Fpibližoimo tovarne osnovnim šolam Večkrat ugotavljamo, da je izobraževa- nje otrok preveč ločeno od družbene pro- izvodnje. Na deželi se čtroci seznanijo vsaj delno z več ali manj napredno proiz- vodnjo na domači kmetiji, kjer tudi sami sodelujejo. V mestih in industrijskih cen- trih so pa otroci ločeni od proizvodnje. Na industrijskih obratih so napisi: »Nezapos- lenim vsfnn prepovedan«. Prav tako odga- njajo radovedne otroke iz obrtnih delavnic. Tako se otroci seznanjajo predvsem z go- tovimi ^izdelki, ki jih vidijo v izložbenih oknih, na razstavah in v prometu. Ne ve- do pa, kako vse to nastaja. Se daleč pa smo od tega, da bi učenci sodelovali v enostavni proizvodnji, čeprav vemo, da bi se na ta način najbolje seznanili z delov- nim orodjem, s stroji in z odnosi, ki vla- dajo v podjetju. To neskladnost so začutili tudi po tovar- nah. Zavedajo se, da bo mladina z ljubez- nijo prišla na njihova delovna mesta, če se bo v mladosti, to je v času osnovnega šolanja, seznanila z raznimi delovnimi me- sti v proizvodnji. Zato tovarne pomagajo pri premagova- nju težav, ko uvajamo na naše šole teh- nični pouk. Lepo razumevanje je pokazal delavski svet Tovarne emajlirane posode v Celju, ki je nakazal ob novem letu petini šolam v Celju in okolici po 50.000 din za nabavo najnaujnejšega orodja. Tovarne in obrtne delavnice odstopajo odpadni mate- rial šolam. Zaželeno je, dcubi delavski sveti povabili ob določenih prilikah šole na ogled podjet- ja. Lepo bi bilo, če bi učenci v primernih oddelkih poizkusili z delom. Koristno__bi bilo, če bi tovarne poslale svoje strokov- njake, da bi svetovali pri ureditvi delavnic po šolah in vodili tehnične krožke pionir- jev. Možnosti in oblik je mnogo. Na ta način se bodo postopoma industrijski obra- ti približali šoli in bodo obogatili vzgojo naše mladine. Desetine in deseti- ne vagončkov pra- žene cinkove rude prepeljeta mlada delavca vsak da« iz pražame • »bunker«. Vsa ru- da gre na tej vmesni poti skozi njune roke. Delo je naporno, a še naporneje je stre- či napravam T pražami, kjer ne- usmiljeno grizejo strupeni plini. BFezvestnost posameznih poiauDg na ccstah Cestna oprema mora zadostiti na- slednjim glavnim načelom: zagotoviti mora varnost prometa, urediti orien- tacijo šoferjem in potnikom ter skrbeti za udobnost potovalcev. Najsi je cesta še tako moderno ure- jena in najsi je vozišče ceste tehnično še tako brezhibno izvedeno, vendar ne daje tako zgrajena cesta tiste lepote, domačnosti in varnostih, kakor hi jo imela z ustrezno opremo. Naša skupnost daje ogromno inve- sticij za gradnjo, vzdrževanje in opre- mo cest, kar je dokaz, da stopamo med vrste najbolj tehnično razvitih držav na svetu. Zato je tembolj tragično, ko opaža- mo na naših cestah pojave, ki niso ni- kakor v čast človeku, ki naj bi mu bil napredek naše družbe in države pri srcu.^ Pojavi brezvestnosti, malomar- nosti odnosov do cest je opažati vse češče, kar povzroča velikansko škodo skupnosti in veliko nepotrebno obre- menitev proračuna. Kdo pa daje sred- stva za vzdrževanje in opremo cest? Skupnost, vsak posameznik daje od svojega dela in zato so taki brezvest- ni pojavi obsojanja vredni. Na območju Uprave cest LRS — Tehnične sekcije Celje se opažajo primeri, ki dajejo ža- lostno sliko takšnim uničevalnim poja- vom. • Neznani storilci lomijo snežne kole in prometne znake. Pred nedavnim so bili izruvani celo kilometrski kamni. Posledice takšne brezvestnosti posa- meznikov bi se kaj hitro lahko poka- zale pri nesrečah, ki bi terjale tudi človeške žrtve. Pripetili so se primeri, da so posamezniki preko noči poškodo- vali prometne znake, samo zato, ker so bili pred tem od cestnega organa opo- zorjeni na kako nepravilnost, ki so jo zagrešili na cesti. Tako so hoteli dati duška svoji užaljeni objestnosti. Mar je to odnos do družbe? Nikakor ne! To je dokaz, na kaki nizki stopnji je objest- nežev značaj. Če bi pomislil ob takih momentih, koliko škoduje skupnosti, kako obremenjuje po nepotrebnem proračun, da spravlja s takim posto- panjem v življenjsko nevarnost pot- nika pa tudi samega sebe( saj ga lahko takšno brezvestno početje stane tudi življenja), bi prav gotovo tega nikdar ne storil. Marsikdo krivi in obtožuje cestno upravo, češ, da je cesta slabo oprem- ljena s prometnimi znaki in nezavaro- vane. pred nezgodami, nikoli pa nc po- misli, ali ni morda prav sam te poško- doval. Republiška Uprava za ceste vlaga veliko sredstev za čimboljto oprernm cest. Zato je vsak brezvesten odnos da ceste kot splošno družbene imovine vsega obsojanja vreden! Da se pa v bodoče preprečijo takšni pojavi, je Uprava cest — Tehnična sek- cija Celje sklenila dati nagrado vsa- kemu, ki bo zasačil uničevalca cestnih znakov. Mimogrede omenjamo, da bi po tem vprašanju lahko vzgojno pre- cej pripomogle družbene organizacije na svojih sestankih, krajevni ljudski odbori pa na zborih volivcev. Cuvajmo naše ceste, saj so del na-i samih in dokaz stopnje civilizacije, kulture in gospodarske moči na^e družbe! M. S. NEKAJ MISLI O DELU Z VASKO MLADINO Pred kratkim je bilo pri CK LMJ v Beogradu posvetovanje o delu z vaško mladino. Predstav- niki iz vseh republik so izmenjali misli, ki so jih dobili pri iz- kušnjah dosedanjega dela z va- ško mladino. Zastopniki LRS so povedali predvsem o delu mladih zddružnikov in razvoju kulturne- ga in zabavnega življenja na vasi. Prav je, da pred novim letom prikažemo tudi naši mladini ne- kaj osnovnih misli, po katerih je pogojeno življenje vaških mla- dinskih organizacij. Prinašamo izvlečke iz razprave tov. Rudija Lešnika, predsednika obč. komi- teja LMS Šmarje pri Jelšah: »Občina po svojih skromnih močeh nudi oporo šolstvu, pro- sveti in organizacijam, toda to vsekakor pomeni za zaenkrat še dokaj pasivno kmečko občino ve- liko obremenitev, kakor verjetno za vsako kmetijsko občino, ki ni- ma razvite industrije ali vsaj proizvodnje tistih kmetijskih kul- tur, ki so iskane v industriji kot n. pr. hmelj v Savinjski dolini. Skoraj ključno vprašanje so pro- stori, kjer bi društvo odn. organi- zacija lahko delovala. V vsej ob- čini je komaj kakih 5 dvoran, da o klubskih prostorih sploh ne go- vorimo. Sole so večinoma tesne in prenatrpane in največkrat ne morejo nuditi prostorov za orga- nizacije, čeprav se kljub temu društveno in zabavno življenje predvsem v bolj odročnih krajih razvija prav v šolskih prostorih. Tako vidimo, da že osnovni pro- stori, kjer bi se naj zbirala mla- dina izven gostiln in podobnega, predstavljajo določen problem. Drugo vprašanje na vasi pred- stavlja sposoben vodilni kader. Le- tega primanjkuje povsod. Razum- ljivo je, da so na vasi učitelji in peščica intelektualcev tisti, ki bi naj tvorili jedro vodilnega kadra. Naša mladina je priprav- ljena, polna volje, dokaj revo- lucionarna, toda to vitalno in de- lovno energijo je potrebno usmer- jati v sočno vsebino z življenj- skimi metodami. Oblike dela na vasi so bistvenega pomena, ker rnorajo biti dostopne mentaliteti kmečke mladine in zanjo življenj- sko zanimive. Letos čutimo po- jemanje interesa za kmetijsko- gospodarske šole, čeprav še na jugu komaj začenjajo z njimi. Ne morem zaradi tega reči, da tukaj niso več potrebne. Nasprotno: nujne so, toda dosedanje oblike so morda že nekako preživele. Prav na vaseh so čestokrat iz- zvenele preveč »teorijsko«, če ta- ko rečem, ker je primanjkovalo sposobnega kadra in sredstev za praktično delo. Te šole pa morajo biti predvsem praktične: uspo- sobljene v mehanizaciji, v na- prednem praktičnem kmetovanju in praktičnem gospodinjstvu. In- ternatska oblika tritedenskih šol se bolje obnese, ker je tu dober strokovni kader in običajno tudi primerna tehnična in materialna sredstva. Posebno vprašanje na vasi pa je še konservativno mišljenje ne- katerih ljudi, posebno starejših, ki branijo sinovom in hčeram udejstvovanje v organizacijah in društvih. Do neke meje je to ra- zumljivo za kmečke starše, ki ži- ve ure hoda od glavnega naselja. Na drugi strani pa hromi sprošče- no življenjsko dejavnost ozka tendenciozna miselnost, ki je po- sebno na vasi še zelo zakoreni- njena.« V novem letu 1959 želimo, da bi se naša mladina strnila v delu, da bi v prizadevanjih uspevala, gradila in se izpopolnjevala, da bi jo občudoval ves svet po njeni delavnosti. Avtocesta »Bratstva in edinstva« bo spet klicala, vzga- jala in družila vaško, delavsko in študentsko mladino in svetu dokazovala: tu je socialistična Jugoslavija! -r- Kvalificiranih delavcev manjka Upravni odbor posredovalnice za de- lo v Konjicah je pred kratkim analizi- ral stanje zaposlenih v občini. Zadnji ipodatki iz podjetij kažejo, da je število novo zaposlenih delavcev v letošnjem letu sicer nekoliko F>oraslo, vendar pa ni bistveno presežena meja, določena z družbenim planom. Tudi za prihodnja leta načrt predvideva, da se bo v in- dustrijskih podjetjih dvigalo število za- poslenih za okoli 5% na leto, vzporedno z večanjem proizvodnih možnosti. V večini podjetij najbolj primanjku- je kvalificiranih delavcev, nič boljše pa ni s tehničnim kadrom, ki ga je povsod premalo. Stvar se sicer rešuje z doto- kom vajencev, toda ti bodo svoje delo v celoti obvladali šele v nekaj letih. Podjetja tudi prirejajo krajše tečaje, ki jih posečajo predvsem delavci, ki že dalj časa opravljajo določena dela, ni- majo pa še potrebne kvalifikacije. Se- veda je vse to le začasna rešitev. Stro- kovni in tehnični kader bodo podjetja pridobila s štipendiranjem mlajših štu- dentov. Pri mladini, ki gre v uk, je opaziti težnjo po ipoklicih kot so n. pr. ključavničarji, električarji, mehaniki itd. Skoraj nobeden pa se ne odloči za kovača, opekarja in podobno. Slično de- loma velja tudi za trgovino, ki zelo težko dobi moške vajence. Med začasno nezaposlenimi je pri ko- njiški posredovalnici zlasti precej žensk, mladih deklet in žena iz bližnje konji- ške okolice. To so hčerke delavcev in manjših kmetov, v manjši meri pa tu- di žene že zaposlenih delavcev. Teh je posebno dosti v nekaterih naseljih v konjiški okolici (vinogradniški predeli), nekaj tudi na področju Loč, manj pa v bližini Vitanja in Zreč. Od preko sto prijavljenih jih je dobra četrtina takih, ki jim je zaposlitev nujna. Zene veči- noma iščejo zaposlitve v tovaimi, če- prav je znano, da konjiška industrija že ipo svoji strukturi ne more zaposliti dosti ženske delovne sile (kovinska, usnjarska in lesno-predelovalna]. To pa narekuje, da bo iix>trebno v Konjicah prej ali slej misliti na iix>stavitev takih obratov, ki bodo lahko v večji meri za- poslili žene, saj se bo njihovo število pri staležu nezaposlenih večalo iz leta v leto. L. V. DISCIPLINA Beseda, ki jo neštetokrat sli- šimo, uporabljamo, razpravljamo o njej, jo različno tolmačimo in ji zlasti v praktičnem življenju ne najdemo prave vsebine in pra- vega mesta. Največkrat govorimo o delovni disciplini ali nedisciplini in pri tem pozabljamo, da je le-ta od- raz društvene, prometne, druž- bene, družinske, šolske in števil- nih drugih disciplin. Ce se hočemo resno lotiti tega tako pogosto omenjenega proble- ma, moramo najprej določiti vsa tista pisana ali nepisana pravila ter predpise, ki v tovarni, na ce- sti, v društvih, v šoli in drugod urejajo urejeno delovanje in živ- ljenje. Ce teh pravil ni, je težko govoriti o kršitvah, zlasti pa je težko, če predpisov ali nekih družbenih norm — večkrat celo sami običajno, ne poznamo. Tudi to je potrebno poudariti, da ve- ljajo določena pravila za vse, ki skupno nekje delajo ali živijo in da ne more biti pri tem izjem. Gotovo smo že sami večkrat do- živeli na sestankih, da je po 20, 50 ali celo 100 in več ljudi čakalo nekoga, ki je sestanek sklical in bi moral biti na sestanku prvi; da večkrat sila ostro obravnava- mo nekega delavca ali uslužben- ca, ker sta zamudila na delo, da pa tega ne storimo, če nekaj ta- kega naredi vodilna oseba, da smatramo za veliko, veliko napa- ko, če nekdo na delovnem mestu nekaj pokvari, da pa radi pre- zremo materialne in druge po- sietiice, če nekdo izda napačni nalog, če napačno sestavi načrt itd. Spomnimo se ljudi, ki n. pr. živijo v nekem društvu in uži- vajo vse pravice, ne da bi kar koli doprinesli in celo ne plačajo članarine; ali so nam v društvih in v raznih komisijah ter odborih pri srcu ljudje, ki vedno samo kritizirajo in karajo tiste, ki delo vodijo, sami pa odklanjajo vsa- kršno delo in funkcijo. Koliko- krat smo v sebi izrekli sodbo o tistih, ki si sposojajo knjige in časopise, ne da bi si le-te kdaj sami kupili. Ce je nekdo tak v društvu, če nekdo ne- upošteva predpisov, ko hodi ali se vozi po cestah, v vla- ku, bo tak sigurno tudi na de- lovnem mestu. Konkretni primeri, ki jih bomo v bodoče objavili z raznih po- dročij našega življenja, bodo po- trdili gornjo vsebino. Ti primeri naj bi pomagali odstranjevati zlasti tiste napake, ki nam največ škodujejo. Franc Kleč ZNAN OBRAZ Vojna vihra je minila. Partizan Tone je sedel v štabu za repatriacijo vojnih ujetnikov v Splitu. Vsak dan so jih zasliševali in navadil se je že obrazov, ki so hoteli prikrivati preteklost. Mimo TKsalne mize so ae vrstile uniforme nekdanjih okupatorskih sil in celo blatno sive obleke nekdanje kraljeve vojske. Utrujalo ga je. Vedno znova in znova izpovedi, neprijetni spomini na pogorišča, prerezane vratove, težke si- ve bunkarje z votlimi očmi, skozi ka- tere je režala smrt, na oglušujoče bob- -nanje granat, brenčanje svinčenk, la- hpto, strah. Ze spet jih je prešlo deset. V zapis- nik je narekoval deset težkih zgodb, ki se skozi nje cede solze otrok in ma- ter in jih napaja kri in znoj nedolžnih žrtev in so prepojene s čisto prepro- -stim človeškim strahom tistih, ki se vr- stijo pred Tonetovo pisalno mizo. Kak- šno je to srečanje danes? Piše se leto 1946. Tone je še vedno v uniformi in tudi oni so še v uniformah, sovražnih barvah, utrujeni, slabotni. Slabotni! Hm!a mu je polglasno iišlo. Pred seboj je zagledal bled, podolgovat obraz, ozko čelo z bledimi lasmi, ki so kuš- travo štrlele proti rahlo priprtemu des- Tiemu očesu. In oči: modre, otožne oči! »Priimek, ime?« »Sterk Franc.« »Belogardist?« pogledal ga je ostro naravnost v oči. Bledi obraz je trznil in za hip je zazeval v njih strah. In zdaj je Ton'> osupnil. Tudi njemu so se raz- širile oči. ! T »Midva sva se nekje srečala? No, po- tem nisi... Kje sva se srečala.''« je Tone grbančil čelo. »Ne vem. Mogoče.« V očeh se je pri- žgal za hip rahel blesk in bled, utru- jen obraz se je za tren razjasnil. »Belo- gardist nisem bil.« Dolgi, skoraj prozorni prsti rok so se krčevito spletali na kolenu pred mizo. Nohti so se naravnost zarili v dlani in na senceh so pronicnile potne srage. Tone je gledat: in obraz se mu je tem- nil? »V partizanih sva se videla? Da, v partizanih!« Nos, kakor da se je v hipu izbočil kot kljun in Sterk je odkimal: »Ne, v partizanih nisem bil. Nikoli.« »Kaj pa, če si? Čakaj, čakaj! Tone se je oprl na komolec, priprl oči. V glavi mu je brenčalo. Megleno so se utrinjale slike. Velika bukev. Bukev? Cisto -po- bočje in na njem temne sence človeških postav. Ne, ne stojijo. Prihajajo, ska- čejo, okrog in okrog. Pobočje? Vojaki? Zagledal je sebe, kako stoji prižet k tisti veliki bukvi in prislanja grški mi- traljez. Da, tisti mitraljez, ki ga je spremljal že skozi pet bitk. V laseh mu gomazi. V rami ga je zaskelelo. Se zdaj čuti pekoč zbodljaj. Nekaj korakov pred njim je spet bukev. Gledata se. Spačen obraz. Trde škodoželjne in prestrašene oči, surove oči. Ozek, izpit obraz s kos- mom belih las, ki so silili izpod vo- jaške kape k desnemu očesu. Izzivalen obraz. Morda je bila le sekunda, morda dve, tri. Oba hkrati sta se umaknila. Ze je zasikalo. Bukev: človek in les sta se spojila kot eno. Treske in skorja so frčale po zraku. Bum! je spregovo- ril eden, tata! drugi in Tone je zdaj in zdaj^ zagledal svetel čop las in hlad- ne modrikaste oči. Po čistini pa je od- mevalo: hura, hura! Zaskelelo ga je v rami. Se zdaj, ko sedi tu pri mizi, za- čuti nenadno bolečino, ki mu zareže skozi ramo. »Sterk, srečala sva se.« je skoraj za- vpit Tone. Leva roka, katero je imel prestreljeno v ramenu, se je začejla tresti, v želodcu ga je zgrabil čuden krč, po vsem telesu ga je spreletel srh in desnica se je že stisnila v pest. »Par- tizanska svinja!« si kričal, človek, se spomniš? Ne, ne bom pozabil tvojega mlečnega obraza, dokler bom živ. Ti si torej Sterk, Franc Sterk. Takrat ti ni- sem vedel imena, takrat, pred dvema letoma. No, veš, kje je bilo to? Govori!« Siva uniforma pred Tonetom se je za- čela tresti, modre, otožne oči je zalila voda, ozka bleda ustnica se je klavrno povesila kot list, ki odpada. »Nisem vas ubil«, je zašepetal kot bi molil. »Nisi, resnično! Ker me nisi do smrti zadel, ko mi je odpovedala strojnica. Živim še in bom živel! A ti?« V Tone- tovih očeh je bil prezir, »Usmilite se! Vojna je bila, bil sem nepremišljen. Mlad sem. »Siva ohlapna uniforma je drgetala. »Tudi jaz sem mlad, čeprav imam trpek obraz. Ce štejeva leta, glej, jih imava dvaindvajset.'« Krč v njem' je popustil in pest se je razklenila. »Toda teh dvaindvajset je za šestdeset drugih, a tvojih, Sterk, za eno podganje!« Par- tizan Tone je pljunil. »Imate mater?« je skozi solze nena- doma kot bi zaklical, zaječala siva uni- forma. Tone je pogledal, kot bi se začudil. Tonetovo mater so bolano na gnojnem vozu s kravami gonili Nemci z doma. »Pojdi!« je dejal in zopet so se vrstUi pred njim neznani obrazi. Cez nekaj dni mu je bolničar pove- dal, da si je Sterk prerezal žile in so ga komaj rešili. Partizan Tone se je nasmehnil: »Slabotni so, zares! In ven- dar živim!« (Po pripovedovanju kapetana T. L,, člana Štaba za repatriacijo vojnih ujetnikov v Trogiru po resničnem doživetju) Sotelski