Ižanske pripovedke
(Piie Fr. Q. Podtrimsfci.) ^^tf^.
8. Sv. Lenart.
Tidrvila se je nekdaj na Ig t*j|pa krvoločnih Turkov, ki so grozovito morili. Spožigali in plenili po vsej vasi iti oknlioi. Tžansko vas do tal razdejavši, po-dili so se naprej skozi Staje uaravuost proti Oiorenjeiiui Igu. Hoteli so namreč opleniti tndi skrito cerkvico sv. ^enarta. kamor 50 znnsili okolieani vse svoje dra-gocenosti. S strašnim vikom in krikom so se podili tnrški pežci iu konjeniki po strmem liribu uavzgor, a nenadoma zopet liiteli vsi prestraseni navzdo]. — In kaj neki jih je tako uplašiki? — Sv. I.enart. pr«d rfigar podobo so klečali tedaj trepetajoci starci, vzdihajofi bolniki in jokajoči se otroei proseč ga pomofi in obrambe pred silovitimi Hohainedanci. storil je fudež. Ko so se pridrvili Turki nekako do srede reCenega liriba. popadalp so hkvati pndkove z vseh konjskih kopit in skalnata tla so se jela udirati kakor raehko možirje, da so se — še ne dolgo tega — poznali v skalah razlotni sledovi konjskih kopit.
Preplašene Turke pa so zgrabili na \>ega opogumljeui Izanci s kosami. cepci in sekirami ter jih pred Stajo dobro naklestili in jini eelo Pašo ubili. Zaradi tega dogodka se imenuje pot ondii še danes ^paške ulice."
Ob zidu eerkve av. Lenarta visi sedaj konjska podkova. Kadar godirjejo Gorenje-ISci god svojega patroua, obesijo okrog cerkvenega zidu velikansko verigo ? znamenje moene obrambe sv. Lenarta.
4. St. JnrlJ.
Pet mirrat boda zunaj Tga stoji na prijaznem prostorn hriba »Pungei-ta* giadič »Sonneck." Ako sediS za gvadom mej umetnorisanimi in raznobojuimi gre-dicami ter obrneš proti severu svoje oči, odpre 8e ti prekrasen razgled. Iz daleka t« ponosno pozdravlja Ljubljanski grad in stolpi belih cerkvil. na levoj zre sem " doli Ijubka cerkvika na Rožuiku, boljo zadej kipi k višku zclena Smarna Gora. julfike Alpe s Triglavoin, a na desnej delajo veltfasten okvir krasne karaeniSkc. planioe in belopečni Grintovec. Pod teboj se razgrinjsjo 2 vasicami posuta polja in trarnati pašniki, ki se bolj in bolj izpreiniojajo v pusto barje. Malo gradov ima Kranjska s tako lepo odprtim in daljnirn razgledom.
V tem gradu je živel nekdaj barou Volk s svojo ženo Evo. Bila sta ohola neverca, ki sta črtila vzlasti katoliško vero iu ujene naredbe. Nekega dne sta ukazala celo eerkvico sv. Jurija, ki stoji le nekoliko streljajev proč od gradii sredi gozda. opleniti, zvonova in uro pa prenesti na grajski stolp.
Baronov konjar je pri tem plenu zgrabil kip sv. Jnrija na oltarji ler ga odnesel v grad. Ondii ga je postavil tia inizo. ulaknil mu mnj lesene prste gorežo svečo ia »pil: nSveti, le sveti sv. Jurij!" — Ker je pa sveča padla h neokretne roke svetnikove, kričal je konjar nad kipom: BKer nežeš svetiti, pa pojdi v ku-hinjo kuhat!" --V kubinji je potisnil svetniku kuhalni^o v pest, a ker sv. Jurij tudi kuhalnice ni mogel driati, odbil inn je surovi konjar se sekiro najprcj glavo, potem roki in nogi. ter ga naposled vrgel v peč.
Ali mažeevanje božje in sv. Jurija sledilo je takoj grdemu po6etju. Pri tistej piiči nastane grton požar: plamen švigiie skozi dimnik pod streho in upcpeli mahoma ves grad neverca Volka. — A tudi koDJarja je zadelfi zasluiiena kazeu; malo dni po požaru so ga razdraženi kmttje prijeli, ko je plenil cerkvico sv. Jurija. ubili ga tet' inu odsekali najprej glavo. potem se roki in nogi. — Oskrunjeno cerkvieo sv. Jurija pa je — kakov nara poroča zgodovina — ljubljanski škol' Tomaž Hren v 6. dan raeseca listopada 1614. I. zopet blagoslovil.