Ureduje: Ernest Klavžar.
,,Gospodarski List" izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak 1. in 3. petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 14.	V Gorici, 20. julija 1888,	Leto Vlil.
Trtorejci pozor !
Podpisano c. kr. kmetijsko društvo naznanja s tem, da se je trtna uš (Phylloxera vastatrix) prikazala v nekterih občinah zgornje Vipavske doline na Kranjskem in da so jo pozneje zasledili tudi na Krasu in v Ajdovskem okraji. Do zdaj je dognano, da so potem mrčesu okuženi naslednji kraji:
1.	Na Kranjskem, v zgornji Vipavski dolini
Lozice
Sembid in v Postojnskem glavarstvenem okraji. Podraga
2.	Na Goriškem:
Štjak v Sežanskem glavarstvenem okraji
Šmarje v Goriškem v „	n
Na enem posestvu v Škorkoli, v Tržaški okolici so tudi uže uradoma konstatovali filokserino zalego.
Uradoma odposlani zvedenci preiskujejo okoliša zgorej navedenih okuženih krajev, da pozvedo, ali se ni morda sovražen mrčes zaril tudi že v druge trtne zasade, in politiške gosposke Goriška, Sežanska in Postojnska so koj objavile one postavne določbe, po kojih je prepovedano izvažanje rastlinskih pridelkov in to v namen, da ne bi se razširila trtna uš po drugih krajih, ki so v bližini okuženih zemljišč.
Da se pa ta namen doseže, treba, da kolikor občinski predstojniki, toliko zasebni kmetovalci o-bračajo vso svojo skrb v to, da naznanijo politični ali občinski gosposki brez zamude vsak sumljiv slučaj, ki bi ga zapazili v kakem vinogradu, kjer začenjajo trte hirati, ali pa jim je uže ponehala rašča ; dalje, da (občinski predstojniki) ostro zabra-nijo izvažanje in prenašanje rastlinskih pridelkov in druzega gradiva iz okuženih krajev, kakor je jasno določeno v §. 4. postave od 8. aprila 1875 zadevajoče sredstva zoper razširjanje trtne uši.
Slednjič se pričakuje od razumnosti poljedel cev, da ne bodo jemali in prenašali iz okuženih krajev prav nobenega rastlinskega pridelka, ne sve žega ne suhega, po kterem bi se lahko zatrosil pogubni mrčes, in da se bodo tudi tisti kmetovalci, kteri stanujejo v okuženih krajih, prav zvesto ravnali po vodilih, ki jih je objavila deželna filokserična
-M* ac* A X j* s«.
komisija za Istro v svojem tiskanem poduku, kojega so gosposke razposlale po deželi in je tudi c. kr. kmetijsko društvo objavilo v svojih glasilih in sicer v letošnji štev. 6. 'Gospodarskega lista,, in v štev. 4 “Atti e Memorie.„
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici
dne 6. julija 1888.
Predsednik :
CORONINI
Tajnik:
__________ J. Velioogna.
Avstrijske postave in ukazi o trtni uši.
Razširjanje trtne uši je zelč uevarno vinogradom in njeni napadi prizadevajo neizmerno škodo trtnim zasadom; posamezniku pa je nemogoče z uspehom zatirati to škodljivko ter v braniti se njenega pokou-čovalnega delovanja. Zato je država, kterej je na tem, da se ohrani donosnost vinarstva, po postavo-dajnein potu določila nektere naredbe, o kterih je želeti, da jih trtorejci poznajo in da se po njih ravnajo. Ker nam pa ne dopušča prostor, da bi tu vse dotične postave in ukaze objavili, naj opozorimo č. čitatelje vsaj na tiste, za ktere se jim je više zanimati.
Kakor je znano, bil je leta 1881 v Beruu kongres zastopnikov raznih držav in tam so sklenili inejnorodno pogodbo z dne 3. novembra 1881 o trtni uši, ki je priobčena v državnem zakoniku leta 1882 pod štev. 105. Po njej so se uvedle na Avstrij-sko-Ogerskem, na Nemškem, Francoskem, v Švici in v Portugalu enako glaseče se naredbe o skupnem postopanji proti vtrošenji in razširjanji trtne uši. Tej mednaradni pogodbi, ktera je v vsaki imenovanih držav postala državna postava, pristopile so tudi države Belgija, Luksenburg in Srbija.
Razun te mejnarodne pogodbe obstojč skoro v vseh viuorejskih državah posebne postave, obsegajoče na-Hodi«
»9
— 54 —
redbe proti razširjanji trtne uši, o razdoru trtnih zasadov, priskrbovanji denara za zatiranje mrčesa, o davčnih olajšavah itd. Postavodajni faktorji (v Avstriji obe državni zbornici) sklepajo te postave in državni poglavar (pri nas presv. cesar) jih potrjuje.
Slednjič je omeniti še ukazov, ki jih izdaje ministerstvo, včasih tudi namestnik na povelje ini-nisterstva. Ti ukazi zadevajo take naredbe, ktere so postavojni faktorji izrekoma pridržali ukaznemu potu, ali pa obsegajo vodila, kako izvrševati dane postave.
Po vsebini je te določbe razvrstiti v take
a.	koje se nanašajo na preiskovanje vinogradov, na pokončevanje filokserinih zaleg i. e.;
b.	koje zadevajo kupčijo s trtami, z drugimi rastlinami in sploh s takimi stvarmi, kakoršne bi v-tegnile pospeševati zatrošenje trtne uši;
c.	koje določajo, kako se za napadene vinograde doseza oproščenje ali olajšanje davkov.
Po tej vrsti hočemo našo vinorejce seznaniti z postavnimi določbami o filokseri.
a. Kako postopati, kedar zasledimo trtno uš in kako jo zatirati.
"V Avstriji je bila prva postava zoper razširjanje trtne uši izdana dne 3. aprila 1875 (drž. zak. štv. 61). Njene določbe pa so zdaj v posameznih delih spremenjene vsled postave od 27. jnniia 1885 (drž. zak. leta 1886 II. kos.)
Postava od 3. aprila 1875 določuje v §. 1, da so posestniki trtnih zasadov dolžni, kedar zapazijo znamenja, ktera kažejo po dosedanjih skušnjah, da so njih zasadi po filokseri okuženi, to nemudoma naznaniti občinskemu predstojuiku. Ta pa ima poročati okrajni politični gosposki ter mej tem prepovedati izvažanje trt, rastlin, rastlinskih delov in drugih takih stvari, po kterih bi se vtegnil dalje za-trositi pogubni mrčes. —§§. 2,3 in 4 določajo, kaj imajo dalje počenjati polit, okrajno gosposke. — §. 5. postave 3. aprila 1875 je predrugačen vsled postave z dne 27. junija 1885 ; po tej postavi ima polit, deželna oblastnija izdajati naredbe, po kterih se imajo razkuževati napadeni in obvarovati sosednji trtni zasadi. Take naredbe izdaja ona dogovorno z deželnim odborom in po zaslišanji deželne filokserične komisije. Če se pa te oblastnije mej seboj ne zedinijo, razsoja o stvari kmetijski minister.
§. 1 postave 27. junija 1885 določa dalje, „da takšna naredba, ktera edino ali pritožno meri na to, da se ohrani donosnost vinogradov, kterih se je lotila trtna uš, a ne meri ob enem na to, da bi se ta bolezen iz njih odpravila, ne more biti predmet uradnim ukazom; taka naredba je mariveč prepuščena posestniku samemu, da jo uvede po svojem spoznanji.
Po §. 6. postave 3. aprila 1875 ima zemljišč-ni posestnik sam torpeti škodo, ktero mu prizadeva prepoved izvažanja trt itd., potem tudi tieto škodo,
ki mu je nastala, ker je vsled gosposki nega povelja sam preiskal svoje vinograde.
Po §. 2. postave z dne 27. junija 1885 ne daje se dalje posestniku uobena odškodba,
1.	kedar mu je uradoma zapovedano, da ima pokončati okužene ali sumljive trte v trtnicah in rastlinjakih, in kedar se mu prepove, v istih zopet trte zasajati;
2.	kedar gosposka zapove pokončanje okuženih trt ne gledč na to, kje so rastle, če so že popolnoma onemogle in brez zaroda ;
3.	kedar gosposka prepovč napraviti vinograde na takih o času prepovedi vinstvu ne služečih zemljiščih, ktera niso čez pet sto metrov oddaljena od kakega resničnega gnjezda trtne uši.
Nasprotno pa gre odškodba zemljiščnemu posestniku, kedar določi gosposka po §. 5. postave od 3. aprila 1875 oziroma po §. 1. postavo od 27. junija, 1885 take naredbe, po kterih se ima okuže-nje zatreti, ali pa so imajo bližnji zasadi varovati, samo da se no obistinijo zgorej navedeni izjemni slučaji, ali da se ne dokaže posestniku, da je sam zakrivil zatrošenje ali razširjenje trtne uši.
Kako se določa ta odškodba in kdo ima nositi dotičue stroške, o tem govorč §§. 7, 8, 9 in 10 postave od 3. aprila 1875, ki so deloma premen-jeni po £§. 3, 4 in 5 postave od 27. junija 1885.
§. 11. prvo omenjene postave veleva vsem posestnikom, da morajo uradoma poslanim organom dopuščati, da pregledajo zasade in izvršč potrebna dela in da jim morajo pri tem brezplačno pomagati
(dalje prihod).
Nekoliko o strupenej rosi (Penospora viticola d. B.)
Ta bolezen prikazala se je lansko leto na Goriškem meseca junija, a vsled suše, katera je potem nastopila, ni se mogla razvijati, ter je vsled tega tudi pojenjala; kajti ta gljivica vspeva dobro le v vlažnem vremenu. Prikazala se je pa žalibože, vsled prevlažnoga vremena zopet letos. Upali smo obilne trgatve, ali ako bode vreme Peronospori tako vgoduo kot do sedaj, imeli bodemo le slab pridelek. Toraj stopimo na noge in delajmo, kolikor mogoče, da njen razvoj zadržimo!
Da se pa vsakteri zna ravnati, hočem tukaj to bolezen glede na njen razvoj in sredstva, koja se priporočajo, da jo zadržujemo, nekoliko opisati.
Prikaže se ta gljivica meseca junija — julija i tudi pozneje na trti. Napada listje in grozdje. Na spodnji strani lista v obližji peresnih rčber napravijo se vtnazano beli madeži, ter v kratkem času porujavi listna snov. Napadeni listi se popolnem posuše in odpadejo, ter celi vinograd je tak, kot bi
- 55 —
ga osmodila slana. Ker pa trta nima listja, ne more se vsled tega tudi grozdje razvijati in dozoreti, kajti listi so trti kot vsakej drugi rastlini neobhodno potrebni, da jej pripravljajo hrano ; ravno vsled tega ne more tudi les dozoreti. Trta ni pa poškodovana samo dotično leto, ampak nasledki bolezni ostanejo, tako da nam trta tudi- v prihodnjem letu manj obrodi. Ta gljivica ne napada pa samo lista, ampak tudi grozdje in jagodne peclje, tako da vsled tega odpadejo potem celi grozdi ali pa posamezne jagode.
Ta gljivica škoduje tem bolj, čim preje se je v poletju prikazala. Ona se pomnožuje po trosih, ktere veter na druge trte zanaša, ter na ta način tudi druge vinograde okužuje.
Napadla je letos na tukajšni deželni kmetijski šoli prvo Carmenet, ter začela se je prikazovati tudi na lašltem Jiislingu.
Sredstvo, koje rabimo, napravili smo po spisu g. T. Friihaufa, pristava na c. k. poskušališči za svilorejo in vinarstvo, in sicer tako :
Vzame se 3 kg. bakrenega vitrijola, kojega se stavi v majhen žakljiček; ta se zaveže potem od zgoraj z vrvico, pripravi se potom čeber ali bedenj, v kteri se nalije 50 litrov vode; v to obesimo o-menjeni žakljiček tako, da je samo polovica tega pod vodo, ako smo to na večer prejšnjega dneva pripravili, raztopi se do jutra bakreui vitrijoj popolnoma. Zraven tega zmehčamo pa v drugih 50 1. vode lx/2 kg. živega apna ali pa 33/4 kg. gašenega apna. Tako zadobljeni belež precedimo skozi sito ali pa žakljiček v bakreno raztopljino, ter vse skupaj z drogom ali palico dobro premešamo. (Imamo toraj skupaj 1 hi. zmesi.)
Vsa ta zmes mora imeti svitlo višnjevo barvo; ako se je polegla, mora biti pa tekočina na površju čista in prozorna. Ako je pa tekočina še več ali manj višnjeva, mora se jej še apna dodati, ker bi drugače ta zmes zelenin delom trte škodovala. Bakreni vitrijol mora biti tedaj popolnoma razkrojen. Ko zmes rabimo, moramo jo vsakikrat dobro premešati.
Prvo škropenjo vrši naj se hitro, ko grozdje odcvete. Ako se je pa gljivica uže v cvetju pokazala, mora se to delo hitro zvršiti; ta zmes pa ne škoduje cvetju prav nič. Hitro ko je trta nove liste napravila, treba je tudi te poškropiti. Škropi naj se ne v prevročem dnevnem času, kakor tudi v vetru ne. Najbolje, ako se to delo v jutranjem ali večernem času zvrši. Dovolj je, ako se gornji deli lista poškrope.
Stroji, kateri se za škropenje rabijo, so mnogi in različni. Nekateri rabijo pa tudi majhno metlico, kar jo najbolj priprosto. Na tukajšni dež. kmet. šoli imamo pa Garollovo škropilnico, koja je ročna in dela prav dobro. Kedor žoli, vidi jo tukaj lahko vsak dan.	Viljem Dominko.
Gospodarske novice
Sadjarska razstava na Dunaji. — V proslavlje-nje štiridesetletnice vladauja Nj. V. presvetlega cesarja Franca Josipa I. bo na Dunaji od 29. septembra do 7. oktobra 1888 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti nadvojvode Karola Ludvika in započeta po c. kr. avstrijskem sadjarskem društvu Rastava domačega sadja združena sč sadnim trgom in z mednarodno razložbo strojev za umetno sušenje sadja in zelenjado.
Sadjarji na Goriškem in Gradiščanskem! De-ležite se v velikem številu slavnosti, ktero bo praznovalo delo spodbujeno po patriotičnih čutih, kakor-šni so tudi Vam prirojeni !
Razstavite obilo sadja, ktero je vzgojila Vaša razumna skrb in zorilo zlato solnce obsevajoče Vaša zemljišča ! Naj se prepričajo vsi, da ono zares zasluži svoje odlično mesto na svetovnem trgu.-
Podpisano društvo pa, pri katerem se blagovolite oglasiti za vsa potrebna pojasnila, Vam bo prav radovoljno vstrezalo in Vas podpiralo v vsem, kar zadeva deležbo te razstave.
C. kr. kn\etijsko društvo v Gorici
dne 15. Julia 1888.
Predsednik :
Corouilli	Tajnik:
VELICOGNA
Državna fllokserična komisija je te dni zborovala na Dunaji pod predsedstvom kmetijskega ministerstva g. grofa Falkenhagna. Dvorni svetnik baron de Pretiš poročal je o razširjanji trtne uši tekom 1887. leta. Najhujše zadeti sta Štajerska in Kranjska, potem Nižjeavstrijska. Nahaja se pa trtna uš tudi v Istri in v novejšem času konstautovana je že pri Trstu in v Vipavski dolini. Prosti trtne uši so dosle še vinogradi na Moravskem, Češkem, Goriškem (žalibog, ne več!) in južnem Tirolskem. Po prečitanem poročilu je zastopnik za Kranjsko, g. dr. Vošnjak, kazal na silno naglo napredovanje trtno uši po dolenjskih vinogradih, katera utegne v malo letih uničiti vse viuo-gradstvo, ako se pravočasno ne zasadč ameriške trte. Zato pa treba skrbeti, da bode mogoče take trte v dovoljnem številu oddajati vinogradnikom. Kranjski deželni zbor je sklenil, prositi vlado, da napravi še dve ameriški trtnici v Črnomaljskem in Mokrono-škem okraji, na deželni šoli na Grmu pa je tudi že urejena velika trtnica. A zdaj je trtna uš že tudi v Vipavski dolini. Tamošnje prebivalstvo moralo bi, ako so vinogradi uničeni, izseliti so. Ker je pa jako pridno, trezno in inteligentno, bode gotovo rado vse storilo, da si ohrani vinograde. Zatorej treba napraviti ameriško trtnico nemudoma v Vipavski dolini. Zastran ameriških trtnih plemen
— 56 —
želi govornik, da se širijo tudi take vrste, katere dajejo vino, ne da bi trebalo jih poprej požlahtniti. Zlasti za Dolenjsko bode kazalo, gojiti taka plemena, na primer York Madeira, ker je ljudstvo vajeno trte grobati in ker bi po direktno rodečih trtah poprej vinogradi začeli nositi. Ameriške trte pa bi se morale oddajati ali brezplačno ali vsaj po prav nizki ceni iz državnih trtnic. — Potem se je unela obširna debata, v katero so posegali gospodje : baron Babo, Bole iz Gorice, ravnatelj Goethe, Schlumber-ger, ravnatelj Mak, profesor Roesler iz Klosterneu-burga, baron Moscon in drugi.
Bole še dvomi, da bi ameriške trte res bile stanovitne proti trtni uši, na kar ga zavrneta Babo in Roesler, da je to pač dokazano po 20 letnih skušnjah na Francoskem, kjer je že več sto tisoč hektarov zasajenih z ameriško trto. Zastran direktno rodečih trt omenja prof. Boesler, da zlasti dve vrsti, Othello in Jaquez, dajati črno vino, ki je prav okusno. On sam ga je poskusil pri dr. Leviji, ki ima v svojem vinogradu pri Gorici obe trti zasajeni. Tam bi se lahko dobilo dovelj rozgov. Tudi vino od York Madeire ima le malo znanega okusa, menj uego Izabela. Baron Moscon konstatuje, da na Bizeljskem ameriške trte dobro uspevajo. Na Ripa-rijo cepljene domače trte že obilno rode. Od direktno rodečih meni, da v naših krajih grozdje ne bi dozorelo. Prof. Roesler pa trdi, da Othello rano dozoreva, torej bi se za Štajersko in Kranjsko smel priporočati, Jaquez pa za Istro in Trst. Vladni referent zagotavlja, da bode vlada napravila še več ameriških trtnic, sicer je proti, temu da bi se ameriške trte oddajale brezplačno. Potem je še bilo posvetovanje, ali naj se premene določbe, ki zabra-njujejo uvoz in izvoz trt iz okuženih krajev. Večina je izrekla, da naj ostanejo sedanje določbe. Konečno se je gosp. minister zahvalil udeležnikom komisije ter obečal, da bode vlada vse storila, kar je mogoče, da se ohrani vinegradarstvo.	Sl. N.
Žalostne vesti nam prihajajo od raznih strani. V nedeljo 1.1. m. se je toča razpasla nad Dol-Otlico in Lokavcem v Ajdovskem okraji in naredila je veliko škode. Tudi v Gorici in okolici je v nekterih legah oštrkala sodrica polja in vinograde, pa ni bilo ravno hudega. Na Krasu — in sicer v Sežanskem okraji - so tudi uže nektere vasi po toči zadete. Najhuje pa je v četrtek pret. tedna razsajala po Brdih, kder je v nekterih občinah pokončala nadpolovico pridelka. — Neprestano silno deževauje tudi ni v korist našim kmetovalcem; v Furlaniji in Goriški okolici je ležalo celo tedne mnogo požetega žita na polji; slama je vsa počrnela in zrnje je uže začenjalo kaliti, ko so snopje spravljali v mlatilnice. Tako žito ne more dajati dobre hrane, za seme pa ni nikakor. Tudi travi pokošeni in nepo-
košeni je neprestana moča silno škodovala; mnogo so je narasle vode raznesle, mnogo oblatile.
Seno vtegue biti letos draže kakor lani.
Vlažno vreme pospešuje razvoj trtne strupene rose „Peronospore“, ktera se je začela zadnje dni prav naglo in močno širiti — a najhuje zlo se je od Vipavske strani zaneslo na Goriško in Tržaško.
Trtna uš je napadla, kakor je uže dognano,-posamezne vinograde v Štjaku in Šmarjah in naj-bržč tudi drugje.
Občinski predstojniki, pa tudi posamezni kmetovalci naj le prav strogo in vestno ravnajo po naredbah zoper Filoksero, ktere so in bodo še objavile pristojne polit, oblastuije, da se zlo kolikor mogoče zapreči in omeji!
“Vrtnarstvo s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov„ — tako je naslov lični knjigi, ktero je po naročilu vis. c. kr. kmetijskega ministerstva spisal g. Gustav Firc, tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske in popotni učitelj, in založila c. kr. kmet. družba v Ljubljani.
Gospod spisatelj je sicer prejel naročilo, naj spiše navod, kako je obdelovati šolske vrte, a on je z hvalevrednim namenom razširil svojo nalogo raz-tegnivši jo na vse stroke vrtnarstva, da je vstregel s tem ne samo učiteljem, ampak vsem, ki se bavijo z vrtnarstvom. Kujiga pisana v gladkem, tudi pri-prostemu ljudstvu razumljivem jeziku obsega 6 poglavij : Splošni del, sadjarstvo, vinarstvo, zelenjadarsko in lepotično vrtnarstvo. Podobe, koje razsvetljujejo poduk o raznih vrtnarskih delih ter predočujejo vrtnarsko orodje in mnogo rastline, so tako jasno risane in lepe, kakoršne je redko videti v slovenski knjigi. Ne moremo nadrobno presojati knjige, ker nam ne dopuščajo tega pretesni prostori našega lista — a reči smemo, da je knjiga po obliki in vsebini prav lepa in prekoristna ter vredna, da si jo priskrbi vsak ljudski učitelj za se iu za šolsko knjižnico, vsak duhovnik, kojega veseli vrtnarstvo in sploh vsak inteligenten kmetovalec, koji se rad ponaša z umno vrejenim sadnim, zelenjadnim in morda tudi lepotičuim vrtom. Knjiga vstreza izvrstno živi potrebi, torej segnimo po njej!
Podpore mlekarskim društvom. C. kr. kmot. društvo je objavilo naslednjo oznanilo:
lz zaloga, ki ga je vis. c. kr. kmetijsko minister-dvo blagohotno dovolilo v prospeh mlekarstva in sirarstva gorske strani naše dežele, odmenilo je c. kr. kmetijsko društvo 200 gld. za podeljevanje podpor takim mlekarskim društvom, ktera so pravilno ustanovljena.
Društva, ktera bi vtegnila prositi podpore, naj natančno poročajo o svojem dosedanjem delovanji, o številu udov, o finančnem stanji, o hramih odmenjenih za društveno rabo in o društvenoj opravi (orodji). Od enem naj naznanijo, česa najbolje potrebujejo, da se bodo mogla čvrsto razvijati.
Dotične vloge naj se podajo do 15. avgusta slav. c. ler. o-krajnemu glavarstva s prošnjo, da jih blagovoli poslati podpisanemu društvu.
Zal. c. kr. kmet. društvo
Tiska Paternolli'