#ld Itada 1.1 »Založništvo LjtSbll (Vg.fi din-vrilik«, direktor Stane š-f -odgovorni urednik Ivo Tavca