Jasno & glasno VključevanjE mladih v občinske participativne proračune priročnik Zavod PIP 02 234 21 46 Pravni in informacijski center Maribor Gosposvetska cesta 83 pip@zavodpip.si Prostori na Gosposvetski cesti 86 Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije. 2000 Maribor @zavodPIP 1 Kazalo KAJ JE JASNO IN GLASNO? � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 4 prvi del � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 6 ZNAČILNOSTI DRŽAVLJANSKE PARTICIPACIJE MLADIH � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 7 NA POLNO LAHKO SODELUJEŠ LE PRI STVAREH, KI JIH POPOLNOMA RAZUMEŠ! � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �11 PARTICIPATIVNI PRORAČUN – DOBRA PRAKSA SPODBUJANJA PARTICIPACIJE MLADIH � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 13 UČNI PROCES – PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH? PRIMER SLOVENIJA � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 15 UČNI PROCES – PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH? PRIMER PORTUGALSKA � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 23 NEVLADNE ORGANIZACIJE - PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 27 PROSTOVOLJSTVO - PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 30 METODE DOSTOPA DO MLADIH IN NJIHOVA MOBILIZACIJA ZA PARTICIPACIJO V ODLOČEVALSKIH PROCESIH � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 34 DOSTOP DO MLADIH IN TEŽAVA Z INFORMACIJSKIMI ORODJI � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 36 NEVARNOSTI IN PASTI MEDIJEV IN SPLETNIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 38 FACILITIRANE DELAVNICE – KAKO PRITEGNITI IN ORGANIZIRATI MLADE � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 41 drugi del � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 48 kaj je PARTICIPATIVNI PRORAČUn � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 49 DRUŽBA IN DRŽAVA � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 53 KONVENCIONALNA POLITIČNA PARTICIPACIJA � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 54 NEKONVENCIONALNI POLITIČNA PARTICIPACIJA � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 56 Zbrana literatura po poglavjih � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 59 2 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 114192131 ISBN 978-961-93078-1-6 (Zavod PIP, PDF) Jasno & Glasno. Priročnik vključevanja mladih v občinske participativne proračune. Izdajatelja: Zavod PIP – pravni in informacijski Psientífica - Associação para a center Maribor promoção e desenvolvimento social Gosposvetska cesta 83 Praceta das Chãs, Loja G Maribor, Slovenija Águeda, Portugalska Avtorice in avtorji Tjaša Arko, Barbara Bedenik, Urška Breznik, Daniela Costa, dr. Andrej Kirbiš, (abecedno): Ana Mendes, Ana Moutas, Borut Osonkar, Staša Dabič Perica, Domen Savič. Urednika: Borut Osonkar, Daniela Costa Tehnični urednik: Miha Šimon Oblikovanje in prelom: Anja Gomboc Prevod: Sandi Vidovič, Borut Osonkar Odgovorna oseba: Bojan Golčar Maribor, 2022 Avtorske pravice To delo je zaščiteno z licenco »Creative Commons Attribution- NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License«. Priročnik je dosegljiv na https://zavodpip.si, zavihek Novi mladi demokrati. Angleška različica je dostopna na https://zavodpip.si, zavihek New democratic state of youth. Financiranje Sofinancira Priročnik je nastal kot del projekta Novi mladi demokrati, ki se Evropska unija financira iz programa Erasmus+ in sredstev Evropske unije. Publikacija je brezplačna. 3 KAJ JE JASNO IN GLASNO? »Jasno in glasno« je priročnik za večanje participacije mla- njihovi okolici in ga s predlogom projekta poskuša rešiti. Pri dih v javnih zadevah z orodjem občinskega participativnega glasovanju za projekte pa mladi svoj glas utemeljijo in tako proračuna. Namenjen je vsem, ki z mladimi delajo v šolah, argumentirajo svoj izbor. mladinskih organizacijah ali nevladnih organizacijah. Zbrali smo mednarodne izkušnje učiteljic, mladinskih delavcev in delavcev v mladinskih organizacijah, ki ubirajo tudi bolj ne- Sodelovanje mladih pri podajanju konvencionalne metode motiviranja mladih k participaciji. predlogov projektov na občinskih participativnih proračunih predstavlja Zakaj je vzpodbujanje mladih k sodelovanju na občinskih življenjsko situacijo, ki jo izobraževalci participativnih proračunih dobrodošel ali celo nujen del mladih in mladinski delavci v učno učno izobraževalnega procesa in dela z mladimi? Ker je par- izobraževalnih procesih lahko uporabijo ticipativni proračun učinkovito in enostavno demokratično kot avtentično učno izkušnjo. orodje za reševanje družbenih problemov v lokalnem okol- ju, ki je hkrati tudi priložnost za poglabljanje demokratičnih vrednot. Ob tem je potrebno rešiti nek problem. Kako mlade naučiti opaziti družbeni problem, ga definirati kot problem in po- Participativni proračun je nebirokratski in enostaven proces, tem še podati rešitev problema. In kako z avtentično učno ponavadi lahko sodelujejo mladi od petnajstega leta dalje, situacijo zagotoviti, da se bodo rešitve domislili mladi, ne pa predloge projektov lahko oblikujejo in podajajo sami, glas- izobraževalci mladih. Ena od možnosti rešitve težave je upo- ovanje je enostavno in dostopno, postopek je transparenten raba metode facilitiranih delavnic. Facilitiranje ni enostaven in poteka tudi v digitalnem okolju. Predvsem pa lahko mladi proces, zato smo pripravili zelo natančna navodila, kako ga oblikujejo in podajajo pobude ter volijo projekte, ki zadovol- izvajati. jujejo njihove konkretne potrebe v njihovem konkretnem življenjskem okolju. Tukaj in zdaj, ne v nedoločni oddaljeni prihodnosti. Izobraževanje in motiviranje za sodelovanje Informacije v priročniku so utemeljene na mladih pri občinskih participativnih proračunih je lahko preverljivih podatkih in na dolgoletnih pot k večji participaciji mladih v ostalih javnih zadevah. V izkušnjah dela z mladimi. Vključena je demokratičnih družbah pomeni participacija državljanov v tudi mednarodna primerjalna dimenzija, soodločanju o javnih zadevah enega od ključnih mehaniz- ki je plod skupnega dela slovenskih in mov izvrševanja pritiska na politične odločevalce. portugalskih organizacij. Zakaj je izvajanje občinskih participativnih proračunov priložnost Priročnik je razdeljen na dva dela, v prvem so temeljno ana- za aktivacijo mladih? Ker mladim nudi litično izhodišče, ter izkušnje in nasveti avtoric in avtorjev iz priložnost spreminjanja sveta v lokalnem različnih zornih kotov. Priročnik uvede analitični prispevek, okolju tukaj in zdaj, ne pa v nedoločni ki utemeljuje naše temeljno izhodišče, da je mladim bližja oddaljeni prihodnosti. nekonvencionalna politična participacija. Da bi uspešno raz- likovali konvencionalno in nekonvencionalno politično par- ticipacijo, smo v drugem delu priročnika podali opis obeh V učno izobraževalnem okolju aktiviranje mladih k sood- tipov. V nadaljevanju prvega dela priročnika so podane ločanju skozi občinske participativne proračune nudi izkušnje, metode, načrti in možnosti vzpodbujanja in učenja možnost oblikovanja avtentične učne situacije, ki rešuje participacije v javnem šolskem sistemu in v nevladnem sek- konkreten in realen življenjski problem. Avtentična učna sit- torju, v Sloveniji in na Portugalskem. V priročnik je vključen uacija poustvarja življenjske situacije, zaradi česar je reševan- tudi opis nevarnosti in pasti medijev in spletnih informaci- je avtentičnih nalog podobno reševanju realnih problemov. jskih tehnologij, saj dobršen del življenja mladih poteka v Podpira temeljne procese učenja kot so sodelovalno učenje digitalnem okolju. Posebej opozarjamo tudi na prispevek in konstruktivno reševanje problemov ter sprejemanje od- o facilitiranih delavnicah, ki jih predlagamo kot najprim- ločitev, informirano in odgovorno delovanje, kritično mišl- ernejšo metodo zagotavljanja avtentične učne izkušnje. V jenje, argumentacijo ter refleksijo, ter (samo)vrednotenje in drugem delu je splošen opis participativnega proračuna sprejemanje odgovornosti. Sodelovanje mladih pri poda- ter podana znanja, ki kontekstualizirajo izkušnje in nasvete janju predlogov projektov na občinskih participativnih pro- računih predstavlja življenjsko situacijo, ki jo izobraževalci mladih in mladinski delavci v učno izobraževalnih procesih lahko uporabijo kot avtentično učno izkušnjo. Didaktični cilj je v učno izobraževalni proces vključiti avtentične naloge, v našem primeru izdelavo predloga projekta in glasovanje o projektih. Pri izdelavi projekta mladi izhajajo iz lastne vsakod- nevne življenjske izkušnje, ki opazi nek družbeni problem v 4 iz prvega dela. Za temeljito razumevanje pomembnosti pripravili dve organizaciji, ena iz Slovenije, druga iz Portu-participativnega proračuna je potrebno razumeti nekatere galske, Zavod PIP iz Maribora in Psientífica - Associação para temeljne družboslovne delitve med družbo in državo ter a promoção e desenvolvimento social iz Águede in tako med konvencionalno ter nekonvencionalno politično par- zagotovili prenos dobrih praks in izkušenj. Prepričani smo, ticipacijo. Na koncu priročnika je zbrana vsa literatur in viri, da je participativni proračun eno od demokratičnih orodij ki so jih v prispevkih uporabile avtorice in avtorji. prihodnosti, zaradi česar je mlade potrebno čim prej naučiti kako naj ga uporabljajo. Kaj pa če se v občini ne izvaja participativni proračun? Odgovor je neke vrste samouresničujoča se prerokba: bolj Ta priročnik je orodje, vzemimo ga v učilnice! bomo pripravljeni na večanje števila participativnih pro- računov v občinah, več jih bo. Morda zveni malce zanesen- Jasno & glasno. jaško ali pretenciozno. Številke pa kažejo, da je v Sloveniji zmeraj več občin s participativnim proračunom, zanimanje zanj raste, Portugalska pa je v številu občin s participativnim Daniela Costa, Psientífica proračunom daleč pred Slovenijo. Prav zato sta priročnik Borut Osonkar, Zavod PIP 5 prvi del 6 ZNAČILNOSTI DRŽAVLJANSKE PARTICIPACIJE MLADIH1 Za kaj gre? • so državljani mladih generacij res brez interesa za družbeno delovanje? • kako naj nagovorimo mlade, da bodo postali aktivni državljani? Kaj bomo izvedeli? • ključne značilnosti državljanske participacije mladih v Sloveniji • vlogo in trende participacije v sodobni družbi, na tematike, ki motivirajo mlade k javnemu delovanju • oblike državljanske aktivnosti ter vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri participaciji mladih • priporočila za večjo vključenost mladih v procese odločanja POMEN DRŽAVLJANSKE PARTICIPACIJE V SODOBNIH bno prispeva k oblikovanju mladostnikove identitete. Tretjič, DRUŽBAH participacijo mladih v neki družbi se lahko smatra kot enega Politično ali državljansko participacijo lahko pojmujemo pokazateljev delovanja njenega demokratičnega sistema. kot »dejanja, ki se izvajajo individualno ali kolektivno in v temelju zadevajo sooblikovanje družbe, v kateri živimo« Ker upad participacije med mladimi (in odraslimi) deloma (Vromen 2003: 82–83). Gre za dejavnosti, pri katerih držav- simbolizira »krizo demokracije«, v nadaljevanju na kratko ljani uveljavljajo svoj vpliv na odločitve, ki oblikujejo nji- orišemo katere tematike v večji meri pritegnejo in mobi- hovo življenje v politični skupnosti (Kaase in Marsh, 1979; lizirajo mlade, skozi kakšne oblike participacije se mladi na- Macedo, 2005). Politična participacija, poleg demokratičnih jpogosteje javno aktivirajo ter kakšno vlogo pri participaciji vrednot državljanov, predstavlja jedro oz. »srce demokraci- mladih igra informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT). je« (Verba et al., 1995: 1). V demokratičnih družbah pomeni participacija državljanov ključni mehanizem izvrševanja KATERI TEMATIKE MOTIVIRAJO MLADE K JAVNEMU pritiska na politične odločevalce v smeri zvečanja kvalitete DELOVANJU? demokratičnega odločanja, integritete političnih elit in Kratek pregled raziskav o temah in vsebinah, ki mlade v na- funkcioniranja demokratičnih institucij (Inglehart in Wel- jvečji meri motivirajo k družbenem in političnem delovanju zel, 2005). Glede na pomen participacije za funkcioniranje pokaže precejšnjo konsistentnost rezultatov, tako med- sodobnih družb, raziskovalci, strokovna javnost ter nekatere državnih kot nacionalnih slovenskih raziskav. Raziskava ev- (evropske) institucije vse večjo pozornost namenjajo tudi ropske mladine Flash Eurobarometer (2021) je pokazala, da trendom v zadnjih desetletjih, ki kažejo na upad nekaterih se mladim zdijo še posebej pomembna področja revščine oblik politične participacije v razvitih družbah, še posebej in družbenih neenakosti (43 %), podnebne spremembe in med mladimi generacijami (Kirbiš in Flere, 2011). zaščita okolja (39 %) ter problem brezposelnosti (37 %). Podobne rezultate dajejo tudi raziskave mladih v postkomu- nističnih državah jugovzhodne Evrope, vključno s slovensko mladino, ki smatra področja družbenih nepravičnosti (48 %), V demokratičnih družbah pomeni ohranjanja naravnega okolja (45 %), brezposelnosti (43 %) in participacija državljanov ključni korupcije (42 %) med najpomembnejšimi družbenimi tem- mehanizem izvrševanja pritiska na atikami (FES, 2018). Mladi konkretne vidike okoljske prob- politične odločevalce. lematike v Sloveniji prepoznavajo kot bolj problematične v primerjavi s splošnim stanjem okolja. Kot »srednje velik«, »velik« ali »zelo velik« problem denimo mladi smatrajo pod- Primerjalno nizke ravni participacije mladih v javnem živl- nebne spremembe (73 %), kakovost zraka (54 %) in kakovost jenjem, kakor tudi upad participacije mladih v javnem živ- pitne vode (44 %) (Mladina 2020). ljenju v zadnjih desetletjih je problematično iz več vidikov. Prvič, v času (post)adolescence se pri mladostniku oblikujejo temeljne vrednote in participativni vzorci, kar pomeni, da je Mladim so posebej pomembna področja aktivno sodelovanje v javnem življenju v času odraščanja revščine in družbenih neenakosti, pomemben napovedovalec participacije v času odraslosti. podnebnih sprememb in zaščite okolja ter Drugič, participacija mladih v javnem življenju lahko pomem- brezposelnosti. 1 dr. Andrej Kirbiš, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru 7 Na drugi strani pa mlade ne zanima politika, ki ima med njimi izrazito negativno prispodobo, kar za mlade v Sloveniji velja že vsaj štiri desetletja. Delež mladih, ki se »zelo« zanima za politiko je bil namreč že pred razpadom Jugoslavije najnižji ravno med mladimi republiki Sloveniji (za politiko se je zelo zanimalo zgolj 12 % mladih, v Makedoniji, Črni Gori in na Kosovu pa preko 30 % mladih) (Ule in Vrcan, 1986). Podobni trend nizkega zanimanja za politiko se je nadaljeval tudi od Ne glede na nizek ugled politike med mladimi in nizko za- osamosvojitve Slovenije naprej (Kirbiš in Flere, 2011; Kirbiš nimanje za konvencionalno, strankarsko politiko, pa mlade in Zagorc, 2014). Mladi v Sloveniji so glede zanimanja za vendarle pritegnejo že omenjene širše družbene teme. Po- politiko pod povprečjem mladih in odraslih v državah EU in dročja zanimanja slovenske mladine so v tem oziru skladna slovenskih odraslih (Kirbiš in Flere, 2011). V Sloveniji denimo s področji zanimanja mladih iz postkomunističnih držav politike »sploh ne zanima« kar 40 % mladih, a je delež rela- in držav zahodne Evrope, saj gre v veliki meri za posledico tivno visok tudi med odraslimi (27 %) (SJM, 2017/1). podobnih vrednot mladih v sodobni družbi. Področja zani- manja in vrednote mladih pa vplivajo tudi na njihove ravni Nizko zanimanje mladih za konvencionalno definirano po- in oblike javnega angažmaja. Med mladimi so v primerjavi dročje politike gre v veliki meri pripisati njihovemu nizkemu z odraslimi tudi bolj razširjene t.i. postmaterialistične vred- zaupanju v politične akterje in institucije. Da so politiki note oz. vrednote samoizražanja. Slednje so razširjene pred- zainteresirani le za to, da so izvoljeni, in ne za to, kaj volivci vsem v postmodernih družbah, kjer so v pogojih relativno resnično želijo, da običajni ljudje nimajo nobenega vpliva na visokih stopenj eksistencialne in materialne gotovosti nižje to, kaj počne oblast in da se politiki veliko ne ukvarjajo s tem, vrednotene materialne dobrine (materialistične potrebe so kaj menijo običajni ljudje, je denimo v letu 2000 menila prib- sorazmerno v večji meri zadovoljene kot pred desetletji in ližno polovica mladih, vendar je v letih 2010 in 2020 ta delež več), bolj vrednotene pa so dandanes potreba po pripadan- narasel na skoraj dve tretjini (Mladina 2000; Kirbiš in Flere, ju, posameznikovem (lastnem in kolektivnem) izražanju, po 2011; Mladina 2020). Čeprav se mladi zavedajo, da politika participativni vlogi posameznika v javni sferi (a ne v okviru pomembno vpliva na naša življenja, pa politične akterje konvencionalne politike), po izboljšanju kvalitete bivanja, in institucije zaznavajo kot neodzivne na želje in potrebe ohranjanju naravnega okolja, izražanju tolerantnosti do dru- državljanov, posledično pa so od političnega sistema v veliki gačnosti in empatije do deprivilegiranih skupin (Inglehart, meri odtujeni (Henn et al., 2005; Marsh et al., 2007; Berry, 1997). 2008; Kirbiš in Flere, 2011; Kirbiš in Zagorc, 2014). Za tako vrednotno orientirane državljane mladih gener- acij velja, da se družbenopolitično angažirajo drugače kot Mladi (strankarske) politične akterje in pretekle generacije. Mlade se lahko smatra za državljane institucije zaznavajo kot neodzivne na v pripravljenosti (Amnå and Ekman, 2014; povz. po Sloam želje in potrebe državljanov, posledično and Henn, 2019), ki se angažirajo, ko se pojavijo konkretne pa so od političnega sistema v veliki meri tematike, ki so jim blizu in ki jih percipirajo kot tista družbe- odtujeni. na vprašanja, katerih naslavljanje ima neposreden vpliv na njihovo vsakdanje življenje. Postmaterialistično vrednotno orientirani državljani bolj kot preko članstva v hierarhično strukturiranih togih političnih strankah vidijo možnost vp- NA KAKŠNE NAČINE MLADI NAJPOGOSTEJE liva na politične odločevalce npr. preko konkretnih ad hoc PARTICIPIRAJO? akcij (nazadnje npr. preko peticije in angažmaja v zvezi z Nizke ravni zanimanja za politiko in političnega zaupanja referendumom za pitno vodo in udeležbo na protestih) in se kažejo tudi v nizkih ravneh konvencionalne (formalne, preko aktivacije v civilnodružbenih organizacijah. V okviru institucionalne oz. strankarske) politične participacije. Volil- okoljevarstvenega javnega angažmaja so denimo mladi nih abstinentov je med mladimi v Sloveniji izrazito več kot aktivni v okoljevarstvenih organizacijah (ki se v temelju je povprečje med mladimi in odraslimi v državah EU in med fokusirajo na eno konkretno tematiko), ali pa se angažirajo odraslimi prebivalci Slovenije (Kirbiš in Flere, 2011). Sam- v okviru protestov za podnebno pravičnost (Briggs, 2017; oporočana volilna udeležba je med slovenskimi mladimi Sloam and Henn, 2019). tudi več kot 25 odstotnih točk nižja kot med odraslimi (SJM, 2011/1; 2017/1). Nadalje, več kot četrtina (27 %) mladih do 30 let zase pravi, da se »nikoli« ne udeležujejo državnozbor- Mlade se lahko smatra za državljane v skih volitev, starejših trajnih volilnih abstinentov nad 60 let pripravljenosti, ki se angažirajo, ko se pa je zgolj 6 % (SJM, 2017/1). Med mladimi je bistveno nižje pojavijo konkretne tematike, ki so jim je tudi članstvo v političnih strankah (Kirbiš in Flere, 2011). blizu. Skratka, biti aktiven v politiki je med mladimi v Sloveniji izrazito nizko na lestvici priljubljenosti (Kirbiš in Zagorc, 2014). Mladi se torej javno angažirajo predvsem v okviru t.i. civil- nodružbene dimenzije državljanske participacije, ki med Volilnih abstinentov je med mladimi v drugim vključuje prostovoljne dejavnosti. Slednje niso Sloveniji izrazito več kot je povprečje med vezane na politične stranke in institucije, temveč na širša mladimi in odraslimi v državah EU in med družbena vprašanja, ki jih mladi naslavljajo preko članstva odraslimi prebivalci Slovenije. ali aktivnostih v nevladnih organizacijah (društva itd) (Kirbiš in Flere, 2011). Mladi v starosti do 30 let v Sloveniji so den- 8 imo bistveno bolj pogosto pripadniki kulturno umetniških ZAKLJUČEK organizacij (46 %) kot odrasli (21 %), športno-rekreativnih Participacija državljanov v javnem življenju pomeni ključni organizacij (59 % vs. 31 %), pogosteje pa tudi opravljajo mehanizem izvrševanja pritiska na politične odločevalce prostovoljno delo (43 % vs. 30 %) (SJM, 2017/1). v smeri zvečanja kvalitete demokratičnega odločanja, in- tegritete političnih elit in funkcioniranja demokratičnih in- Slovenska mladina je prav tako bolj dejavna v protestni stitucij in je v jedru učinkovite demokracije. Trende upada participaciji, političnem potrošništvu in IKT državljanski konvencionalne (strankarske) politične participacije je v participaciji. Podpisovanje (e)peticij, oblika protestne par- veliki meri mogoče pripisati vrednotnim spremembam v ticipacije, je v zadnjih letih postala najpogostejša oblika sodobnih družbah, pa tudi temu, da politični odločevalci in politične participacije med mladimi, pri vrhu pogostosti pa elite s svojim ravnanjem in odločitvami pogosto odvračajo je tudi udeležba na demonstracijah oz. protestih (Kirbiš in javnost, še posebej pa mlade generacije. Mladi dojemanje Flere, 2011; Mladina 2020). Peticijo je oz. bi bilo pripravljeno politike v veliki meri prevzemajo iz kulturnega okolja, kjer je podpisati celo več kot 80 % mladih, kar je skoraj 20 odstot- politika v širši slovenski družbi izrazito negativno vrednote- nih točk več v primerjavi z odraslimi nad 30 let (SJM, 2011/2; na. Vendar mladi v Sloveniji in Evropi niso apatični oziroma 2017/1). Nakupa ali bojkota izdelkov iz političnih, etičnih nezainteresirani za družbeno življenje, pritegnejo jih konk- ali okoljevarstvenih razlogov (t.i. politično potrošništvo) se retne in njim pomembne družbene, okoljske, ekonomske in v letu 2020 poslužuje polovica slovenske mladina (Mladina podobne tematike. 2020), kar predstavlja povečanje za skoraj 20 odstotnih točk v primerjavi z letom 2010 (Kirbiš in Flere, 2011), predstavlja pa tudi občutno večji delež političnega potrošništva med mladimi v primerjavi z odraslimi (SJM, 2017/1). Slovenska mladina se angažira civilnodružbeno in je dejavna v protestni PRIPOROČILA ZA VEČJE VKLJUČEVANJE participaciji, političnem potrošništvu in MLADIH V PROCESE ODLOČANJA IKT državljanski participaciji. • Mlade je potrebno v procese odločanja pritegniti s ponudbo njim zanimivih, relevantnih in konkretnih tematik in VLOGA IKT PRI PARTICIPACIJI MLADIH V JAVNEM vprašanj. ŽIVLJENJU • Mlade še posebej pritegnejo neposredne Državljansko aktivnih preko IKT je več kot polovica mladih. oblike odločanja. 56 % mladih jih je oz. bi jih bilo pripravljenih napisati ali del- • Potrebne so reforme političnih institucij, iti sporočila preko spletnih socialnih omrežij, več kot 60 % tudi v smeri manjše hierarhije odločanja in pa se jih o aktualnih družbeni političnih dogodkih informira njihove večje odzivnosti na želje in pobude preko spletnih socialnih omrežji (Mladina 2020). Že v letu običajnih državljanov. 2013 je internet za branje novic uporabljalo 76 % mladih • Ravnanje in retorika političnih odločevalcev (Kirbiš in Zagorc, 2014). mora stremeti k vključiti trenutno konvencionalno politično zapostavljenih družbenih skupin, vključno z mladimi. Državljansko aktivnih preko IKT je več • Civilnodružbena participacija lahko kot polovica mladih, televizija izgublja predstavlja odskočno desko za druge oblike osrednjo informacijsko vlogo, internet javnega angažmaja mladih. predstavlja najpogostejši vir informacij o političnih dogodkih. • Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo je v okviru e-demokracije potrebno učinkovito vključiti v procese odločanja v Televizija, nekoč osrednji vir informiranja prebivalstva, dan- sodobni družbi. danes izgublja svojo informacijsko vlogo predvsem med mladimi. Podatki (SJM, 2017/1) denimo kažejo, da skoraj dve tretjini odraslih starejših od 31 let vsaj enkrat tedensko spremlja politiko na televiziji, medtem ko enako velja zgolj za dobro četrtino mladih. Na drugi strani pa kar dobra tret- jina mladih v starosti do 30 let (in zgolj slaba četrtina odras- lih) tedensko spremlja politiko preko spletnih družbenih omrežjih. Raziskava Mladina 2018 je podobno pokazala, da internet predstavlja najpogostejši vir informacij o političnih dogodkih, saj ga je kot vir izbralo kar 82 % mladih v Sloveni- ji. Spletna socialna omrežja je v omenjeni raziskavi kot vir informiranja izbralo 38 % mladih, kar je večji delež mladih, kot tistih, ki jim vir informiranja predstavlja družina (31 %) (FES, 2018). 9 Priporočljivo nadaljnje branje, literatura in viri LITERATURA O DRŽAVLJANSKI PARTICIPACIJI SLOVENSKE MLADINE KIRBIŠ, Andrej; FLERE, Sergej (2011). Participation. V M. Lavrič (Ed.): Youth 2010: The social profile of young people in Slovenia (187–260). Ljubljana, Ministry of Education and Sports, Office for Youth; Maribor; Aristej. KIRBIŠ, Andrej; FLERE, Sergej; FRIŠ, Darko; KRAJNC, Marina Tavčar; CUPAR, Tina (2017). Predictors of Conventional, Protest, and Civic Participation among Slovenian Youth: A Test of the Civic Voluntarism Model. International Journal of Sociology, 47(3), 182–207. LITERATURA O POLITIČNI PARTICIPACIJI MLADINE IZ DRUGIH DRŽAV Flash Eurobarometer 375/European Commission (2013). European Youth: Participation in democratic life, Flash Eurobarometer. European Commission. Flash Eurobarometer (2021): European Parliament Youth Survey Report. Ipsos European Public Affairs. KITANOVA, Magdelina (2019). Y outh political participation in the EU: evidence from a cross-national analysis. Journal of Youth Studies, 1–18. SLOAM, James (2016). Diversity and voice: The political participation of young people in the European Union. The British Journal of Politics and International Relations, 18(3), 521–537. ZUKIN, Cliff; KEETER, Scott; ANDOLINA, Molly; JENKINS, Krista; DELLI CARPINI, Michael X. (2006). A New Engagement? Political Participation, Civic Life, and the Changing American Citizen. Oxford: Oxford University Press. 10 NA POLNO LAHKO SODELUJEŠ LE PRI STVAREH, KI JIH POPOLNOMA RAZUMEŠ!2 Za kaj gre? • za zagotavljanje participacije je mlade potrebo postaviti v središče odločevalskih procesov Kaj bomo izvedeli? • kako v portugalski nevladni organizaciji Psientífica mlade motivirajo k aktivni državljanski participaciji • znanstvene študije, različne analize, evalviranje lastnega dela ter različna orodja so nujni podatki za uspešno delo z mladimi V nekaj zadnjih letih se je v Evropi mladinsko polje dodobra Leta 2017 smo pričeli v sklopu obšolskih aktivnosti na šolah razvilo, posebej področje ustvarjanje mladinskih politik s izvajati usposabljanja za večanje čustvenih kompetenc fokusom na vlogi mladih pri uvajanju sprememb. Mladi so mladih. Zavoljo uspeha usposabljanja smo se 2019, s pro- brez dvoma prihodnost naše družbe, kljub temu pa lahko jektoma VOGUI (poklicno svetovanje na temelju neformal- še zmeraj naletimo na precejšnje pomanjkanje participacije nega izobraževanja) in Emoaction, potegovali za Evropsko in celo lažnih informacij pri razumevanju političnega vpliva nagrado za socialne inovacije. Namen obeh projektov je bil mladih na razvoj neke države. mladim omogočiti pridobivanje socialnih, osebnostnih ter čustvenih kompetenc. Na tedenskih srečanjih z mladimi smo V Evropi imamo različne definicije in različne tipe demokracij. na lokalnih šolah, z uporabo metod »brainstorminga«, debat Na Portugalskem imamo ustavno oziroma liberalno in učenja skozi igro (igrifikacija, gamification), nagovarjali demokracijo, kjer državljani volijo svoje predstavnike in kjer natančno določene teme. Tako smo, na primer, pri pouku ustava predstavlja vrhovni zakon. Ustava določa strukturo državljanske vzgoje pri temi o institucijah demokratične države, torej delovanje štirih suverenih političnih institucij participacije, v starostni skupini otrok starih med deset in (predsednik republike, državni zbor, vlada, sodišča), naloge štirinajst let, govorili o tem, kaj pomeni živeti v demokratični in delovanje avtonomnih regij in občin ter razmerja med državi, katere politične stranke so v portugalskem parla- njimi (glej Governo República Portuguesa, 2016) Navedene mentu ali koliko morajo mladi biti stari, da lahko volijo in kje institucije, ki so na Portugalskem neznane marsikateremu lahko pridobijo informacije o volitvah. odraslemu, so še bolj čudne za veliko večino mladih. Zara- di tega je nujno mladim razložiti in približati demokracijo, politiko, ter volitve in tako okrepiti njihovo udejstvovanje v Na tedenskih srečanjih z mladimi smo politiki in odločevalski sferi. na lokalnih šolah, z uporabo metod »brainstorminga«, debat in učenja Avtorica študije iz leta 20083 ugotavlja, da mladi na Por- skozi igro (igrifikacija, gamification), tugalskem ne zaupajo načinu upravljanja države, ga ne nagovarjali natančno določene teme. razumejo in ne vidijo možnosti lastne udeležbe. V zadnjih petih letih smo na Psientífici temu posvetili posebno skrb. V partnerstvu z občino Águeda smo ustanovili mladinski Pri projektu VOGUI smo delali z mladimi nezaposlenimi, center z namenom podajati informacije in ozaveščati. Mlade starimi med petnajst in osemnajst leti ( NEET, young people poskušamo pritegniti skozi neformalno izobraževanje, dela- who are not in employment, education or training), ter se mo pa ne le na lokalni ali nacionalni, temveč tudi na evropski ukvarjali z razbijanjem stereotipov in razlaganjem razlik ravni. Mlade želimo pripraviti na vlogo oblikovalcev družbe. med desnimi, levimi in sredinskimi političnimi strankami, kako jih prepoznati na Portugalskem in kako filtrirati spletne informacije o programih teh strank. Študija iz leta 2008 ugotavlja, da mladi na Portugalskem ne zaupajo načinu Ker je naša organizacija odgovorna za izvajanje mladinske upravljanja države, ga ne razumejo in ne strategije v mestu Águeda, nas je tamkajšnja občinska up- vidijo možnosti lastne udeležbe. rava zadolžila za pripravo Občinskega mladinskega načrt ( Youth Municipality plan) za leto 2020. Za izvedbo naloge smo do mladih v Águedi dostopili neposredno: izvajali smo 2 Daniela Costa, Centro de juventude de Águeda, Agueda, Portugal 3 Marina Magalhães de Morais, https://novaresearch.unl.pt/en/persons/marina-magalh%C3%A3es-de-morais/publications/ 11 ankete na lokacijah v mestu, kjer se mladi največ zadržu-otavljanje strukturiranega dialoga z mladimi, sodelovanje v jejo ter zbirali vtise in izjave pri izvajanju naših siceršnjih odločevalskih procesih in skozi razvoj kompetenc in učenja. aktivnostih v šolah ter med Evropskim tednom mladih. Na V teku enega leta smo uspeli na srečanjih združiti mlade in podlagi zbranih podatkov smo ustvarili dokument s celotno politične predstavnike iz različnih mestnih četrti. Z usmer- sliko potreb in želj po spremembah mladih. Dokument je janjem fasilitatorja in upoštevanjem strateških ciljev na po- sedaj v pomoč mestni upravi pri implementaciji primernih dročju mladinskega polja in ciljev trajnostnega razvoja, smo mladinskih politik, prav tako pa je izhodišče za oblikovanje uspeli določiti glavne težave v njihovi skupnosti in se po- naših projektov, s katerimi odgovarjamo na želje in potrebe govarjati o rešitvah in načinih reševanja. S tem smo dosegli mladih. velik učinek v njihovih skupnostih. Vse do današnjega dne nekateri izmed mladih, ki so bili vključeni v projekt, še ved- no delajo kot prostovoljci v našem mladinskem centru ter z Največja težava mladinskih delavcev nami sodelujejo tudi pri drugih projektih. je, da zmeraj ne znajo dovolj natančno določiti potrebe mladih, prav tako pa imajo na voljo malo orodij, s katerimi bi si Vse do današnjega dne nekateri izmed pomagali pri identifikaciji teh potreb. mladih, ki so bili vključeni v projekt, še vedno delajo kot prostovoljci v mladinskem centru ter z nami sodelujejo Na podlagi zbranih podatkov smo razvili projekt Juven- tudi pri drugih projektih. tude 19.27, ki je namenjen krepitvi zmožnosti mladinskih delavcev in organizacij za vključevanje mladih v odločev- alski proces skozi aktivno participacijo, soupravljanje in Večja povezanost z odločevalci mladim daje občutek ko- deljenje odgovornosti. Največja težava mladinskih delavcev ristnosti in slišanosti, zaradi česar so še bolj motivirani za je, da zmeraj ne zaznajo dovolj natančno določiti potrebe aktivno udejstvovanje pri uvajanju družbenih sprememb ne mladih, prav tako pa imajo na voljo malo orodij, s katerimi samo na državni, temveč tudi na evropski ravni. bi si pomagali pri identifikaciji teh potreb. Zaradi tega se je težko povezati s ciljno skupino in zagotoviti, da ta privzame Vsako leto se nam v mladinskem centru pridružijo tudi evrop- aktivno vlogo s potencialom družbene transformacije. Sku- ski prostovoljci. Med njihovimi mnogimi zadolžitvami je tudi paj z drugimi mesti, bivšimi Evropskimi prestolnicami mla- posredovanje informacij mladim v Águedi o priložnostih, ki dih, smo uspeli razviti orodja za identifikacijo potreb mladih jih ponuja Evropska skupnost. Skupaj z njimi oblikujemo in opolnomočiti mladinske delavce ter organizacije z izo- letake in posterje, ki predstavijo portugalski demokratični braževalnimi obiski na delovnem mestu. Hkrati smo utrdili sistem, volilni sistem, ter različne možnosti družbene par- mrežo evropskih organizacij: z načrtovanjem, testiranjem ticipacije, kot so prostovoljstvo, udeležba na sejah svetov in vrednotenjem strategij, s sistemiziranjem kvalitativnih in mestnih četrti ali delovanje v neformalnih skupinah. kvantitativnih metod za pridobivanje in analiziranje podat- kov, potrebnih za razvoj strategije participacije in priprave V letu 2022 smo sprejeli nove izzive, saj na več načinov razšir- občinskih načrtov dela z mladimi. jamo znanje o pomenu informacij, možnostih participacije in senzibilizaciji za demokratično participacijo. Aktivnosti S projektom Juventude 19.27 smo pri mladinskih delavcih izvajamo v okviru projektov »Emoaction«, ki se izvaja od uspeli razviti tudi zelo uporabni veščini podjetništva in predšolskega programa pa vse do srednje šole in »Incuba ustvarjalnosti, obe pomembni za delo z mladimi na temah Já«, ki je inkubator skupnostnih projektov v mestu Águeda participacije in demokracije. in mladim omogoča izdelavo in prijavo projekta, ki temelji na njihovih potrebah. Do mladih smo dostopali neposredno: Vse naše delovanje temelji na prepričanju, da omogočanje izvajali smo ankete na lokacijah v mestu, glasu mladim in njihova postavitev v središče učnega pro- kjer se mladi največ zadržujejo ter cesa, dviga njihovo motivacijo in vključevanje v projektne zbirali vtise in izjave pri izvajanju naših aktivnosti, posledično pa tudi v družbo. Vsekakor je pred aktivnostih. Na podlagi zbranih podatkov nami še mnogo dela, a na podlagi našega, iz izkušenj pri- smo ustvarili dokument s celotno sliko dobljenega znanja, lahko z gotovostjo trdimo, da se odgov- potreb in želj mladih. or na vprašanje kako večati participacijo mladih, skriva v postavitvi mladih v odločevalsko pozicijo. Projekt Juventude 19.27 je prejel nagrado portugalske Nacionalne agencije za najbolj navdihujoč projekt. Ideja za projekt je temeljila na predpostavki, da mladi kljub večji oza- Z gotovostjo lahko trdimo, da se veščenosti in boljši informiranosti o možnostih participacije, odgovor na vprašanje kako večati še vedno v veliki meri abstinirajo od volitev. Zato smo želeli participacijo mladih, skriva v postavitvi razumeti vzroke dogajanja in istočasno zgraditi most med mladih v odločevalsko pozicijo. mladimi v Águedi in političnimi predstavniki v regiji in mest- nih četrteh. Skladno s Strategijo EU za mlade 2019-2027, je bilo potrebno vzpostaviti priložnosti za vključevanje, pove- zovanje in opolnomočenje mladih skozi spodbujanje ude- jstvovanja v demokratičnem in družbenem življenju, zag- 12 PARTICIPATIVNI PRORAČUN – DOBRA PRAKSA SPODBUJANJA PARTICIPACIJE MLADIH4 Za kaj gre? • občinski participativni proračun je izvrstna priložnost vključevanja mladih v mestne politike, sooblikovanja lokalne skupnosti in vsestranskega opolnomočenja mladih Kaj bomo izvedeli? • s kakšnimi projekti in kako je portugalska nevladna organizacija Združenje Psientifica zagotovila vključevanje in participacijo mladih v portugalskem mestu Águeda Kakšna je za vas idealna družba? Morda boste razmišljali o vaši pravici biti svoboden, morda o spoštovanju vaših vred- Nove generacije so »zgrajene« drugače, not, dobri organiziranosti družbe ali pa o vaši pravici sedeti imajo drugačne poglede in drugačne za mizo. S sedenjem za mizo mislim na nujnost vašega potrebe od starejših generacij. Mladi sedenja za odločevalsko mizo. Ker se demokracija nenehno so v oblikovanje boljše družbe in razvija, se nenehno pojavljajo tudi nove prakse, ki utrjuje- spreminjanje sveta vpleteni bolj, kot se jo njen pomen. Tako je, ob bok predstavniškim volitvam, nam morda zdi na prvi pogled. nastalo novo demokratično orodje, ki na višji ravni izraža demokratično inovativnost v lokalni samoupravi. Na Portugalskem imamo precej izkušenj s participativnim proračunom, saj gre za državo, kjer je veliko občin že vpelja- Kakšna je za vas idealna družba? Morda lo koncept participacije državljanov v odločevalske procese. boste razmišljali o pravici do svobode, Izvajanje participativnega proračuna je bolj pomembno od morda o spoštovanju vaših vrednot, samo posvetovanja o tem, »kako bolje porabiti javni pro- dobri organiziranosti družbe ali pa o vaši račun«, saj državljane spodbuja k angažiranju pri oblikovan- pravici sedeti za mizo. S sedenjem za ju javnih politik in strategij v njihovi občini. mizo mislim na nujnost vašega sedenja za odločevalsko mizo. V mestu Águeda je participativni proračun sprejel občinski svet in tako uspešno podprl lokalne projekte, s čimer je ljudem omogočil spreminjane njihove okolice in izboljšal Govorim o participativnem proračunu, enem od mnogih kakovost življenja. S skupnimi močmi občina Águeda in demokratičnih inovacij, ki obljublja vključevanje tistih, ki jih Združenje Psientifica opogumljata mlade k sodelovanju v tradicionalne metode javnega udejstvovanja spregledajo. demokratičnih procesih. V Združenju Psientifica se vidimo To so prebivalci z nizkimi prihodki, ljudje brez državljanstva kot družbeno angažirano organizacijo, ki ustvarja družbeno države v kateri bivajo, ter mladi. Participativni proračun veča dodano vrednost in priložnosti za družbene intervencije in javno udejstvovanje pri sprejemanju odločitev o porabi pro- družbene inovacije. Zaradi tega imamo dostop do široke računa lokalne samouprave. Zasnovan je tako, da čim bolj skupnosti mladih, kar nam omogoča posredovati usmeritve ustreza potrebam posamezne regije in tako ustvarja lokalne in informacije o družbeni participaciji. inovacije. Prednosti takšnega demokratičnega procesa so povečana stopnja javnega udejstvovanja, zmanjšanje ko- rupcije, večanje zaupanja v politične odločevalce (transpar- entnost) in napredek demokracije. Sebe razumemo kot družbeno podjetno organizacijo, ki ustvarja družbeno Nove generacije so »zgrajene« drugače, imajo drugačne po- dodano vrednost in priložnosti za glede in drugačne potrebe od starejših generacij. Mladi so družbene intervencije in družbene v oblikovanje boljše družbe in spreminjanje sveta vpleteni inovacije. bolj, kot se nam morda zdi na prvi pogled. Z možnostjo uvel- javljanja lokalnih inovativnih idej, participativni proračun mladim nudi zmogljiv in učinkovit način soupravljanja. Prav Evropska skupnost mora upoštevati vlogo mladih pri tvor- tako takšna praksa mladim dviga samozavest, veča samo- jenju identitete in konstruiranju družbe. Zato Združenje realizacijo, oblikuje identiteto, krepi lojalnost, ter omogoča Psientífica, v okviru smernic Strategije EU za mlade 2019- pridobivanje veščine javnega udejstvovanja. 2027, ustvarjamo priložnosti za udejstvovanje, povezovanje 4 Daniela Costa, Centro de juventude de Águeda, Agueda, Portugal 13 se morajo osredotočati na ustvarjanje boljših pogojev in priložnosti za učenje, za pridobivanje praktičnih, družbenih in/ali poklicnih veščin mladih. Mladinske politike morajo biti sposobne večati znanje in veščine mladih, vse z namenom krepitve njihove (pro)aktivne vloge pri določanju in grajenju in polnomočenje mladih. Temu je bil namenjen tudi naš civilne družbe in trga dela. projekt Juventude 19.27, ki je promoviral učinke aktivnega demokratičnega življenja. Cilji projekta so bili spodbujanje aktivne participacije in dialoga z mladimi, vključevanje Mladinske politike morajo biti sposobne mladih z manj priložnostmi in etničnih manjšin, promocija večati znanje in veščine mladih, vse z učenja participativnih metod ter razvoj znotrajdržavnih namenom krepitve njihove (pro)aktivne in meddržavnih aktivnosti mladinskih organizacij. Ker je vloge pri določanju in grajenju civilne glavna metoda našega dela izvajanje srečanj, ki temeljijo družbe in trga dela. na neformalnem učenju, smo proces organizirali kot serijo srečanj. Najprej smo organizirali pripravljalna srečanja, na katerih so mladi razpravljali in izmenjevali ideje o prioritetah Zaradi takšnega načina delovanja je v minulih letih prišlo do in potrebah, zaznanih v njihovem okolju. Mnenja in pred- napredka v dobro informirani participaciji mladih pri ustvar- loge so podajali z namenom sprememb strategij in politik v janju evropskega in nacionalnih političnih načrtov, kar kaže njihovih skupnostih. V nadaljevanju projekta smo na srečan- na to, da je rastoče politično udejstvovanje mladih pomem- jih pričeli mapirati težave skozi dialog in debato z različnimi ben prispevek k potencialnim aktivnostim in intervencijam, strokovnjaki. Kontinuiteto teh praks smo zagotovili z nadal- namenjenih izboljšanju njihovih pogojev in dvigu kakovosti jevalnimi srečanji, kjer smo predloge mladih reflektirali, ter življenja. se hkrati učili in razvijali različne veščine. Za konec procesa smo pripravili diseminacijsko srečanje, na katerem smo pre- Mesto Águeda je v Evropi postalo vzorčni model kom- gledali dosežene rezultate, ter predlagali ustvarjanje in mak- biniranja okoljevarstvenih razmislekov in demokratičnih simiranje družbenih učinkov. Takšen način dela se je izkazal inovacij, kjer znotraj skupine sodelujočih ljudi in civilnih kot uporabno orodje za zagotavljanje dialoga z mladimi, iniciativ obstaja tudi precej velika skupina mladih. Pri ust- zagotavljanja njihovega odziva in pripoznanja njihovega varjanju takšne reputacije mesta je pomembno vlogo odi- delovanja. gralo tudi Združenje Psientifica, saj je bilo ves čas aktivno, vpleteno na več področjih ter ponujalo nenehno podporo. Še en projekt, s katerim smo mlade spodbujali k bolj ak- Na ta način nam je uspelo ustvariti močan občutek vkl- tivnemu sodelovanju v družbi, je bil projekt Incuba Ja, ki se jučenosti in svobode. Mladi v Águedi imajo sedaj dostop do je osredotočal na inoviranje v iniciativah socialnega pod- svobodomiselne skupnosti in razumevajoče oblasti, ki jim jetništva. Cilj projekta je bil povečati ustvarjalnost in pod- zagotavlja prostor za odločevalsko mizo. jetniške veščine za spopadanje z družbenimi težavami izkl- jučenosti in nezaposlenosti mladih, ter zagotavljanje enakih možnosti za razvoj vseh osebnostnih, socialnih in poklicnih Na ta način nam je uspelo ustvariti močan potencialov mladih. S projektom smo se želeli odzvati na občutek vključenosti in svobode. Mladi v družbeni težavi nezaposlenosti mladih in družbenega iz- Águedi imajo dostop do svobodomiselne ključevanja. Vpeljali smo inovacijsko izobraževanje, ki je skupnosti in razumevajoče oblasti, ki jim mladim omogočilo razvijanje ustvarjalnosti in podjetniških zagotavlja prostor za odločevalsko mizo. veščin, potrebnih za pospešitev njihovega prehoda na trg dela. Skladno z Občinskim mladinskim načrtom Águede, je cilj naše organizacije tudi večati participacijo mladih pri ak- tivnostih neposredno povezanih z občino Águeda. Tako smo v skupnost odločilno prispevali že s samo vzpostavit- vijo omenjenega občinskega načrta. Mladinske politike Viri Participativni proračun (v angl.), https://en.wikipedia.org/wiki/Participatory_budgeting. (dostop 22. 2. 2022) Shari Davis, What if you could help decide how the government spends public funds? TED Talk. (https://www.ted.com/talks/shari_ davis_what_if_you_could_help_decide_how_the_government_spends_public_funds/transcript?language=en#t-67) (dostop 22. 2. 2022) ALVES, Mariana Lopes; ALLEGRETTI, Giovanni (2012), (In) stability, a key element to understand participatory budgeting: discussing Portuguese cases. Journal of Public Deliberation: Vol. 8: Iss. 2, Article 3. Http://www.publicdeliberation.net/jpd/vol8/iss2/art3. (dostop 22. 2. 2022) Participativni proračun v Lizboni, Portugalska (v angl.), https://participedia.net/case/4967. (dostop 22. 2. 2022) Participativni proračun v Águeda, Portugalska (v angl.), https://participedia.net/case/5126. (dostop 22. 2. 2022) 14 UČNI PROCES – PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH? PRIMER SLOVENIJA5 Za kaj gre? • kako lahko učitelji srednjih šol v učnem procesu mlade informirajo, učijo in motivirajo k vključevanju v procese soodločanja Kaj bomo izvedeli? • predstavljene so vsebine in učni cilji učnih predmetov v gimnazijskem programu, ki se dotikajo politične participacije mladih • predmeti: zgodovina, sociologija, filozofija, geografija in evropske študije • navedeni so primeri dobre prakse iz prakse Spodbujam k kritiki in dialogu, iskanju Kot učiteljica v razredu nastopam tudi predlogov za izboljšanje ali razmisleku kot posameznica, kot državljanka. o problemih skupnosti. Je to mala šola aktivnega državljanstva? Je to ob količini učnih ur in obsegu snovi iz učnega načrta mogoče? Vsaj povsem nemogoče ni. Na učenčeva doživljanja okolja poskušam usmeriti snop sociološkega znanja, s katerim bi lažje razumel dogajanje v svetu. Skoraj ni učne snovi, pri kateri ne bi bilo mogoče v razred vnesti aktualizacije. Žal to najpogosteje pomeni PREGLED UČNIH NAČRTOV PRI ZGODOVINI, zagreniti »sceno«. Naj podam nekaj primerov letošnjih gren- SOCIOLOGIJI, FILOZOFIJI IN GEOGRAFIJI kob pouka sociologije: globalizacija in zgodba bombaža s hi- tro modo, begunci, medijska manipulacija in sovražni govor, SOCIOLOGIJA socialna omrežja in nevarnosti, vojna v Ukrajini, neenakosti in razlike med revnimi in bogatimi in tako naprej. Nekega V šolskem letu 2015/16 je bila med gim- popoldneva sem učenke in učence vprašala: »Se vam ne zdi, nazijskimi učitelji sociologije opravljena da vam k pouku nosim samo svinjarijo tega sveta?« raziskava o vprašanju spodbujanja politične participacije med dijaki6. Priznam, v razredu srečujem pronicljive sogovornike, izzi- Med drugim smo preverili, ali se učitelji strinjajo, da lahko vam v razpravah, drezam z argumenti in zgodi se, da iz delo pri pouku (uporaba učnik oblik, metod, sredstev, oseb- razreda namesto odgovorov odnesem nova vprašanja in še na vrednotna drža, odnos do dijakov ipd.) vpliva na partici- več pomislekov. To je za učitelja neprecenljivo. Spodbujam pacijo dijakinj in dijakov. Izkazalo se je, da se s trditvijo strinja k kritiki in dialogu, iskanju predlogov za izboljšanje ali razvečina učetljic in učiteljev, kar 94 odstotkov. Petina učiteljev misleku o problemih skupnosti. Je to mala šola aktivnega (22 %) je izpostavila, kako pomemben je učiteljev način državljanstva? Je to ob količini učnih ur in obsegu snovi iz dela in njegov odnos, saj dijakom predstavljajo zgled. Prav učnega načrta mogoče? Vsaj povsem nemogoče ni. tolikšen delež učiteljev poudarja pomembnost diskusije o aktualnih problematikah, ob kateri se spodbuja sposobnost Razumem, da sveta ne gre tako zlahka spremeniti na bolje. argumentacije, ki pomaga oblikovati mladostnikov osebni A delo v razredu dojemam vsaj kot majhno priložnost spod- pogled na svet. Šestina učiteljev (16 %) poudarja pomen bujanja k razmisleku, k majhnim akcijam. Učiteljevanju se spodbujanja kritičnega mišljenja in problemskega pristopa. lahko zahvalim, da ob globalnih/lokalnih problemih prav Desetina (9 %,) vprašanih poudarja, kako pomembno je, nikoli ne obupam v smislu »saj se nič ne da narediti«. da učitelj predstavi svojo držo do aktualnih družbenih pro- cesov, pojavov in fenomenov. Vsaj nekaj vendarle lahko storim, pa čeprav imam na voljo le 45 minut. A hkrati imam na voljo tudi trideset mladih glav Med anketiranimi učitelji smo preverili tudi, kaj menijo o od- in src. nosu med vsebinami, obravnavanimi pri pouku sociologije, in spodbujanjem participacije. Rezultati so prikazani v grafu 1. 5 Barbara Bedenik, profesorica sociologije, Druga gimnazija Maribor 6 Glej Bedenik, 2016 15 Šola je kot politični socializator sekundarnega pomena. Pri oblikovanju političnih stališč in državljanske drže dijakinj in dijakov je odločujoča vloga staršev. Morda lahko učitelji razmerje vlog vsaj malo nagnejo v korist šole. Graf 1: Spodbujanje participacije je eden izmed pomembnih ciljev pri predme-FILOZOFIJA8 tu sociologija. Ali se strinjate s spodnjimi trditvami? Učni načrt filozofije9 učitelju ponuja izbirno temo politična filozofija, ki se tematizira Dobra polovica anketiranih učiteljev (56 %) je menilo, da je skupno življenje ljudi v družbi oziroma drža- ravno pouk sociologije tisti, ki dijake spodbuja k pogoste- vi. Obravnava sledeča temeljna vprašanja: jšemu razpravljanju o politiki. Vendar pa sama razprava, po • kako upravičiti oblast, njihovem mnenju nima tolikšnega vpliva, zaradi katerega bi • do kam sme država poseči v posameznikovo ali skupnos- se dijakinje in dijaki udeleževali volitev ali se tudi bolj zani- tno življenje in katerih področji ne sme poskušati urejati, mali za politiko. Tri četrtine anketiranih učiteljev (72 %) se s • katere oblike skupnega življenja ljudi so najboljše, trditvijo, da bi se zaradi pouka sociologije dijaki bolj zanimali • ali obstajajo le idealni interesi ali pa tudi skupno dobro, za politiko, strinja le delno. Dve tretjini učiteljev (63 %) pa se • ali zakoni nujno manjšajo področje svobode, delno strinjajo tudi s trditvijo, da pouk sociologije spodbuja • je mogoče uskladiti pravičnost in enakost, pripravljenost polnoletnih dijakov na udeležbo na volitvah. • sta svoboda in enakost združljivi, Razlog je najverjetneje v tem, da je šola kot politični social- • katera kazen je pravična, izator sekundarnega pomena. Pri oblikovanju političnih • se je danes še vredno ukvarjati z vizijami idealne družbe? stališč in državljanske drže dijakinj in dijakov je odločujoča vloga staršev. Vsebine, ki vključujejo politično participacijo: • utemeljitev in meje oblasti, Učni načrt za sociologijo v gimnaziji7 določa tudi nekatere • država in skupno dobro, učne cilje, ki so povezani s politično participacijo: • zakon in svoboda, • razumevanje širših družbenih pojavov, • pravičnost in enakost, • razvijanje pogleda na dogodke in pojave iz širše družbene • kršitev zakona in kazen, in kulturne perspektive, • družbena utopija. • spoznavanje in analizo temeljnih značilnosti slovenske in evropske družbe, • občutljivost za zaznavanje družbenih vprašanj, ZGODOVINA10 • sposobnost refleksije lastnega socialnega položaja, Učni načrt zgodovine11 izpostavlja socialne • sposobnost razumevanja večplastnosti in kompleksnosti in državljanske kompetence, ki jih pri pouku družbenega življenja, spodbujamo in razvijamo: • sposobnost kritičnega odnosa do družbenega dogajanja in konkretnih družbenih procesov in pojavov, • z usvajanjem znanja o večkulturni evropski družbi ter o • sposobnost empatije in strpnosti do različnosti, njenih glavnih socialnih, ekonomskih in političnih prelom- • sposobnost za demokratično državljanstvo. nicah; • z umeščanjem nacionalne v evropsko kulturno identiteto; Teme in vsebine osnovne ravni sociologije, pri katerih učitel- • s spodbujanjem medkulturnega dialoga in strpnosti; ji lahko spodbujajo politično participacijo: • z razvijanjem kulture dialoga z upoštevanjem in spoštovan- • kultura in socializacija: sestavine kulture (jezik, vrednote, jem drugačnih pogledov in stališč in z zagovarjanjem svojih norme), kulturna raznolikost, globalizacija, etnocentrizem pogledov in stališč in argumentov zanje; in kulturni relativizem, spreminjanje kultur; • z razvijanjem pripravljenosti za premagovanje predsodkov • socializacija: prehodi v odraslost, dejavniki socializacije in stereotipov; (mediji, šola); • z razvijanjem in spodbujanjem pozitivnega odnosa do • družbene različnosti in neenakosti: upravičevanje dr. demokracije, do spoštovanja človekovih pravic, enakosti in neenakosti, razlage dr. slojevitosti, spol/starost in dr. do odgovornega in kritičnega državljanstva; neenakosti, etnična slojevitost, revščina; • s poznavanjem temeljnih mednarodnih dokumentov, v • odločanje v skupnosti: delovanje in značilnosti mod- katerih so zapisane in opredeljene pravice človeka in držav- ernih držav, delovanje različnih akterjev pri odločanju v ljana; demokratičnih družbah, procesi odločanja v modernih • s poznavanjem preteklih in sodobnih dogodkov in gibanj v organizacijah; slovenski, evropski in svetovni zgodovini; • izzivi sodobnega sveta: globalizacija, ekološki problemi. • s poznavanjem ciljev različnih socialnih in političnih gibanj; 7 Učni načrt za sociologijo v gimnaziji: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2017/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_sociologija_gimn.pdf 8 Pripravil Toni Klis, profesor zgodovine in filozofije, Druga gimnazija Maribor 9 Učni načrt filozofije v gimnaziji: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2017/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_filozofija_gimn.pdf 10 Pripravil Toni Klis, profesor zgodovine in filozofije, Druga gimnazija Maribor 11 Učni načrt za zgodovino (splošna gimnazija): http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2017/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_zgodovina_280_ur_gimn.pdf 16 • s poznavanjem evropske integracije in struktur Evropske • analizirajo večperspektivne zgodovinske vire in ob njih unije; razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja; • z razumevanjem in spoštovanjem različnih ver in etničnih • razvijajo sposobnost različnih oblik komunikacije; skupin; • razvijajo socialne spretnosti pri različnih oblikah sodeloval- • s spoštovanjem demokratičnih načel in s pripravljenostjo nega učenja; sodelovanja v demokratičnem parlamentarnem sistemu. • razvijajo pozitiven odnos do pomena spoštovanja človek- ovih pravic, enakosti in demokracije; Teme pri pouku zgodovine, ki so povezane s politično par- • razvijajo pozitiven odnos do pomena vzpostavljanja in ticipacijo: ohranjanja medkulturnega dialoga in strpnosti. 1. Vzpon meščanstva in uveljavitev parlamentarizma (3. letnik) Vsebine: Sledimo ciljem, kjer naj dijakinje in dijaki: • razsvetljenska ideja o treh vejah oblasti in razvoj demokraci- • primerjajo razsvetljenske ideje o enakosti in ocenijo je do 20. stoletja (antična demokracija, razsvetljenstvo, raz- dosežke ameriških revolucionarjev; voj v 19. stoletju) • analizirajo dosežke francoske revolucije s stališča razsvetl- • demokratični sistemi med obema vojnama v 20. stoletju jenskih zahtev po enakosti; • totalitarni sistemi: fašizem, nacionalsocializem, boljševizem • analizirajo in ocenijo dosežke meščanstva in njegovih gib- • širitev demokracije po padcu berlinskega zidu v evropi in anj za enakost v 19. stoletju; po svetu • primerjajo različne razvojne stopnje parlamentarizma v 19. • težave demokratične ureditve v sodobnem svetu. stoletju; • primerjajo značilnosti različnih političnih strank; • ključne dogodke in pojave umestijo v ustrezen zgodovinski GEOGRAFIJA 12 čas in prostor; Učni načrt za geografijo13 navaja kompe- • razvijajo spretnost zbiranja in izbiranja informacij iz različnih tence, ki so povezane s politično partici-medijev, kritično presodijo njihovo uporabno vrednost; pacijo: • oblikujejo svoje sklepe, mnenja, stališča, interpretacije; • medkulturnost: spoznavanje prebivalstvene, kulturne in • analizirajo večperspektivne zgodovinske vire in ob njih raz- gospodarske različnosti lastne države, EU ter drugih držav vijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja; pri dijakih razvija spoštovanje in strpnost do drugih in dru- • razvijajo sposobnost različnih oblik komunikacije; gačnih ter vzgaja za sožitje; • razvijajo socialne spretnosti pri različnih oblikah sodeloval- • socialno vključevanje: dijaki velik del pouka izvajajo v nega učenja; obliki skupinskega oziroma timskega dela. Zanj so nujni • razvijajo pozitiven odnos do pomena spoštovanja človek- razvijanje socialnih zmožnosti, upoštevanje vsakega ovih pravic, enakosti in demokracije. posameznika, urejanje odnosov med ljudmi, spoštovanje pravil in dogovorov. Dijaki poskušajo doživljati procese Vsebine: in probleme sodobnega sveta (na primer planetarizacijo, • razsvetljenske ideje o enakosti lakoto, naravne nesreče ipd.). • ameriška revolucija • francoska revolucija Med učnimi cilji so za poudarjanje politične participacije • Napoleonova diktatura (konec starega režima in stano- primerni sledeči: vske ureditve družbe) • dijaki razumejo pomen politično-geografskega položaja • značilnosti meščanske družbe Slovenije v Evropi ter njeno vlogo v EU; • liberalna gibanja in meščanske revolucije v 19. stoletju • dijaki razumejo geografske razsežnosti in posledice pov- • uveljavitev ustavnega reda in parlamentarizma ezanosti današnjega sveta; • nastanek modernih političnih strank. • dijaki spoznavajo nekatere pomembnejše pokrajinske, to je gospodarske, socialne, okoljske in politične probleme 2. Razvoj demokracije (4. letnik) sodobnega sveta, analizirajo vzroke zanje ter predlagajo Sledimo ciljem, kjer naj dijakinje in dijaki: načine reševanja; • primerjajo različne oblike demokratičnih ureditev v zgodovini človeštva; Spodbujanje politične participacije je mogoče vključiti pri • analizirajo/ocenijo dosežke v razvoju demokracije v naslednjih temah: posameznih obdobjih; • regionalna geografija sveta (obravnavanje kriznih žarišč • analizirajo vzroke za pojav totalitarnih sistemov in njihove na posamičnih kontinentih, spodbujanje dijakov k sprem- posledice za demokratično ureditev v Evropi in svetu; ljanju aktualnih dogodkov, pripravljanje referatov o • raziščejo posledice razširitve demokracije po padcu ber- posamičnih problemih); linskega zidu; • obravnava EU: institucije (primerjava s slovenskimi instituci- • analizirajo in ocenijo uspeh demokratičnih procesov jami in njihovimi funkcijami), evroskepticizem (večstrankar- danes; ski sistem, Višegrajska skupina in njene odločitve, kjer se na- • ključne dogodke, pojave in procese umestijo v ustrezen cionalna zakonodaja ne prilagaja zakonodaji EU, finančne zgodovinski čas in prostor; • razvijajo spretnost zbiranja in krize v Evropi in politične posledice); izbiranja informacij iz različnih medijev, kritično presodijo • obravnava Slovenije: pomen javnega mnenja (kaj nam njihovo uporabno vrednost; povedo protesti posameznih skupin prebivalstva v ra- • oblikujejo svoje sklepe, mnenja, stališča, interpretacije; zlične namene npr. proti vetrnicam, proti vladi, proti ukrepom...), javna razgrnitev prostorskih načrtov in vpliv občanov na spremembe. 12 Pripravila Vesna Vervega, profesorica geografije, Druga gimnazija Maribor 13 Učni načrt za geografijo: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2017/programi/media/pdf/un_gimnazija/2013/SSL_UN_GEOGRAFIJA_gimn.pdf 17 EVROPSKE ŠTUDIJE V gimnazijskem programu je mogoče po- nuditi izbirni predmet Evropske študije14, ki določa, da pri pouku sledimo naslednjim ciljem, ki jih je večina povezanih s politično PRIMERI IZ PRAKSE participacijo. Dijakinja/dijak razvija: 1. AKTIVNOST: KRITIKA ŠOLE • razumevanje o evropskih družbah, integracijah in in- Izsek iz učne priprave pri sociologiji. stitucijah; Sklop: Dejavniki socializacije (šola) • razumevanje o družbeni in kulturni raznolikosti evropskih družb; Cilj, ki mu z aktivnostjo sledimo: dijaki razumejo, da pro- • sposobnosti refleksivnega odnosa do svoje individualne, ces socializacije poteka v različnih družbenih kontekstih nacionalne, evropske, kulturne identitete; (skupine, ustanove, družbene okoliščine, množični mediji), • razumevanje različnih kultur, verovanjskih in vrednotnih ter analizirajo in vrednotijo njihovo delovanje. sistemov; • sposobnost analiziranja konkretnih pojavov in dogodkov Potek po korakih: z gledišča človekovih pravic; • skupinsko delo (10 minut): dijaki so razdeljeni v skupine • znanja in veščine za dejavno vključevanje v dejavnos- po 4-5. Pogovorijo se o prednostih in slabostih šole, ki tih ožje in širše skupnosti (lokalne, regionalne, nacion- jo obiskujejo. Razmislijo o predlogih izboljšav. Zapišejo alne, evropske in mednarodne) in s tem sposobnosti za opažanja, ideje, predloge; demokratično državljanstvo; • predstavitev skupinskega dela (25 minut): skupine pred- • sposobnosti za prepoznavanje krivic, diskriminacije, stere- stavijo svoje ugotovitve; otipov in predsodkov; • izsledki vseh skupin se oblikujejo v enoten dokument; • sposobnosti za prepoznavanje in sprejemanje razlik; • predstavnika razreda na srečanju razredov z ravnateljem • sposobnosti za sodelovanje v dialogu kultur, etničnih (potreben predhoden dogovor) predstavita zbrane ugot- skupin, narodov, verstev in držav; ovitve, predlagata izboljšave; • sposobnost za argumentiranje in izražanje lastnih stališč; • ravnatelj vodi pogovor z dijaki predstavniki razredov. Na • sposobnost za zbiranje, selekcioniranje, analiziranje in srečanju kritično pretresejo možnosti za realizacijo pred- kritično vrednotenje informacij iz različnih virov; logov izboljšav. Dogovorijo se o morebitnih nalogah dijak- • sposobnost povezovanja znanj iz različnih strok in ved. ov in ravnateljevi pomoči pri tem. Večina tem se dotika politične participacije, izpostaviti pa je 2. AKTIVNOST: KRITIČNO OGLAŠEVANJE potrebno naslednje tematske sklope: Izsek iz učne priprave pri sociologiji. • zgodovinski procesi oblikovanja sodobne Evrope Sklop: Dejavniki socializacije (mediji) • načela in vrednote EU • evropske integracije in institucije. Po delavnici o medijski pismenosti (medijski konstrukt real- nosti, nevarnosti socialnih omrežij, lažne novice, lastništvo V okviru izbirnega predmeta Evropske študije15 morajo di- medijev, povezanost medijev z ekonomskimi in političnimi jaki pripraviti raziskovalni esej. Nekaj tem, o katerih lahko interesi) dijaki v majhnih skupinah (npr. trije dijaki) izberejo dijaki pišejo v esejih: področje, ki ga v okolju doživljajo kot problematičnega in • ali lahko evropski mladini očitamo neaktivnost? na katerega bi radi opozorili. Skupaj snujejo idejo kritične- • status etničnih manjšin v evropski uniji ga oglasa in ga oblikujejo. Učitelj v dogovoru z razredom • lov na službo v EU določi termin, pomembno je, da dijakom ponudimo dovolj • študent v Evropi časa, priporočilo je vsaj 14 dni. Sledi predstavitev kritičnih • ali je eu odpravila revščino? socialno dno v bogati evropi oglasov, izrazna sredstva niso določena. Pomoč pri raz- • brez strpnosti do nestrpnosti misleku o temah (niso obvezujoča): revščina, brezdomci, • ekologija v EU neenakomerno razporejeno bogastvo, korupcija, politične • vloga eu na območju bližnjega vzhoda afere, mladi in droge, mladi in potrošništvo, motnje prehran- • kako eu vpliva na naše življenje? jevanja, stresno življenje, ekološka problematika, delovanje • ekonomska in monetarna unija EU, apolitičnost mladih, tretje življenjsko obdobje, prehodi • EU in varnostna politika v odraslost, beg možganov, kapitalistično izkoriščanje nar- • najpomembnejše in najbolj znane pogodbe v Evropski avnih virov, izkoriščanje delavcev, brezposelnost, odnos do Uniji homoseksualnosti, položaj žensk itn. • Eu in Schengen • globalna kriza v EU? Učitelj lahko pri tej dejavnosti uporabi spletno tablo/zid Padlet, https://padlet.com/ 14 Učni načrt za evropske študije: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2017/programi/media/pdf/un_gimnazija/2012/un_ip_evropske_studije.pdf 15 Pripravil Saša Mikić, profesor zgodovine, Druga gimnazija Maribor 18 Primeri kritičnih oglasov dijakov na spletni tabli Padlet (uporabno v času šolanja na daljavo): 19 POSAMIČNI PRIMERI KRITIČNIH OGLASOV Predstavljeni so primeri kritičnih oglasov dijakinj in dijakov 2. letnika II. gimnazije Maribor, ki so jih v marcu 2016 oblikovali v okviru medijske delavnice. Kritični oglas 1: »CAN WE MAKE THE PIG SEXIER?« Avtorice Urška Nerat, Pia Pezdiček, Laura Švarc so ob predstavitvi zapisale: »Ne sme nas zavesti misel, da lahko iz kogarkoli nastane kdorkoli. Ne smemo verjeti holly- woodskim idealom o doseganju popolnosti s pomočjo lepotne kirurgije in Photoshopa.« Kritični oglas 3: »V ZEMLJI JE BOGASTVO!« Kritični oglas 2: »ODPRIMO OČI!« Avtorice Arja Hojnik, Nika Avtorji Klemen Kirbus, Marko Kramberger in Jana Verdnik Tabaković in Aljaž Žel so ob so ob oglasu zapisale: »Na- kritičnem oglasu zapisali: »Mediji drejeni izkoriščajo podrejene, niso vse! Mediji ne povedo vsega. pri čemer vidijo samo denar. Vse, kar se prikazuje, pa tudi ni res. Vseeno jim je, če pri tem uničijo Sami moramo biti dovolj kritični, Zemljo.« da vidimo resnico!« Kritični oglas 4: »ZATIRANJE ČUSTEV« Avtorice Sofia Mark- ović, Lara Šalamun in Tea Šimat so ob oglasu zapisale. »Ko so ljudje skupaj ali sami, so lahko srečni. Ko jih ljudje javno obsojajo, se njihov svet podre.« 20 3. AKTIVNOST: RAZRED KOT POLITIČNA SKUPNOST16 Primer učne priprave pri filozofiji. Tema: Demokracija (TOK kot uvod v »Knowledge and politics«) Izbirna tema: Politična filozofija Način izvedbe/izvedbena oblika: Igra vlog, diskusija. OPIS AKTIVNOSTI DEJAVNOST DIJAKOV (priprava, izvedba in refleksija aktivnosti) TER DOKAZILA Referendumska rešitev Vsi dijaki predlagajo rešitev za problem, ki ga imajo, poiščejo skupne točke in pred-predloga lagajo rešitve, o katerih na koncu vsi glasujejo. Zaplet 1: Različne rešitve so premalo poglobljene. Dijaki, ki se zavzemajo za določene rešitve, dobijo nalogo, da se poglobijo v reševanje teh problemov. (Prehod na točko 2) Strankarska rešitev problema Skupina dijakov zbrana okoli problema izbere predstavnika, ki bo v spopadu z drugimi predstavil njihove rešitve. Izpeljejo glasovanje. Zanima nas: Ali se bodo kot celota prepustili vsem rešitvam ali pa bodo le navijali za svojo skupino? Zaplet 2: Ali se strankarska demokracija dotika vseh ali pa gre le za »strankokracijo«? Udejanjenje izglasovanih Dijaki izberejo nekoga, ki bo izvršil njihovo voljo. Učitelj razloži, kako nastane izvrš- rešitev – izvršna oblast na oblast in kaj je njen namen. Zaplet 3: Rešitve so v dobro cele skupnosti. Ali je možno, da se nekdo ne bo držal dogovorjenega? Kaj storiti? Vzpostavitev sodne oblasti Določimo organ, ki bo sankcioniral kršitelje. Dogovorimo se za kazni, ki morajo biti v skladu s človekovimi pravicami. Zaplet 4: Mala skupina dijakov je imela rešitve, ki jih nobena stranka oz. večina ni up-oštevala. Ali mora pravična politična ureditev misliti tudi nanje? Ustava in manjšine Kdo v pravični politični ureditvi brani manjšine? Vpeljava ustave in diskusija o ustavi. Zaplet 5: Kaj pa drugi? Pomen državljanstva Ali nekaj dijakov iz drugi razredov lahko sodeluje pri reševanju problema tega razreda? Ne. Ker nimajo statusa dijaka tega razreda, nimajo državljanstva. Kako dobiti državljanstvo? Podelijo ti ga ali pa si se rodil v državi in ga avtomatsko pridobiš. Izsek iz »pogojev za pridobitev državljanstva« in diskusija o teh pogojih. Zaplet 6: Na šoli je več razredov in ker predstavnik enega ne more reševat problemov drugage razreda, obstajajo pa problemi, ki se tičejo vseh razredov. Kako razrešiti te probleme? Predlagamo, da se »izvršna oblast« vsakega razreda sreča in sklene po-godbo, po kateri bodo vsi sodelovali. Dejavnost, ki se tiče vseh tretjih letnikov na šoli (vzpostavitev EU). Zaključna diskusija Dijaki s pomočjo generativnih vprašanj uporabijo novo pridobljeno znanje o pomenu in nastanku oblasti, o razmejitvi oblasti, o razlikovanju med posredno in neposredno demokracijo, o vlogi ustave in o statusu manjšin v RS. V zaključnem delu se torej več ne pogovarjajo o razredni skupnosti temveč se pogovarjajo o državi. V zaključku predlagamo tudi diskusijo o pomislekih oz. kritičnem presojanju demokracije. Dijaki preberejo odlomek iz Platonove Države – Prispodoba o ladji in se opredelijo glede tega. Ali so oni kompetentni, da rešujejo probleme države ali pa za to potrebujemo posebno znanje? 16 Avtorici: Vida Otič, profesorica filozofije, Gimnazija Ptuj in mag. Dora Lenart, profesorica filozofije, Druga gimnazija Maribor 21 4. AKTIVNOST: ŠOLE AMBASADORKE 6. AKTIVNOST: MLADINSKI PARLAMENT EVROPSKEGA PARLAMENTA17 ALPSKE KONVENCIJE V okviru Šole ambasadorke Evropskega parlamenta dijake V Mladinskem parlamentu Alpske konvencije (YPAC) sode- seznanjamo s temami, ki zanimajo mlade. Objavljajo različne luje vsako leto približno sedemdeset dijakov in dvajset možnosti vključevanja v skupne evropske projekte. Ob- učiteljev desetih srednjih šol iz Avstrije, Nemčije, Italije, veščamo jih o možnostih sodelovanja v različnih projektih Švice, Francije, Lihtenštajna in Slovenije. Gostiteljice YPAC prostovoljstva v okviru EU: Erazmus +, Evropska solidarnost- so srednje šole, ki se vsako leto izmenjujejo. Delegati se v na enota, Evropski teden mladih, Jamstvo za mlade, Mladina štirih komitejih z vrstniki iz drugi šol pripravljajo na razprave in mediji, Politika o zaščiti otroka, EU discovery, Tvoja prva o vprašanju Ali velike krize 21. stoletja zahtevajo spremem- zaposlitev – EURES (https://www.druga-solaambasador- be sistema? Delegati bodo sestavili predloge rešitev na po- kaep.si/# in https://www.facebook.com/spoznajeu). dročju vlade, ekonomskega sistema, družbenih sprememb in mobilnosti. O resoluciji bodo nato glasovali na zasedanju generalne skupščine YPAC. 5. AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO18 (znotraj V okviru YPAC-a deluje tudi novinarska ekipa, ki delovanje EPAS-a) YPAC predstavlja na spletni strani (https://ypac.eu/), FB (https://sl-si.facebook.com/ypac.eu/), v lokalnih časopisih V okviru aktivnega državljanstva pripravljamo različne de-in YPAC časopisu »Flaying facts«. javnosti, kjer dijaki sodelujejo in sooblikujejo vsebino: • okrogle mize, kjer so vabljeni odločevalci na lokalni, Po zasedanju mladinskega parlamenta YPAC delegacije državni in evropskih ravni (participacija mladih, aktualni predstavljajo sprejete resolucije lokalnim oblastem v vseh politični dogodki); sodelujočih državah. Tako delegacija II. gimnazije Maribor • obisk različnih institucije (DZ Hiša EU, občina, različne or- predstavlja vsakoletno delo na seji mestnega sveta Mestne ganizacije, različne institucije); občine Maribor in v parlamentu Republike Slovenije. • aktivno sodelovanje na sejah delovnih teles v DZ; • priprava volilne kampanje (ozaveščanje polnoletnih dijak- ov o volilni pravici). Viri BEDENIK, Barbara (2016), Aplikativni vidiki filmske vzgoje pri pouku sociologije v gimnaziji. Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor. https://dk.um.si/iskanje.php?type=napredno&lang=slv&stl0=Avtor&niz0=Barbara+Bedenik. (Dostop 22. 2. 2022) 17 Avtor: Saša Mikić 18 Pripravil Saša Mikić 22 UČNI PROCES – PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH? PRIMER PORTUGALSKA19 Za kaj gre? • kako lahko učitelji srednjih šol v učnem procesu mlade informirajo, učijo in motivirajo k vključevanju v procese soodločanja Kaj bomo izvedeli? • kako izobraževalka iz nevladne organizacije poučuje kompetence kot sta kritično mišljenje in urjenje odprtih glav • predstavljene so vsebine in učni cilji učnih predmetov v gimnazijskem programu, ki se dotikajo politične participacije mladih (zgodovina, sociologija, filozofija, geografija in evropske študije) »Tisti, ki ne pomnijo preteklosti, Med dolgoletnim nabiranja prakse v šolah sem, na lastno so obsojeni na njeno ponavljanje«, presenečenje, opazila velike razlike med poučevanjem. Raz- George Santayana like so nastale zaradi učiteljeve pripravljenosti tvegati korak izven okvira učnega načrta in tako dati mladim priložnost izraziti njihovo zaskrbljenost glede aktualnih dogajanj po svetu. Vprašanje, ki si ga zastavljam je, kaj določene učitelje Kot mladinska delavka in psihologinja sem pri delu na šolah žene bolj od drugih, da želijo izboljšati znanje učencev o opazila dve temeljni stvari: najprej velik trud učiteljev slediti družbenih težavah in tegobah sveta? Zakaj so v nekaterih učnemu načrtu, ki ne nudi veliko možnosti odstopanja, po- razredih bolj osveščeni in pripravljeni debatirati o enakos- tem pa učence, ki velikokrat ne vedo zakaj se učijo, kar se ti spolov, predsodkih, demokraciji in realnosti sveta kot učijo. Ker želim narediti primerjavo s slovenskim primerom, drugi? Je to res stvar izbire učnega načrta ali stvar izbire bom prikazala kako kot zunanja izobraževalka poučujem izobraževalcev, ki bodo pripravljali bodoče državljane tega kompetence kot sta kritično mišljenje in urjenje odprtih glav. sveta? Gornji navedek je moj prvi odgovor, kadar me radoveden Kot izobražena psihologinja in mladinska delavka poskušam mlad um vpraša zakaj se mora učiti zgodovino, filozofijo znanje, ki ga učenci pridobijo v razredu, dopolniti s pomočjo ali vsebine, ki se tičejo družbenega udejstvovanja. Prem- neformalnega izobraževanja. Tako lahko v eni šolski uri pov- nogokrat sem prišla do zaključka, da učitelji in drugi delavci ežejo tehnično znanje pridobljeno v razredu z družbenimi v izobraževanju, enostavno nimajo dovolj časa razložiti in osebnimi kompetencami, ki jih nudi znanost o obnašanju pomembnost razširjenega in povezanega pristopa k vse- človeka. binam, ki pojasnjujejo odnos med dogajanjem v svetu sedaj in dogajanjem v preteklosti. Vprašanje, ki si ga zastavljam je, kaj določene učitelje žene bolj od drugih, Med dolgoletnim nabiranja prakse da želijo izboljšati znanje učencev o v šolah sem, na lastno presenečenje, družbenih težavah in tegobah sveta? opazila velike razlike med poučevanjem. Razlike so nastale zaradi učiteljeve pripravljenosti tvegati korak izven okvira učnega načrta. 19 Ana Mendes, Psientífica - Associação para a promoção e desenvolvimento social, Agueda, Portugalska 23 PREGLED PORTUGALSKEGA UČNEGA NAČRTA • vzpodbujanje spoštovanja raznolikosti, prepoznavanje in V SREDNJI ŠOLI: ZGODOVINA, FILOZOFIJA, cenjenje etnične, ideološke, kulturne in spolne različnosti; IZOBRAŽEVANJE ZA DRŽAVLJANSTVO IN • ceniti človeško dostojanstvo in človekove pravice, spod- RAZVOJ TER PSIHOLOGIJA bujanje raznolikosti, spodbujanje interakcije med različni- mi kulturami, spoštovanje pravičnosti ter enakopravnosti ZGODOVINA20 in spoštovanje enakosti pred zakonom; Predmet zgodovina je obvezen v zadnjem • spoštovanje biodiverzitete, ceniti pomembnost bogastva triletju osnovne šole (portugalski tretji cikel). rastlinskih in živalskih vrst za razvoj človeških skupnosti. Ko učenci pridejo v srednjo šolo, že imajo nekaj predhodnega znanja, da se lažje prila- Namen predmeta je v času srednješolskega izobraževan- godijo težji tematizaciji in vsebinam.21 ja spodbuditi intervencionistični koncept državljanstva, začenši z doslednim poznavanjem bližnje preteklosti, v kom- Pri predmetu Zgodovina B, ki ga večinoma obiskujejo učenci binaciji s kritično in pojasnjevalno dimenzijo. V poučevanje smeri družbeno-ekonomskih znanosti (od 10. do 12. razre- predmeta se, zaradi navedenega, uvaja poglobljene študije da), je poudarek na ekonomski in družbeni zgodovini, pri kriz, spopadov in kulturnih sprememb, ki so se pripetile v čemer se tematizira raznolikost ter razmerja med politiko, prvi polovici stoletja, o spremembah na Portugalskem in institucijami, ekonomijo, družbo, kulturo in mentaliteto. v svetu med drugo svetovno vojno, o spremembah v 80. Snov se prične s 16. stoletjem, torej z obdobjem, v katerem letih dvajsetega stoletja ter o geostrateških spremembah, družbeno-ekonomska refleksija postane avtonomna. političnih napetostih in družbeno-kulturnih preobrazbah, ki se pojavljajo v sodobnem svetu. Glavni učni cilji triletnega poučevanja zgodovine: • samostojno načrtno iskanje relevantnih informacij o Vsebina: dogovorjenih temah po različnih medijih, s poudarkom • preobrazbe v prvih desetletjih 20. stoletja: druga svetovna na utemeljevanju izbora informacij; vojna in geopolitične spremembe; Oktobrska revolucija • analiza različnih virov, razlikovanje implicitnih in eksplic- leta 1917; spremembe kulture in mentalitete, povezane z itnih informacij ter analiza učenčevih meja razumevanje nastankom znanstvenega relativizma in vplivom psihoan- preteklosti; alize, odstop od tradicionalnih kanonov v zahodni umet- • analiza historiografskih besedil, prepoznavanje avtorje- nosti; koncepti: komunizem; marksizem in leninizem; vega mnenja in sprejemanje mnenja kot interpretacije, diktatura proletariata; feminizem; modernizem; kulturna nadgradljive v historiografskem smislu; avantgarda; • samostojna raba operativnih in metodoloških zgodovin- • Portugalska v prvem povojnem obdobju: omejitve, ki so skih konceptov; vodile do stečaja Prve republike in vzpostavitev avtori- • kronološko in prostorsko umeščanje pomembnih dogod- tarnega režima; kontekstualizacija obstoječih kulturnih kov ter procesov in postavljanje v njihov lasten kontekst; trendov na Portugalskem po prvi svetovni vojni – natural- • prepoznavanje večplastnosti dejavnikov in pomemb- izem proti avantgardi; nost delovanja posameznikov ali skupin, v razmerju z • zaostritev političnih in družbenih napetosti v 30. letih na zgodovinskimi fenomeni določenega časa in prostora; Portugalskem, • umeščanje in določanje pomembnih aspektov portugal- • upiranje liberalnih demokracij, ske, evropske in svetovne zgodovine; • Portugalska: nova država in obdobje diktature, • povezovanje portugalske z evropsko in svetovno zgodovi- • rojstvo in uveljavljanje novega geopolitičnega okvirja, no, določitev dinamike dogodkov, podobnosti oziroma • Portugalska: od avtoritarizma do demokracije, posebnosti, bodisi v tematskem, kronološkem, regional- • konec mednarodnega sistema »hladne vojne«, nem ali lokalnem okviru; • sprememba za novo obdobje, • uporaba pridobljenega zgodovinskega znanja za ustvar- • Portugalska v mednarodnem oziru. janje stališč, povezanih s težavami v državi in svetu ter uporaba znanja za odgovorno odzivanje na dogajanje v Če naj odgovorim na vprašanje o demotiviranosti dijakov okolici; in dijakinj za študij zgodovine, moram reči, da težava ni v • problematiziranje odnosa med preteklostjo in sedanjostjo zastavljenih učnih ciljih in količini znanja, temveč bi morali ter kritična in utemeljena interpretacija trenutnega stanja še enkrat premisliti o načinu kako doseči cilje poučevanja sveta, predmeta. Morda bi boljše rezultate dosegli z mešanim • na ustvarjalen način in slovnično pravilno razdelati in pri- pristopom, kjer bi teoretični razlagi dodali več praktičnega kazati povzetke učnih tem, in vizualiziranega prikaza, kar bi povezali tudi z obstoječo • izražanje odprtosti do multikulturne dimenzije sodobnih realnostjo. družb, • razvijanje sposobnosti refleksije, senzibilnosti in kritične- ga sodbe za ustvarjanje in rabo kulturnih dobrin, Težava z nemotiviranostjo dijakov in • razvoj osebne avtonomije in ustvarjanje jasnega sistema dijakinj ni v zastavljenih učnih ciljih vrednot na podlagi humanistične perspektive, in količini znanja, temveč v načinu • razvoj državljanske zavesti in potrebe po kritičnem posre- poučevanja. dovanju v različnih kontekstih in prostorih; 20 http://www.dge.mec.pt/sites/default/files/Curriculo/Aprendizagens_Essenciais/11_historia_b.pdf 21 RIBEIRO, Nunes & Cunha (2020). Documento de Apoio às Metas Curriculares. Ministério da Educação. Governo da Républica Portuguesa 24 FILOZOFIJA22 DRŽAVLJANSTVO IN RAZVOJ23 Filozofija je obvezen predmet v prvi dveh letih Predmet »državljanstvo in razvoj« je nedavni srednje šole in je v vseh učnih načrtih. Pred- dodatek k portugalskemu učnemu načrtu in met postavlja učenca v vlogo aktivnega in je obvezen od zadnjega triletja osnovne šole. odgovornega učenca, z drugimi besedami, Predmet je pomemben zaradi rastoče kom- vzpodbuja ga v vlogi izpraševalca, raziskoval- pleksnosti in pospešene preobrazbe sodobne ca, kritika, organizatorja, dobro obveščenega in družbe, kar posledično pomeni potrebo po razvi- zmožnega oceniti samega sebe. janju novih in širokih kompetenc za izvajanje demokratičnega državljanstva. Šola ima skozi lik učitelja in izobraževalca pri Predmet filozofija je skupek razvoja kompetenc, ki so nujne tem pomembno vlogo. Vrednote državljanstva so vpisane tudi za izgradnjo aktivnega državljana in učencem ponuja po- v načela temeljnega zakona o izobraževanju. Pri naših učencih trebna orodja za vadbo uma in razvoj razuma, ter zmožnost in učenkah želimo tako doseči polni razvoj osebnosti, stališč in refleksije in znanstvene radovednosti. Strateška učna akcija zavedanje državljanstva in vzpodbuditi zavestno reflektiranje se mora v metodični analizi filozofskega besedila, bodisi v duhovnih, estetskih, moralnih in državljanskih vrednot. ustni ali pisni obliki, v skupnem ali posameznem izdelku, usmeriti v učenčevo razvijanje spretnosti problematiziranja, konceptualizacije in argumentacije, na koncu pa vse skupaj Predmet je pomemben zaradi rastoče nadgraditi s filozofskim esejem. kompleksnosti in pospešene preobrazbe sodobne družbe, kar posledično Na nivoju problematiziranja je namen: pomeni potrebo po razvijanju novih • prepoznati in formulirati filozofske probleme, jih jasno in in širokih kompetenc za uveljavljanje dosledno navesti ter ovrednotiti njihovo pomembnost. demokratičnega državljanstva. Na nivoju konceptualizacije je namen: • prepoznati, pojasniti in povezati filozofske kon- V okviru izobraževanja o državljanstvu in razvoju, se na vsak cepte in jih mobilizirati pri razumevanju in formuli- šolski cikel in na obeh tematskih področjih pričakuje: ranju filozofskih problemov, tez in argumentov. • vzpostavitev aktivnega državljana • določitev temeljnih veščin državljanske vzgoje (veščine za Na nivoju argumentacije je namen: kulturo demokracije) • prepoznati in formulirati teorije, teze in filozofske argu- • določitev temeljnih področij v času šolanja. mente z uporabo operativnih orodij kot so formalna in neformalna logika, ter kritično oceniti njihove prednosti Tematska področja so organizirana v tri skupine. in slabosti; Prva skupina – obvezna za vse stopnje in cikle šolanja • s pomočjo soočenja tez in argumentov primerjati in (počezna in longitudinalna področja): kritično oceniti prikazane filozofske teorije; • človekove pravice • določiti filozofske in praktične implikacije filozofskih teorij • enakost spolov ali tez; • medkulturnost • z mobiliziranjem filozofskega znanja in ovrednotenjem • trajnostni razvoj tez, argumentov in protiargumentov zavzeti jasno in dos- • okoljsko izobraževanje ledno osebno stališče. • zdravje. Vsebine: Druga skupina – se izvede vsaj v dveh šolskih ciklih osnovne- • primerjalne analize dveh teorij znanja ga izobraževanja: • znanost in konstruiranje – veljavnost in preverljivost hipotez • spolnost • znanstvena racionalnost in vprašanje objektivnosti • povprečje • umetniška stvaritev in delo umetnosti • institucije in demokratična participacija • razvoj ene od navedenih tem: • finančna pismenost in potrošniško izobraževanje 1. redefinicija človeka zaradi rabe tehnologije • varnost na cesti 2. etične težave pri ustvarjanju umetne inteligence • tveganja. 3. etična in politična vprašanja vpliva družbenih omrežij v vsakodnevnem življenju Tretja skupina – opcijsko poučevanje v kateremkoli šolskem 4. etična in politična vprašanja vpliva tehnologije v letu: poklicnem svetu • podjetništvo 5. etično vprašanje manipulacije s človeškim genomom • poklicni svet 6. etično vprašanje umetne oploditve • varnost, obramba in mir 7. zdravstvena oskrba in podaljševanje življenja • dobrobit živali 8. legitimnost eksperimentov na živalih • prostovoljstvo 9. znanost in skrb za okolje • druge teme, ki jih šola prepozna kot potrebne za državl- 10. gensko spremenjeni organizmi in njihov vpliv na okol- jansko vzgojo. je t er človekovo zdravje Naša nevladna organizacija Psientífica je, v okviru projekta 11. umetnost, družba in politika Emoaction, odgovorna za izvajanje opisanega predmeta v 12. at eizem in sodobni argumenti o obstoju boga. šolah v mestu Águeda. 22 http://www.dge.mec.pt/sites/default/files/Curriculo/Aprendizagens_Essenciais/11_filosofia.pdf 23 http://www.dge.mec.pt/sites/default/files/Curriculo/Aprendizagens_Essenciais/cidadania_e_desenvolvimento.pdf 25 PSIHOLOGIJA Kot del izbirnega učnega načrta za 12. razred PRIMER ÁGUEDA: OBOGOTANJE srednje šole, se pri predmetu psihologija raz- vijajo veščine mladih za boljše razumevanje UČNEGA NAČRTA IN PORTU- samega sebe, odnosa do drugih ter odnosa GALSKI PROJEKTI NA PODROČJU do sveta. DRUŽBENE INOVACIJE Mladinski center Águeda ima kot del izobraževalne Obravnavani procesi in teme: srenje osrednjo vlogo pri dinamizaciji predmetov • BIOLOŠKI PROCESI (strukturirani koncepti: filogeneza, tudi v svetih šol. V nadaljevanju predstavljam ontogeneza, epigeneza, neotenija). nekatere rezultate dela kot primere izvajanih Tematski cilji: in načrtovanih projektov, ki vključujejo tema- • razložiti genetske in epigenetske vplive na obnašanje tiko družbenega udejstvovanja, participacije, • analizirati vlogo biološke nepopolnosti človeka v njego- demokracije in volitev. vi kompleksnosti • opredeliti strukturne elemente živčnega sistema in EMOACTION: ČUSTVA V AKCIJI (EMOÇÃO EM človeških možganov AÇÃO)24 • analizirati razmerje med človeškimi možgani in Projekt Emoaction je nastal na zahtevo šol po zmožnostjo prilagajanja usposabljanju za čustvene kompetence učencev • razložiti vlogo okolja pri nastanka človeka. osnovnih šol. Po tem, ko smo s projektom ustvarili prve otipljive rezultate, je bilo potrebno projekt še • DUŠEVNI PROCESI (strukturirani koncepti: kognicija, čust- razširiti. Tako smo usposabljanju za čustvene kom- va, um). petence dodali tudi usposabljanje za družbene Tematski cilji: in osebne kompetence. Poleg srednješolskih • opredeliti strukturirajoče kognitivne procese človeške- učencev sedaj v nekaterih šolah izvajamo tudi ga delovanja predmet državljanska vzgoja in razvoj, kjer doda- • razumeti človeški miselni proces jamo teme kot so mediji in lažne novice, institucije • opredeliti čustvene procese demokratične participacije, prostovoljstvo in oza- • analizirati vlogo čustev v človekovem obnašanju veščanje o Ciljih trajnostnega razvoja Združenih • analizirati človeški um kot konstitutivni sistem sveta. narodov (Sustainable Development Goals , SDG). • DRUŽBENI PROCESI (strukturirani koncepti: socializacija, vplivanje, konflikt, odpornost). Nekaj primerov del: Tematski cilji: • določiti temeljne procese družbene kognicije • razumeti koncept družbene identitete • analizirati procese vplivanja med posamezniki Pripravljeno • opredeliti procese konflikta in sodelovanja med skupi- delo pri temi nami trajnostnega • analizirati odpornost kot proces posameznikovih razvoja notranjih virov in način njihove rabe. • PERSPEKTIVE ČLOVEKOVEGA RAZVOJA. Tematski cilji: • analizirati temeljne značilnosti vseh obdelanih stališč. Spodbujanje Ključne ideje za nadaljnjo delo: prostovoljstva, večkulturnosti, 1. vsa področja razvoja so med seboj povezana, ter institucij za 2. normalen r azvoj vključuje širok nabor razlik med demokratično posamezniki, participacijo 3. ljudje pomagajo obliko vati lasten razvoj in vplivajo na obnašanje drug ih, s katerimi s v stiku. Po tem, ko smo s projektom ustvarili prve otipljive rezultate na področju razvoja čustvenih kompetenc učencev, je bilo potrebno projekt še razširiti. Tako smo usposabljanju za čustvene kompetence dodali usposabljanje za družbene in osebne kompetence. Pripravljeno delo pri temi prepoznavanja lažnih novic 24 https://www.emoaction.org/ 26 NEVLADNE ORGANIZACIJE - PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH25 Za kaj gre? • delo z mladimi v neodvisnih in/ali samoniklih prizoriščih je lahko priložnost za razvoj drugačnih konceptov dela z mladimi Kaj bomo izvedeli? • kaj je radikalno mladinsko delo in kako samonikla prizorišča vzpodbujajo družbeni angažma mladih • kako je delovanje nevladnih organizacij in njihovo delo z mladimi lahko priložnost za večje družbeno aktiviranje mladih Kadar govorimo o nevladnih organizacijah in mladih, Najpomembnejša postaneta mobilizacija in rokovanje z pretežno govorimo o konceptu mladinskega dela. Urad znanjem (Blais, Gauchet in Ottavi, 2011). Tako imajo v druž- Republike Slovenije za mladino mladinsko delo opredeljuje bi vedno večjo vlogo inovacije, raziskave in strokovnost, ki kot »organizirano in ciljno usmerjeno obliko delovanja mladih so temeljne značilnosti neoliberalnega koncepta družbe in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih priza- znanja. Družbe znanja pa, kot je pojasnil Primož Krašovec 27, devanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo ne preizprašujejo organizacije produkcijskega procesa in svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje (industrijskih) odnosov, temveč ekonomistično kolonizirajo različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem znanost. Znanje in njegova produkcija sta torej namenjeni sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, samo ozkim potrebam gospodarstva, ki se mu tudi vedno nazorske ali politične usmeritve.« 26 znova prilagajata. Znotraj tovrstnega razumevanja mla- dinskega dela potemtakem tudi koncepta kot sta aktivno Mladinsko delo na področju mladinske politike je v doku- državljanstvo in participacija mladih ne napovedujeta ali mentih Evropske skupnosti definirano večinoma opisno sko-omogočata progresivnega odmika od omenjenih značil- zi navajanje aktivnosti. Mladinsko delo je tako opredeljeno z nosti neoliberalizma, saj sta prisiljena ostajati zgolj znotraj medvrstniškim učenjem, mladinskim svetovanjem, aktivno njegovega okvirja. Tako omejena ne zmoreta preseči meja participacijo mladih, socialnim vključevanjem, mednarodno aktivnosti kot so spodbujanje mladih k udeležbi na volitvah, mobilnostjo in podobnimi opisi. Mladinsko delo se večino- sodelovanja v prostovoljstvu ali v mehanizmih evropske ma odvija v mladinskih centrih, ki so pravno-formalno lahko mladinske politike kot je strukturiran dialog. Vse naštete nevladne organizacije ali javni zavodi, poteka pa tudi v mla- aktivnosti imajo cilj želje in potrebe mladih prenesti do dinskih svetih in nevladnih mladinskih organizacijah, ki pa odločevalcev, ki naj bi jih z vso zavzetostjo udejanjali. Mla- nimajo statusa mladinskega centra. dinsko delo in vanj vključeni koncepti ( aktivno državljanstvo, participacija mladih) ter aktivnosti (volitve, prostovoljstvo, VDOR NEOLIBERALIZMA V MLADINSKO DELO strukturiran dialog), ki so omejeni z okvirjem neoliberalizma, V Resoluciji o Nacionalnem programu za mladino 2013- tako ne morejo dosegati svojega polnega potenciala. 2022, v evropskih smernicah mladinske politike, v lokalnih programih za mlade in lokalnih ter nacionalnih javnih raz- pisih s področja mladine, se ob mladinskem delu pojavljajo Vdor neoliberalizma na polje besede in besedne zveze kot prilagodljivost, kompetenčna mladinskega dela povzroči, da znanje opremljenost mladih, trg delovne sile, podjetnost, inovativnost, ni več konstitutivno za ustvarjanje vseživljenjsko učenje, učenje učenja in družba znanja. Zaradi mladostnikovega jaza, saj znanje tega obstaja velika nevarnost, da je mladinsko delo v teoriji reducira na potrošno robo, mlade pa na in praksi razumljeno in izvajano kot popolnoma neoliber- podizvajalce znanja. alen koncept. Vdor neoliberalizma na polje mladinskega dela pomeni, da RADIKALNO MLADINSKO DELO znanje ni več konstitutivno za ustvarjanje mladostnikovega Mladinsko delo pa lahko zastavimo tudi kot bolj radikalen jaza, temveč je popredmeteno in samo postane produkt. koncept. Tako mladim podajamo razlago o tem, kako kapi- 25 Urška Breznik, Pekarna Magdalenske mreže, Maribor, Slovenija 26 http://www.ursm.gov.si/si/delovna_podrocja/osnovne_definicije/ 27 Članek Ekspropriacija črne škatle, http://www.scribd.com/doc/74420191/Kra%C5%A1ovec-P-Ekspropriacija-%C4%8Drne-%C5%A1katle#scribd 27 tal dominira vse vidike družbe, od politike in gospodarstva do kulture in izobraževalnega sistema, kako sta dostop do KAJ JE SAMONIKLO PRIZORIŠČE: informacij in znanja ena ključnih osi vzpostavljanja razmerij • nastane na pobudo posameznikov in moči v družbi, po kateri se izvaja dominacija, izključevanje in posameznic, ki v svojem kraju sami nasilje v družbi, kakšno je resnično življenje v razredni druž- najdejo javni prostor za druženje in bi in kakšne so možne oblike upora in alternativ. ustvarjanje • ne pristaja na komercializacijo svojega Ko govorimo o mladinskem delu kot radikalnem konceptu, programa govorimo torej o tem, da mladinsko delo in z njim mladinske delavke in delavci izstopijo iz udobnega območja politične • deluje na podlagi konsenza nevtralnosti in pričnejo učiti mlade, kako preizpraševati • ni odtujeno od svojih uporabnikov in sistem, v katerem živimo in kako si z znanjem in zagonom nad njimi ne izvajajo nadzora. prizadevati za progresivne družbene spremembe. Radikalno mladinsko delo zahteva poglobljene pogovore o tem, kakš- na so pravila delovanja obstoječega sistema, ki prispevajo k Običajno se takšni pobudniki in pobudnice sprva družijo in nepravični distribuciji bogastva, informacij, vpliva in moči. delujejo neformalno, kasneje pa svoje delovanje največkrat Radikalna mladinska delavka in delavec si prizadevata za formalizirajo v obliki društva, ki je nevladna članska organ- revolucionarne spremembe v družbi, radikalna ostajata, ker izacija neprofitnega tipa. Značilnost samoniklih prizorišč delujeta v aktivističnih skupinah izven službe in/ali v službi je tudi, da v njih prevladujejo nevladne organizacije /torej in ker sodelujeta v družbenih gibanjih, ki se borijo proti pa- društva in včasih zasebni zavodi), ki delujejo nehierahično, triarhalnemu kapitalizmu, ki se v današnjem času kaže kot ne glede na formalno organiziranost, neodvisno od vpliva neo-konzervatizem (Taylor, 2008). kapitala in seveda avtonomno. Bistvena značilnost delovan- ja samoniklih prizorišč je, da (po)segajo v javni prostor in nenehno širijo področje svojega delovanja. Vsebinsko in RADIKALNO MLADINSKO DELO POMENI: organizacijsko niso hermetično zaprta, ne pristajajo na • izstop mladinskih delavk in delavcev komercializacijo svojega programa in delujejo na podlagi iz udobnega območja politične konsenza. Za razliko od večine mladinskih centrov, ki so nevtralnosti pravno-formalno javni zavodi, samonikla prizorišča niso • učenje mladih, kako naj preizprašujejo odtujena od svojih uporabnikov in nad njimi ne izvajajo na- sistem v katerem živimo dzora. Večinoma izvajajo programe z družbenim angažma- • učenje mladih, kako si z znanjem in jem, ki so bodisi javne tribune na temo skupnostnih praks ali zagonom prizadevati za progresivne kritike sistema, delavnice samooskrbe, razvijanje neodvisne družbene spremembe. glasbene scene in druge neodvisne kulturne produkcije ter so aktivni del različnih civilnodružbenih gibanj. Uporabnike in obiskovalce želijo spremeniti v soustvarjalce, spontano se Radikalni mladinski delavec in delavka pri svojem delu izha- pojavlja sodelovanje med generacijami. »Osrednja vrednota jata iz emancipatornih konceptov kot so kritična pismenost, samoniklih prizorišč je upor-upiranje osrednjemu toku, stand- pedagogika zatiranih ali samoorganiziranje in uporablja ardizaciji in poneumljanju« zapiše Muršič (2012: 26). metode dela. Gre za koncepte, ki spodbujajo avtonomijo mladih. Radikalno mladinsko delo v nevladnih organizaci- Ključna značilnost mladinskih delavcev, ki kot prekarni jah mlade spodbuja k premisleku o družbeni realnosti in k zaposleni ali celo dolgoletni prostovoljci delujejo na sa- skupnostnemu delu, ustvarjalnosti in družbeno-političnem moniklih prizoriščih je, da ogrinjala radikalnosti ne oblečejo angažmaju. Mlade vzgaja v odgovorne in aktivne državljane samo v »službi«. Muršič tudi navaja, da »samoniklih pri- in državljanke. zorišč ne bi bilo, če se ne bi nekoč v mladosti posameznica ali posameznik vprašala, zakaj se v njunem okolju nič ne dogaja; PROSTORI RADIKALNEGA MLADINSKEGA DELA če pa se, se dogajajo zanjo ali zanj v glavnem neužitne stvari.« Prizorišče mladinskega dela je pomemben dejavnik vkl- Iz posameznic in posameznikov, ki se v nekem življenskem jučevanja mladih, saj ustvarjajo določeno atmosfero, ki obdobju ali življenskih okoliščinah odločijo, da bodo vzeli lahko mlade privablja ali odbija. Mnogi izjemni primeri stvari v svoje roke in ustvarili skupnostni javni prostor za motiviranja in družbenega angažiranja mladih se dogajajo druženje in soustvarjanje podobno mislečih mladih, se predvsem na samoniklih mladinskih prizoriščih. Primer velikokrat razvijejo dolgoletni mladinski delavci, ki so v takšne dobre prakse je Ustanova nevladnih mladinskega marsičem radikalni. Zanje to velikokrat postane »življenjski polja Pohorski bataljon, ki jo je ustanovil in vodil Marko Bre- projekt delovanja na samoniklem prizorišču, ki za marsikateri celj. Kako nastane samoniklo mladinsko prizorišče? Rajko “nosilni hrbet” , kot po Marku Breclju označujemo ključne Muršič v raziskavi »Na trdna tla! Brezsramni pregled samon-nosilke in nosilce samoniklih prizorišč, postane življenjska iklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja«, opiše, zaveza« (Muršič, 2012: 22). da samoniklo prizorišče nastane na pobudo posameznikov in posameznic, ki v svojem kraju sami najdejo javni prostor za druženje, ustvarjanje in uresničevanje skupnih interesov, njihovo delovanje pa neprofitno. 28 Iz našega razmisleka in podanih primerov je razvidno, da Iz posameznic in posameznikov, ki se v so nevladne organizacije lahko tiste, ki mlade spodbudijo nekem življenskem obdobju ali življenskih k temu, da uvidijo, da so, če prosto citiramo Howarda Zin- okoliščinah odločijo, da bodo vzeli stvari na, življenja tistih, ki povezujejo skupnost in se borijo proti v svoje roke in ustvarili skupnostni javni krivicam, veliko bolj tovariška, smiselna in radostna, kot pa prostor za druženje in soustvarjanje življenja tistih, ki živijo nezainteresirana, egoistična življenja podobno mislečih mladih, se velikokrat potrošnikov. Z zavračanjem neoliberalnega koncepta mla- razvijejo dolgoletni mladinski delavci, ki dinskega dela se ne skrivajo izza (neobstoječe) politične so v marsičem radikalni. nevtralnosti, temveč odkrito spregovorijo o razmerjih moči v družbi in mladim ponudijo emancipatorna orodja za spod- kopavanje le-teh, jim omogočajo samostojnost, kritičnost, Uspešen primer samoniklega vsebinskega združevanja mla- ustvarjalnost in radodarnost, ki so temelji sleherne prihod- dih je boj proti podnebni krizi in za podnebno pravičnost. Na nosti. tem področju tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini, nevladne organizacije pretežno odlično opravljajo vlogo spremljevalk Nevladne organizacije lahko mlade mladih, brez odzvemanja njihove avtonomije. Z nudenjem spodbudijo k uvidu, da so življenja tistih, strokovne, pravne in logistične podpore jim omogočajo, da ki povezujejo skupnost in se borijo proti se borijo proti največji krizi našega časa z izpostavljanjem krivicam, veliko bolj tovariška, smiselna kapitalizma kot osrednjega krivca in s prepoznavanjem in radostna, kot pa življenja tistih, ki živijo potrebe po nujnih sistemskih politično-ekonomskih spre- nezainteresirana, egoistična življenja membah. potrošnikov. Priporočena branja in viri BLAIS, Marie-Claude, GAUCHET, Marcel, OTTAVI, Dominique (2011). O pogojih vzgoje. Ljubljana, Založba Krtina. FREIRE, Paulo (1996). Pedagogy of the Opressed. London, Penguin Books. KRAŠOVEC, Primož (2014). Čoveški in nečloveški kapital in šola. Časopis za kritiko znanosti (256): 65-83. Ljubljana, Beletrina. KRAŠOVEC, Primož. Ekspropriacija črne škatle. Kriza, nova inovacijska politika in družba znanja. Dostopno na http://www.scribd.com/ doc/74420191/Kra%C5%A1ovec-P-Ekspropriacija-%C4%8Drne-%C5%A1katle#scribd (dostop 22. 2. 2022). MORRELL, Ernest (2008). Critical literacy and urban youth. Pedagogies of Access, Dissent, and Liberation. New York, Routledge. MURŠIČ, Rajko (2012). Na trdna tla! Brezsramni pregled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja. Koper, Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon (UPB). ŠIMENC, Marjan (2011). Marcel Gauchet in pogoji možnosti vzgoje. O pogojih vzgoje. Ljubljana, Založba Krtina. TAYLOR, Tony. B eing critical, creative and collective: renewing radical youth work. Dostopno na https://chattingcritically. com/2019/09/16/being-critical-creative-collective-renewing-radical-youth-work/ (dostop 22. 2. 2022) ZINN, Howard, MACEDO, Donald (2005). Howard Zinn on Democratic Education. Boulder, Paradigm Publishers. 29 PROSTOVOLJSTVO - PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH28 Za kaj gre? • ali se lahko mladi preko prostovoljstva družbeno aktivirajo in spodbujajo pozitivne spremembe v lokalni ali širši skupnosti? Kaj bomo izvedeli? • razloge za aktivacijo mladih • dva glavna tipa prostovoljstva: altruistično prostovoljstvo in prostovoljski aktivizem • načine prostovoljske aktivacije mladih • kaj potrebujejo mladi, da se lahko družbeno aktivirajo Ali lahko trdimo, da se mladi preko prostovoljstva družbeno Prostovoljci z namenom vzpostavljanja preventivnih pro- aktivirajo in spodbujajo pozitivne spremembe v lokalni ali gramov in širjenja možnosti za bolj kakovostno življenje širši skupnosti? V prostovoljstvu v Sloveniji sta družbeni pogosto nagovarjajo lokalne skupnosti in ustvarjajo nove aktivizem in spremembe tesno prepletena, še posebej v programe, ki s časom postanejo del te skupnosti. starostni skupini med petnajst in trideset let. V današnji in- Ali so prostovoljci, ki vsako leto organizirajo čistilne akcije dividualizirani družbi je prostovoljenje lahko izraz družbene že okoljski aktivisti ali se aktivizem prične pri organizaciji aktivacije, saj se mladi umaknejo iz cone udobja in pokažejo zagovorniških, izobraževalnih ter ozaveščevalnih aktivnos- pomen aktiviranja za druge in v skupnosti. tih? Če je prostovoljstvo prostočasna dejavnost, ki pomaga posamezniku v stiski ali prispeva k aktivaciji v lokalni skup- Razlog aktivacije mladih prostovoljcev je kombinacija več nosti v okviru različnih društev (gasilci, šport in rekreacija, razlogov, ki so povezani s pomočjo posameznikom ali živ- kulturna in turistična društva, mladinski centri, humanitarne alim kot tudi s prispevanjem mladih k boljšemu življenju v in druge organizacije itn.), ga družbeno-aktivistične in skupnosti in na svetu. zagovorniške aktivnosti nadgradijo z vidika političnega ude- jstvovanja, saj naslavljajo odločevalce na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni in zahtevajo odgovore. V današnji individualizirani družbi je prostovoljenje lahko izraz družbene Različne raziskave so pokazale, da sta tako prostovoljstvo aktivacije, saj se mladi umaknejo iz cone kot družbeni aktivizem pri mladih povezana z večjim občut- udobja in pokažejo pomen aktiviranja za kom pripadnosti, s tem da življenje živimo v skladu s svojimi druge in v skupnosti. vrednotami, in z dobrim občutkom po uspešno opravljen- em delu. Družbeni aktivizem pa k temu dodaja še razvijanje strateškega razmišljanja in učenje strategij za uresničevanje Družbeni aktivizem vključuje kritičen odnos in razmislek ter sprememb v družbi. stremi k spremembam v skupnosti in si prizadeva izboljšati trenutno stanje družbe. Prostovoljci pa pogosto delujejo v trenutnem družbenem stanju in se osredotočajo na pomoč in Družbeni aktivizem pa k prostovoljstvu podporo posameznikom, blažijo posledice nekih situacij in jih dodaja še razvijanje strateškega poskušajo odpraviti na ravni posameznikov ali manjših skup- razmišljanja in učenje strategij za nosti. Redki prostovoljski programi so usmerjeni izključno uresničevanje sprememb v družbi. v družbeni aktivizem (npr. Amnesty International, Mladi za podnebno pravičnost). Pogosto se obe dejavnosti povezuje- ta, konec koncev je biti prostovoljec v tem individualističnem Prostovoljstvo času na neki način že družbeno aktivistična dejavnost. Slovenska definicija prostovoljstva zajema tako altruistično prostovoljstvo kot tudi prostovoljski aktivizem. V nekaterih državah ti dve področji ločujejo. Medtem ko nekatere raziskave družbeno aktiviranje mladih enačijo s Prostovoljstvo v Sloveniji opredeljuje Zakon o prostovoljstvu29: prostovoljstvom, ga druge opredeljujejo »(1) Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost kot prostovoljstvu sorodno aktivnost ali posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami celo kot specifično podvrsto prostovoljstva. prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enako- pravne družbe. 28 Tjaša Arko, Slovenska Filantropija, Slovenija 29 Zakon o prostovoljstvu (Zprost), http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5532 30 (2) Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe.« NAČINI PROSTOVOLJSKE AKTIVACIJE MLADIH Slovenska definicija prostovoljstva za- Prostovoljstvo kot pomoč posameznikom v stiski ali jema tako altruistično prostovoljstvo aktivacija znotraj prostovoljskih organizacij kot tudi prostovoljski aktivizem. Pomoč in aktivacija v prostovoljskih organizacijah sta na- jbolj pogosta načina prostovoljstva. Največkrat nudijo učno pomoč, sodelujejo pri aktivnostih mladinskih organizacij, obiskujejo starejše v domovih upokojencev, pomagajo v Prostovoljstvo in mladi bolnišnicah ali prevzemajo zahtevnejše naloge v društvih Prostovoljstvo v Sloveniji ima dolgo tradicijo. Sodeč po (gasilci, taborniki, skavti, mladinski centri, itn). Mladi potre- Skupnih letnih poročilih o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji bujejo mentorja, ki poskrbi za delovno usposobljenost, tako mladi do tridesetega leta predstavljajo približno 30 % vseh da lahko mladi ob delu tudi osebnostno rastejo in se zave- prostovoljcev, od tega jih je 12 % mlajših od 18 let. Poročila dajo pridobljenih kompetenc. Čeprav ta način prostovol- ne zajemajo številnih mladih, ki se aktivirajo v okviru os- jstva največkrat ni usmerjen v družbeno aktivacijo mladih, novnih in srednjih šol, tako da je mladih prostovoljcev več, pa mladi dobivajo občutek, da lahko vplivajo na razmere v kot govorijo uradne številke. Kljub visokim številkam je še družbi, zato je to pogosto korak do družbene aktivacije. mnogo potencialov in priložnosti za prostovoljsko aktiviran- je mladih. Prostovoljstvo kot metoda za opolnomočanje mladih Številne raziskave so pokazale, da prostovoljstvo mnogokrat Prostovoljstvo v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških bolj koristi samim prostovoljcem kot tistim, ki jim prosto- domovih voljci pomagajo. Osmišlja njihov prosti čas, omogoča prido- Prostovoljstvo v osnovnih šolah največkrat poteka v okviru bivanje številnih znanj in izkušenj, širi socialno mrežo in daje krožkov in je uspešno na šolah, kjer za vsebino stoji uspos- občutek, da ima vsak moč prispevati k boljšemu svetu. obljen in entuziastičen mentor. Prostovoljci se največkrat aktivirajo tako, da nudijo učno pomoč, obiskujejo starejše in Kadar kot prostovoljce vključujemo mlade z manj priložnost- jim pomagajo pri raznih opravilih, organizirajo akcije zbiran- mi, prostovoljstvo razumemo kot metodo za pridobivanje ja materialnih ali finančnih sredstev za socialno ogrožene, za moči in kompetenc. V tem primeru se mentorji osredotočajo zavetišča za živali in podobno. na njihove močne točke in ustvarjajo priložnosti, v katerih se mladi lahko izkažejo. Za dobro izkušnjo potrebujejo okrepl- V Zakonu o prostovoljstvu je v trinajstem členu opredeljeno, jeno mentorstvo in mentorje (učitelji, profesorji, mladinski da lahko otroci do dopolnjenega petnajstega leta opravljajo delavci), ki se zavedajo, da mladi z manj priložnostmi morda samo prostovoljsko delo pod vodstvom mentorja ali men- ne bodo opravili vseh zastavljenih nalog in bodo potrebova- torice, ki prispeva k njihovi vzgoji in osebnostnemu razvoju li dodatno podporo in spodbudo. ter ne ogroža njihovega zdravja, razvoja ali jih ovira pri izpol- njevanju šolskih obveznosti. Mladoletne osebe in osebe, ki Prostovoljstvo kot družbeni aktivizem jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, lahko Kaj mlade moti v družbi? Ali se bodo pritoževali in čakali, da opravljajo samo tisto prostovoljsko delo, ki je primerno nji- nekdo drug uredi zadeve ali pa se lahko tudi sami aktivirajo? hovi starosti in psihofizičnim zmožnostim in to samo pod nadzorom mentorja. Prostovoljstvo kot družbeni aktivizem je že dlje prisoten na področju LGBTIQ+ skupnosti. Tam so se mladi, ki so se v V srednjih šolah poteka prostovoljstvo največkrat kot nad- okviru mladinskih organizacij dovolj opolnomočili, aktivirali gradnja prostovoljstva v osnovnih šolah, poleg tega se dijaki tako, da so – poleg psihološke podpore mladim, ki so prišli v večjem številu povezujejo z različnimi lokalnimi in nacion- kot uporabniki v njihove prostore – z javnostjo delili svoje alnimi nevladnimi organizacijami ter prostovoljijo zunaj šol. zgodbe, organizirali posvete, parade ponosa. V zadnjih letih Obiskujejo starejše v domovih starejših občanov, sodelujejo se med mladimi pojavlja vse več prostovoljstva, ki stremi k znotraj mladinskih in drugih prostovoljskih organizacij. družbenemu aktivizmu. Najbolj znana gibanja, ki so v zadn- jih letih aktivirala številne mlade svetu in tudi v Sloveniji, so Prostovoljstvo med študenti povezana z bojem za podnebno pravičnost. V študentskih letih mladi v okviru prostovoljskih organizacij prevzemajo vse zahtevnejše naloge in vloge. Pridobivajo KAJ POTREBUJEJO MLADI, DA SE LAHKO DRUŽBENO praktične izkušnje, ki so pogosto povezane z njihovim študi- AKTIVIRAJO jem, delijo pridobljena znanja in so tudi gonilo številnih mladinskih organizacij. Zaupanje Pri družbeni angažiranosti mladih je ključno, da mladim zau- V zadnjih letih se med mladimi pojavlja pamo. Da zaupamo, da so sposobni in lahko sami izpeljejo vse več prostovoljstva, ki stremi k projekt. Največkrat potrebujejo podporo učiteljev ali mla- družbenemu aktivizmu. v zadnjih letih dinskih delavcev. Nujno je odgovoriti na vprašanje, koliko so številne mlade najbolj aktivirala podpore potrebujejo. Pomembno je namreč, da projekt kar gibanja povezana z bojem za podnebno najbolj ostane v rokah mladih in da mentorji delujejo kot pravičnost. strokovna podpora ter kot motivatorji v trenutkih, ko moti- vacija upade. 31 Delo, podpora in spremljanje prostovoljcev Ob pričetku akcije so običajno vsi prostovoljci polni energije in pripravljenosti za delo. Uspešnost aktivnosti jih še dodat- Prostor no motivira in spodbuja k nadaljevanju. Po vsakem udar- Mladi za izpeljavo aktivnosti potrebujejo prostor. S tem ne nem začetku pride do »solzne doline«, ko se napredovanje mislim samo fizičnega prostora, ki je seveda nujno potreben, v projektu ustavi in motivacija upade. V takih trenutkih je ampak prostor podpore, v okviru katerega se lahko mladi pomembno, da v dejavnosti poseže mentor, ki poskrbi za srečujejo, izmenjujejo ideje in načrtujejo prostovoljske ak- pregled stanja, doseganje ciljev in spodbudi razmišljanje cije. Najpogosteje takšne prostore zagotavljajo osnovne in o tem, kako naprej. Poleg mentorske podpore prostovoljci srednje šole v okviru prostovoljskih dejavnosti ter mladinske pogosto potrebujejo tudi podporo zunanjih strokovnjakov prostovoljske organizacije. Ko govorimo o prostovoljstvu s področja, na katerem delajo, npr. iz javnega nastopanja, kot družbenem aktivizmu, začnemo pri naslednjih vprašan- timskega dela … Tudi tukaj jim lahko mentor pomaga pri jih: kaj mlade moti v tem svetu, kaj jih skrbi, na katerem identifikaciji potreb in primernih strokovnjakov, ki jih lahko področju vidijo potrebe in bi se bili pripravljeni angažirati. pri delu podprejo. Identifikacija problema ali potreb v družbi Evalviranje procesa in načrtovanje novih akcij Problem lahko identificiramo z raziskavami med mladimi/ Če gre za krajše akcije, jih je smiselno evalvirati ob koncu. anketami med mladimi, lahko pa je problem posledica neke Kadar pa se mladi odločajo za aktiviranje na dolgi rok, je družbene situacije, na primer epidemije novega koronaviru- treba evalvacijska srečanja izvajati že med procesom. Kadar sa v letu 2020. Konec leta 2020, ko je šolanje potekalo na prostovoljci pomagajo na primer pri učni pomoči, so rezu- daljavo in je bilo med osnovnošolci vse več stisk in težav pri ltati jasni in hitri (uporabnik popravi oceno), pri družbenih osvajanju učne snovi in sledenju pouku, je skupina sredn- akcijah pa se lahko zgodi, da rezultati niso v skladu s pričak- ješolcev novomeške gimnazije organizirala projekt Dijaki ovanji, stvari ne gredo vedno na bolje, lahko se tudi slabšajo za osnovnošolce. Projektu so se priključili tudi dijaki drugih (položaj LGBTIQ+ skupnosti, varstvo okolja …). Vloga men- srednjih šol iz vse Slovenije. torja je, da osmišlja rezultate in korake, pokaže tudi tiste, ki jih mladi morda ne vidijo, in jih spodbudi k ponovnemu Identifikacija možnih akcij in postavljanje ciljev angažiranju (če si mladi to želijo). Ko mladi izberejo problem, ki se mu želijo posvetiti, je treba tudi identificirati možne akcije, ki bi jih lahko izpeljali. Pri tej Veliko mladih je pripravljenih prispevati. Dajmo jim točki so jim v podporo različne tehnike, na primer možgan- priložnost. ska nevihta, v kateri nanizajo vse možne rešitve, dokler ne izluščijo akcij, ki jim bodo namenili pozornost. Leta 2017 je skupina mladih migrantov iz Eritreje, ki so se srečevali na Slovenski filantropiji, ugotavljala, da veliko njihovih sovrst- nikov ne pozna razmer v njihovi državi in eritrejske kulture PRIMER 1 ter da imajo tudi sami zelo malo stikov s slovenskimi sovrst- niki. Odločili so se, da izpeljejo akcijo, s katero so v različnih mladinskih organizacijah po Sloveniji predstavili svojo zgod-Prostovoljci, ki v okviru Slovenske filantropije bo. Mladinski delavec jim je pomagal pri oblikovanju ideje in nudijo učno pomoč migrantom, to počno na ravni pri prijavi projekta na razpis mladinskih pobud. pomoči posamezniku in na ravni družbene akti- vacije, preko katere prispevajo k boljši integraciji, Pridobivanje virov za izvedbo akcij ker spoznavajo migrante in njihove zgodbe, pa v Viri, ki jih potrebujejo, so lahko finančni, materialni, prostor- svojem družinskem, lokalnem, šolskem in nacion- ski in človeški. Šole in organizacije jim lahko pomagamo na alnem okolju delujejo tudi zagovorniško. način, da jim zagotovimo prostore ter materiale za delovan- je. Podpremo jih lahko z mentorstvom in usposabljanji. Prostovoljka Nives Žlof Androjna je pri 15 letih pričela z učno pomočjo za dečke iz Konga. V istem Razdelitev del in nalog ter povezanost v timu letu se je udeležila mednarodne mladinske izmen- Vsak lahko pomaga, najbolje tako, da prevzame naloge na jave, spoznala vrstnike iz Afganistana in slišala področjih, kjer je močan, ki ga zanimajo in na katerih si želi njihove zgodbe, pričela raziskovati tematiko in jo delovati. Za uspešne družbeno angažirane prostovoljske upodobila v gledališki igri v okviru šolskega teatra; projekte mladih sta ključna dobro timsko delo in jasna v igro je vključila tudi mladega migranta. To pa je razdelitev nalog. Nekateri mladi so odlični v javnem nasto- bil le začetek njenih aktivnosti: panju in komuniciranju, drugi znajo poskrbeti za vizualno »Prostovoljsko delo se mi zdi super priložnost za to, in spletno predstavitev projekta, fotografiranje ali snemanje da se mladi bolj družbeno aktiviramo. Živimo v zelo prispevkov, tretji so motivatorji in poskrbijo za dobro voljo. kaotičnem svetu, v katerem nas ves čas bombardirajo Nekateri morda ne prevzemajo vodilnih vlog, so pa vedno z informacijami o tem, kako je vse narobe, brezupno, prisotni in pripravljeni pomagati. Treba je spodbujati in kako je naša prihodnost negotova. Veliko mladih krepiti povezanost mladih, saj bodo le tako odprto komuni- zaradi tega zapade v apatijo in si reče, da “tako pač cirali in zmogli sproti reševati izzive, do katerih prihaja med je” in da “se itak ne da ničesar spremeniti”. Prostovoljs- delom. Že med oblikovanjem skupine je treba pozornost na- ka dejavnost pa je dokaz, kako lahko na zelo preprost meniti tudi vključevanju novih članov, ki lahko sicer zamaje- način družbo vendarle spremenimo – če že ne za 180 jo/spremenijo utečeno skupinsko dinamiko, a so pomembni za razširitev projektne ideje. 32 stopinj, pa vsaj za stopinjo ali dve na bolje. In če se enkrat gibljemo v krogih, v katerih je prostovoljstvo PRIMER 3 vrednota in v katerih je angažiranih več ljudi, po- tem se naenkrat vse spremembe v smeri pravičnejše družbene realnosti zdijo dosegljive in veliko lažje Sama sem kot študentka sodelovala v skupini izvedljive. izjemnih mladih prostovoljcev, ki smo pod men- torstvom malo starejšega mladinskega delavca V okviru prostovoljstva pri Slovenski filantropiji sem pričeli z vzpostavljanjem prvega doživljajskega ig- nudila učno pomoč beguncem in migrantom ter rišča v Sloveniji. Najprej smo se seznanili z idejo in pomagala pri organizaciji dogodkov v okviru medn- konceptom delo-igre, potem smo pričeli z organ- arodnih mladinskih izmenjav in Festivala migrant- izacijo igralnih dni v Mariboru in po drugih koncih skega filma. Poleg tega sem sodelovala v projektu Slovenije. Vsebino smo predstavljali drugim organ- tutorstva na svoji gimnaziji, pomagala pri nekaterih izacijam in odločevalcem na lokalni ravni. Obiskali akcijah gibanja Mladi za podnebno pravičnost in smo podobna igrišča v tujini in spoznavali njihovo Mladinske aktivistične organizacije ter se lani pred delo. Ves čas pa so nas poganjali odzivi otrok in nji- referendumom o vodah pridružila prostovoljcem gib- hovih staršev, ki so se udeleževali naših aktivnosti. anja Za pitno vodo. Pot do pridobitve primernega prostora je bila dol- ga, od številnih starejših oseb smo slišali, da iz tega Mislim, da bi bilo potrebno boljše informiranje o pros- ne bo nič. Letos bo DOŽI, ki je postal pomemben tovoljskih možnostih predvsem po osnovnih in sred- prostor za kakovostno preživljanje prostega časa njih šolah. Na nekaterih šolah o teh možnostih sicer otrok in mladostnikov, praznoval 12. rojstni dan. Če dobro informirajo, organizirajo krožke, delavnice in bi me takrat kdo vprašal, ali sem aktivistka, bi ver- predavanja na to temo itd., na drugih pa po mojih jetno skomignila z rameni, prostovoljila sem, ker je izkušnjah sploh ne. Tudi sicer se mi zdi, da se daje v bilo zanimivo, smiselno in tudi zabavno. Pomemb- našem šolskem sistemu prevečkrat priznanje samo na mi je bila ideja, ekipa prostovoljcev in tudi zgled individualnim dosežkom, medtem ko se angažiranje ter podpora drugih mladih in mladinskih delavcev v dobro skupnosti prezre oz. se nanj ne daje nobene- iz tujine. ga poudarka.« Tjaša Arko, Slovenska Filantropija Nives je leta 2020 prejela naziv Naj prostovoljka leta 2019 v starostni skupini do 18 let. Trenutno je študentka, aktiviranje v družbi in za družbene spre- membe je del njenega življenja. PRIMER 2 »Zdi se mi, da samo dejanje prostovoljstva pomeni družbeno aktivacijo, saj preko njega spoznavamo družbo in njene probleme, si ustvarimo svoje mnenje o tem in delujemo v smeri rešitve. Prav tako se zave- mo, do kam sega naš vpliv v družbi in prevzamemo del odgovornosti za to, kar se dogaja okoli nas. Ko sem prišla na gimnazijo, se me je poleg drugih okoljskih tematik zelo dotaknil problem hitre mode (“fast fashion”). Ko sva s sestro izvedeli, da v Mladin- skem centru AIA Mengeš vsak mesec organizirajo izmenjevalnico oblačil, sva se pridružili organizaciji in izvedbi dogodka, ki sedaj vsak mesec poteka že leto in pol. Zdi se mi, da je to lep primer, kako globalni problem rešujemo na lokalni ravni.« Dora Smole, dijakinja gimnazije Vič 33 METODE DOSTOPA DO MLADIH IN NJIHOVA MOBILIZACIJA ZA PARTICIPACIJO V ODLOČEVALSKIH PROCESIH30 Za kaj gre? • mlade je nujno vključevati v odločevalske procese, saj bomo le tako okrepili njihovo samozavest, ustvarili možnosti za izboljšanje njihovega socialnega položaja in HKRATI izboljšali naše politike Kaj bomo izvedeli? • spoznali bomo metodo »pozitivnega razvoja mladih« (Positive Youth Development, PYD) • primere dobrih praks iz Portugalske Vedno znova poslušam odločevalce in odrasle, ki govorijo kako so otroci in mladina naši bodoči voditelji. Toda, a ne bi bilo pametno, da se pripravimo na prihodnost, še preden ta dejansko nastopi? Vsak otrok in vsak mladostnik je član družbe. Različne organ- izacije nudijo storitve za ljudi, ki živijo v skupnosti ali družbi, Ena najboljših praks angažiranja mladih zato je pomembno, da se z ljudmi posvetujejo in jih vključu- je metoda »pozitivnega razvoja mladih« jejo v zagotavljanje storitev. Te morajo biti vključevalne, us- (Positive Youth Development, PYD), trezne, ekonomsko varčne, dostopne, zadovoljevati morajo ciljan pristop, ki mlade na ustvarjalen potrebe uporabnika in seveda morajo izboljševati stanje. in konstruktiven način aktivira znotraj Vključevanje mladih v razvoj projektov izboljša projekte, njihovih obstoječih skupnosti. mladi pa jih bolj sprejmejo za svoje, s čimer se poveča tudi učinek projektov. Ena najboljših praks angažiranja mladih je metoda »pozitivnega razvoja mladih« (Positive Youth Izkušnje mladih so edinstvene in izhajajo iz njihovega Development, PYD), ciljan prodružbeni pristop, ki mlade na konkretnega življenjskega okolja, prav tako njihovi nazori ustvarjalen in konstruktiven način aktivira znotraj njihovih in ideje. So družbeni akterji z veščinami in zmožnostjo obstoječih skupnosti, torej v šolah, organizacijah, vrstniških poiskati konstruktivne rešitve za lastne težave. Kljub temu skupinah ter družinah. Z uporaba modela PYD lahko pre- se prepogosto dogaja, da se pri vključevanju mladih v pro- poznamo, uporabimo in izboljšamo obstoječe vrline mladih. grame, politike in odločevalske procese, spregleda ali celo Mlade se spodbuja z ustvarjanjem priložnosti, vzdrževanjem zanika prednosti participacije mladih. Z vključevanjem v pozitivnih odnosov in nudenjem podpore pri izboljšanju nji- skupnostne aktivnosti lahko najstniki pridejo v stik s podob- hovih vodstvenih sposobnosti. no mislečimi vrstniki ter s pozitivnimi odraslimi vzorniki, ki niso njihovi starši. Medsebojna interakcija in sodelovanje z Metodo pozitivnega razvoja mladih Benson in Pittman31 odraslimi in vrstniki spodbuja najstnike k vzpostavljanju dru- opisujeta kot: »pozitiven razvoj mladih lahko in bi moral gačnega pogleda na svet. Prav tako jim pomaga razumeti biti vpeljan v prav vsak aspekt odzivnega sistema za mlade kako vrednote ali prepričanja uporabiti za dobro drugih. brezdomce, vključno s sistemskim načrtovanjem in ocen- Skupnostne dejavnosti omogočajo najstnikom rabo veščin, jevanjem, razvojem in izvedbo sistema štetja brezdomcev, ki jih že posedujejo. Nudi jim afirmativen način razumevan- načrtovanjem projektov in njihovo izvedbo, storitev vodenja ja samih sebe in občutek pripadnosti lokalni skupnosti, ter primerov, ter v katerokoli področje, kjer so mladi neposredno priložnost sklepati nova prijateljstva in zveze. Izboljšuje se ali na nek drugačen način prizadeti.« njihova samozavest in samozaupanje, mladi se prav tako laž- je spopadejo z izzivi, lažje komunicirajo z različnimi ljudmi in krepijo življenjske veščine v okolju, ki jih podpira. 30 Ana Moutas. Psientífica - Associação para a promoção e desenvolvimento social, Agueda, Portugalska 31 BENSON, Peter. L., & PITTMAN, Karen. (2001b). Trends in youth development: Visions, realities, and challenges. Norwell, MA: Kluwer Academic 34 Večino družbenih sprememb povzroči majhna skupina ljudi, Navajam nekaj naših zanimivejših projektov: zbrana okoli iste ideje. Vse več mladih ljudi je vedno bolj ak- tivnih v svojih skupnostih, kjer dvigajo svoj glas in govorijo o težavah, ki so pomembne tako za njihovo generacijo kakor tudi ves svet. Mladi ljudje so naš najbolj dragocen vir v tem »Korak 1« nestanovitnem in spreminjajočem se svetu. Ko mladim pus- timo soodločati, jim s tem izkazujemo tudi zaupanje. Tudi če mladim omogočimo zgolj podajanje mnenja, je to znak, da je primer dobre prakse vključevanja najstnikov v njihovo mnenje cenimo. skupnost. Najstnikom je dana priložnost, da se iz- razijo, podajo predlog o tem kako in kaj bi si želeli S spraševanjem mladih po njihovem mnenju pridobimo ra- izboljšati v njihovi skupnosti. Tako se mladi ljudje zlične poglede, kar pripomore k boljšemu odločanju, mladi zavejo pomembnosti svojega prispevka ter vidijo so namreč vsak dan na terenu. Zaradi tega je pomembno, konkreten učinek njihovih predlogov v skupnosti. da jih aktivno sprašujemo za nasvete. Podajam nekaj idej, s katerimi lahko to tudi dosežemo: • škatla za predloge; ustvari kanal za oddajo predlogov. To je lahko škatla v fizični obliki, lahko pa se vzpostavi tudi dig- italna alternativa, na primer, e-naslov ali spletni obrazec. Ključnega pomena je, da se na predloge odzivamo in ra- zložimo kako se bo predlog uporabil ali vsaj sporočimo, da »Incuba Ja« je predlog zabeležen. V kolikor bodo mladi dobili občutek, da na predloge ni odziva, utegnejo prenehati s pošiljanjem; je prvi nacionalni mladinski podjetniški inkuba- • anketa; pomaga pridobiti mnenja ali nove ideje, prav tor. V njem se zagotavlja usposabljanje mladih tako lahko z njo ugotavljamo stopnjo zadovoljstva. za dolgotrajno učenje ključnih ustvarjalnih in Ankete nudijo tudi možnost ugotavljanja pogos- podjetniških veščin za spopadanje z težavami kot tih pritožb in idej ter pošiljanje vabil na pogovor; so izključenost in brezposelnost. Z neformalnim izobraževanjem inkubatorpospešuje prehod mla- • spletna stran; z njo lahko mlade spodbudimo k sodelovan- dih na delovni trg z namenom ustvarjanja enakih ju v debatah o njim zanimivim temam. Smotrno je objaviti možnosti in doseganja polnih osebnih, socialnih in tudi članke ali video posnetke z namenom podajanja in- poklicnih potencialov mladih. formacij o določeni zadevi za ustvarjanje lastnega mnen- ja. Članki naj bodo napisani v bralcu prijaznem načinu. Učence naj se na spletno stran usmerja v šolah, med pou- kom naj se nameni čas za debato. »Juventude 19.27« Mladi ljudje so naš najbolj dragocen vir v tem nestanovitnem in spreminjajočem se svetu. Ko mladim pustimo soodločati, jim promovira aktivno sodelovanje mladih v s tem izkazujemo tudi zaupanje. demokratičnem in družbenem življenju. Projekt spodbuja participacijo mladih v odločevalskih procesih ter vključuje mlade z manj priložnostmi in Naša nevladna organizacija Psientífica, izvaja projekte v etnične manjšine; spodbuja udejstvovanje mladih portugalskem mestu Águeda. Z mladimi aktivno delamo pri ustvarjanju Evrope kot aktivne zagovornike tudi zaradi dobrega partnerstva z mestno občino in šolami pozitivnih sprememb in solidarnosti; spodbuja v regiji. V Psientífici spodbujamo deljenje dobrih praks in in- rabo participativnih metodologij (npr. neformal- ovacij s področja mladinskega dela, prav tako pa v projektih nega izobraževanja) v komunikaciji in definiranju puščamo prostor za diskusijo in deljenje metod med nacion- politik, še posebej na področju mladih; spodbuja alnimi in mednarodnimi akterji na polju mladinskega dela. razvoj veščin in učenja med mladimi, da se bodo lažje spremenili; spodbuja nacionalne in mednar- odne aktivnosti mladih in mladinskih organizacij, ki delajo z mladimi. 35 DOSTOP DO MLADIH IN TEŽAVA Z INFORMACIJSKIMI ORODJI32 Za kaj gre? • v storitvah in izdelkih informacijske družbe je potrebno videti orodja za doseganje specifičnih ciljev specifičnih skupin ljudi, zaradi česar nobena tehnologija ni družbeno nevtralna Kaj bomo izvedeli? • kako vzpostaviti povezavo med aktivnim državljanstvom mladih, rabo tehnologij in udeležbo v demokratičnih procesih in demokratičnih institucijah »KAJ NAREDIMO, KO ŽELIMO NEKAJ SPREMENITI V vse podrobnosti odločevalskega procesa ter ga izenačile z LOKALNEM OKOLJU?« bojem za oblast. Takšna poenostavitev se reflektira tudi v Kaj naredimo, ko želimo v lokalnem okolju nekaj spremeniti, razumevanju mladih. je pogosto začetno vprašanje delavnic medijske pismenosti na osnovnih ter srednjih šolah in gimnazijah. Odgovori so Kot drugi najpogostejši odgovor na gornje vprašanje mla- presenetljivi. di navedejo »demonstracije«. Tudi to je refleksija medijske realnosti spektakla, v katerem javne manifestacije pona- Večletne izkušnje poučevanja medijske pismenosti, v kater- vadi vodijo do medijske pozornosti brez argumentacije o em mediji kot del politične realnosti predstavljajo vez med razlogih zanje in njihovih posledicah ter učinkih. Medijska odločevalci, državljani ter potrošniki (UNESCO, 2019) kažejo, izpostavljenost je tako napačno izenačena z učinkovitostjo. da vse premalo sprašujemo o državljanskih kompetencah mladih in njihovi sposobnosti povezovanja konceptov, kot Tudi vlogo medijev v oblikovanju javnega diskurza (t.i. so aktivno državljanstvo, medijska pismenost in državljan- »dajanje v medije«) so mladi udeleženci večkrat navedli kot ska vzgoja. možnost vplivanja na spremembe v lokalnem in regional- nem okolju, ponovno brez jasnega razumevanja posledic takega početja in razlogov zanje. Vse premalo se sprašujemo o državljanskih kompetencah mladih in njihovi sposobnosti povezovanja Izenačuje se digitalno in medijsko konceptov, kot so aktivno državljanstvo, pismenost, osnovno razumevanje vloge medijska pismenost in državljanska množičnih medijev v političnemu sistemu vzgoja. demokracije je pomanjkljivo, vse skupaj pa kulminira v poučevanju digitalnih veščin, ki z mediji nimajo nikakršne zveze. Večinoma se zatakne že ob osnovnih definicijah medijske in digitalne pismenosti, tehnodeterminističnem dojemanja množičnih medijev in razumevanju njihove vloge pri soob- Mladim pri tem niso v pomoč niti programi posameznih likovanju politične realnosti (NUK, 2018). Izenačuje se dig- predmetov znotraj slovenskega šolskega sistema niti splošno italno in medijsko pismenost, osnovno razumevanje vloge družbeno razumevanje odnosov med odločevalci, volilnim množičnih medijev v političnemu sistemu demokracije je telesom ter množičnimi mediji. Težava je v brisanju jasnih pomanjkljivo, vse skupaj pa kulminira v poučevanju digital- razmerij med posameznimi inštitucijami in demokratičnimi nih veščin, ki z mediji nimajo nikakršne zveze. varovalkami, sistemsko razumevanje se izenačuje z družbo spektakla, rezultat pa je, da so mladi državljani pri odločanju »USTANOVIMO POLITIČNO STRANKO!« IN prepuščeni sami sebi. »DEMONSTRACIJE!« Mladi na vprašanje »kaj naredimo, ko hočem nekaj spre- Na kakšen način vzpostaviti temeljne programske vsebine, s meniti v lokalnem okolju« najpogosteje odgovorijo z katerimi bomo mladim približali svet aktivnega državljanst- »ustanovimo (politično) stranko«. Digitalne tehnologije va, jih na razumljiv način vpeljali v svet odločevalske politike so z vzpostavljanjem lažne bližine med politično elito in v demokratičnih režimih in jim na praktičnih primerih poka- ljudstvom namreč navidez poenostavile in hkrati zabrisale zati njihovo (možno) vlogo? 32 Domen Savič, Zavod Državljan D, Slovenija 36 Digitalne tehnologije so z vzpostavljanjem Praktičen primer: razdelava procesa lažne bližine med politično elito in potencialne uvedbe obveznega cepljenja, ljudstvom namreč navidez poenostavile ki vključuje pojasnila o vseh inštitucijah, in hkrati zabrisale vse podrobnosti vpletenih v proces, nadzor nad izvajanjem odločevalskega procesa ter ga izenačile z in ter vseh akterjih, na katere se lahko bojem za oblast. Takšna poenostavitev se posameznik obrne v primeru neznanja ali reflektira tudi v razumevanju mladih. težave in vloge medijev pri komuniciranju problemov in rešitev pandemije Covid-19 (za več glej JAZMP, 2020). PRVI IZZIV - PREKINITI SAMOCENZURO Najprej bi se morali pogledati v ogledalo in si priznati, da se nam povezovanje vlog množičnih medijev in prak- ČETRTI IZZIV - VLOGA TEHNOLOGIJ tične politike refleksno upira. Da vse prehitro zapademo v Digitalne medije in tehnologije informacijske družbe je po- izenačevanje strankarskega politikantstva z demokratično trebno prenehati postavljati na piedestal družbene aktivacije, ureditvijo države in različnih vej oblasti. temveč njihovo vlogo pojasniti skozi prizmo orodij, ki zahtev- ajo odgovornega uporabnika. Vse večja prisotnost digitalnih Rešitev? Vlogo državljana je potrebno predstaviti konstruk- tehnologij ne sme postati izgovor za njihovo reduciranje na tivno, praktično in v pozitivni luči ter brez olepševanj. Proce- orodje, pri čemer se zanemari družbeni kontekst tehnologij. duralno reševanje družbenih problemov resda ni medijsko zanimivo, hitro ali enostavno, kar pa ne pomeni, da moramo kar pozabiti na realnost. Praktičen primer: še tretjič uporabimo primer cepljenja v času pandemije Covid-19 in na njem pojasnimo problematične Praktičen primer: na konkretnem algoritme svetovnega spleta, ki se aktualnem družbenem problemu (npr. »hranijo« na naši ogorčenosti in nam cepljenje v času pandemije Covid-19) posledično in prekomerno prikazujejo pojasnimo vlogo inštitucij ter orišemo laži o cepivih ali izvoru virusa. Opozorimo postopke potrjevanje primernih cepiv ter na problem strojnega urednikovanja znanstveno ozadje (za več glej NIJZ, 2022). vsebin, rasističnih algoritmov in družbenih posledic, ki jih puščajo za sabo (za več glej Monitor, 2022). DRUGI IZZIV - RAZUMEVANJE VLOGE DRŽAVLJANA Mladega državljana je potrebno postaviti v središče razlage o delovanju demokracije in ga povezati s preostalimi vejami ZAKLJUČEK oblasti. Aktivno državljanstvo je treba vpeti v splet delovanja V izobraževalne procese mladih državljanov je nujno vpel- demokratičnih inštitucij in neodvisnih nadzornikov, saj lah- jati močnejše prepoznavanje družbene vloge tehnoloških ko samo tako pojasnimo parcialno odgovornost, povezano rešitev in tako opustiti diskurz tehnološke nevtralnosti. delovanje in vzajemnost nadzornih inštitucij, državljanov in Nobena tehnologija ni družbeno nevtralna. odločevalskih struktur. V storitvah in izdelkih informacijske družbe je potrebno vi- Praktičen primer: nadaljujemo s primerom deti orodja za doseganje specifičnih ciljev specifičnih skupin cepljenja v času pandemije Covid-19 ljudi, ne pa njihovo uporabo kar enačiti s ciljem delovanja in navedemo pomembnost medijske tehnologije. Povezovanje informacijske družbe s pojmi reprezentacije in vloge državljana ter demokratičnega odločanja in vloge državljana pri sooblik- vplivanja na posameznike okrog nas. ovanju našega skupnega družbenega prostora bomo učink- Pojasnimo vpliv laži in nepreverjenih ovito prikazali na praktičnih primerih, za več glej tudi The vsebin na osebno odločanje in posledice L Files, 2019. Ko bomo čez to strukturo napeli še pomen in problematičnih osebnih odločitev (za več vlogo digitalnih orodij, s katerimi lahko v določenih primerih glej SAFE.si, 2022). sodelujemo v razpravah o sooblikovanju našega skupnega prostora, bomo pri slušateljih vzpostavili celostno razume- vanje vloge in možnosti mladega državljana v informacijski družbi. TRETJI IZZIV - VLOGA SISTEMSKIH INŠTITUCIJ V informacijski družbi se vse družbene interakcije zvedejo na V storitvah in izdelkih informacijske družbe odnos posameznika do posameznih družbenih izzivov, vse je potrebno videti orodja za doseganje premalo pa se poudarja vloga neodvisnih in javnih inštitucij. specifičnih ciljev specifičnih skupin ljudi, Tako hitro pridemo v situacije, kjer posameznik ni seznanjen ne pa njihovo uporabo kar enačiti s ciljem z možnimi sistemskimi rešitvami, ki mu lahko pomagajo pri delovanja tehnologije. Nobena tehnologija reševanju posameznih izzivov, temveč dobi občutek, da se ni družbeno nevtralna. lahko zanese samo nase. 37 Viri in literatura Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, JAZMP (2020). Kakšni postopki se uporabljajo za razvoj in odobritev cepiv proti COVID-19 ter kako se spremlja varnost po odobritvi?. Dostopno na https://www.jazmp.si/2020/12/28/kaksni-postopki-se-uporabljajo-za-razvoj-in-odobritev-cepiv-proti-covid-19-ter-kako-se-spremlja-varnost-po-odobritvi/ (dostop 22. 2. 2022). Nacionalni inštitut za javno zdravje (2022). Pogosta vprašanja in odgovori. Dostopno na https://www.cepimose.si/cepljenje-proti-covidu-19/pogosta-vprasanja-in-odgovori/ (dostop 22. 2. 2022). Narodna univerzitetna knjižnica (NUK) (2019). Knjižnice in alternativne (druge) resnice. Dostopno na http://old.nuk.uni-lj.si/ knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=1420 (dostop 25. 01. 2022). Revija Monitor (2022). Teorije zarot, splet in duševno zdravje. Dostopno na https://www.monitor.si/clanek/teorije-zarot-splet-in-dusevno-zdravje/213608/ (dostop 22. 2. 2022). SAFE.si (2022). Družabna omrežja polna laži in nepreverjenih informacij o koronavirusu. Dostopno na https://safe.si/novice/druzabna-omrezja-polna-lazi-in-nepreverjenih-informacij-o-koronavirusu (dostop 22. 2. 2022). The L Files (2019). Media literacy – a citizen’s duty. Dostopno na https://www.dsavic.net/2019/01/25/media-literacy-a-citizens-duty/ (dostop 22. 2. 2022). UNESCO (2019). Global MIL Week 2019 Feature Conference, Domen Savič. Dostopno na https://en.unesco.org/global-mil-week-2019-feature-conference/domen-savic (dostop 22. 2. 2022). NEVARNOSTI IN PASTI MEDIJEV IN SPLETNIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ33 Za kaj gre? • mladi velik del svojega življenja preživijo v digitalnem okolju, kjer so bombardirani z informacijami vseh vrst, večina informacij ni vrednostno ali ideološko nevtralnih • sodelovanje mladih v participativnih demokratičnih procesih zahteva kritično rabo informacijskih tehnologij • mladi pri rabi spletnih tehnologij niso nevtralni »sprehajalci«, so vir ali celo tarča izkoriščevalskih ekonomskih modelov in skritih politilčnih ciljev Kaj bomo izvedeli? • kaj moramo vedeti o rabi in pasteh sodobnih spletnih tehnologij in storitev Vloga tehnologij in storitev svetovnega spleta v družbene- IZ SVETOVNE KNJIŽNICE NA SVETOVNO AVTOBUSNO mu razvoju in posameznikovemu življenju se danes vedno POSTAJO bolj pomika od prednosti proti slabostim. Algoritemsko Ena prvih zgodovinskih prispodob za svetovni splet je zagot- urednikovanje vsebin, komercializacija zasebnosti, zbiranje ovo bila svetovna knjižnica informacij. V zadnjih dvajsetih le- biometričnih podatkov in druge lovke družbe nadzora pred- tih pa je svetovni splet in z njim povezane tehnologije doživel stavljajo za vse uporabnike veliko težavo. Prav posebej so veliko transformacijo. Spremenil se ni samo način podajanja izpostavljeni mladi, saj vedno več njihovega časa zavzema vsebin, temveč tudi njihov predznak, način financiranja in dominira raba spletnih informacijskih tehnologij, ki pa še medijske produkcije in vloga posameznika v spletu medijskih zdaleč niso vrednotno ali ideološko nevtralne. delavcev in konzumentov (Blank in Reisdorf, 2012). 33 Domen Savič, Zavod Državljan D, Slovenija 38 Svetovni splet danes ni več nevtralna svetovna knjižnica in-1. VOHUNSKO OGLAŠEVANJE formacij, temveč predvsem produkcija in potrošnja instant Pri financiranju produkcije medijskih vsebin je treba najprej medijskih vsebin. S tem se odpira novo vprašanje o vlogi in poudarili vlogo vohunskega oglaševanja. Vsak oglas zbira sposobnosti proizvajalcev ter obratno - podčrtuje pomem- podatke o spletnemu vedenju uporabnika, zbrani podatki bnost osveščenega uporabnika spletnih vsebin, njegovo pa se preprodajo najboljšemu ponudniku za plasiranje izobrazbo in sposobnost kritičnega mišljenja (Korthenius, oglasnih sporočil vseh vrst, od potrošniških izdelkov do 2014). skrajno dvomljivih političnih idej. Na skoraj identičen način delujejo spletni iskalniki, ki vsebine (rezultate iskanj) pri- Svetovni splet danes ni več nevtralna lagajajo naši zgodovini iskanj in nas tako nevidno zapirajo v svetovna knjižnica informacij, temveč informacijski mehurček (Savič, 2022). predvsem produkcija in površna potrošnja instant medijskih vsebin. 2. REGULACIJA MEDIJEV Drugi sklop uspešnega poglabljanja medijske pismenosti mladih predstavljajo regulatorni okvirji množičnih medijev. Svetovna knjižnica se je tako spremenila v spletno avtobus- Tudi to je področje, s katerim se učenec medijske pismenos- no postajo, kjer se srečujejo neznanci in med seboj izmenju- ti praviloma ne sreča, kar ga utrjuje v prepričanju, da je vse jejo podatkovne zloge, ne da bi nujno vedeli, od kje vsebine prepuščeno »prosti bitki« med uporabnikom in ponudnikom prihajajo, kdo jih proizvaja, s kakšnim namenom so bile medijskih vsebin. To ne drži, saj obstaja veliko samoregulaci- postredovane v javnost in čemu ali komu dejansko služijo. jskih in regulacijskih mehanizmov, ki obvezujejo medijske Na drugi strani so pod pritiskom tudi proizvajalci medijskih ponudnike in lahko uporabniku pomagajo pri spopadanju vsebin, saj jih spletna ekonomija sili v hiperprodukcijo, ki jo z dezinformacijami in drugimi škodljivimi pojavi v spletnem v določenih primerih prepuščajo algoritmom. Rezultati so okolju (Bašić-Hrvatin, 2008). večinoma katastrofalni (Bridle, 2017). 3. MEDIJI – PSI ČUVAJI JAVNEGA INTERESA PRELAGANJE ODGOVORNOSTI NA KONČNEGA Tretji sklop predstavljajo politične komponente množičnih UPORABNIKA medijev. Politike ali odkrito političnih tem se večina izo- Odločevalci in industrija problem dezinformacij in drugih braževalcev v izobraževalnem procesu ne dotika, saj gre nevarnosti spletne tehnologije že vrsto let prelagajo na za temo, ki je nabita z ideologijo ter vnaprejšnjo negativno pleča končnega uporabnika. Seznam znanj kot so medijska konotacijo. A brez razumevanja vpliva političnih interesov pismenosti, digitalna pismenost ali algoritemska pismenost, ki bi jih končni uporabnik naj obvladoval, je vedno daljši. To mladim uporabnikom medijskih vsebin manjka uvid v eno odpira novo vprašanje - je tako reševanje problema sploh glavnih nalog množičnih medijev v sodobni demokraciji in smiselno? In še bolj pomembno - ali dejansko učinkuje (As- sicer, da imajo vloga psa čuvaja javnega interesa. cott, 2020)? Rezultati večih mednarodnih raziskav na tem področju Mladi so tako ujeti v neskončno prisilo opozarjajo, da je medijska pismenost sicer pomemben del zmeraj novih trendov in vsebin, ki jih kolaža ukrepov, vendar sama po sebi ne prinaša dokončnih algoritmi nato širijo po spletu. rešitev tega problema. Razlog za neučinkovitost je dvojen, programi medijske pismenosti so ponavadi zasnovani preozko in praktično uporabniško, hkrati pa je težava alog- ritemskega urednikovanja vsebin veliko širša in zahteva PODATKOVNA EKONOMIJA: CELODNEVNI koordiniran odziv večih deležnikov (Brown, 2022). Kljub tem (PROSTOVOLJNI?) DELOVNI ČAS je, s pravilnim pristopom do poučevanja in širjenja medijske Svetovni splet in nanj opirajoče se storitve večinoma temel- pismenosti, mladim možno nuditi določena znanja in orodja jijo na podatkovni ekonomiji, ki mlade (in tudi vse ostale za bolj uspešno spopadanje s problemom dezinformacij, nevarnih vsebin in ostalih pasti digitalnega medijskega uporabnike) spreminja v delavce s celodnevnim delovnim prostora. časom. Brskanje po spletu, uporabljanje aplikacij in spletnih storitev namreč ustvarja sled podatkov, ki jih posredniki vse- bin in upravniki velikih podatkovnih sistemov preprodajajo. Oglaševalsko-poslovni model svetovnega Njihovi podatki so tako produkt dela uporabnikov, s katerim spleta in informacijskih tehnologij je nato plačujemo skoraj vse spletne storitve (Savič, 2018). namreč eden glavnih problemov, a se mladi v izobraževalnem procesu s tem Opisan nevidni poslovni model je kot zakleti krog iz katere- praviloma ne srečajo v zadostni meri. ga je težko pobegniti. Razvoj novih komercialnih storitev vsiljuje uporabnikom vlogo neskončnega neprostovol- jnega delavca, ki mora v ekonomiji pozornosti neprestano Težave se je potrebno lotiti sistemsko. Neposredno na- proizvajati in hkrati neprestano trošiti. Mladi so tako ujeti v padanje sistema dezinformacij je površinsko in nima neskončno prisilo zmeraj novih trendov in vsebin, ki jih al- daljnosežnih pozitivnih učinkov, pomembneje je mladim goritmi nato širijo po spletu (Ashley, 2019). Dezinformacije, razložiti ekonomski sistem, ki poganja njihovo delovanje. ugrabljanje uporabniških podatkov in zmanjševanje zase- Oglaševalsko-poslovni model svetovnega spleta in infor- bnosti so sistemska funkcija ekonomije pozornosti in ne macijskih tehnologij je namreč eden glavnih problemov, njena napaka ali disfunkcija. a se mladi v izobraževalnem procesu s tem praviloma ne srečajo v zadostni meri. Sistemski pristop mora vsebinsko tematizirati vsaj tri sklope. 39 človekovih pravic, še posebej pravice do zasebnosti in do Svetovni splet in nanj opirajoče se storitve svobode govora. večinoma temeljijo na podatkovni ekonomiji, ki mlade spreminja v Prikazovanje neposredne povezave med (prostovoljne?) delavce s celodnevnim medijskimi vsebinami in odločevalskimi delovnim časom. procesi je ključno, če hočemo mlade vzgojiti v aktivne državljane, ki spletne vire in MEDIJSKA IN DIGITALNA PISMENOST: OD digitalne storitve (»aplikacije«) uporabljajo POTROŠNIKA DO DRŽAVLJANSKE DOLŽNOSTI kritično in ne samo pasivno potrošniško. Medijska in digitalna pismenost nista samo koristni lastnosti kritičnega potrošnika, temveč predstavljata eno od ključnih STEREOTIPNO ODPRAVLJANJE STEREOTIPOV nalog aktivnega državljana. Preverjanje informacij in upora- Na koncu se vračamo na začetek. S problematizacijo medi- ba medijskih vsebin za sprejemanje političnih odločitev je jske potrošnje mladih v svetu podatkovnega kapitalizma in ena osnovnih lastnosti (digitalnega) aktivnega državljana, ignoriranjem podstati produkcijskega sistema, v kateremu ki se vključuje v politične razprave, sprejema politične od- problem nastaja, brišemo definicijo problema in sledimo ločitve in sodeluje v družbenih procesih. Poudarjanje nep- logiki velikih posrednikov informacij, ki se pretvarjajo, da osredne povezave med medijskimi vsebinami in odločeval- problem obstaja samo na relaciji med (mladim) uporab- skimi procesi je ključno, če hočemo mlade vzgojiti v aktivne nikom in njegovo elektronsko napravo. Poučevanje medi- državljane, ki spletne vire in digitalne storitve (»aplikacije«) jske pismenosti moramo vrniti na njegovo izvorno pozicijo uporabljajo kritično in ne samo potrošniško. preizpraševanja vloge kritičnega državljana, ki medije vidi kot četrto vejo oblasti in psa čuvaja javnega interesa. Temel- jni problem medijske pismenosti v informacijski družbi ne Poučevanje o medijih in medijskih storitvah obstaja med uporabnikom in digitalno storitvijo, temveč v je treba pomakniti proč od prikazovanja sistemu kapitalizma nadzora, ki državljanke in državljane, medijev kot nepristranskih opazovalcev predvsem pa mlade, spreminja v površno informirane in in poročevalcev. Medije in spletne storitve premnogokrat zavedene neprostovoljne mezdne delavce. je potrebno prikazati kot središče sistema ekonomsko-politične logike. Cilj poučevanja medijske pismenosti spletnih informacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo mladi, je v prvi vrsti razvijanje vloge kritičnega državljana, ki s pomočjo inštitucij pravne Poučevanje o medijih in medijskih storitvah je treba pomak- demokratične ureditve sodeluje v odločevalskih procesih niti proč od prikazovanja medijev kot nepristranskih opa- in jasno loči med rabo spletnih medijev informacijskih teh- zovalcev in poročevalcev. Medije in spletne storitve je po- nologij za politično participacijo in vplivanje na sprejemanje trebno prikazati kot središče sistema ekonomsko-politične odločitev ali rabo za osebno zabavo. logike. Medijska pismenost se mora ukvarjati tudi s proble- mom medijskega poročanja in neporočanja v kombinaciji z razlogi za uredniške odločitve, kar bi pri medijskih po- Cilj poučevanja medijske pismenosti in trošnikih razkrilo mehanizme delovanja medijske industrije tehnologij za mlade je razvijanje kritičnega ter posledice takega delovanja za ekonomsko-političen državljana, ki sodeluje v odločevalskih sistem (Snowden, 2016). procesih in loči med rabo informacijskih Pri poučevanju digitalnih veščin in medijske pismenosti je tehnologij za politično participacijo ali rabo potrebno jasno nujno podčrtati tudi problem najedanja za osebno zabavo. Viri in literatura ASCOTT, Tom. (2020). Is media literacy the magic bullet for fake news? Dostopno na https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/ media-literacy-magic-bullet-fake-news. (dostop 22. 2. 2022) ASHLEY, Michael (2019). Sick Of The Attention Economy? It’s Time To Rebel. Dostopno na https://www.forbes.com/sites/ cognitiveworld/2019/11/24/sick-of-the-attention-economy-its-time-to-rebel/?sh=fb5913c35ac3. (dostop 22. 2. 2022) BAŠIĆ-HRVATIN, Sandra (2008). Kaj počnejo »psi čuvaji«? Dostopno na https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/ssjlk_44_ zbornik.pdf. (dostop 22. 2. 2022) BRIDLE, James (2017). Something is wrong on the internet. Dostopno na https://medium.com/@jamesbridle/something-is-wrong-on-the-internet-c39c471271d2. (dostop 22. 2. 2022) Blank Grant, REISDORF Bianca (2012). The participatory web. Dostopno na https://www.researchgate.net/publication/263266131_ The_Participatory_Web. (dostop 22. 2. 2022) BROWN, Sara (2022). Study: Digital literacy doesn’t stop the spread of misinformation. Dostopno na https://mitsloan.mit.edu/ideas-made-to-matter/study-digital-literacy-doesnt-stop-spread-misinformation. (dostop 22. 2. 2022) KORTHENIUS, Rebecca (2014). Web 2.0: Consumer empowerment through the internet evolution brings implications for marketers. Dostopno na http://www.brandba.se/blog/2014/5/12/web2-0-consumer-empowerment. (dostop 22. 2. 2022) SAVIČ, Domen (2018). Podatkovno sužnjelastništvo. Dostopno na https://www.monitor.si/clanek/podatkovno-suznjelastnistvo/185210/. (dostop 22. 2. 2022) SAVIČ, Domen (2022). Vohunsko oglaševanje: Oglas ve, kaj ste počeli včeraj. Dostopno na https://www.eticen.it/2021/11/17/ vohunsko-oglasevanje-oglas-ve-kaj-ste-poceli-vceraj/ (dostop 22. 2. 2022) SNOWDEN, Collette (2016). I’m right, you’re wrong, and here’s a link to prove it: how social media shapes public debate. Dostopno na https://theconversation.com/im-right-youre-wrong-and-heres-a-link-to-prove-it-how-social-media-shapes-public-debate 40 -65723. (dostop 22. 2. 2022) FACILITIRANE DELAVNICE – KAKO PRITEGNITI IN ORGANIZIRATI MLADE34 Za kaj gre? • facilitirani delavniški proces dela z mladimi lahko pripomore k večanju udeležbe na participativnem proračuni in izboljša kakovost podanih predlogov. Facilitiran proces je za za takšno delo primernejši od frontalne predstavitve Kaj bomo izvedeli? • seznanitev z razlago pojma »facilitiranje« • predstavitev različnih metod uporabnih v različnih fazah oblikovanja predlogov za participativni proračun • predstavitev konkretne delavnice, ki jo lahko izvajajo učitelji, mladinski delavci, socialni delavci, nevladniki in drugi izobraževalci Facilitiran delavniški proces priprave predlogov za partic- Facilitator vsebinsko nevtralno skrbi za potek procesa, ipativni proračun je najbolj primerna oblika sestavljanja povzema in podaja ključne točke ter udeležence usmerja k predlogov. Namenjena je udeležencem, ki nimajo izkušenj rešitvam. Proces facilitiranja lahko poteka nekaj ur, več dni s sestavljanjem predlogov, prav tako je primerna za večje ali celo mesecev, vse dokler zastavljeni cilj ni dosežen. skupine. Najbolje je, da facilitirane delavnice izvajajo uspos- obljeni facilitatorji. Če povzamemo, facilitiranje omogoča skupini ljudi, da s pomočjo različnih orodij in tehnik in brez vsebinskega vple- FACILITIRANJE ALI MODERIRANJE? tanja facilitatorja doseže zastavljen cilj ali cilje. Izraza facilitiranje in moderiranje se pogosto enačita ali zamenjujeta. Glavna razlika med njima je v stopnji vsebinske nevtralnosti in usmerjenosti na doseganje ciljev procesa. V Facilitator vsebinsko nevtralno skrbi za vsakdanji rabi se vedno bolj uveljavlja facilitiranje (tudi fasil-potek procesa, povzema in podaja ključne itiranje), čeprav izraza ni najti v slovarju. Tako se je, na primer, točke ter udeležence usmerja k rešitvam. Društvo moderatorjev Slovenije v letu 2022 preimenovalo v Društvo facilitatorjev. KAKO POTEKA FACILITIRANJE Najpogostejša razlaga moderiranja je »vodenje oddaje, Facilitator sodelujočim omogoča enakovredno vključevanje, prireditve v vlogi njenega soustvarjalca«. V Sprotnem slovarju podajanje mnenj in predlogov ter spodbuja k sodelovanju. slovenskega jezika (fran.si) je moderiranje opredeljeno kot Ob tem skbi za dinamiko procesa in primerno vzdušje, po »vodenje poteka srečanj, razprav, navadno s strnjenim poda- potrebi pa tudi udeležence motivira k aktivnem sodelovan- janjem bistvenih poudarkov sodelujočih in njihovim usmerjan- ju. Facilitator spodbuja k medsebojnemu učenju, aktivnem jem h konstruktivnim rešitvam«. Moderator pozna vsebino in poslušanju in spoštljivim razpravam. Velikokrat raje postavlja vsebinsko vpliva na dogajanje. vprašanja kot trditve, preverja, če so vsi enako razumeli pov- edano, povzema stvari in ponavlja ključne točke. Facilitator skupaj z udeleženci ustvarja varni prostor, kjer se lahko vsi Za razliko od moderiranja je pri facilitiranju odkrito izražajo brez zamer in niso zatirani ali zapostavljeni. ključni poudarek na vključevanju vseh udeležencev in vodenju celotnega procesa, ne zgolj enega dogodka. Facilitator spodbuja k medsebojnemu učenju, aktivnem poslušanju in spoštljivim razpravam. Velikokrat raje Za razliko od moderiranja je pri facilitiranju ključni poudarek postavlja vprašanja kot trditve, preverja, na vključevanju vseh udeležencev in vodenju celotnega če so vsi enako razumeli povedano, procesa, ne zgolj enega dogodka. Facilitator z znanjem, teh- povzema stvari in ponavlja ključne točke. nikami in orodji podpira skupino, da črpa iz lastnih znanj, se sama uči in raziskuje, ter si sama zastavlja cilje in strategije doseganja ciljev. Facilitator skupini ne odstranjuje ovir, tem- Tehnične / fizične okoliščine več ji omogoči njihovo premagovanje, ne olajšuje ji poti ali Tehnične okoliščine facilitiranja so zelo pomembne. Nalo- dela namesto nje, ne vzame jih v avto in odpelje na cilj. ga facilitatorja je, da izbere primeren prostor, ki je dovolj 34 Staša Dabič Perica, Zavod PIP, Slovenija 41 velik in svetel ter dobro prezračen in poskrbi za primerno dejansko lotil. Tudi v kakšnem mladinskem centru ne bi bilo postavitev stolov in miz, običajno v obliki kroga. Prav tako nič drugače kakor v opisanem primeru. priskrbi potrebne materiale kot so pisala, flomastri, prazni papirji, lepljivi listi in druge rekvizite. Velikokrat se za mer- jenje časa uporablja ura ali štoparica, zvonček za opozarjan- Četudi bi frontalno predstavitev izvedli je na potek določenega časa, žogica in nepogrešljivi papirji v šoli, kjer bi bila udeležba učenk in velikega formata (flipchart) s stojalom, na katere udeleženci učencev obvezna, bi bil naš izkupiček zapisujejo svoje misli ali predstavitve, facilitator pa običajno morda pet zainteresiranih za podajo na njih zapisuje ideje in predloge skupine. Zmeraj pa prav predloga in morda eden, ki bi se tega tudi pridejo tudi kakšne škarje, pa lepilni trak, vrvica, ščipalke in dejansko lotil. magnetki. Delo v skupinah Scenarij B - facilitirana delavnica Delo velikokrat poteka v manjših skupinah, na primeru delo V primeru facilitirane delavnice naši nameni in cilji ostajajo v parih ali pa delo v skupini do pet ali šest udeležencev. skoraj isti, le pristopili bomo nekoliko drugače. Dodamo pa Spodbuja se delo v različnih in naključnih skupinah. Določen pomemben cilj in sicer, da na delavnici že pristopimo k ob- proces lahko v primeru večjega števila udeležencev ali dlje likovanju predloga. Izdelava predloga projekta na delavnici časa trajajočega procesa vodi tudi več facilitatorjev skupaj. namreč zelo poveča možnost realizacije. Zagotovo bi s po- močjo tehnik generiranja idej zbrali ogromno idej, kaj vse bi Ključne sestavine lahko v mestu naredili, spremenili ali nadgradili. Med njimi Ključne sestavine, ki jih facilitator potrebuje za kvalitetno bi skupina izbrala nekaj predlogov, ki bi jih tudi podrob- pripravo načrta delavnice ali scenarija so: namen in cilj(i), neje analizirala in oblikovala. Za češnjo na vrhu bi v načrt pričakovani rezultati, profil in število udeležencev ter nji- delavnice dodali še hitro pripravo akcijskega načrta. Tako hove potrebe, želeni nadaljnji koraki in uporaba doseženih bi bil rezultat delavnice oblikovani predlogo. Verjetnost, da rezultatov. S pridobljenimi informacijami facilitator oblikuje bodo mladi predlog projekta tudi oddali na glasovanje, je proces, določi časovni okvir in razpored, izbere načine dela zagotovo višja kot v primeru frontalne predstavitve. Vertno in metode, pripravi materiale in podobno. bi tudi udeležba udeleženve facilitirane dalvnice na glas- ovanju o predlogih bila višja. Pred tem bi na kavi ali na Insta- FACILITIRAN PROCES DELA Z MLADIMI PRI IZVEDBI gramu k udeležbi na glasovanju pozvala še svoje prijatelje. PARTICIPATIVNEGA PRORAČUNA Naloga in cilj facilitiranja mladih v procesu občinskega par- ticipativnega proračuna je mladim predstaviti participatorni Verjetnost, da bodo mladi predlog proračun, jih motivirati k sodelovanju pri oblikovanju pred- projekta tudi oddali na glasovanje, je logov in pri udeležbi na glasovanju. Kako bomo dosegli na- zagotovo višja kot v primeru frontalne jboljše rezultate? Običajne težave, s katerimi se srečujemo predstavitve. pri delu z mladimi, so nezainteresiranost, odpor do stvari, ki jih predlagajo odrasli, uporniško nesodelovanje, ki je »kul«, zadrževanje v manjših in varnih skupinah in še kaj. V čem je razlika med obema scenarijema? Predvideli smo dva možna scenarija dogodkov, prvi je izved- Po raziskavah in izkušnjah s facilitiranjem dosežemo večjo ba frontalne predstavitve participativnega proračuna, drugi učinkovitost, torej več idej z manj napora v enakem ali kra- je izvedba facilitirane delavnice. jšem času. Prav tako so predlogi bolj konkretni in temelji- jo na procesu sodelovanja, soustvarjanja in povezovanja različnih znanj in izkušenj. V facilitiranem procesu se mladi Naloga in cilj facilitiranja mladih v večinoma bolj povezujejo, kar ustvarja socialni kapital na procesu občinskega participativnega dolgi rok. Udeleženci izdelane rešitve tudi vzamejo za svoje, proračuna je mladim predstaviti lastništvo idej je skupnostno, saj se v procesu sooblikovanja participatorni proračun, jih motivirati k razvije občutek, da je ideja naša in ne od nekega posamezni- sodelovanju pri oblikovanju predlogov in ka. Občutek pripadnosti in solastništva poveča možnost, pri udeležbi na glasovanju. kakovost in trajnostnost realizacije. Facilitiran proces in participativni proračun Scenarij A - frontalna predstavitev Opisana facilitacija je demokratična in vključujoča, spodbuja Kljub temu, da si mlade zelo želimo motivirati k sodelovanju razpravo ljudi z različnimi pogledi in jih usmerja k skupnemu in bi v frontalni predstavitvi uporabili privlačen vizualni ma- iskanju rešitve. Podobne značilnosti pa veljajo tudi občin- terial, bi najverjetneje dosegli le to, da bi jih obvestili o ob- ski participativni proračun. Ob tem ne gre zanemariti, da stoju participativnega proračuna, jih informirali o tehničnih facilitiranje procesov normalizira tudi čustveno odzivanje vidikih izvedbe in predstavili dobre prakse. Na vprašanje ali vključenih, kar na daljši rok pomeni, da se udeleženci med ima kdo kakšna vprašanja bi se morda oglasila dva ali trije. seboj tesneje povežejo in tvorijo kvalitetnejše odnose, ki te- In najverjetneje bi naš sklep po koncu delavnice bil ta, da meljijo na zaupanju in odkritosti. Prav tako je sodelovanje v smo mi opravili svoje, zdaj pa je na mladih. Četudi bi fron- facilitiranem procesu zabavno in navdihujoče. Porastejo mo- talno predstavitev izvedli v šoli, kjer bi bila udeležba učenk tivacija, zadovoljstvo, ustvarjalnost in zavezanost skupnemu in učencev obvezna, bi bil naš izkupiček morda pet zaintere- izzivu. Vse našteto je pomemben element družbene kohezi- siranih za podajo predloga in morda eden, ki bi se tega tudi je, predvsem na lokalni oziroma občinski ravni. 42 izvedemo celodnevno delavnico v trajanju od 4-6 ur. Tretja Opisana facilitacija je demokratična in možnost pa je, da proces razdelimo na več srečanj v daljšem vključujoča, spodbuja razpravo ljudi časovnem obdobju. Na ta način imamo med srečanji več z različnimi pogledi in jih usmerja k časa za razmislek, priložnost da se ideje »vsedejo« ali »vzha- skupnemu iskanju rešitve. Podobne jajo«, da se preverijo med bližnjimi ter pridobijo mnenja in značilnosti pa veljajo tudi občinski povratne informacije. participativni proračun. Obstaja več metod facilitiranih delavnic. Težko je izbrati le eno metodo za celotni Metode za izvedbo scenarija B - facilitirana delavnica proces. Priporočamo uporabo ene Obstaja več metod facilitiranih delavnic: žetev rezultatov metode za eno fazo procesa. ( harvesting) , odprti prostor ( open space), svetovna kavarna ( world cafe), proaktivna kavarna ( proaction cafe), vrtiljak ( carousel), metoda snežne kepe, piramida poslanstva, tehni-Predlagane faze (koraki) na poti od potrebe do predloga ke vizualizacije, orodje šest klobukov in podobno. Težko je • identifikacija priložnosti, potreb in problemov izbrati le eno metodo za celotni proces. • izbor in analiza • generiranje idej - iskanje rešitev in odgovorov Priporočamo uporabo ene metode za eno fazo procesa. • vrednotenje in izbor Delavnico lahko izvedemo v krajšem obsegu dveh ur, lah- • razvoj ideje - formuliranje in oblikovanje ko pa se v vsako fazo še bolj poglobimo in v tem primeru • načrtovanje izvedbe. PRIMER NAČRTA DELAVNICE ZA MLADE V PROCESU IZVEDBE OBČINSKEGA PARTICIPATIVNEGA PRORAČUNA Idejni šprint od problema do predloga (3P - problem - proces - predlog) Naročnik: šola | mladinski center | večgeneracijski center | občina | javni zavod Namen: aktivirati mlade v procesu izvedbe PP. Cilji: predstaviti participatorni proračun, motivirati k sodelovanju, oblikovati predloge in spodbuditi k udelež- bi na glasovanju. Trajanje: 2 uri ali 2 šolski uri Število udeležencev: 20 - 30 Načini dela: individualno delo, delo v skupini, delo v skupinah po 4-5 udeležencev, predstavitve. Metode in tehnike: viharjenje možganov, vrednotenje s krogci, problemsko drevo, izbiranje in postavljanje prioritet. Opombe, • delavnica je zastavljena prilagodljivo in mod- dobi večje število idej, hkrati pa omogoča, da smernice, ularno, kar je v obliki opomb predstavljeno v ima prav vsak udeleženec priložnost snovanja dodatne načrtu pri opisih; in predstavitve svojih idej, sicer se velikorat možnosti: • velika skupina v opisu predstavlja celotno zgodi, da se ukvarja le z eno ali dvema tistih, ki skupino z vsemi udeleženci; sta bila najhitrejša in najbolj glasna; • oblikovanje skupin naj bo naključno; • v primeru možnosti dolgotrajnega procesa, • individualno delo - na začetku vsake aktivnosti, se lahko v nekaterih fazah uporabi metoda pri kateri je to označeno, se spodbuja samosto- svetovne kavarne, kjer udeleženci mejavajo jni razmislek. Temu sledi predstavitev vseh idej omizja. Na tak način se doseže višjo kvaliteto vseh v skupini in šele nato skupinsko snovanje predlogov. idej ali viharjenje možganov. Na tak način se Pomembno! Pri neformalnem učenju in razvoju različnih participativnih praks se spodbuja postavitev stolov ali sedišč v krog. S takšno postavitvijo poudarimo enakopravnost udeležencev in omogočimo, da vse udeležence vidimo v oči, za razliko od postavitve v vrste in razmejitve s klopmi. Delo v manjših skupinah pa omogoča, da vsi udeleženci aktivno sodelujejo, se poslušajo in soustvarjajo. S postavitvijo stolov v krog poudarimo enakopravnost udeležencev in omogočimo, da vse udeležence vidimo v oči. 43 NAČRT DELA IN SEZNAM ZA PREVERJANJE FAZA METODA OPIS TRAJANJE PRIPOMOČKI Uvod in motivacija Predstavitev Kaj je, kako deluje? Kje ga x ppt predstavitev mehanizma PP prakticirajo? Kako poteka? Kakšne koristi prinaša? Vrste PP - tudi v šolah. Predstavitev Mladim na kratko predstavimo vsaj x ppt predstavitev primerov dobrih tri primere dobrih praks realiziranih in fotografije, praks in koristi za predlogov iz Slovenije (morda projektor mlade kakšnega iz tujine), ki so povezani z mladimi. Ključni motivacijski element je osebni zagon, ki ga bodo udeleženci dobili v procesu oblikovanja predlogov in končni rezultat v obliki precej dodelane ideje v dokaj kratkem času. 44 FAZA METODA OPIS TRAJANJE PRIPOMOČKI 0. Uvod / Prehod v Uvod in predstavitev Jasno predstavimo namen delavnice, 5 min Zapis dnevnega praktični del praktičnega dela potek in kakšen rezultat želimo doseči. reda v obliki ppt predstavitve ali na delo v veliki skupini velikem papirju 1. Identifikacija 3P (priložnost, a) Vizualizacija - priložnosti: udeležence Individualni Zapis vprašanj, priložnosti, potreb in potreba, problem) pozovemo, da si predstavljajo, v kakšnem razmislek: 5 področij in ciljnih problemov - zbiranje idej mestu bi želeli živeti, kako bi izgledalo Deljenje idej skupin v obliki ppt s pomočjo perfektno mesto po katerem bi se v skupini ter predstavitve ali na vizualizacije, sprehajali in ne bi samo jamrali? Idealno dodajanje malih papirjih za vprašanj in podobo naj primerjajo z dejanskim novih: vsako skupino ali viharjenja stanjem in zapišejo idejo, kaj bi bilo 10 - 15 za vse na velikem možganov potrebno spremeniti za dosego želenega papirju. stanja. Lepljivi lističi, individualno delo in pisala. b) Potrebe: udeleženci odgovarjajo delo v skupini na vprašanja: kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi mladi z veseljem ostali v mestu tudi po študiju? Kaj mladi potrebujejo za kvalitetno preživljanje prostega časa, za osebnostni in karierni razvoj, ipd.? *Opcijsko se jim predstavi tudi Maslowa piramida potreb z namenom bolj sistematičnega razmišljanja. c) Problemi: udeleženci razmišljajo o problemih, s katerimi se soočajo mladi. **Začnemo s pozitivnimi stvarmi kot so priložnosti, da nas prehitro ne zanese v jamranje in negativizem. Ideje se zapisujejo na lepljive listke, vsaka na svojega. V primeru, da na voljo nimamo veliko časa, razdelimo miselne fokusne na skupine, na primer, ena skupina razmišlja o priložnostih, dve o potrebah mladih in ena o problemih. Število se po potrebi spremeni. Z namenom pridobivanja več idej, povabimo ali opomnimo udeležence, da razmišljajo fokusno za določeno vsebinsko področje (šport, kultura, zdravje) ali prostor (mestna četrt, stavba, javni prostor) ali ciljno skupino (dijaki, študenti, mladi brezposelni, vozači, z manj priložnostmi, ipd.). *** Priprave pred delavnico - mlade se ob povabilu na delavnico pozove, da v času pred udeležbo budno spremljajo dogajanje v šoli, mestu, opazujejo okolje v katerem živijo, se pogovarjajo z vrstniki o 3P (priložnot – potreba - problem). Vsak do srečanja zbere vsaj tri ideje. V primeru, 15-20 min da lahko izvajamo dolgoročni proces, lahko v ta namen organiziramo idejne sprehode po mestu. 2. Izbor / Fokus Izbor in Udeležencem najprej predstavimo potek do Izbor pri Nalepke v obliki vrednotenje s končnega izbora: vsaka skupina izbere tri omizju: 3 pik oz. krogcev, krogci predloge, ki gredo na skupno glasovanje in Predstavitev: 5 lepljivi lističi jih na kratko predstavi. Predloge zapišemo Vrednotenje: 3 Individualno delo in na lističe in jih nalepimo na steno, tablo ali Štetje pik in delo v veliki skupini okno. Nato vsak udeleženec dobi tri točke v razglasitev: 2 obliki nalepk, ki jih nalepi k trem najljubšim 12 min predlogom. Po glasovanju izberemo toliko 3P idej, ki so dosegle največje število točk, kot je število skupin oziroma omizij. 45 FAZA METODA OPIS TRAJANJE PRIPOMOČKI 3. Analiza 3P in a) Problemsko drevo Vsako omizje dela na 3P ideji. Za nadaljnjo 15 -20 min Delovni papir, iskanje rešitev in - drevo rešitev analizo uporabimo eno izmed naslednjih pisala odgovorov metod: b) 5x zakaj a) Problemsko drevo - drevo rešitev S to metodo bomo idejo sistematično Individualno delo in razgradili in preoblikovali v rešitev. Za delo v malih skupinah izvedbo predlagamo uporabo vnaprej pripravljenega delovnega lista in/ali predstavitve metode na primeru. Torej, najprej iz ideje formuliramo jasno trditev. Nato se sprašujemo po neposrednih vzrokih, zakaj je to problem ali potreba. Ko izčrpamo ideje, se pomikamo od prej navedenega vzroka in se že na drugi stopnji sprašujemo kaj je vzrok vzroka oz. posredni vzrok za našo začetno trditev. V drugi fazi se fokusiramo na posledice, ki jih ta problem ali potreba ustvarja, kakšen je njihov vpliv. Podobno kot z vzroki na drugi stopnji razmišljamo o posledicah posledic oz. posrednih posledicah. Sledi preoblikovanje v drevo rešitev po modelu: NEPOSREDNI VZROKI ---> CILJI Posredni vzroki ---> AKTIVNOSTI DIREKTNE POSLEDICE ---> REZULTATI Posredne posledice ---> UČINKI b) 5x zakaj? Podobno kot pri prvi vaji želimo idejo podrobneje raziskati v globino problema. Vaje gre tako, da se za izbran problem ali potrebo vprašamo zakaj je to problem ali potreba. Podamo odgovor. Nato se vprašamo zakaj je vsebina odgovora problem? In tako še trikrat. Za vsak problem udeleženci iščejo rešitve ali odgovore na potrebe. 4. Generiranje idej* Individualno delo Zelo pomembno je spodbujati mlade, da 15 min Seznam naključni in delo v malih je za eno težavo lahko več rešitev - na več besed, skupinah različnih načinov. naključni fizični predmeti * Opcijsko - če imamo na voljo več časa lahko v tej fazi uporabimo še nekaj metod za generiranje idej kot na primer spodbuda z naključno besedo ali predmetom, s postavljanjem vprašanja »kaj če…?«. Običajno poskušamo zanikati, obrniti najbolj očitne trditve, osnovne lastnosti, karakteristike, dejstva o določeni stvari in podobno. 5. Vrednotenje in Individualno delo Vsako omizje iz predlaganih rešitev izbere in 3-5 min izbor in delo v malih oblikuje en predlog. Predlog naj udeleženci skupinah izberejo na glede na cilje, sredstva, možnost realizacije ipd. Če ne morejo doseči soglasja, naj se poslužijo metode vrednotenja, ki smo jo predstavili že prej ali glasujejo. Ne pozabimo, da lahko predlog vključuje več rešitev, aktivnosti hkrati, vendar naj bodo le ti povezani v smiselno celoto. 46 FAZA METODA OPIS TRAJANJE PRIPOMOČKI 6. Razvoj predloga Vprašanja in ključni Delo poteka po omizjih, udeleženci 10 min zapis vprašanj in - formuliranje in elementi razvijajo idejo s pomočjo vprašanj: ključnih elementov oblikovanje na zakaj smo dodobra že odgovorili v Individualno delo in preteklih fazah, v tej se osredotočimo delo v malih skupinah na kdo bi to izvedel, kdo bi bil vključen, komu bi bilo to namenjeno, na koga bi to vplivalo, kakšno vrednost bi ustvarjali, kje se bi predlog realiziral, kako dolgo bi trajalo, kateri bi bili stroški izvedbe in koliko bi to stalo. 7. Predstavitev in Delo v veliki skupini Vsaka skupina na kratko predstavi svoj Predstavitev: 2 lističi, komentarji predlog. Po vsaki predstavitvi namenimo Komentarji: pisala nekaj časa za povratne informacije ostalih 2 min x št. udeležencev, v smislu to bi še lahko, skupin predlagam…, to se mi zdi kul, to ne vem kak bi funkcioniralo, mogoče bi lahko, … 20 min *Če smo na tesno s časom, udeleženci zapišejo komentarje na listek in podarijo skupini. 8. Načrtovanje Akcijski načrt * Akcijski načrt oblikujemo po naslednjih 10 min List papirja, izvedbe korakih: pisalo Delo v veliki skupini 1. Oblikovanje seznama opravil - »to do«, in/ali del nalog bo povezanih z oblikovanjem Delo v malih dokončne verzije predloga, v drug del skupinah pa obvezno vključite aktivnosti kot so predstavitev in promocija predloga v živo, preko spleta, aktivacija drugih mladih k udeležbi na glasovanju. 2. Razdelitev nalog (delegiramo naloge in določimo, kdo je za kaj odgovoren, kar ne pomeni, da ta oseba vse postori, vendar primarno skrbi, da je narejeno). Ena oseba naj prevzame skrb samo nad izvajanjem vseh nalog. 3. Določitev rokov izvedbe. 4. Spremljanje realizacije dogovorjenega preko spleta ali na srečanjih. 5. Oddaja predloga in praznovanje.* *Z namenom dviga možnosti realizacije, torej oddaje predloga, skupina ob zaključku izbere odgovorno osebo, ki bo poskrbela za administrativni del oddaje predloga. Če je predlog potrebno še dodelati pa določijo kdaj in kje se bodo ponovno srečali. Po uspešni oddaji ne pozabite na praznovanje. Prav tako tudi v primeru, da je predlog izglasovan in bo realiziran. **Akcijski načrt se lahko izpelje tudi v obliki domače naloge, v primeru da nimamo na voljo veliko časa ali nam ga je zmanjkalo. Obvezno pa je, da se udeleženci v živo dogovorijo za termin in lokacijo naslednjega srečanja ter kdo je odgovoren za organizacijo. ***Glede na interes se lahko oblikuje tudi ena skupina mladih posebej, ki se jim zdi metoda PP zanimiva in koristna ter bi jo želeli promovirati in druge mlade spodbujati k udeležbi. Ta skupina lahko pripravi in organizira na primer razstavo o dobrih praksah in pozitivnih učinkih PP v šoli ali mladinskem centru, Facebook kampanjo, predstavitve PP na stojnicah ob dogodkih, ki so namenjeni mladim, oblikuje slogane in promocijske materiale. 47 drugi del 48 kaj je PARTICIPATIVNI PRORAČUn35 Za kaj gre? • osnovno poznavanje mehanizma participativnega proračuna je ključno, če želimo mlade in izobraževalce mladih motivirati k udeležbi Kaj bomo izvedeli? • kaj je participativni proračun • kratka zgodovina participativnega proračuna v Sloveniji in svetu • kateri so novejši trendi razvoja participativnega proračuna dopolnitev in nadgradnja obstoječega sistema političnega odločanja. Z uvajanjem participativnega proračuna se us- pešneje zadovoljuje realne potrebe ljudi v njihovem nep- • jaz sodelujem osrednem okolju, ki jih oblast težko ali pa sploh ne zazna. Na • ti sodeluješ ta način odgovorni najbolje zaznajo in zadovoljijo realne in • on sodeluje vsakodnevne potrebe ljudi. • mi sodelujemo • vi sodelujete Participativni proračun je podoben • oni profitirajo volitvam, le da je manj zapleten in neformalen, na njem pa ne kandidirajo in se ne volijo politične stranke, temveč Francoski plakat s kandidirajo in se volijo ideje oziroma kritiko parlamentarnih projekti občank in občanov. volitev iz maja 1968. OBČINSKI PARTICIPATIVNI PRORAČUN Odločitev o uvedbi participativnega sprejme občinski svet s Poznavanje osnov, kratke zgodovine in nekaterih aktualnih sklepom. Preden se prične izvajanje procesa, občinski svet v trendov participativnega proračuna je nujno, če želimo biti občinskem proračunu določi delež proračuna, namenjene- relevantni in suvereni pred mladimi in hkrati informirano ga PP. Delež je različen, v nekaterih mestih znaša en odstotek zadovoljiti njihovo radovednost. občinskega proračuna, drugje pet odstotkov, neko brazilsko KAJ JE PARTICIPATIVNI PRORAČUN mesto pa je poskušalo tudi s stoodstotnim deležem. Participativni proračun je moderen demokratični meha- Kako poteka izvajanje participativnega proračuna? Po tem, nizem odločanje o porabi dela javnih sredstev ali drugih ko občinski svet sprejme sklep o izvajanju PP, se javno objavi javnih virov. Participativni proračun se lahko uporablja za ce- pričetek izvajanja procesa. Občani in občanke najprej po- lotno državo, najpogosteje ga uporabljajo občine, lahko pa dajo predloge projektov, ki se javno objavijo. Do podajanja se uporablja tudi v mestnih četrteh, krajevnih skupnostih, predlogov so upravičeni vsi prebivalci in prebivalke občine. šolah, javnih zavodih in tako naprej. Participativni proračuni Občine same določijo starostno mejo za sodelovanje na PP, so lahko tudi tematski, na primer za projekte na področju ponavadi lahko podajajo predloge in glasujejo občani in okoljevarstva ali medgeneracijske solidarnosti, lahko pa so občanke z dopolnjenim petnajstim letom. Pred zaključkom omejeni samo na določene dele populacije, na primer na roka oddaje predlogov potekajo javne delavnice, na katerih mlade. Marsikje se zanj skrajšano uporablja kratica PP. se občankam in občanom pojasni izvajanje PP in način nji- hovega sodelovanja. Po zaključku roka za oddajo predlogov Participativni proračun je podoben volitvam, le da se na PP občinska komisija pregleda skladnost predlogov z vnaprej ne volijo politične stranke, temveč ideje oziroma projekti. določenimi merili. Ta ne smejo biti vsebinske, temveč zgolj Uvedba in izvajanje participativnega proračuna v Republiki tehnične narave. Komisija, na primer, preverja umeščenost Sloveniji ni zakonsko obvezno ali zakonsko regulirano, je pa predlaganih projektov na zemljišča v lasti občine, ocenjuje z zakonom omogočeno njegovo izvajanje36. realnost finančne ocene ali preverja podvajanje projek- tov. Predloge, ki ne ustrezajo tehničnim merilom, komisija Participativni proračun ni vzporeden sistem oblasti, temveč izključi, o tem z razlago obvesti predlagatelje, seznam za- 35 Borut Osonkar, Zavod PIP, Slovenija 36 Zakon o lokalni samoupravi, 48.a. člen 49 vrnjenih predlogov javno objavi in pripravi javni seznam projektov za glasovanje. Glasovanje poteka več dni ali celo tednov, glasujejo lahko vse prebivalke in prebivalci občine. Izvedejo se projekti, ki prejmejo največje število glasov. Iz- 2. Transparentnost vedbo projektov zagotovi občina. Celoten proces je javno Zaupanje občanov v poštenost izvedbe procesa participa- objavljan in javno nadzorovan. tivnega proračuna je ključno za visoko udeležbo. Le če je občanom jasno, kako se udeležiti participativnega proraču- Participativni proračun je proces, ki mora nujno vsebovati37: na, kako ta poteka in kako se sprejemajo odločitve, se bodo • vnaprej določen delež javnih sredstev, namenjen projek- pripravljeni participativnega proračuna tudi udeležiti. tom, ki jih predlagajo in se do njih neposredno opredelijo prebivalke; 3. Vključenost • natančno določen postopek, v katerem občinska uprava Participativni proračun mora biti dostopen vsem občanom. (uradništvo) ali izvoljeni politični predstavniki (funkcion- Občina mora stremeti k temu, da so v participativnem pro- arji) nimajo diskrecijske pravice poseganja; računu zastopane vse demografske in ekonomske skupine • diskrecijsko pravico odločanja, ki pripada občankam in prebivalcev v čim bolj reprezentativnih razmerjih. Da bi to občanom; dosegli, morajo biti načini vključevanja zastavljeni tako, da • izvedbo javnih posvetov; se vsakdo lahko enostavno vključi. • javno objavo vseh korakov v postopku; • ponovljivost postopka; 4. Dostopnost informacij • vnaprej določeno in javno objavljeno časovno obdobje, v Občani morajo imeti čim boljši dostop do bistvenih infor- katerem bodo projekti izvedeni. macij, dostopne morajo biti preko centralne lokacije, ki je jasno povezana s participativnim proračunom. Participativni proračun dosega sedmo stopnjo od osmih na Arnsteinini lestvici38 državljanske participacije in je kot 5. Deliberativnost tak zelo vključujoč in v veliki meri predaja družbeno moč Dobre prakse kažejo, da so predlogi, ki so oblikovani na občankam in občanom: sestankih in pogovorih med občani, višje kvalitete in bolj 8 DRŽAVLJANSKI NADZOR skupnostno naravnani, kot pa če so oblikovani individualno STOPNJE in brez pogovora s someščani. 7 DELEGIRANA MOČ DRŽAVLJANSKE MOČI 6. Smiselna področja 6 PARTNERSTVO Pri določanju predelov mesta, v katerih se bo izvajal par- ticipativni proračun, je potrebno upoštevati geografsko 5 PACIFIKACIJA porazdelitev tako, da področja naselitve smiselno zajemajo STOPNJE 4 POSVETOVANJE NAVIDEZNE ljudi s skupnim življenjskim okoljem. MOČI 3 INFORMIRANJE 7. Vpetost v skupnost V postopke participativnega proračuna je smiselno čim bolj 2 TERAPIJA vključevati že obstoječe skupnosti, pri izvedbi izglasovanih NEPARTICIPACIJA projektov pa se nasloniti na izkušnje obstoječih skupnosti. 1 MANIPULACIJA 8. Zanesljivost Da lahko soodločanje poimenujemo participativni proračun, Potrebno je zagotoviti, da so vsi postopki in procesi v partic- morajo biti občanke in občani tisti, ki: ipativnem proračunu izvedeni skladno z dogovori in zanesl- 1. oblikujejo predloge projektov jivo, brez možnosti dvoma s strani javnosti. Izkušnje kažejo, 2. oblikovane predloge oddajo s pomočjo spletne aplik- da udeležba in angažma občanov drastično upadeta, če se acije, po klasični pošti ali osebno v vložišču pravila in postopki spreminjajo sredi postopka ali po post- 3. z glasovanjem odločijo kateri predlogi projektov bodo opku, v primeru negotove politične podpore, kar poraja izvedeni. dvome o končni izvedbi in če izglasovani projekti iz kakršnih koli razlogov niso izvedeni. MEDNARODNA NAČELA Za zagotavljanje standardov izvajanja procesa, so bila spre- jeta mednarodno uveljavljena načela, ki jih mora izpolnjeva- Participativni proračun pa je vključevalen ti vsak proces izvajanja participativnega proračuna39: proces, ki omogoča bolj ciljno porabo sredstev. Na koncu tako storiš več z manj, 1. Dolgoročnost še posebej, ker ljudje ponudijo alternative, Participativni proračun ne sme biti enkraten dogodek, kako naj se denar porabi na bolj ugoden ampak mora biti vseskozi zasnovan kot trajni mehanizem način. soupravljanja občanov. Postopki participativnega proraču- na se razvijajo tako na strani izvajalca, kot tudi na strani občanov. 39 Glej Sodelovalne in participatorne družbeno-ekonomske prakse. Participativni Proračun: Stanje v Sloveniji 2020. Raziskovalno poročilo 38 Arnstein, Sherry R. (1969), A Ladder Of Citizen Participation. Journal of the American Planning Association, 35: 4, 216–224 39 Povzeto po Primc, 2019 50 UČINKI OBČINSKEGA PARTICIPATIVNEGA Volitve niso participativni proračun! Zakaj ne? Ker volivke PRORAČUNA NA MESTO in volivci na volitvah odločajo o političnih zastopnikih in Svetovna banka in Organizacija združenih narodov sta v zastopnicah, ne pa o konkretnih lokalnih projektih. Četudi svojih primerjalnih študijah ugotovili, da ima občinski par- kandidati na volitvah morda obljubljajo izvedbo konkretnih ticipativni proračun pozitiven vpliv na številna družbena projektov, gre samo za obljube, ne pa zakonske obveze. področja, tudi na gospodarstvo. Mesta, ki so soupravljana z Izvoljeni politiki se odločajo po svoji vesti in v skladu s razvitim in utečenim participativnim proračunom, se lahko političnimi programi ter obljubami, med slednjimi pa niso pohvalijo: nujno zapisane aktualne potrebe prebivalcev iz ožjih delov • s hitrejšim gospodarskim razvojem občin, saj so te potrebe zelo lokalnega značaja in se lahko • enakomernejšim razvojem vseh delov mesta pojavijo tudi kadar koli med štiriletnim mandatom. • višjo kvaliteto bivanja • večjim zadovoljstvom z življenjem v mestu • zmanjšanjem tveganja korupcije Volitve niso participativni proračun! Zakaj • bolj učinkovito in bolj transparentno porabo javnih sred- ne? Ker volivke in volivci na volitvah stev odločajo o političnih zastopnikih in • zmanjšanjem socialnih razlik zastopnicah, ne pa o konkretnih lokalnih • večjo aktivnostjo prebivalcev projektih. • povrnitvijo zaupanja v demokratični politični sistem. Participativni proračun se že več kot 30 let uspešno izvaja v stotinah mest po vsem svetu – od Pariza in Madrida do Spletna orodja za podajanje vprašanj ali pobud občanov New Yorka, Čikaga, Seattla, Buenos Airesa, Toronta, Kerale, in občank niso participativni proračun! Zakaj ne? Orodje Berlin Lichtenberga, Cluja ali Lizbone. Poročilo Evropskega za podajanje predlogov ali vprašanja so spletna storitev parlamenta navaja, da je v Evropski uniji med letoma 2005 za oddajo pobud, pohval in vprašanj, ne pa sistem sood- in 2012 število mest s participativnim proračunom naraslo ločanja o lokalnih projektih. Orodja sporočanja so koristna s 55 na več kot 1300, v proces proračunskega participiranja in dobrodošla komunikacija, a nimajo nobenega elementa pa je bilo vključenih več kot osem milijonov državljank in participativnega proračuna. Prav tako takšna orodja niso državljanov. dostopna tistim, ki ne uporabljajo digitalnih komunikaci- jskih sredstev, hkrati pa njihova uporaba ni omejena na Tiago Peixoto, raziskovalec na Centru za elektronsko prebivalce posamezne občine ali ožje dele občin, kakor velja demokracijo Univerze v Zürichu in višji svetovalec pri za participativni proračun. Svetovni banki pravi: »prej so morale oblasti uganiti potrebe, vstopiti v klientelistične odnose ali preprosto upoštevati Finančna sredstva za delovanje mestnih četrti in krajevnih zgolj najglasnejše glasove. Participativni proračun pa je vkl- skupnosti niso participativni proračun! Zakaj ne? Ker gre za jučevalen proces, ki omogoča bolj ciljno porabo sredstev. Na denar namenjen delovanju mestnih četrti in krajevnih skup- koncu tako storiš več z manj, še posebej, ker ljudje ponudijo nosti, ne pa za denar, o katerem odločajo občani neposred- alternative, kako naj se denar porabi na bolj ugoden način.« no. Prav tako mestne četrti in krajevne skupnosti nimajo pristojnosti za izvajanje investicijskih projektov. KAJ NI PARTICIPATIVNI PRORAČUN - ZMOTE Obstajajo različni načini vključevanja občank in občanov ter NEKATERI OBSTOJEČI MODELI IZVAJANJA drugih zainteresiranih skupin v procese odločanja v občini. PARTICIPATIVNEGA PRORAČUNA V SLOVENIJI Različni načini soodločanja se ne izključujejo, so pa nekat- V Sloveniji se je oblikovalo nekaj različnih modelov izvajanja eri bolj transparentni in prinašajo večji angažma javnosti. občinski participativnih proračunov, vsi navedeni modeli Poznamo formalno definirane mehanizme posvetovanja, ustrezajo mednarodnim načelom izvajanja participativnih kot so referendum, ljudska iniciativa in zbor občanov, ve- proračunov. liko občin izvaja posvete okrog sprejemanja proračunov, zelo razširjeni pa so tudi različni neformalni in nezavezujoči • Model participativnega proračuna Mestne občine načini zbiranja mnenj in predlogov občank in občanov (glej Maribor: https://maribor.si/mestni-servis/finance/parti- Arnsteinino lestvico participacije). cipiatvni-proracun/ • Model participativnega proračuna Mestne občine Za izvedbo ljudske iniciative in referenduma je potrebno Nova Gorica: https://www.nova-gorica.si/rss-nov- zbrati podpise sokrajank in sokrajanov, kar zahteva veliko ice/2020111814532897/ organizacije in angažmaja s strani zainteresiranih občank in • Model participativnega proračuna občine Koper: občanov. Visoki kvorumi so pogosti tudi pri zborih občanov, https://www.koper.si/obcina/participativni-prora- obenem pa v veliko občinah rezultati zbora občanov niso za- cun-mestne-obcine-koper-za-leti-2021-in-2022/ vezujoči za občino. Posvetovanja pri sprejemanju proračuna se zgodijo med prvim in drugim branjem proračuna, torej PRVI OBČINSKI PARTICIPATIVNI PRORAČUN V po tem, ko je bil predlog proračuna že napisan. Ker pa gre v SLOVENIJI tem primeru za več 100 strani tehnično zahtevno besedilo, V Sloveniji je bil prvi pilotni projekt občinskega participa- ki je povprečnemu občanu nerazumljivo in nedostopno, tivnega proračuna izveden leta 2015 v Mestni občini Mari- tudi ta participativni proces ni najbolj vključujoč. bor in sicer v mestni četrti Radvanje. Zavzemanje za njegovo uvedbo se je pričelo 2013, leta 2014 pa je preraslo v širšo civilno pobudo, ki so jo podprle številne nevladne organ- 51 izacije, neformalne civilnodružbene skupine ter občani in praktičnih. Področje vključuje širok spekter participativnih občanke. Zbranih je bilo skoraj 4000 podpisov podpore za sredstev kot so konference o soglasju, posvetovalne ankete, uvedbo participativnega proračuna v Mestni občini Mar- državljanske žirije in številne nove koncepte kot je opol- ibor. Pilotni projekt je bil septembra in oktobra 2015 izve- nomočeno participativno upravljanje, protimoč (counter- den v mariborski mestni četrti Radvanje. Novembra 2015 vailing power), upravljanje s sodelovanjem, participativne se je glasovanja o projektih udeležilo 652 prebivalcev od javnosti, četrta moč in tako naprej. 6.034 volilnih upravičencev, kar predstavlja 10,8% volilnih upravičencev mestne četrti. Mestna občina Maribor je za NOVEJŠI TRENDI RAZVOJA PARTICIPATIVNEGA izvedbo izglasovanih projektov v proračunskem letu 2016 PRORAČUNA40 obljubila 100.000 evrov, a zaveze ni izpolnila. Nekateri pro- Giovanni Allegretti, mednarodno priznani strokovnjak in jekti, ki so jih občani izglasovali leta 2015, še danes niso izve-svetovalec na področju uvajanja participativnega proračuna deni. Izvajanje participativnega proračuna je kmalu zastalo iz University of Coimbra, definira tri aktualne trende na po- in se ni razširilo na celotno občino. Kakor premnogokrat v dročju participativnega proračuna. zgodovini Maribora je mariborska pobuda zastala, a se hkra- ti uspešno razširila v druge slovenske občine. 1. Diverzifikacija subjektov, ki izvajajo participativni proračun. Participativni proračun je vedno bolj prepoznan kot V Sloveniji je bil prvi pilotni projekt pomembno orodje za ojačanje demokracije, ne samo na občinskega participativnega proračuna lokalnem nivoju, ampak tudi na drugih nivojih oblasti. Na izveden leta 2015 v Mestni občini Maribor. Portugalskem imamo recimo participativni proračun tudi Zavzemanje za njegovo uvedbo se je na državnem in regionalnem nivoju. Poleg tega se partici- pričelo 2013, leta 2014 pa je preraslo v pativni proračun izvaja v nekaterih zaporih, veliko primerov širšo civilno pobudo. je na nivoju šol in pa v drugih vrstah organizacij, kot so reci- mo nevladne organizacije ter profesionalne organizacije, ki združujejo zaposlene znotraj nekega sektorja. PARTICIPATIVNI PRORAČUN PO SVETU Participativni proračun je eden najuspešnejših participa- 2. Hibridizacija participativnega proračuna. tivnih instrumentov zadnjih 15 let. Odkar so ga konec 80. Veliko občin postopoma ustvarja sisteme participacije, kjer let prejšnjega stoletja izumili v brazilskem Porto Alegru, se koordinirajo različne participativne procese, ki jih občina je najprej razširil v latinskoameriških državah, kasneje se je izvaja, kot so na primer posvetovanje glede prostorskih pričel uveljavljati predvsem v zahodnoevropskih državah. planov, participativni proračun, participacija otrok, partici- Leta 2021 je več kot sto evropskih mest izvajalo participa- pacija na področju javnega zdravstva. Ti različni procesi so v tivni proračun. medsebojnem dialogu in vplivajo drug na drugega. Nekaj mejnikov: 3. Postopna vzpostavitev zakonskega okvira. 1989 – PP uvede brazilsko mesto Porto Alegre V Italiji ima pet od dvanajstih regij zakone, ki spodbujajo 2001 – PP pričnejo uvajati občine v Španiji, Italiji in Franciji participacijo, pri čemer dva zakona govorita specifično o 2008 – PP uvede Lizbona, kot prvo večje evropsko mesto participativnem proračunu (regiji Lazio in Sicilija). Zakonod- 2009 – Poljska vzpostavi sklad za podporo PP na občinski ravni aja pomeni formalno prepoznanje, da se ti procesi dogajajo, 2014 – Pariz uvede PP in postane največje evropsko mesto in omogoča razvoj participativnega proračuna. V primeru s PP Sicilije zakonodaja predvideva sofinanciranje participa- 2019 – Lizbona uvede zeleni PP za financiranje zelenih pro- tivnega proračuna in nadzor nad izvedbo procesa s strani jektov civilnodružbenih organizacij. Torej gre za proces, ki v osredje postavlja občanke in občane, ki imajo tudi moč nadzora Raziskave o participativnem proračunu so del širšega postopka in evalvacije rezultatov. področja demokratičnih inovacij, tako teoretičnih kot Viri in literatura Blank Grant, REISDORF Bianca (2012). The participatory web. Dostopno na https://www.researchgate. net/publication/263266131_The_Participatory_Web. (dostop 22. 2. 2022) CIMERMAN, Maja (2021). ZA participativni proračun. Poročilo nacionalne konference ZA participativni proračun. Za NVO - Mreža regionalnih stičišč nevladnih organizacij, Ljubljana. European Parliament, Briefing (2016). Participatory budgeting, An innovative approach. European Union. FIEDLER, Kaja, LOŽAR, Daša, PRIMC, Matic, BABIČ, Karolina (2020). Sodelovalne in participatorne družbeno-ekonomske prakse participativni proračun: stanje v Sloveniji 2020. Raziskovalno poročilo. Združenje Center alternativne in avtonomne produkcije, socialno podjetje, Maribor. PRIMC, Matic (2000). Participatorni proračun. Kratka priporočila za izvajanje participatornega proračuna. Društvo podporo radiu MARŠ, Maribor. SHAH, Anwar (editor). Participatory budgeting (English). Public sector governance and accountability series. World Bank Group. http://documents.worldbank.org/curated/en/635011468330986995/ 40 Glej Cimerman (2021) Participatory-budgeting (Dostop 22. 2. 2022). 52 DRUŽBA IN DRŽAVA41 Za kaj gre? • razlika med družbo in državo je pomembna za participativni proračun, saj je ta namenjen boljšemu delovanju družbe in šele v drugem planu boljšemu delovanju države Kaj bomo izvedeli? • kaj je razlika med družbo in državo in zakaj je pomembna Izvajanje participacije nasploh in tudi participativnega Zakonodajna oblast proračuna se zmeraj dogaja znotraj natančno določenega Najvišja oblast, ki v skladu z ustavo sprejema zakone. družbenega okolja ter znotraj zakonskih okvirjev. Pomemb- Zakonodajno oblast izvršujejo izvoljeni predstavniki ljud- no pa je vedeti, da je participativni proračun mehanizem, ki stva. Ti v imenu ljudstva odločajo o pomembnih vprašanjih je usmerjen v boljše delovanje družbe, šele v drugem planu v družbi. V predstavniških demokratičnih ureditvah ima je boljše delovanje države. zakonodajno oblast parlament. V Sloveniji ima zakonodajno oblast Državni zbor. Slednji poleg Državnega sveta, ki nima DRŽAVA IN DRUŽBA zakonodajne funkcije, sestavlja slovenski parlament. Družba so vsi ljudje oziroma njihovi odnosi, ki obstajajo v neki državi. Člani družbe v neki državi so tudi ljudje, ki nima- Izvršilna oblast jo državljanstva. Država pa je način političnega, ekonomske- Skrbi za izvajanje zakonov, ki jih sprejme zakonodajna oblast. ga, socialnega itd. organiziranja prebivalstva. V državah s parlamentarnim sistemom je nosilec izvršilne oblasti vlada (npr. v Sloveniji), v državah s predsedniškim RAZLIKA MED DRŽAVO IN DRUŽBO sistemom pa kabinet predsednika ali administracija (npr. v Družba je živ in amorfen organizem, sestavljen iz množice Franciji in ZDA). V Sloveniji je izvršna oblast na državni ravni ljudi, ki se lahko zelo razlikujejo. Iz družbe izhaja civilna druž- Vlada Republike Slovenije, na lokalni pa občinska uprava z ba. In kateri je najvišji dokument, ki določa delovanje družbe županom na čelu. (brez države)? Ga ni. Družba deluje po nenapisanih pravilih. Država je sistem formaliziranega sprejemanja odločitev, v Sodna oblast katerega so vključeni uradniki (delavci v javni upravi), funk- Sodstvo je tretja veja oblasti in deluje avtonomno, torej cionarji (politiki) in državljani. Smisel obstoja države je zag- ločeno od ostalih vej. Sodna oblast nadzoruje sprejemanje otavljanje čim večje dobrobiti vseh članov družbe. Najvišji in izvajanje zakonov ter opozarja na morebitna neskladja dokument, ki določa državo je ustava. Natančneje delovanje zakonov z ustavo. V skladu z vnaprej določenimi sankci- države urejajo zakoni. jami in preko sodnega procesa sodnim procesom kaznuje posameznike, ki ne spoštujejo predpisanih zakonov. Zakone, ki jih predlaga zakonodajna veja oblasti, lahko sodna oblast • v družbo se rodimo, državljani pa (ustavno sodišče) razveljavi, če ugotovi, da niso v skladu z postanemo, ustavo oziroma kršijo človekove pravice in svoboščine. • država obstaja zato, da zagotavlja večjo kvaliteto življenja vseh članov družbe, ČETRTA VEJA OBLASTI • družba lahko obstaja brez države, država Mediji delujejo kot četrta veja oblasti, saj s svojim delom brez družbe pa ne more obstajati, nadzorujejo delovanje vseh treh vej oblasti (zakonodajne, • države se ustanavljajo in propadajo ali izvršilne in sodne). Vloga medijev kot četrte veje oblasti razpadajo, znotraj političnega sistema je nadziranje vlade, države, • družbe bodo obstajale, dokler bomo političnih, gospodarskih in finančnih centrov moči. obstajali ljudje. Občasno slišimo tudi izraz »sedma sila«, ki se je začel upo- rabljati v 19. stoletju in je humorno napeljeval na to, da so mediji sedma najmočnejša politična sila v Evropi. Ostalih TRI VEJE OBLASTI šest sil je bilo seveda šest takrat najmočnejših držav v Evropi Delovanje državne oblasti je razdeljeno na tri veje: zakonod- – Anglija, Francija, Španija, Nemčija, Italija in Rusija. ajno (parlament), sodno (sodišča) in izvršilno (vlada). She- matična ponazoritev treh vej oblasti v Republiki Sloveniji s pripadajočimi ustanovami: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ javni.euprava. 41 Borut Osonkar, Zavod PIP, Slovenija 53 KONVENCIONALNA POLITIČNA PARTICIPACIJA42 Za kaj gre? • konvencionalna politična participacija državljank in državljanov je temeljna možnost zakonsko opredeljenega demokratičnega soodločanja in državljanskega nadzora Kaj bomo izvedeli? • kakšne so oblike konvencionalne politične participacije in državljanskega nadzora Državljanska politična participacija in državljanski nadzor erendum oziroma ljudska iniciativa sta obliki neposrednega se zmeraj odvijata znotraj natančno določenega družben- odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali drugem pravnem ega okolja ter zakonskih okvirjev. Demokratična država aktu ali vprašanju, ki je pomembno za družbo. Obstajajo omogoča in opredeljuje več možnosti politične participacije različne vrste referendumov glede na območje, vsebino, državljank in državljanov in ker jih omogoča država, jih im- predmet, obveznost, čas veljave (uporabe) in pravno moč. enujemo konvencionalna politična participacija. Pri odločanju na ravni lokalne samouprave zakon kot nep- Občinski participativni proračun ima elemente obeh tipov osredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini participacije, konvencionalne in nekonvencialne politične predvideva zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa43. participacije. VKLJUČEVANJE V SOODLOČANJE Kako lahko s konvencionalno politično participacijo vpliva- Prebivalci in prebivalke lahko sodelujejo pri pripravi pred- mo na delovanje države? pisov s podajanjem mnenj, predlogov, pripomb in pobud • kandidaramo in volimo na volitvah v politična pred- predlagateljem predpisov in odločevalcem, s sodelovanjem stavniška telesa pri odpravi administrativnih ovir in z neposrednim kontakti- • neposredno odločamo ranjem izvoljenih predstavnikov. • se vključujemo v formalizirane postopke odločanja o javnih zadevah Vodnik po postopkih priprave predpisov: https://e-uprava. • lobiramo gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/vodnik-po-post- opkih-priprave-predpisov.html Obstaja še nekaj posrednih oblik konvencionalne politične participacije kot sta delavsko soupravljanje ali delovanje v Kontaktiranje izvoljenih predstavnikov: nevladnih organizacijah. https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/ kontaktirajte-izvoljene-predstavnike.html. VOLITVE IN KANDIDIRANJE Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci, ISKALNIK PO PREDPISIH V POSTOPKU PRIPRAVE lažjo pot imajo politične stranke. V Sloveniji je trenutno Iskalnik omogoča iskanje predpisov glede na naziv predpisa, registriranih 92 političnih strank (podatek 2022). Podatka o organ, ki ga pripravlja, področje, leto, vrsto (pravilnik, ured- številu članov in članic političnih strank ni. ba, zakon) ali status, v katerem se predpis trenutno nahaja ter prikaz predpisov, ki so v fazi podajanja komentarjev. Več informacij o delovanju političnega sistema v Sloveniji je na naslovu https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/odz/ Državni zbor: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ ureditev/volitveInVolilniSistem/!ut/p/ zakonodaja/vObravnavi/!ut/p/z1/ E-uprava: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druz- Iskalnik političnih strank: http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/ ba/e-demokracija/predlogi-predpisov.html ps/index.faces PREDLAGAM VLADI NEPOSREDNO SOODLOČANJE Svoje mnenje ali stališče je preko spletnega orodja, ki omog- V Sloveniji so možni trije načini neposrednega soodločanja: oča izmenjavo stališč, pogledov in mnenj o javnih temah referendum, ljudska iniciativa, v določenem smislu pa tudi možno podati tudi vladi: https://predlagam.vladi.si/ pravica do peticije in drugih pobud splošnega pomena. Ref- 42 Borut Osonkar, Zavod PIP, Slovenija 43 Glej https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/o-demokraticnih-procesih/mehanizmi-demokraticne-ureditve/kaj-je-sodelovanje-pri-odlocanju-in-kako-lahko-sodelujem.html 54 LOKALNA SAMOUPRAVA Mestne in navadne občine ter mestne četrti in krajevne skupnosti predstavljajo druga in nižja raven organiziranosti države. Občina ima lasten proračun in možnost sprejemanja lokalno veljavnih predpisov. Temelji lokalne samouprave so Zakon o lokalni samoupravi, statuti občin in lokalni predpisi: • zakon: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPred- pisa?id=ZAKO307 • občinski predpisi: http://medobcinski.si/ INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA (IJZ) Namen IJZ je vsakomur omogočiti prost dostop in ponovno LOKALNE OBLIKE NEPOSREDNE DEMOKRACIJE uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, občini predstavljajo zbor občanov, referendum in ljudska javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih iniciativa. pooblastil in izvajalci javnih služb. • Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več mestnih četrti in krajevnih skupnosti, za posamezno Več o IJZ: https://www.gov.si/teme/informacije-javne- naselje ali zaselek. Zbor občanov skliče župan na lastno ga-znacaja/ pobudo, na pobudo mestnega sveta ali sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnost. Prav tako se skliče, če to Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ): zahteva najmanj pet odstotkov volivcev. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPred- • Referendum lahko razpiše občinski/mestni svet, na njem pisa?id=ZAKO3336 občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. Odločitev volivcev na Nadzor nad izvajanjem zakona opravlja Informacijska poo- referendumu zavezuje občinski/mestni svet do konca blaščenka: https://www.ip-rs.si/ njegovega mandata. • Ljudska iniciativa pomeni, da najmanj pet odstotkov OPSI (ODPRTI PODATKI SLOVENIJE) volivcev v občini lahko zahteva sprejem ali razveljavitev Enotni nacionalni portal odprtih podatkov za celotni javni splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občins- sektor v Slovenije. Poleg podatkov državnih organov vkl- kega/mestnega sveta oziroma drugih mestnih organov. jučuje tudi objavo odprtih podatkov lokalnih skupnosti: https://podatki.gov.si/ NEVLADNE ORGANIZACIJE (NVO) Predstavljajo formaliziran del civilne družbe in lahko imajo ERAR velik vpliv na politične odločevalce ali javnost. NVO so društ- ERAR je aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Repub- va, zavodi (zasebni) in ustanove (fundacije), v Sloveniji jih je liki Sloveniji. Omogoča nadzor z vpogledom v izdatke javnih registriranih približno 24.000. NVO so neodvisne od vlade in institucij, ki se nanašajo na blago in storitve: https://erar.si/ političnih strank, delujejo pa neprofitno. V Sloveniji jih na- jveč deluje na področju športa, socialnega varstva, humani- NADZOR TRANSAKCIJ ZAVEZANCEV tarne dejavnosti in kulture. Dostop do informacij javnega značaja o transakcijah v breme registriranih zavezancev v skladu z Zakonom o dost- opu do informacij javnega značaja: http://www.ujp.gov.si/ dokumenti/dokument.asp?id=472. POLITIČNO LOBIRANJE Je izvajanje vplivanja, ko poskuša posameznik (lobist) vpli- vati na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so aktivni na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik in pri tem to počne (ne)javno in v interesu neke in- teresne organizacije. Februarja 2022 je bilo v Sloveniji reg- istriranih 82 lobistov, registracija je možna na 36 različnih področjih. Na področju zdravstva, na primer, je registriran samo en(!) lobist. Register lobistov: https://www.kpk-rs.si/sl/lobiranje-22/ register-lobistov DELAVSKO SOUPRAVLJANJE Spregledan element in orodje ekonomske demokracije, zapisan v Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju: http://www.delavska-participacija.com/koristne-infor- macije/?state=0 55 NEKONVENCIONALNI POLITIČNA PARTICIPACIJA Za kaj gre? • nekonvencionalna politična participacija državljank in državljanov nudi nekaj temeljnih možnosti demokratičnega soodločanja in državljanskega nadzora in je odvisna predvsem od politične domišljije civilne družbe Kaj bomo izvedeli? • kakšne so oblike nekonvencionalne politične participacije in državljanskega nadzora Je mogoče družbeno participacijo izvajati izven konven- cionalnih političnih procesov? Torej mimo volitev in brez vključevanja v politične stranke? Morda je pravo vprašanje Družbene spremembe je potrebno izvajati ali je znotraj konvencionalnih političnih procesov možno z majhnimi koraki, da ne bi (prehitro) dosegati napredne spremembe. Kako se torej lotimo neko- ogrozile stabilnosti sistema. vencionalnega političnega delovanja? Morda je dovolj spre- meniti samo svoje individualne prakse in v odločitvi vztrajati dovolj dolgo. Žal ne, saj nikdar dovolj posameznikov ne živi HITRO ALI POČASI? svoja prepričanja in pri tem širi svojo prakso tudi na druge Družbene spremembe je potrebno izvajati z majhnimi kora- člane družbe. Potrebno je organizirano kolektivno delovan- ki, da ne bi (prehitro) ogrozile stabilnosti sistema. Hkrati je je. Podporo posameznikovemu prepričanju, načinu življenja potrebno paziti, da spremembe ne zastanejo. Sprememba in družbeno naprednem delovanju predstavljajo družbena sistema namreč prinaša negotovost in nepredvidljive odzive gibanja, ki so del civilne družbe. z različnih strani. Katera sprememba bo uveljavljena in kako, pa je stvar taktičnega premisleka oziroma premisleka o tem, kaj je izvedljivo glede na okoliščine. Morda je pravo vprašanje ali je znotraj konvencionalnih političnih procesov O KONFLIKTIH IN SPRAVI možno dosegati napredne družbene V vsaki družbi se pojavljajo interesni konflikti in njihovo spremembe. razreševanje tvori bistvo demokracije. Da pa bi se konflikti odvijali čim bolj nenasilno in konstruktivno, je treba raz- likovati med interesi in tistimi, ki jih predstavljajo. Tolčejo Civilna družba je pojem, ki ima dolgo zgodovino in je naj se interesi in ideologije, ne pa ljudje, ki jih zagovarjajo. imel v različnih zgodovinskih obdobjih različen pomen. V Ključna značilnost političnih konfliktov v demokraciji je, da začetnih razpravah je imela civilna družba enak pomen kot jih, čeprav so lahko diametralno nasprotni in izključujoči, ne politična družba, se pravi isti pomen kot država, v državah usmerjata sovraštvo in želja po uničenju nasprotne strani. z demokratično tradicijo pa je civilna družba bistvena kom- Rezultat konflikta mora biti sprava in mirno sobivanje v vsaj ponenta sociopolitične organizacije in prostor svobodnega malo preoblikovani družbi. združevanja državljanov, ki artikulirajo svoje avtonomne po- glede z namenom vplivanja na politične institucije v družbi. Civilna družba je pomemben dejavnik in mehanizem ljudi za Tolčejo naj se interesi in ideologije, ne pa vsakodnevni vpliv na oblast. ljudje, ki jih zagovarjajo. Definicije civilne družbe so zelo različne in velikokrat nasprotujoče. Največkrat se kot civilno družbo opredeljuje nevladne organizacije, neprofitne organizacije, sindikate, O NASPROTNIKIH IN ZAVEZNIKIH kulturne, verske skupine, človekoljubne organizacije, do- Ljudje, torej zavezniki in nasprotniki, niso niti dobri niti zli, brodelne organizacije, naravovarstvene skupine, potrošni-temveč prilagodljivi. Prilagodijo se svojemu okolju oziroma ke medije itn. Pomemben del civilne družbe so tudi večje sistemu, v katerem živemu. Ljudje smo vse prej socialna kot ali manjše neformalne skupine, ki nimajo pravne oblike. racionalna bitja. Upor in spreminjanje sistema se uperja zo- Takšne skupine so lahko kratkotrajnega trajanja ali pa imajo per sistem, ne zoper slabe ljudi. Tako lahko preprečimo, da bi obliko bolj dolgotrajnega družbenega gibanja. Aktivistične v političnih nasprotnikih videli politične sovražnike. Podoba skupine lahko delujejo dokler ne dosežejo enega enega cilja sovražnika preprečuje, da bi se politični konflikt izvajal s ali pa delujejo na dolgi rok in želijo doseči obsežnejše in te- spoštovanjem in končal s spravo. Cilj politične kampanje je meljitejše družbene spremembe. namreč sprememba, ki izboljša kakovost življenja vseh. 56 SO KONFLIKTI ŠKODLJIVI? združenj in vidnih posameznikov pripraviti do tega, da javno Konflikti niso nujno negativni, saj porajajo družbeno di- podprejo cilje kampanje in boja. namiko in predstavljajo možnost družbenega napredka. Nujno pa je, da se konflikti odvijajo konstruktivno oziroma Mobilizirati je treba javnost: večina dela vseh gibanj je razvi- ostajajo na diskurzivni ravni. A obstoječ družbeni ustroj ne janje osveščenosti in senzibiliziranje javnosti. zrcali rezultata svobodne in enakovredne igre interesnih strank, temveč odraža obstoječa razmerja moči. Nekateri In končno, pristopiti k politično odgovornim in odpreti posamezniki in interesne skupine imajo več družbene moči, pogajanja: vplivneži so praviloma nedovzetni za reševanje zaradi česar je imajo drugi manj. Ob tem je treba vedeti, da problemov, ki nimajo javne podpore. Šele javni pritisk jih bo se močni in vplivni nikdar ne bodo prostovoljno odpovedali spravil za pogajalsko mizo. svoji moči, tudi ob najbolj prepričljivih argumentih ne. NAČELA KONFRONTACIJSKIH KAMPANJ Pri konfrontacijskih kampanjah imamo običajno opraviti z Konflikti niso nujno negativni, saj porajajo močnejšim političnim nasprotnikom, proti kateremu se ob- družbeno dinamiko in predstavljajo nese le javni pritisk. Javnost je potrebno čim prej seznaniti možnost družbenega napredka. s pričetkom in cilji kampanje in tako pričeti izvajati pritisk. Čim se kampanja prične, pritisk ne sme več popuščati, po- trebno ga je stopnjevati. Dejavnost kampanje mora zaobjeti čim več ljudi in organizacij. Dejavnosti kampanje morajo biti KAKŠNE KAMPANJE - POZITIVNE ALI KONFLIKTNE? različnih tipov. Medijem je potrebno ponujati vedno nove Pozitivna kampanja stavi na prepričevanje in le na pozitiven zgodbe in ohranjati vrelišče. Umetnost vodenja kampanj cilj. Ne kritizira in ne uperja se zoper nekaj negativnega. Ne je v razvijanju občutka za »tipping point«, točke v razvoju podžiga konfliktov, temveč ponuja alternativo. Tudi v očeh dogodkov, ki še ustvarjajo maksimalen in radikalen pritisk, a političnih nasprotnikov je pozitivna in prijetna. hkrati ne izgublja naklonjenosti javnosti. Konfliktna kampanja stavi na konflikt, ki poraja družbeno dinamiko in predstavljajo možnost družbenega napredka. Vplivneži so praviloma nedovzetni za Nujno je, da se konflikti odvijajo konstruktivno oziroma os- reševanje problemov, ki nimajo javne tajajo na diskurzivni ravni. podpore. Šele javni pritisk jih bo spravil za NA LEPEM PRIJAZNI pogajalsko mizo. Politična praksa kaže, da pozitivne kampanje v javnosti de- lujejo simpatično in tako nevladnim organizacijam prinašajo donatorje, vendar niso zmožne povzročiti pravih sprememb VARNOSTNA KULTURA sistema. Brez političnega konflikta se močni namreč nima- Konfrontacijske kampanje potrebujejo varnostno kulturo, jo razloga odpovedati svoji prednosti. Močni in vplivni se saj neposredno napadejo sistem. Četudi se kampanja odvija nikdar ne bodo prostovoljno odpovedali svoji moči, potre- znotraj demokratičnih meja, so izvajalci ogroženi in potre- bno jim je priskočit na pomoč. bujejo zaščito. Povečana previdnost, anonimnost ali celo konspirativnost Močni in vplivni se nikdar ne bodo je potrebna pri identiteti informatorjev in aktivistov, pri prostovoljno odpovedali svoji moči, pripravi določenih tipov akcij (blokade ali zasedbe) ter pri potrebno jim je priskočit na pomoč. opravljanju raziskav oziroma zbiranju materialov ter po- datkov. Vključene aktiviste v okviru delavnic opozorimo in seznanimo z možnimi posledicami in njihovimi temeljnimi državljanskimi pravicami. Potrebna je raba komunikacijske KONFRONTACIJA? in računalniške opreme, ki otežuje sledenje in nadzor. Nad- Kampanje ne rastejo na drevesu in same od sebe. Potrebno zor ali celo vdor represivnih organov ali drugih nasprotnih je ogromno priprav: jasno je treba identificirati obstoječo interesnih skupin v dejavnost in organizacijo kampanje je nepravičnost, zbrati vse podatke o njej ter raziskati in doku- nemogoče preprečiti. mentirati vse okoliščine. Predvsem pa se je treba otresti naivnega prepričanja, da se Potrebno je izdelati alternativo: ta mora biti realno izvedljiva, državljanom, ki ne počno nič slabega, ni potrebno skrivati. imeti mora mobilizacijski potencial za širšo javnost, aktivisti morajo vanjo verjeti, zadostovati mora etičnim standardom družbenega gibanja. Predvsem pa se je treba otresti naivnega prepričanja, da se državljanom, ki ne Mobilizirati je treba podobno misleče: organizatorji kam- počno nič slabega, ni potrebno skrivati. panje morajo poskusiti čim bolj široko koalicijo skupin, 57 AKCIJE V OKVIRU KONFRONTACIJSKIH KAMPANJ Nekaj železnih pravil: • akcionizem ne sme nikdar ovirati javne razprave • nobenega fizičnega nasilja • nobenega psihičnega nasilja, samo moč javnega mnenja • nobenega širjenja strahu oziroma zastraševanja. Strah pomeni konec svobodnega izražanja in izbire stališč, ne glede na konfrontacijsko stran. • Motenje prireditev Pogosto uporabljena taktika konfrontacijskih kampanj. OBLIKE NENASILNIH DIREKTNIH AKCIJ Potrebno je upoštevati, da motenje prireditev pomeni • Glasna in razgreta demonstracija nevarnost fizičnega konflikta, saj si politični nasprotniki Demonstracija je prvi in očitni način opozarjanja na stojijo iz oči v oči. Pomembno je, da se nihče ne počuti problem ter ustavno zaščitena pravica do javnega zbi- ogroženega. Med motenje prireditev spadajo tudi prot- ranja. Demonstracije zmeraj nekoga motijo, prijaznih idemonstracije. demonstracij ni. Sicer pa nasprotniki demonstracije kaj hitro opišejo kot kaljenje javnega reda in miru. Nič ni nar- • Blokada obe, če demonstracije ciljano in kontrolirano povzročajo Zagotovo demokratično politično legitimna oblika poslovno škodo. V kolikor v izvajanje demonstracij poseže demonstriranja, dokler poteka kot pasivni upor in dokler policija, je dovoljen samo pasiven, nenasilen odpor. se osebam, ki vanjo niso vpletene ne omejuje gibanja ali jih zastrašuje. Pogosta oblika blokade je samopriklenitev • Trajna demonstracija na objekt ali drug na drugega. Je veliko bolj moteča od enodejanke, saj izraža velik obup • Zasedba prizadetih in hkrati njihovo odločnost ter potrebo po spre- Politično odgovorni so pogosto nedosegljivi za soočenje membi. Zahteva dobro organiziranost. z zaskrbljenimi državljani in njihovimi problemi. Namen nenasilnih zasedb je politično odgovorne na različne • Demonstracija pred domom načine soočiti s problemom, ki se mu fizično ali vsebinsko Primerna oblika za doseganje odločevalcev, ki se skrivajo ogibajo. za institucijo in jih je možno doseči samo izven instituci- je. Sicer kočljiva oblika demonstriranja, saj se lahko hitro • Run-in, walk-in, lie-in, sit-in, kneel-in, talk-in, pray-in ... sprevrže v vdiranje v zasebnost in zastraševanje, kar ovira Množična, bliskovita in nenapovedana akcija vstopa v zmožnost javne razprave na nasprotnikovi strani. prostore političnih nasprotnikov. Ne sme dobiti videza nasilne akcije ali ogrožanja nasprotnikov. Izkušnje kažejo, • Bojkot da je takšen tip akcije posreduje politično sporočilo, ne Z izogibanjem določenim izdelkom, storitvam ali podjet- da bi se političnim nasprotnikom preprečevalo zastopati jem se želi doseči opustitev sporne prakse. njihovo stališče. • Raziskava pod krinko • Javno poškodovanje stvari Namen je pridobiti in objaviti javno pomembne informaci- V določenem oziru najbolj ekstremna akcija državljan- je, ki so do takrat bile namerno prikrite. Mnogi menijo, da ske nepokorščine, pri katerih je pomembno pasivno in ima delovanje podjetij za odnose z javnostmi samo en cilj nenasilno obnašanje aktivistov in aktivistk. Gre za prob- in sicer prikrivanje resničnih informacij. Tajno raziskovalno lematične akcije, saj lahko povzročijo znatno materialno pridobivanje informacije je priporočljiva in nujna oblika škodo in aktiviste izpostavljajo sodnim postopkom. delovanja, saj je njen rezultat zanesljiva in preverljiva in- formacija. • Plakatiranje in grafiti Nepokorna in aktivna raba javnih in zasebnih površin za širjenje ključnih informacij. Viri in literatura BALLUCH, Martin (2011). Upor v demokraciji : državljanska nepokorščina in konfrontacijske kampanje. Krtina, Ljubljana. OSONKAR, Borut (2016). Jaz, državljanka / državljan kot gradnik civilne družbe. V BREZNIK, Urška..., Zbornik Premagovanje preprek ubrane skupnosti. Društvo za podporo Radiu Marš, Maribor. 58 Zbrana literatura po poglavjih ZNAČILNOSTI DRŽAVLJANSKE PARTICIPACIJE MLADIH • ULE, Mirjana; VRCAN, Srđan (1986). Mladina 1985: Položaj, • AMNÅ, Erik; EKMAN, Joakim (2014). Standby citizens: Diverse svest i ponašanje mlade generacije Jugoslavije. Ljubljana, faces of political passivity. European Political Science Review, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. 6 (2), 261–281. • BERRY, Craig (2008). Labour’s Lost Youth: Young People and the LITERATURA O DRŽAVLJANSKI PARTICIPACIJI Labour’s Lost Youth: Young People and the Labour Party’s Youth SLOVENSKE MLADINE Sections. The Political Quarterly, 79, 366–76. • KIRBIŠ, Andrej; FLERE, Sergej (2011). Participation. V M. • BRIGGS, Jacqui (2017). Y oung People and Political Participa-Lavrič (Ed.): Youth 2010: The social profile of young people tion: Teen Players. London, Palgrave Macmillan. in Slovenia (187–260). Ljubljana, Ministry of Education and Sports, Office for Youth; Maribor; Aristej. • FES (2019): Youth Study Southeast Europe 2018/2019. Lavrič, M., S. Tomanović, and M. Jusić (Eds). Berlin: Friedrich- • KIRBIŠ, Andrej; FLERE, Sergej; FRIŠ, Darko; KRAJNC, Marina Ebert-Stiftung. Dostopno na: https://www.fes.de/index. Tavčar; CUPAR, Tina (2017). Predictors of Conventional, Protest, php?eID=dumpFile&t=f&f=39771&token=76ce4f8329b0a-and Civic Participation among Slovenian Youth: A Test of the 5fe54140c8f1d59a52ff8296e30 (dostop 28. 02. 2022) Civic Voluntarism Model. International Journal of Sociology, 47(3), 182–207. • Flash Eurobarometer (2021). European Parliament Youth Survey Report. Ipsos European Public Affairs. Dostopno na: LITERATURA O POLITIČNI PARTICIPACIJI MLADINE IZ https://www.europarl.europa.eu/at-your-service/files/be- DRUGIH DRŽAV heard/eurobarometer/2021/youth-survey-2021/report.pdf • Flash Eurobarometer 375/European Commission (2013). (dostop 28. 02. 2022). European Youth: Participation in democratic life, Flash Euroba- • EEN, Matt; WEINSTEIN, Mark; FORREST, Sarah (2005). Uninter-rometer. European Commission. ested Youth? Young People’s Attitudes towards Party Politics in • Flash Eurobarometer (2021): European Parliament Youth Britain. Political Studies, 53, 556–578. Survey Report. Ipsos European Public Affairs. • KIRBIŠ, Andrej, ZAGORC, Barbara (2014). Politics and democ- • KITANOVA, Magdelina (2019). Youth political participation racy. V: Flere, Sergej (Ed.), Slovenian youth 2013: living in times in the EU: evidence from a cross-national analysis. Journal of of disillusionment, risk and precarity (pp. 211–243). Maribor, Youth Studies, 1–18. Centre for the Study of Post-Yugoslav Societies (CEPYUS), • SLOAM, James (2016). Diversity and voice: The political University of Maribor; Zagreb, Friedrich-Ebert-Stiftung (FES). participation of young people in the European Union. The • MARSH, David; O’Toole, Therese; JONES, Su (2007). Young British Journal of Politics and International Relations, 18(3), People and Politics in the UK: Apathy or Alienation? Basing-521–537. stoke, Palgrave Macmillan. • ZUKIN, Cliff; KEETER, Scott; ANDOLINA, Molly; JENKINS, • Mladina 2000 (2001). Mladina, 2000 [Podatkovna datoteka]. Krista; DELLI CARPINI, Michael X. (2006). A New Engagement? Miheljak, V. in Ule, M. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv Political Participation, Civic Life, and the Changing American družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: MLA00. https://doi. Citizen. Oxford: Oxford University Press. org/10.17898/ADP_MLA00_V1. • Mladina 2020 (2021). Mladina 2020: položaj mladih v Sloveniji. PARTICIPATIVNI PRORAČUN – DOBRA PRAKSA 1. izd. Maribor, Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba; SPODBUJANJA PARTICIPACIJE MLADIH Ljubljana, Založba Univerze v Ljubljani. • Participativni proračun (v angl.), https://en.wikipedia.org/ wiki/Participatory_budgeting. (dostop 22. 2. 2022) • SJM (2011a). Slovensko javno mnenje 2011/1: Mednarodna raziskava o okolju (ISSP 2010), zdravju in zdravstvenem varstvu • Shari Davis, What if you could help decide how the govern- (ISSP 2011), o odnosu delo-družina in psihičnem nasilju na ment spends public funds? TED Talk. (https://www.ted.com/ delovnem mestu [Podatkovna datoteka]. Hafner-Fink, M., talks/shari_davis_what_if_you_could_help_decide_how_ Štebe, J., Malnar, B., Stanojević, M., Ignjatović, M. in Čer- the_government_spends_public_funds/transcript?lan- nigoj-Sadar, N. (2013). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Arhiv guage=en#t-67) (dostop 22. 2. 2022) družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: SJM111. https://doi. • ALVES, Mariana Lopes; ALLEGRETTI, Giovanni (2012), (In) org/10.17898/ADP_SJM111_V1. stability, a key element to understand participatory budgeting: • SJM (2011b). Slovensko javno mnenje 2011/2: Svetovna discussing Portuguese cases. Journal of Public Deliberation: raziskava vrednot in Ogledalo javnega mnenja [Podatkovna Vol. 8: Iss. 2, Article 3. Http://www.publicdeliberation.net/ datoteka]. Malnar, B., Hafner-Fink, M., Kurdija, S., Toš, N., jpd/vol8/iss2/art3. (dostop 22. 2. 2022) Uhan, S., Bernik, I., ... Štebe, J. (2013). Ljubljana: Univerza • Participativni proračun v Lizboni, Portugalska (v angl.), v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: https://participedia.net/case/4967. (dostop 22. 2. 2022) SJM112. https://doi.org/10.17898/ADP_SJM112_V1 • Participativni proračun v Águeda, Portugalska (v angl.), • SJM (2017). Slovensko javno mnenje 2017/1: Evropska https://participedia.net/case/5126. (dostop 22. 2. 2022) raziskava vrednot [Podatkovna datoteka]. Uhan, S., Malnar, B., Kurdija, S., Hafner Fink, M. in Miheljak, V. (2021). Ljubljana: NEVLADNE ORGANIZACIJE - PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - AKTIVIRANJE MLADIH IDNo: SJM171. https://doi.org/10.17898/ADP_SJM171_V1. • BLAIS, Marie-Claude, GAUCHET, Marcel, OTTAVI, Dominique • SLOAM, James, HENN, Matt (2019). Youthquake 2017: The (2011). O pogojih vzgoje. Ljubljana, Založba Krtina. Rise of Young Cosmopolitans in Britain. Cham: Palgrave • FREIRE, Paulo (1996). Pedagogy of the Opressed. London, Pivot. Penguin Books. 59 • KRAŠOVEC, Primož (2014). Čoveški in nečloveški kapital in • BRIDLE, James (2017). Something is wrong on the internet. šola. Časopis za kritiko znanosti (256): 65-83. Ljubljana, Dostopno na https://medium.com/@jamesbridle/some-Beletrina. thing-is-wrong-on-the-internet-c39c471271d2. (dostop 22. • KRAŠOVEC, Primož. Ekspropriacija črne škatle. Kriza, nova 2. 2022) inovacijska politika in družba znanja. Dostopno na http:// • ASCOTT, Tom. (2020). Is media literacy the magic bullet for www.scribd.com/doc/74420191/Kra%C5%A1ovec-P-Ekspro-fake news? Dostopno na https://www.lowyinstitute.org/ priacija-%C4%8Drne-%C5%A1katle#scribd (dostop 22. 2. the-interpreter/media-literacy-magic-bullet-fake-news. 2022). (dostop 22. 2. 2022) • MORRELL, Ernest (2008). Critical literacy and urban youth. • BROWN, Sara (2022). Study: Digital literacy doesn’t stop the Pedagogies of Access, Dissent, and Liberation. New York, spread of misinformation. Dostopno na https://mitsloan. Routledge. mit.edu/ideas-made-to-matter/study-digital-litera- • MURŠIČ, Rajko (2012). Na trdna tla! Brezsramni pregled cy-doesnt-stop-spread-misinformation. (dostop 22. 2. 2022) samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja. • SAVIČ, Domen (2022). Vohunsko oglaševanje: Oglas ve, Koper, Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski kaj ste počeli včeraj. Dostopno na https://www.eticen. bataljon (UPB). it/2021/11/17/vohunsko-oglasevanje-oglas-ve-kaj-ste-poce- • ŠIMENC, Marjan (2011). Marcel Gauchet in pogoji možnosti li-vceraj/ (dostop 22. 2. 2022) vzgoje. O pogojih vzgoje. Ljubljana, Založba Krtina. • BAŠIĆ-HRVATIN, Sandra (2008). Kaj počnejo »psi čuvaji«? Dost- • TAYLOR, Tony. Being critical, creative and collective: renewing opno na https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/ radical youth work. Dostopno na https://chattingcritically. ssjlk_44_zbornik.pdf. (dostop 22. 2. 2022) com/2019/09/16/being-critical-creative-collective-renew- • SAVIČ, Domen (2018). Podatkovno sužnjelastništvo. Dosto-ing-radical-youth-work/ (dostop 22. 2. 2022) pno na https://www.monitor.si/clanek/podatkovno-suzn- • ZINN, Howard, MACEDO, Donald (2005). Howard Zinn on jelastnistvo/185210/. (dostop 22. 2. 2022) Democratic Education. Boulder, Paradigm Publishers. • ASHLEY, Michael (2019). Sick Of The Attention Economy? It’s Time To Rebel. Dostopno na https://www.forbes.com/sites/ METODE DOSTOPA DO MLADIH IN NJIHOVA cognitiveworld/2019/11/24/sick-of-the-attention-economy- MOBILIZACIJA ZA PARTICIPACIJO V ODLOČEVALSKIH its-time-to-rebel/?sh=fb5913c35ac3. (dostop 22. 2. 2022) PROCESIH • SNOWDEN, Collette (2016). I’m right, you’re wrong, and here’s • Metoda »pozitivnega razvoja mladih« ( Positive Youth a link to prove it: how social media shapes public debate. Development, PYD): Dostopno na https://theconversation.com/im-right-youre- • BENSON, Peter. L., & PITTMAN, Karen. (2001b). Trends in wrong-and-heres-a-link-to-prove-it-how-social-media-youth development: Visions, realities, and challenges. Norwell, shapes-public-debate-65723. (dostop 22. 2. 2022) MA: Kluwer Academic. PARTICIPATIVNI PRORAČUN – KAJ JE TEŽAVA Z INFORMACIJSKIMI ORODJI • CIMERMAN, Maja (2021). ZA participativni proračun. Poročilo • Narodna univerzitetna knjižnica (NUK) (2019). Knjižnice in al-nacionalne konference ZA participativni proračun. Za NVO - ternativne (druge) resnice. Dostopno na http://old.nuk.uni-lj. Mreža regionalnih stičišč nevladnih organizacij, Ljubljana. si/knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=1420 • European Parliament, Briefing (2016). Participatory budget- (dostop 25. 01. 2022). ing, An innovative approach. European Union. • Revija Monitor (2022). T eorije zarot, splet in duševno • FIEDLER, Kaja, LOŽAR, Daša, PRIMC, Matic, BABIČ, Karolina zdravje. Dostopno na https://www.monitor.si/clanek/teori- (2020). Sodelovalne in participatorne družbeno-ekonomske je-zarot-splet-in-dusevno-zdravje/213608/ (dostop 22. 02. prakse participativni proračun: stanje v Sloveniji 2020. 2022). Raziskovalno poročilo. Združenje Center alternativne in • SAFE.si (2022). Družabna omrežja polna laži in nepreverjenih avtonomne produkcije, socialno podjetje, Maribor. informacij o koronavirusu. Dostopno na https://safe.si/ • PRIMC, Matic (2000). Participatorni proračun. Kratka priporoči-novice/druzabna-omrezja-polna-lazi-in-nepreverjenih-infor- la za izvajanje participatornega proračuna. Društvo podporo macij-o-koronavirusu (dostop 22. 02. 2022). radiu MARŠ, Maribor. • The L Files (2019). Media literacy – a citizen’s duty. Dostopno • SHAH, Anwar (editor). Participatory budgeting (English). na https://www.dsavic.net/2019/01/25/media-literacy-a-citi- Public sector governance and accountability series. World zens-duty/ (dostop 22. 02. 2022). Bank Group. http://documents.worldbank.org/curated/ • UNESCO (2019). Global MIL Week 2019 Feature Conference, en/635011468330986995/Participatory-budgeting (Dostop Domen Savič. Dostopno na https://en.unesco.org/global-mil-22. 2. 2022). week-2019-feature-conference/domen-savic (dostop 22. 02. 2022). NEKONVENCIONALNA POLITIČNA PARTICIPACIJA • BALLUCH, Martin (2011), Upor v demokraciji : državljanska PASTI INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE nepokorščina in konfrontacijske kampanje. Krtina, Ljubljana. • Blank Grant, REISDORF Bianca (2012). The participatory • OSONKAR, Borut (2016), Jaz, državljanka / državljan kot web. Dostopno na https://www.researchgate.net/publi- gradnik civilne družbe. V BREZNIK, Urška..., Z bornik Prema-cation/263266131_The_Participatory_Web. (dostop 22. 2. govanje preprek ubrane skupnosti. Društvo za podporo Radiu 2022) Marš, Maribor. • KORTHENIUS, Rebecca (2014). Web 2.0: Consumer empow- erment through the internet evolution brings implications for marketers. Dostopno na http://www.brandba.se/ blog/2014/5/12/web2-0-consumer-empowerment. (dostop 22. 2. 2022) 60 61 Document Outline KAJ JE JASNO IN GLASNO? prvi del ZNAČILNOSTI DRŽAVLJANSKE PARTICIPACIJE MLADIH1 NA POLNO LAHKO SODELUJEŠ LE PRI STVAREH, KI JIH POPOLNOMA RAZUMEŠ!2 PARTICIPATIVNI PRORAČUN – DOBRA PRAKSA SPODBUJANJA PARTICIPACIJE MLADIH4 UČNI PROCES – PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH? PRIMER SLOVENIJA5 UČNI PROCES – PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH? PRIMER PORTUGALSKA19 NEVLADNE ORGANIZACIJE - PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH25 PROSTOVOLJSTVO - PRILOŽNOST ZA DRUŽBENO AKTIVIRANJE MLADIH28 METODE DOSTOPA DO MLADIH IN NJIHOVA MOBILIZACIJA ZA PARTICIPACIJO V ODLOČEVALSKIH PROCESIH30 DOSTOP DO MLADIH IN TEŽAVA Z INFORMACIJSKIMI ORODJI32 NEVARNOSTI IN PASTI MEDIJEV IN SPLETNIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ33 FACILITIRANE DELAVNICE – KAKO PRITEGNITI IN ORGANIZIRATI MLADE34 drugi del kaj je PARTICIPATIVNI PRORAČUn35 DRUŽBA IN DRŽAVA41 KONVENCIONALNA POLITIČNA PARTICIPACIJA42 NEKONVENCIONALNI POLITIČNA PARTICIPACIJA Zbrana literatura po poglavjih