■M mH ;‘firm'f.Hf'rVi'.'in ;niTvii'i.r.i iwtV ;nVVt7*i1l! rrrmn rrr—~;-n 7 r; im ti , m 11 rnrnr mn r ,; 71; rr; ■Stel Jahresbericht des K. K. OBER-GYMNASIUMS •II -»*1 -ig m für das Schuljahr 1888—1889. II! Inhalt. Jezik v Hat. Ravnikarja „Sgodbah fvetiga pifma sa mlade ljudi“. 0|: Von Victor Brich. Seliulnaclirichten. Vom Directur 11 äü Eodolfawert. Verlag d.er Lehranstalt Druck von J. Krajce. ,-^j .141JLJ ’f»'1 y..- • • •: • : 1;; •: ' k.- m Jahresbericht (les K. K. OBER-KIiNASIUMS für das Schuljahr 1888 — 1889. Inhalt. Jezik v Mat. Ravnikarja „Ögodliah fvetiga pifmä sa inlade ljudl“.Von Victor ßeiek, Schulnachrichten. Vom Üirector. findolfswert Verlag der Lehranstalt. ™ /eno. Drück von J. Krajec. _ , * ■»- Jezik v lat. Ravnikarja „Sgodbah fvetiga pifma sa mlade ljudi". PREDGOVOR. Mat. Ravnikar, s čegar delom ali prav za prav prevodom „Sgodbe fvetiga pifma sa mlade ljudi“ (I—IV, v Lub-lani 1815—1817) se bode bavila naša razprava, je bil jako važen faktor v razvoja slovenskega jezika; Ladislav Hrovat v programu novomeške gimnazije za 1. 1878 šteje ga med četvere stebre slov. slovstva. Filologu pa je R. zanimiv radi svojega jezika, ki je uprav naroden, dasi je bil on sam filoložki izobražen ter je veliko in temeljito premišljeval o svojstvu slovenščine. Radi tega je on tildi skoro zadnji prozajik novoslovenski, na katerega se Miklošič V primerjajoči slovnici ozira. Razun poglavitniK Miklošičevih del rabili so mi ti-le viri i Kopitar, „Grammatik“, 1808. Vodnik, „Pifmenoft“, 1811. öutsman, „Wörterbuch“, 1?89, Murko, „Wörterbuch“, 1833-„Cvetje Z vertov sv. Frančiška“, V Gorici, 1—Vliti LeVec, „die Sprache in Trubers Matthäus“, V programu jjuhlji fealke Zft 1. 18 78, A. Raič, „Stapletön“, V programih ljublj. realke Za 1. 1887 ln 1888, Nekatere reci sem na pamet citoval, ker mi dotičnih knjig ni bilo na razpolaganje. Povsod sem primerjal Ravnikarjev prevod, ki se, kakor dovolj dokazujejo v obravnavi navedeni vzgledi, jako prosto giblje, s Krištofa Schmida izvirnikom (Biblische Geschichte in 4 Bänden) ter sem tudi cesto citatom iz Ravnikarja pripisal Schmidov izvirnik. Zal le, da mi je le-tega izvirnika bil na razpolaganje samo poznejši natis (zwanzigste Auflage, Grätz, 1831), s katerim se Ravnikarjev prevod ne ujema povsod; le-ta se naslanja na enega prejšnjih natisov, a prvič je izšla Schmidova knjiga 1. 1801 v Monakovem. Da nisem pridel razpravi leksikalnega oddelka, temu je vzrok to, ker mi je bilo računati z omejenim prostorom. Objaviti ga hočem o prvi priliki, ki mi se ponudi. V Novem Mestu, meseca julija 1889. Glasoslovje. Samoglasniki Novi poluglasnik. Kratki samoglasniki j, u in e so nam dandanes oslabeli do nerazločnosti; vsi trije se dan današnji izgovarjajo v nekaterih slučajih blizu tako, kakor starosl. s; v nekaterih slučajih pa se je s tem novim nedoločenim glasnikom zgodilo in se še vedno godi isto, kar se je že davno preje godilo s starim, ki je nastal iz stsl. h in t>, oslabelih do nerazločnosti. „Ov.“ II10. — Ako odštejemo nekatere slučaje, lahko rečemo, da v 16. stoletju je iz kratkega i in e še nastajal k, iz kratkega u pa t>, in kar se je s starim jerom in jerkom zgodilo pred devetsto ali tisoč leti, to se je z našima novima poluglasnikoma zgodilo v 17. stoletju: razloček med njima se je izgubil, zenačila sta se in slednjič, kakor mnogo preje stari polu-glasnik, mej drugimi zlogi popolnoma utihnila. „Ov.“ IV 2. — Toda pisatelji niso sledili narodnej izreki, uiti v pisavi izpuščali poluglas-nikov, brž ko so v navadni govorici umolknili, ampak ravnali so se po naših prvih pisateljih (16. stoletja); tudi dandanes ne pišemo ,lj ubca', /lepga', kakor se po premnogih krajih govori, zlasti po Kranjskem, ampak polnoglasniki se po pravici pišejo povsod, kjer so jih pisali prvi naši pisatelji, a ker dandanes po starej slovenščini bolje poznamo jezik svoj, negoli neuki in samorašči predniki naši (16., 17., 18. in deloma celo 19. stoletja), vemo, kakšne polno-glasnike zastopajo poluglasmki narodne govorice, in pišemo obično one mesto teh. Tudi Ravnikar tedaj v obče sledi prvim našim pisateljem, t. j. izimši nekatere slučaje nadomešča oni novi poluglasnik redoma s polnoglasniki: piše etimološko. Ako tedaj nahajamo pri njem ve i id eri e nekatere primere fonetske pisave (t. j. da novi poluglasnik kar izpušča n. pr. ,sapovdi' II 3), treba jih, ako niso zgol ,lapsus ca-lami', devati na rovaš oskodnega njegovega znanja stare slovenščine. Rekli smo zgoraj, da sta kratka glasnika i in e prehajala se v IG. stoletji v t>, t. j. izrekala sta se prav kakor kratek i. Dokaz temu je to, da Trubar vsak kratki e (nenaglašeni ali ostro poudarjeni e) piše z i,- a za njim naši pisatelji vsi prek, a tako tudi Ravnikar.*) Ravnikar tedaj piše: ,Sgodbe fvetiga pifma, sgodbe ftariga zakona; is nemfhkiga, vfiga Iveta' (t. j. vs t.ga svi>t;t; piše ,1‘veta' a ne ,fvita' radi no m. ,svet', lok. na ,svetu' itd.) I predgovor I; ,Vfih, vfih sgodeb, kar jih je v' fvetim pismu'; ,v' ribnim trebuha' I 238. Piše tedaj R. dosledno i namesto e v zloženi pridevniški sklanji (prim. tudi le-to v oblikoslovnem delu), kakor se je od Trubarja po-čenši pa do druge polovice našega stoletja pisalo **) in se deloma še dandanes piše (n. pr. Koseski, nekateri spisatelji molitvenikov.) R. tedaj tudi piše: /Vidil' (skoraj dosledno, na pr. 12; toda, kaj ko bi videl I 238, a tu ni misliti, da je R. hotel pisati e, temveč, če ni zgol ,lapsus calami', je hotel R. pisati ,e muet'); Rediti' 1, II; sploh ni nič čudnega, da se je do naše dobe pisalo /viditi', Rediti', ,vidil, /Vedil', kajti brez stare slovenščine ni mogoče uganili, da tiči e v drugem zlogu obeh debel, niti ni kake oblike ali izpeljanke teh glagolov, ki bi imela poudarjen, tedaj ohranjen e. Ali pa našej trditvi ne nasprotuje, da R. piše Spoved, zapoved, (,fim fpoved opravil, fim fpoved dölj poloslul' I, V)? Mi- *) Naši prvi pisatelji so pisali ,lepiga‘, ,lepimu‘, ,lepim1, a pisali so tudi ,človik‘, ,di-vica', ,lipota‘, in prav so imeli, ker so hoteli namreč fonetaki, t. j. tako pisati, kakor se je tedaj govorilo, a v vseh navedenih slučajih (,lepiga‘, ,divica‘ itd.) je, kakor že rečeno, e oslabljen v h, kateri je nekako v sredi' fned i in e; vsaj v 16. stoletji je bilo še tako. Ako pa dandanes, ko se je tudi tisti t skora z večine izgubil, pišemo vendarle ,lepega“, ,lepemu' a ne ,lep/ga’, ,lep/mu', na to nas ne sili etimologija, temveč edino ozir na staro slovenščino. **) Toda brez nobene izjeme venderle ne, kajti Pohlin piše v ,Gramatiki' (1768, p. 37.): ,tega Brumnega, temu Brumnemu1, prav tako, kakor pišemo mi dandaues; toda ue veselimo se prehitro, kajti ,dtio cum 1'aciunt idern, non est idenr, kajti P. piše tudi ,s’ tern Bruninem, teh Brumneh, ta Brumne* (sg. noni. mase.), ker Pohlinu je e muet značil sploh, poluglasuik pr. „Cvetje“ 1. c. slim da ne! Kajti on piše tudi ,sapovdi' II 3; on tedaj pač ni slutil, da ,spoved, zapoved7 prihaja od debla ,ved', da v le-teli besedah tiči oslabljen e; e v imen. edninskem (,fpoved') mu ni torej nič druzega, nego premični e. Slučajev, v katerih R. poluglasnike bodisi stare ali nove nadomešča z napačnimi polnoglasniki, je primeroma malo, na pr. ,obva-vije' I 280, 276, poleg ,varvati' T 7; ,kakfhino ftromenje (= strmenje) 1112; ,nikamur drugam' 1138, kjer bi bil moral po etimologiji pisati ^ikamor' ali po prvih pisateljih ,nikamer'; ;nekadaj' I. IV; ,Kaj ko bi videl fveto vesho fhe kadaj' I 238; /kadar' I; VI; ,marsikadaj' II 18. V onih primerih, kjer mi poluglasnik izražamo z e (že Trubar [primeri pisavo njegovega imena ,Truber'] Inko po vplivu latinščine [liberj, oziroma nemščine), piše K. ali tudi e (,0d teh sgodeb' 1, I ,svesed' 1 4) ali pa i (,kofhzhik' I, V: ,dohizhik/ I, VII; ,Palmen fim' I 238). — Včasih omahuje: ,Od vfiga drevja/ I 8, ,Od vfega drevja/ I 10: obakrat treba čitati ,vsg;V, kajti /s^siga'se zdaj nikjer ne govori in se tudi tedaj ni govorilo, ,vsega' pa Iv. ni govoril, kajti bil bi potem po svojem pravopisu pisal ,vfega'; ,nčkar' I 10 poleg , Nikar' ibid.; ,velek' 1 235, poleg veli k ali ni sik' I 240. Večje so razlike med Ravnikarjevo in današnjo pisavo glede na izražanje glasnikov (sonantov) 1, !j. r. n. lij, m.*) Tu se pa ne bomo ozirali na to, jeli so ti sonantniki nastali po nekdanjem ali na po novejšem oslabljevanji samoglasnikov. Dandanes pišemo ali etimološko, na podlagi stare slovenščine OpTi' 'družina', dočim *) O tem se tu nečemu prepirati, jeii so zgoraj omenjeni soglasniki v nekaterih slučajih res sainoglasni ali ne. tizijologija govori odločno za to, da so; glede »--a smo se že tudi skoraj vsi (izimši nekatere učitelje na Primorskem) ud ali Miklošiču ter po njegovem nasvetu pišemo ,trd‘, .smrt’ itd. Glede ostalih sonantov vozimo se še vedno po starem tiru. A v novič je začel Škrabee trditi, da niti naš r (v ,trd‘, ,stnrt' itd.) ni samo-glasen, temveč, da ga v slovenščini spremlja vedno kak poluglasnik, ki se v goriških narečjih ojačuje cc'o v n (,tard\ .smart') in ki ga kaže najbolje pisati z e. Tedaj smo s Skrabeem srečno zopet dospeli do ,terd' in ,smert‘. Ako škrabcu ugovarjajo, da Srbi, eminentni fonetiki, pišejo ,trd\ ,smrt‘, tedaj veli on, da Srbu sonantni r vse drugače vre izpod ,mrkih brk' negoli Slovenc u. Mogoče, da Slovenett-Dolenjeu, toda to vem gotovo, da Gorenjci izgovarjajo sonantni r toli trdo, da kdor pri njih v besedah ,trd‘, ,smrt‘ sliši kak poluglasnik, tisti sliši travo rasti, Za sonantni r štajerskih Slovencev nam pa jamči Miklošij;, narod govori ,pr' ,držina'), ali pridevamo sonantnikom e muet. (predenj7, ,obenj', ,ogenj', ,premislek' itd.), ali slednjič, toda samo so-nantni r, zopet po vzgledu stare slovenščine pišemo brez nobenega poluglasnika. R. piše besede s sonantniki kaj različno: 1.) z ,e muet': ,na prodaj per Adamu II. Holmu' na naslovnem listu; ,Pervi del', ,po verfti'; ,le tifte bote nafliii, ki fe vam bol permerijo' I I; toda ,fako prijasen ... je ljudem Bog' I 7 in dosledno piše ,prijasen, prijatel'; , Kraj niz, ,Shtajerz, ,Koroiliiz . . Dalmatiiiz' III 324/5 (tedaj v enem stavku na trojen način); ,enib misel' II 88; ,preden' = bevor iz ,prodno' I ‘277; ,Oserel' II 13, ,bo vfe te iolse oterel'; ,odperel' III 185; ,nizliemenii ljudje' II 18; ,Nizhemerneshi' ibid.; jesdel' III 5 vkljub nedoločniku jezditi', sedanjiku jezdim'; tu gotovo K., ki sicer precej temeljito etimologije, ni dovolj preudaril; ,dersliiiio' I 277; 2.) z a: ,is vlasline pariti' I 6; ,Nekdo pa sheninih mlajfhov ti bo ftäril glavo' I 12; 3.) z i: ,fvetopifmifke sgodbe' I, I; ,poletnifko jutro' I 6, ,Samo telo njegovo je posemlilko' 16; ,s nefpametjo ino nepre- miflikam' III 326; ,bres premifiika' I 11 ; ,Krajnjz' je bilo že zgoraj navedeno; ,samoriz' III 184; ,Modrizi od jutra' II 41 ; 4.) z u: ,nikamur driigam' I. 138; /S zhimur' II, 19, a v zadnjem slučaju je. R. gotovo mislil, da piše prav etimološko, kajti on piše tudi ,zhimu pojdete s’ mano?' I 136; enako: ,nad nizhimur' I II; ,s’ komur' I i);) 5.) z o: ,ftromenje' (t,. j. strmenje) II, 12; semkaj bi bilo tndi šteti besedo ,kakor', katero R., kakor mi, redoma piše z o, dasi je 0 oslabel v poluglasnik, oziroma r postal sonanten že za Trubarja, kateri že piše ,koker'; prim. besedico ,bol' (= magis, t. j. ,b’l') v slovarju ; 6.) brez nobenega poluglasnika: ,Mu biti nepokorn' I, 8; ,prednj' I, 8; ,Bogu biti pokorn' I 10; ,Dalmatiiiz', verjetno je pa tudi, da je R. le-to besedo izrekal trozložno, kakor dandanes ljudstvo sploh; ,Ravno je og-nj podtikal' I 135; ,v' leten turn, mozhen in velek' ibid.; ,Sonzlini slinrk' II 143, verjetno pa je, daje R. smatral ,6hark' za enozložnico, prim. ,Dalmatiiiz'; ,podvuzh’n, (sie!) opravik', III 185. a se spreminja v e: 1.) radi ostrega poudarka: ,de'; tako piše R. dosledno namesti ,da'; enako tudi ,tode' nam. ,toda', na pr. III 185, III 323; 2.) po vplivu nekaterih soglasnikov; nebniki namreč in pa srednji I, (trdi ne) in v vplivajo na a pred njimi ali za njimi stoječi ter ga spreminjajo v e*); a temu zakonu žive narodne govorice se književni jezik do sedaj še ni udal; H. pa se ji udaje v mnogih slučajih, a množica izjem nižje navedenih dokazuje, da go- tovo iz gole nevednosti. — ,Skorej' I, I; /«lelezh/ I, V; , lira te rt j e' ibid.; /komej' I 4; ,sgodej' I 0>; ,is Duneja' I, VII; ,jes' (=,jaz) I, Vlil in sploh dosledno tako; ,tukej' I 280; ,torej' I B je pa čisto prav, pogrešilo pišejo po napačnej analogiji dandanes ,toraj\ prim. Levčevo razpravo: ,Die Sprache in Trub. „Matthäus“ str. 34 pod besedo ,obto'. — Čudno rabita R-ju besedici, ,fej' in ,faj'. Gorenjci, vsaj Posavci ločijo tako-le: ,faj' jim je = wenigstens', ,sej' pa =, Ja/, ,doch', ,ja doch': ,saj ne zmerjej me ne!' = ,schimpfe mich wenigstens nicht'; ,sej te ne' = ,ich thu’ es ja nicht'. Ravnikarju pa gorenjski ,saj' v onem prvem pomenu rabi prav pogosto pri velevniku, katerega naj podkreplja, kakor nemški ,doch', vendcr pa mu tudi v tem pomenu rabi včasih oblika ,fej'. Enako pomešavanje obeh oblik nahajam pri \Štajercu Murku (slovar); ,Saj, auch saj (to je gorenjski ,sej'), adv. wenigstens, doch : ko bi siij (sie!) pisal, wenn er wenigstens geschrieben hätte.* Jaz bi v zadnjem primeru gotovo ,faj' pričakoval. Tudi R.: ,Bilo je fej vender Jvetlo' I 1, jaz bi rekel: ,Bilo je (v)saj svetlo'. — ,Ne obrazbujmo faj napek tega boshjiga daru': Lasst uns die Sprache doch nicht missbrauchen I 9; ,Oh, otrozi, bodite faj bogabojezhi sdaj in dobri' 1 332; ,Oftaiiite faj nedolshni' I 10; ,Ne tergajmo fai nikolj te frezhe s’ kregam in prepiram' I 9; ,ne bodite faj bres premiflika' I 11: ,seid doch nicht so leichtsinnig'; ,Kaj ko bi faj ta fvoj dan ti fposnalo' III 7; toda z e: ,pcrsademte Ji fej biti dobrim' I 139; *) Prim. Levstikovo razpravo .Prešern1, ,Prešeren' ali ,Prešjren‘ v „Listkih“ I zv.; toda tam povedano pravilo treba tako popraviti, da ne velja o l-n sploh, ampak samo o ,srednjem Z-u‘. ,povej mi lej' : sag mir doch, III 186; ,fej ga nimam zhloveka' III185, tu pa ,fej' ugaja onemu pravila, katero smo zgoraj postavili. Razven ,1‘aj' piše z a še te-le besede: ,sdaj', dosledno tako, na pr. I, VI in VII; ,sniiraj' I, VII; ,tedaj' ibid.; ,sjutraj/ I 5; /vekomaj' I 27t>; ,Voda na semll naj ftezhe na‘en kraj' 14; 0.) ,napek' piše nam. ,napak' I 9; v le-tem slučaju mu je a oslabel v poluglasnik, katerega piše z e muet. Reminiscenci) iz dole n j seine glede na samoglasnike ima prav malo, da bi dotične slučaje skoraj kazalo šteti med ,lapsus ca-lami', vender jih hočemo nekaj malega navesti: 1.) Dolenjski u namesti zategueno-poudarjenega o: ,kokufh' I 8; /binkufbtni' dan III 152; ,binkut'htni prašnik' III 184; ,0 bin-kuflitih' ibid., kako je tolmačiti mi ni znano. 2.) Dolenjski ej za e, katerega sicer R. po gorenjski piše z e: ,Sprejdne ljudfke trume' 111 8; ,snamenje njegoviga podejlka' III 184: das sichtbare Zeichen seiner Mittheilung; ,kej 't' = wo: I 1 ‘>4; I, III, ,uekoljko dalej', etwas länger, I 277 gorenjski: ,dale'. R. omahuje mej i in e v naglašenem zlogu pred r-om; tonam bode lahko umevno, ako pomislimo, da Gorenjci in menda, tudi drugi .Slovenci v poudarjenem zlogu pred r-om niti e-ja. niti i-ja odločno ne izgovarjajo, ampak nekako mej e in i. Preši ren, tudi Gorenjec, rima v sonetu ,Togenburg' (izdaja 1. 1847, p. 150) te le besede: ,niera' — ,ozera' — -,'odpera' — /večera'. — Ravnikar: ,pazh redka ktira je nova' l, III; ,Nektire beiede'; sploh zaimek ,ktiri' navadno piše tako, toda tudi ,kateri' I 2Bi): ,Tako ftralhno jih ve Bog krotiti, kateri se mu vftavljajo'; ,saperati' I, VII; ,smiraj‘ I I ; ,-tako fi sallushenje sberati per Bogu' 1 10. Glede na samoglasni I staroslovenski bi bile opomniti dve posebnosti R-jeve: 1.) da piše besedo ,solnce' in njene izpeljanke dosledno brez 1-a, prav tako, kakor zahteva Skrabec v „Cv.“ 1 2.: ,fonze' I 4; /onzlnn shark' II 14)!; 2.) da piše: /Ov/.a vovno daja' I 8, a to je čisto osamljena prikazen in morda samo pomota. Izpadanje in odpadanje samoglasnikov. Najčešče izpada ali odpada i, ker je najšibkejši samoglasnik; 1.) na začetku, že zaradi tega, ker. K, na začetku besedij (o čemer bomo še pozneje govorili) ne trpi čistega i. temveč ali ga odmeta, ali pa j stavlja predenj, prav tako, kakor prosti narod *): ,fpred tvojih ozlii' 1 238; ,smed' II 12; ,ptize spod neba' I 8; 2.) sredi besed: ,Jurja' I, VI, ,mladenzhi' I, VIII, toda ,mla-denizh' ibid. s premičnim i, kakor nekateri s premičnim e: ,mla-deneč/; ,v zhlovefhko prebivalfhe' I 6; ,1 epe velke**) dela boslije' I 6; /med kmezhkimi ljudmi' I, IV (t. j. ,kmet( i)škimi; v vipavski dolini pravijo ^metovški (sie!j človek'; ,fhtirdefet' I 240; ,fhlir-najft' I 275; ,v’ ribnim (t. j. ribiaem) trebuhu' I 238; ,nad lepimi poveftmi' I I, kjer ga pa tudi današnja knjižna pisava izpušča; ,fzer', jushua' I 138, I, V; 3.) ob koncu besed: ,per Adamu H. Ilohnu' I 1, tako dosledno, kar smo že zgoraj pri sonantnem r-u omenili; ,nameft' I, IV (za: ,namesti' ali namesto'); ,vfe drugazh' 111; ,0gibajte le grefhnih perloshnost' I 11; ,Vlake ftarofti zhlovek fi je fmerti vfveft' II 191 (= v svesti, a R. je smatral to besedo za pridevnik) ; ,morebit' I 277; a izpahnen: ,od napzhnosti sveta' III 327, prim. že omenjeni ,napek' nam. ,napak' I 9; e (z večine e) izpahnen: ,bote svedli' ITI 327; ,vfe boshjc sapovdi' II 3, toda ,boshjo sapoved' s premičnim e; ,boia vedla' 111 poleg ,vidila fta‘ ibid.; ,zlo' = ganz, sogar I, II; ,tako zlo sam biti na semli' I 9; ,Prepovduje nam le' I 8; ,po dnarje' I 275; R. dosledno piše ,prijatel, prijatla' na pr. ,ki smo bili prijatli' 11 191; ino veselje' ibid.; ,Zaharizhika' ga hočejo imenovati' II 18; ,nefkonzhina mo/,h' II 134; ,mutize' (= ,mutce') ibid., pride v ,nekfhino Samari lliko meflo' III 183; ,holtina sverina' I 8: ,alle Thiere des Feldes'. Izogiblje se R. samoglasnikov i in u na začetku besed, prav kakor narod, ki v obče začetnih samoglasnikov ne tipi, temveč jih ali odmeta, ali pa jim predstavljaj ali v (prim. ,vap.to' ati ,japno', zadnje v vipavski dolini; jagnje', ,vosel') in na Gorenjskem semtertja tudi g: ,gun' = ,uni', ,gož' stsl. ažb R. tedaj i v začetku besed aii odpahuje (prim. zgoraj odpadanje samoglasnikov) ali pa mu j predstavlja in to tedaj, kedar je i poudarjen, na pr.: ,nisim jih befedi veliko jifkal' I, IV; izjema: ,igle' II 135. Isto pravilo nahajamo že pri Trubarju, prim. Levca 1. c. p. G). Začetni u pa R. ali spreminja v soglasnik v ali pa mu v predstavlja, prvo ako je u nenaglašen, drugo pa, ako ima poudarek: /Kej je. sdej tvoje vut'tenje ?' I 134; .vshiiga melio' 1 135; ,bol Vumčvnih' I 1, dasi u ni naglasen, ker prihaja od besede ,um', katero R. seveda piše ,vum'; ,ne vumefte' I, III; slično: ,kej ho-zhete kaj lepfhega navuka?' I, III, radi tega ker vedno piše ,vuk' akoravno narod na Gorenjskem govori ,nauk', t. j. z dvoglasnikom. R. tedaj nič ne loči v pisavi predloga v in pa neločljive prednice u stsl. «y; saj jih pa tudi narod ne, samo da predlog v piše R, dosledno v **). *) Levstik pile ? „Ljubljanskega Žvoiia“ I. letniku nekje v kfitiki Kleinmayi-jeve lit. Ktfmlovine: ,spak«(lrati‘. **) Prim. ,Fr»vopiine posebnosti- niše idolaj. Sploh pa to pravilo, katerega se je R. strogo držal, ni tako neutemeljeno; pritrjujejo mu tudi drugi veljaki. Na Trubarja, ki mu že tudi videzuo sledi, nočemo se niti sklicevati, kajti Trubar je po navadi latinski pišočih vrstnikov na začetku besed i v i U pisal z v, a v sredi in na koncu besed zopet oba z u; dvomuo je tedaj, jeli Trubarju res vsak (začetni) v veljal kot soglasnik. A dandanes so možje, ki menijo (na pr. Skrabee), da pišimo, ker narod naš začetnega nepoudar-jenega u od začetnega v ne loči prav nič, temveč ali oba požira ali pa oba izreka kot u, tedaj vsak začetni nepoudarjeni u (tedaj tudi stsl. oy) kot v. V Hrvatih in Srbih velja isto pravilo, samo da le-ti zopet povsod pišejo u: ,u boj, uz pratnju' a Skrabee ,v boj', ,vstati' pa tudi ^mreti', ,vbiti'. V glasoslovnem delu nam je tudi še obravnavati pisavo R.-jevo: ,bukuv' (na pr. ,per sberi bukuv' III 185), ,tergatuv‘ (,obhajali fo tergatuv' I 124); ,molituv', (,Nar lepfhi molituv' II 148 itd. toda: ,moja molitev' I 239); — Podstava vsem tem oblikam je buk’v, trgat’v, gen. pl. ali nom. sg. narejen od soglasniškega debla, kakor stst. ijp’bK'tB'B (Miki., Formenl. in Paradigmen p. 16); poluglasnik pred zamolklim v-jem se le-temu priliči in postane tedaj tudi zamolkel in prehajo v 0: ,trgatov'; Kopitar še navaja /zerkov', nohtov', ,brefkov'; poleg ,zerkva', ,molitva', brefkva' kot pismene oblike (Grammatik, p. 252) in Gutsmann navaja v slovaiju (1789 p. 461, vrsta 6 in 10 od zdolaj) poleg ,ziegeu' (t. j. = gorenji ,buk’v') tudi ,ziegou' iz ,Ziegel'; le-ta ov = ou pa prehaja potem v u; tedaj: ,trgat v': ,trgatov' ali ,trgatou': ,t,rgatü'. Tako po izreki tudi pišejo Jurij Japelj in drugovi mu, na pr. ,Petih Mojsefovih buku (sie!) konez'.*) *) Toda narod ne izreka samo prvotnega r-ja (stel. ,1‘) » predstojeäim starim ali novim poluglasnikom kot u, ampak tndi tisti r, ki je nastal iz trdega, ,bezjaskega‘ Z-a, s poluglasnikom vred, ki pred njim stoji; zlasti to velja o 1-u v participu praet. act. II, prim. nom. propria ,Premrou‘ in ,Premru‘ t. j. ,Premrl1, toda ,Premrlova njiva*. ,Zavrou‘, ponemčeno ,Saurau‘, iz ,Zavrl1; v Ljubljani govore: on je umrou1, na Posavini pa: ,on je umru1, prav kakor ,mrtou‘ in ,mrtii‘. Poluglasnik pred tistim trdim l-om je pa tudi laliko novejšega izvora, nastal ali iz nenaglasenega, ali pa iz naglase-nega, todd kratkega samoglasnika (i, e, i); na pr. ,ubil‘: ,ubiv‘ (na Štajerskem); ,ubou‘ (v Ljubljani, na Dolenjskem); ,ubu‘ (na Posavini); enako; ,trpfl‘: ,trp6v‘ *,trpV; 8 Toda kty je Ravnikarja napotilo, da je pisal ,bukuv' in ne kakor Japelj ,buku' ? Gotovo nič druzega, nego drugi skloni te konsonantske sklanje, v katerih se v nahaja, na pr. ,njegove ttva-ritve' I 5; ,per ftvaritvi' ibid.; ,polna molitve' II 9 itd., tako da si je domišljeval, da v ,buku', ,trgata' je za u slišati še v, kar je čisto nemogoče izgovarjati. — Nova pa tudi ta pisava R-jeva (namreč U + v) ni, kajti nahajamo jo že v nekem evangeliju iz leta 1777.*) Soglasniki. Ravnikar topljenega Ij-a in nj-a iz^domačega narečja gorenjskega ni poznal, priučiti se jima je še le moral; pač ni čudno tedaj, ako greši pogostoma in sicer na dve strani: 1.) da mnogokrat Ij in nj piše s prostim l-om in n-om in 2.) da narobe trdi I in n piše z |j-em in ry-em. Najprej pa hočemo navesti nekaj primerov, kjer je R.-jeva pisava pravilna: ,ljubi otrozi in mladenzhi' I, I; ,ljubi Bog' ibid.; ,med kmezhkimi ljudmi* I, IV**); ,is ljubesni do njih (sploh piše vse oblike zaimka ,i, ja, je' pravilno z t\j, gotovo je tu odločeval ozir na enklitske oblike: jima', Jih', jim') ,je zlo Ivojiga ljubiga finu Jesufa Kriitufa sadnizh pollal ua Cvet' 1, II; ,zunje' I, V; ,Nektiriga isrezhovanja' I, VI; ,ktiri pametni Krajnz bo marnje ,trpou‘ (Dol.); ,trpu‘ (Gor.); ,fhou‘, ,perfhou‘, poleg ,reknv‘, ,ufmiluv‘ itd. ima neki evangelij z leta 1777, katerega navaja Kopitar, Gramm. p. 149. — Nenaglašeni a, ali kratki naglašeni a + l tudi prehaja v ou, toda ne po navedenem potu, ampak po analogiji preje omenjenih deležnikov; to dokazuje že ravno omenjeni evangelij z leta 1777, ki poleg ,fkov‘, ,rekuv‘, ,uiimluv‘ itd. piše: .ugledal’, .obvesal’, ,pelal‘, Govori se tedaj ua Kranjskem: ,dekra‘, ,znou\ a na Štajerskem: ,delau-, ,znau‘, toda .prau, (= ,pral‘) tudi na Kranjskem. *) V istem evangeliju, ki ga omenjamo y prejsiyej opombi (Kopitar, Gramm, p. 149); nahajamo: ,paduv‘, .ulmiluv, ,usdignuv‘, ,rekuv‘; a II. pač brez izjeme piše participe praet. act. ü. z l-om. Fonetska pisava teh deležnikov z e (op, uv), ki se je pojavljala semtertja v 17. in 18. stol. (prim. razven imenovanega evang. z leta 1777 tudi Stapletona [Progr. ljublj. realke za leto 1887 in 1888, spisal A. Baič]), tedaj ni obveljala. **) Najlažje mu je bilo pogoditi, kje ima stati ,lf, kadar le-temu sledijo samoglasniki a, o, u; tedaj namreč Gorenjci izrekajo IJ kot (srednji) I, dočim (srednji) l pred a, o in m govore trdo za v (Trubar: ,debelo“, ,po bezjaški1), a pred e. in i Gorenjci i (topljeni) \j i (srednji) l izgovarjajo za (srednji) I. Veliko več zgrešil je tedaj R. tacih Ij-uv, katerim sledi ali a ali i. — Sedaj si bodemo tudi lahko tolmačili, eakaj je B. pisal (dosledno) Lublaui' dasi tu Ij-u sledi «; Gorenjci namreč ue govore ,£mblana‘, temveč Jblana'; tu je tedaj B.-ja domače narečje pustilo na c«dilu. delal ?'- I, VII; ,ne po Gorenjfkim ne po Bolenjfkim' I, IV; ,nesado-voljniga' I 241 in tako vse izpeljanke samostalnika ,volja', a tudi potresno: ,Kdor is volji' I 332; ,fklenem s’ profil njo' I, VIII; ,nad-semlje' = Firmament, 11, toda ,na semli' ibid. dvakrat; ,poboljfhai\je' I 332, toda: ,pobolfliati nas hozbe' I 280; ,per shivljenju' I 238; ,fpanje', ,v’ fpanju* I 9; ,fpolnovanje boshje obljube' II 10, sploh glagolnik vedno pravilno piše z i\j. Enako dosledno piše z [j samostalnike srednjega spola na-Jje (stsl. -Kje), na pr. ,toljko vefelja' I, I; tudi ,Pod oljfko goro' III 5, ker je ,oljfko' izpeljevati iz ,olje' *); ,Jezusov Evangelij' III 183; ,kazha me je ogoljfala' I 12. *) Da It. samostalnike srednjega spola na Ij*, stel. lije dosledno t Ij piše je pomisleka in preiskovanja vredno; težko, da bi bilo to čisto slučajno, zlasti, ako pomislimo, da Trubar, kateremu sta kot Dolenjcu Ij in nj bila dobro znana, kateri pa ne vedoč si pomagati jih ni izražal (,z ognem1, ,od vzahajen«“, ,do zahajan«“, ,njih oči so polne fpan« bile“, ,čr«vlet)‘, ,kra(ev‘, kjer t nam. « ali o dokazuje, da sta l in n v vseh teh slučajih topljenca; gl. Levca, 1. c. p. 7) venderle piše: ,vesolia‘, ,niso vzela olia‘, t. j. % natopljenim /-om -\-j; ,h oliski gori1 t. j. = ,oljiski‘, ne — ,oJ>ski‘, prim. Levca, 1. e. p. 43; „Verbesserungen und Zussätze“ in hrvatsko obliko ,oljika‘. Ta prikazen pojavlja se tudi pri poznejših pisateljih; Matija Kastelec na pr. (,Bratoufke Buquice, S. Roshenkranza“, 1678) pač piše ,Dianie‘, kar naj se po Kastelca samega razlagi izreka topljeno (v latinskem predgovoru namreč pravi: „In pronunciatione aliquormn verbonun e«t maxima difficultas, e, g. Dianje (acta) et deberet promuiciatio fonare prout in Italico vigne (vineae), fegno (fignum). Ac proinde cnravi flgnari Dianie tali accentu ad exprimendam proimnciationein.“ Kop. 1. c. p. 63), a isti Kastelec piše .vefTelje1. Iz baš navedene opazka njegove smemo sklepati, da je hotel z le-to pisavo naznačiti naj se Ij v .vefleljo' ne izgovarja topljeno. Krivična je torej graja Kopitajjeva (1. c. p. 63 opomba): „ ... wem er (Kastelec) ^dianie' schrieb, wamm nicht auch .vefielie“, welches er mit Bohoritsch ,ve/Telje‘ schreibt?“ — .Evangelija inu Lyftuvi“ (Krenovi) v tretjem natisu, 1. 1730 tudi pišejo: ,s’ ojlom tiga velfelja1, p. 19, in Bart. BalTar, .Pridige, Labaci 1734 tudi fiše ,s’ veffeljanr, ,pokoren biti povelju* poleg ,preik6rblen‘ (Kop. 1. c. p. 111 in 116), in baš BaJTar je bil kakor B. Gorenjec (prim. Kop. 1 L c. p. 112 opomb.). Vzroka vsem tem razlikam v pisavi besed s topljenim Ij in tij-em je tedaj iskati v tem, da se pač drugod po Slovenskem » in l pri imenih srednjega spola s prvotno končnico «je po izpadu kratkega nenaglašenega« stapljata s sledečim j v (topljeni) Ij in nj, ne pa na Dolenjskem; tu pač nj izgovarjajo topljeno v teh imenih na pr. ,trnje“, .zelenje“, ,zvonjenje“, toda ,vesel-je‘, ,povel-je‘, (netop-Ijeno), gl. „Cv.“ IV 10. Zato je Levstik Dolenjec ves čas svojega življenja trdil, da Ij in hidi ni (!) pri imenih sredinega spola se ne izrekata topljeno, da tedaj prav pisati treba ,tije‘ .in ,nije‘ in tako je tudi v „Valenštajnu“, kateremu je kakor mano on podal sedanje lice, pisal .Dejanije“ itd. — Toda utegnilo bi mi se oporekati: Vsaj Bailar in R. nista bila Dolenjca, temveč pristna Gorenjca!“ Res je; a dvojna razlaga je možna, kako da zaidejo ti refleksi dolenjščine v spiso Gorenjcev: 1) je to lahko posledic» nčenja, čitanja naših prejšnjih pisateljev, ki so bili z večine Dolenjci; tako se je moglo zgoditi, da nekatere oblike po Kopitarja samega sodbi kažejo Baflaija kot .Stock-Oberkriinerja“ (,po-fliulham' na pr ), druge zopet so ,stock-Unterkrainisch‘ (,boshja milost fe sna preober- Pogreški glede na Ij in nj : 1.) Ij in nj piše R. pogosto s prostim l-om in n-om: ,na seiuli' I 9 dvakrat; ,obvelati' I, IV; ,sadnizh' I, II; ,Kraloval vekomaj bo v' Jakopovi hiJfhi. Njegoviga kralj eftva ue bo konza' II 9; , obljubi ena' ibid.; ,nevhljinena po-nishnoft* II 18; ismifhlena', sploh piše s prostim l-om in n-om par-tiojpe pvaet. pass, četrte vrste. 2.) Prosti I in n piše,R. često z Ij in nj; ,ljuna' 14; ,v te-levajfko ljukno' III 8 (z obojno napako); ,taujko' I 1 stel. ,ti>nhko'; morda ga je premotilo to, da se ta beseda izreka tudi Rajnko' z vrinenira j, o katerem hočemo še pozneje govoriti; ,Ljuzh' III 10; ,Lji'na' II 136 = ,Dachfenster'; dalje mnogi glagoli četrte vrste, ,rasvaljili te bodo'; ,nobena folza bi fe ne preljila' II 145; ,fols preljivanih' II 191; ,nobena rezh napuhnesha bol ne bolji' III 9; ,delji‘ III 10; ,ki vfe ogreje in oveleljf' III 184; ,nevhlji'nena po-nishnoft' II 18. Večkrat pa j v neopravičeno topljenem Ij-u ali nj-u ni nič druzega, nego refleks izpalega ali prav za prav v soglasnik zgoščenega |-ja, na pr. : ,koljkor je v nafhi mozhi' (I 9, nam. kolikor); ,okolj Iesufa' III 8; ,nekoljko' I, VII; , ni kol j' I 9; ,teljko' I, VI poleg ,toljko' ibid. (,teljko' pa ni pomota, kajti nahajamo to obliko še parkrat, a govorili bomo še o njej); ,v’ toljko Ninivfiiko mefto' I 2, 39; ,fim fpoved dolj (nam. ,(loli') poloshil' I 5; ,pojednje, I 134 (nam. ,pojedine'). C- in 6-konzonantje (gl. Miki. Lautl. p. 276 sq.) izgubivajo svoj vpliV na samoglasnike za njimi stoječe. V 16. stol. imeli so ga še; niti v’ ena ojftra jesa‘), in isto velja o Stapletonoveiii prevodu (prim. Raiča 1. e); 2) možno je pa tudi, da se v rojstvenem kraju R-jevem, katerega od Dolenjskega loči samo Sava, jezik narodov tu iu tam že ujema z dolenjščino (a priznati moram, da govorice tistega kraja, t. j. vaške okolice ne poznam natanko). Sicer pa nahajamo glede na topljenec nj v R-ju še drug odsev dolenjščine; dolcnjščina namreč skupini alj in (včasih tudi -olj) in -onj spreminja v -nji (-olj) in -ajn, prim. grški ,> Tudi pri R. o mehčalneiu vplivu onih konzonantov ni skoro ni-kakega sledu: ,Ta kolobozja vef krajnfki jesik obrusda in ga ptujim flovenzam peroftudi in Krajnza po nedolslinim v’ sanizhovanje fpravi' I, V; .Nektiriga izrezhovanja' I, VI; .Vfako edinih tizhov' I 4; me-tulöv' ibid.;' ,premifhtovati' I 5; ,po moshovi fmerti' I 138; ,Eli-jova daritva' I 122, ,Elisejovi zhudeshi' I 229; ,She nekoljko lepih Isaijovih prilik' I 247; ,v’ fredo moijov' I 238 in sploh dosledno tako, izjem je jako mal6, na pr. ,flovezhe' raefto' I 240, in menda so prav na fo obliko (nom. in akk. neutr. gen.) omejene. J zataknen 1) pred samoglasniki: ,za obzhjo boshjo flushbo' I 173; ,pefem od obzhje slushbe boshje' I 177; ,gjinen' II 19, /gjiniti' II 190; ,sgji'ne' II 191; ,vfe te hvale ga nifo gfuiile' III fi; ,pametjo obrazhaj shivlenje, dokler ti ne vjide' II 191; ,Namefti djemaritov' III 9, tu pa j treba razlagati iz nemškega ,Diamant'; ,Tudi tukaj jih objifhe' III' 248; najbrž piše R. tako, ker, tüdi sim-pleks ,jiskati', ,jišem' piše, to pa radi tega, k (ir i-ju v začetku 'besede rad j preddeva, kakor snio že povedali; tako p'iše fudi ,riavuk', ker piše ,vuk'. 2) Za samoglasniki: ,gojsdi' I 4; ,plajfh' II 142; ,0jfter vetriz' II 191 (Baffar: ,v’ ena ojffra jesa', Ko.p,. L c. p. 112 op.); ,s’ plaj-Ihrni' III 6; ta pisava pa se opira res na narodno izreko, razširjeno široko po Kranjskem,, ne samo po Gorenjskem, a preiskana in obravnavana ta prikazen še pi nikjer, vsaj kolikor je meni znano. — Nasproti , pa piše; R.; #Vezhidel' I, IV. , J j nadomešča g, ako le-temu sledi i ali e, in sicer pri R-ju samo pri besedi ,drug'. To je posebnost gorenjščine; a gorenj-. sejna' g pred i in e tudi spreminja v ž (,rajtenže'; poleg ,poglej se pod noje'); kako bi bilo omejiti obe* pravili, mi ni znano, Ze Vodnik * poje: ,Če te'kdo za drujga, naj reče odkod.' Ravnikar: ,drujih pregrefhki vaf bodo varovali' I, III; ,Popra- . fhajte koga d ruji ga' ibid.; ,drujih fiovenzov' I, VII; , šalih drujih sliivaliz" I 1 - ,drujih bolnikov' III 183; ,slafti, kadar nimamo nizh drujiga opravili ino fe nizh drujiga ne da pozheti' III 185; toda: ,Drugim, ktiri fe lepllii Krajfhine dershe' I, IV; ,drugi flovercsi' I, VII. nijiitq ■ i el : s v .■ ' v>;. * . • SČ-a gorenjščina ne pozna, in tudi H. dosledno nam. ŠČ piše ,01', a ta š, kakor je že omenil Zliop nekje v „Illyr. Blatt-u“ se izgovarja nekam ostreje, negoli navadni š. A vendar ŠČ gorenjščini in R-ju ni popolnoma neznan, na pr. ,kofhzhik' I, V (nastalo iz *,kos-Ček'), ,naj defhzbika in babizo fpofhtuje' I ‘277; to so pa nove skupine. Jezik slovenski rad nadomešča brezglasne konsonante (tonlose) * .glasnimi (tönende) prim. akk. sing. ,plemenitaža', ,Mikuža', ,Ra-kuža'; nam. prvotnega plemenitaša Mikuša* Rakuša'; nom. propr. ,Janäa', kakor Levstik vi. letniku „Lj Zvonu“ v kritiki Kleinmayrjeve zgodovine tudi res piše, izgovarjajo dandanes po Gor. ,Janža'; široko po Kranjskem se tudi govori ,mede', ,es schneit', ,pledem' nam. ,mete'‘ ,pletem' itd.*) — Ravnikar: ,krila is figovih liftov fi fpledeta I 11; ,zvedlili rudezhkaftih liz', II 101; ,MIadenzha fhe tako zvedlo lize fe bo v’ prah razpadlo', ibid.; ,odzvedene roshe' ib. Izpadanje soglasnikov v začetku in sredi besed. Z večine so slučaji v R-ju taki, v katerih tudi narod, vsaj po Gor. tako govori olajšujoč si s tem izgovarjanje: ,po deshelah in deshelah, ki jih morje oftopa' lil 10; ,fhedefet' I, V; ,pedefet/ II 17 je pa samo fonetska pisava za književni petdeset', ki se pač nikjer ne govori ; ,tizhov' I 4,toda ,ptize' ib. *) In sicer to nc samo tedaj, ako slede samoglasniki, temveč tudi, ako slede soglasniki, izrmSi trde (= bre«gla«ue), «lasti tudi pred f-om in m-oin. [ired katerimi naii pisatelji sprejemäi besede iz hivaScine počfajo (hrratoki) « (na pr. ,alog‘, ,sloga1, ,složno’, ,smoter1, .smatrati1,) do&m bi bil po «rojstvu našega jenika bo\j prikladen * (tedaj: ,*log\ ,zloga', ,složno1, .»noter1, .smatrati1). Prilikovanje soglasnikov ined seboj in sicer iz zloga v zlog: ,bote fhe raji fhlifhali' I G; tako narod res govori, kakor tudi: ,šuša', ,Sušnik', ,pošvušati' (=? ,poslušati', na Gor.); sicer pa že Baffar (1734) piše: ,pofhufham', Kop. 1. c. p. 112, op. Fonetski piše K. nekatere besede ob koncu, toda gotovo iz gole nevednosti, ker mu ,etymon' tistih besed ni bil znan; dosledno piše ,berfh' in ,poviot, na pr. /berfh' I, III, ,povfot' I, VII, II 134, III 327. Pravopisne posebnosti. Z veliko začetno črko piše mnogo besed, katere dandanes pišemo z malo, hoteč menda s tem izražati njih važnost. K. dosledno piše ,Bog', a tudi ,Svelizhar', ,Odrefhenik' itd.; ,v IVedi Raja' I 9; ,Krajnfhina', ,Nemfhina'. /Latiufhina', ,La-hovfhina', I, IV, toda: ^'lovenzam' I, V (dandanes pišemo ravno narobe: ,latinščina', a /Slovencem'), toda: ,Krajnzi' ib. Predloge, ki obstoje iz samega soglasnika (s [z], k, v), veže s sledečo besedo dosledno po apostrofu ’; za predlog ,8, Z, Ž' pozna samo obliko s t. j. naš z, katera mu rabi tudi pred trdimi soglasniki: Sklenem s’ profhnjo' I, VIII; ,s’ kazho' I 10; ,8’ fvojimi otrozi' I 13; ,s’ komur bi govoril' I 9; ,s’ flovelam' III 9; izjem je prav malo, na pr. ,f tem' I 5. Pač pa mu oblika ,f' rabi v sostavah. ,po f-hodnizah' II 134 in 147! ,Vfi ftarafhini lo te per njemu ffhli' III 249. Prav čudno mu rabi apostrof v le-tem primeru: ,Zhe je v’ ferzu nak a, naj bo nak a tudi na jesiku': ,Wenn es in unserem Herzen Nein heisst, soll auch unser Mund Nein sagen.' Gotovo je hotel z apostrofom označiti posebno izreko te besede, kajti istina je, da se v tej besedi ,k' nikakor ne izgovaija kot pravi goltnik, temveč nekako tako, kakor izrekajo tu in tam po Koroškem goltnika k in g. — V ,podvuzh n opravik' III 185 pa je ’ namestnik poluglasnikov, o čemer smo že govorili. Z znamenjem - veže R. enozložne, predloge s sledečim imenom, kakor še dandanes v nekih slučajih pišemo (na pr. ,na-nj, va-irj). R.: ,is sa-gore' I 5; ,pred-iy' I 8; ,sa-iye' ib.; ,na-nji' I 13; ,skos-njo', ,Va-nj' III 5; ;na-nj' III 6; celo: ,po f-hodnizah' H 134 in 147, kar smo že ravnokar omenili. Prav po navodilu Kopitarjevem rabi mu znamenje ' v izraz zategnenega naglasa (,den gedehnten Ton', Kop. 1. c. p. 154), a ob enem mu znaci postavljeno na e in 6 visoki ali ozki e in 0 (Je' = edit, ,she' = jam.j, ,otrok', /k6nj' = gen. pl. j, a znamenje ' znači mu poostreni naglas in pa na e in 6 ob enem globoki ali široki 6 in o = ,1100h', ,shena', ,otrok', /konj' nom. sg.) prim. Kop. 1. c. p. 166**) li.: ,b61j' = bolje I, VI; /pred devetimi vekmi ali devet fto letini" I, VI; ,po Koroihkim' ibid.; ,nepopolnamoft' 11 136; /dolj/ I, V; ,na Uk' ib.; ,od vuzhenih' I, IV; /Vi imate 1‘he bol nepokasheno Krajnfhno' ib.; ,nifim jih befedi veliko jifkal ne po Go-renjfkim ne po Doleujlkim' I, IV; ,ne (sie!J Krajnlkiga ne Nem-fhkiga' I, V; , Jelite otrozi! fhe jedli bi ga ne?' I, V in VI; ,vezli vredno', ,6ni', ,lepoto' ib. — Opomniti je, da R. dosledno naglasnih znamenj ne rabi, zlasti ne pri občno znanih in hitro zapovrstjo ponavljanih besedah. — Naglas ' pa mu rabi v časih tudi samo v izraz globoko (široko) govorjenega, a nenaglašenega e-ja: ,Pozhe-Ihen, pozhefhen on döjdiz v' Golpodovimu imenu' lil G. Naglas nam razodeva nekatere oblike kot zlasti gorenjske: /Blifkiilo le je' I 8, drugod /bliskalo'; /bres fhtevila ljudi bi vshivalo' 11 145; morda gre semkaj šteti /itrupene pozhutke velelja 1 8 in pa /Vuzhenz' III 6, kakor R. dosledno piše, kajti drugod nego na Gor. ti besedi govore menda s širokim ali globokim e; ,per sberi bukuv, ki jih beremo' III 185; ,Pa tudi vumefte, kar berete' ibid.; /krila is figovih liltov li fpledeta' 111; zlasti zanimiva sta ta-le primera: /de ne lashemo ali kaj pregrefhniga ne govorimo' I 9 (ali 1 8 vendarle govorimo); na Gorenjskem res govore: ,govormo'; ,zhe vi ljudem njih ipotike odpultitč' II 149; narod govori: ,odp’st’te'. *) To jje pač v Uorenjščini mogoče, kjer se večinoma rategneni naglas ujema s visoko (očko), a poostreni naglas z globoko (široko) izreko, a sploh na vse strani pa to poznamenovaiye slov. jeziku ne ugaja, ker je nedostatuo in Škrabec graja („Ov.“ VI 8) Kopitarja, ker je le-ti znamenji zopet po Bohoriču uvel. Oblikoslovje. ti Moška in srednja sklanja. 0 v i ust., sg., dat. in i ust r. dual, in dat. pl. nadomešča R. do-sledno z a in sicer tudi tedaj, ako bi radi c- ali 6-soglasnikov moral stati e nam. o, ker c- in č-soglasniki, kakor je že bilo rečeno, izgubljajo svoj vpliv na samoglasnike. O postanku tega a nadomeščajočega o je pravo'pogodil Vatr. Oblak, ki priobčuje svoje temeljite razprave v „Arehivu“ in „Ljub. Zvonu“. — R..: ,nad Je-sufam Kristufam' I, II; tedaj tudi: ,popolnama' I 7, ,fzhafama' 1, Vil; ,nam Krajnzam' ibid.; ,po nevedania', (toda ,naglima' III 185); ,s’ sheno in finovama' I 135; ,s’ saupanjam' II 10; ,s’ ozhefam' II 11 ; ,s’ deslijam' II 142; celo v lok. pl. (po analogiji ženske sklanje, ,Naj rama Bog mir da per moshah' I 136, a ta oblika je pojedina, sicer sc lok. pl. končuje na ih ali eh. Posebnosti v gen. sg.: ,is vezhi zil in konza': ,aus höheren Absichten'; ptujka ,zil' nesl.lanjana. kar seje trm lorjo zgodilo, ker je sklon razviden i/, ,konza'. Spomina vreden je nom pl. na ane (sg. nom. stsl. anint): ,Ninivlanc fo v' Boga verovali' I 240; /icbofhzlianc in posemlizhane' (iiom. pl.) 1 137; ,Enkrat l’o vfi verni Zosarejzliane per njemu' III 248"; ,Vsi Möflikoviti', Verblaue' III 324; preveč je teh primerov, da bi mogli mislili na pisovne ali tiskovne pomote, nifi nam se ne da misliti, da tu e nadomeSča konečni i, ki se na Gorenjskem nedoločno mej e in i, skoro bolj kot i izgovarja, kajti potem bi bil tud? pisal ,Apoftelne, nad sapelivzme, hvalite' itd. nam ,Apoftelni, nad sapelivzmi hvaliti'. Edino možna razlaga je'tedaj ta, da je R-ju kakor koli si bodi znaiio bilo pravilo staroslovensko o teh samostalnikih. Instr. pl. se v R-ju ne končuje, kakor v današnjem književnem jeziku na i (stsl. v ali i). temveč z malimi izjemami (na pr; ,bres ftraha pred telcvaji' II 145, ,s’ fvojiini otro/.i' I 13) prav po narodno na mi: ,vshalenje nad Judmi' lil 7; ,iilied fofedmi' II 18; ;iiad grehmi' II 13ß; ,nad sapelivzmi' II 145; ,pred (Veta viharmi' II 148; /s’ nehefhkimi ohzhutlejmir II 190; ,s’ Lukesham ino to* varlhini' 111 247; ^red* devetimi vekmi ali devet fto letmi' I, VII; ,pred jeser letini' III 324; ,med meftnimi vratmi' 1134; ,sa slien-zimi': /hinter den Schnittern' I 137. Posebnosti v gen. pl.: ,od sili mal' II 13; ,Ino to, ker uili dnev Ivojiga objifkauja, ker nifi dnev ponujane milofti fposnalo' III 7, poleg- ,fhtir«.lefet dni' I 240. Nekatera imena na el, prav za prav elj (nedomačega izvora, dobivajo med deblo in sklonilo n: ,per lem pel na vratih' III 8; ,Apo-ftelni' II 136, 111 184; ,Abelna' l, lil; /Per apoftelnili' III 184. Narod tako govori, in še dandanes se tu in tam take oblike čitajo, a po pravici je Levstik („Die slov. Sprache“) slov. pisatelje svaril, naj tistega n-a vsaj v brezdvomno domače besede ne vrivajo, tedaj ne: , prijatelj na' , /uciteljna/. — R.: , p roti angela' I 275. V sklanji imen na samoglasnike (z večine nom. propria) se R. ali približuje današnjemu književnemu jeziku, na pr. /v’ To bij a' I 275; ,nefrezha je Jona. smod rila' I 231); ,Prizhakovanje Mefija ali Odre-fhenika' I 337; yBog rezhe v drugizh Jonu'.ibid. (a nikoli ne, kakor dandanes v knjiž. jeziku /Jona', ,Jone', /Joni', /Jono'); ,per tih Isaijovih befedah' III 186; ,s’ tvojim b ra tam Metodijam' III 323 od nom. sg.; ,Metodi' 111 334, ali pa bolj trivijalno tvori odvisne sklone s pomočjo epentetičnega t: ,Jafeta' I, III; /preroka Isaijata' III 185. — Enako tildi: ,Vfi ftarafhini' III 249; ,kuesi ali vojvodi' III 324. Oblike srednjega spola se nadomeščajo seratertja z oblikami moškega spola, prim. Miklošiča (/Syntax' p. 20, 3 a, ki baš iz Ravnikarja navaja veliko primerov). R.: /Sunil fi me v’ bresen v fredo morjov' I 238; /Odeva me bresen' ibid.; sicer pa ima /bresen', /bresna' tudi Kopitar 1. c. p. 226; in Koseski (,Vodotop'): ,Razor neizmeren ko brezden peklen'; enako rabi R. tudi /ga', ,va-nj', zpred-nj' nam. je', /Va-nje', ,pred-nje', Jih', nam. ja', a tako se res splošno po Slovenskem govori. — Narobe so nekateri samostalniki moškega spola v množini srednjega, na pr. /hude pola' H 11 (tudi današnji knjiž. jezik: /huda pota' poleg ,hude poti' ali ,hudi potje'); /Ognjeve pljamena' III 184; /Kdor fe na prasne merzhefa zanafha' I 239. — Sicer.sem pa nekaj podobnega v Jesenicah na Oorenj-skem slišal; tamkaj tvorijo ženskih (a-) samostalnikov plural na -a: /lepe njiva', /idimo na Golica' nam. ,Golice*. Ženska sklanja. a-sklanja. Spomina vreden je dual: ,Njene finahi, Orfa in Rut, jo fpremlate' 1137, toda ,obernite fe hzhere!' 1136, ko govori o dveh. O gen. pl. ,sgodeb', ,svesed', ,pergodeb' itd. smo z ozirom na poluglasni e že v glasoslovji govorili. — Gen. pl. od ,beseda' je ,besedi', na pr. ,Ne delajte veliko befedi' II 149. i-sklanja: i, ako ni naglasen, izpušča R. ne samo v instr. pl. na pr.: ,nad shivalmi' I 8; ,med vfimi shivalmi' I 12, kjer ga že tudi današnji književni jezik izpušča, temveč tudi, kakor narod po Gor., v gen. pl. (stsl ij) : ,od sli i val' I 6; ,Ogibajte fe grčfhnih perlöshnoflt' I II; , veliko lepih krepöft in zhednost' I 139; ,enih mifel' 1188. — V jedninskih sklonili i izpuščen: ,kakor fpomlad' = ,wie im Friih-linge' 1 4; ,od fmert vftajenje' II 192, a to so posameznosti. — Dat, pl. ,shivalam' I 8 je pomota, in še na isti strani pravilno piše: ,Adam je moral shivalim imena dajati'. Soglasniska sklanja: gen. pl. ili hom., akk. s g. v-debel (,buku', ,Rasderluv kraljeftva' I 218; ,Nar lepfhi molituv' II 148 itd.) omenili in razlagali smo že v glasoslovnem delu naše obravnave. A poleg nom. sg. na uv nahaja se tudi: ,moja molitev' I 239; ,Eli-jova daritva' I 222, a to so izjeme. — Omeniti bi še bil instr. sg. ,s’ slienitujo' 277, ki se po Gor. res govori. Prehod soglasniške sklanje v a-sklanjo: ,kakor kokla pod penite fvoje piflieta sbera' III 7; ,per poftelah', 1[ 191. — Nasproti pa ,s’ svojimi fhtirimi lizhermi' III 248 nam. ,hčerami'. — Naši prvi 'pisatelji nudfjo nam celo več primerov nego R. na pr.: ,rni-slam', ,aiislah', ,mislami', ,boleznami', ,bleznami', ,skerbami'. Gl. „Cv“.’iV 10. iiSi > * ' ,s v Zaimenska sklanja. Osebni1 in svojilni zaimki. Namesto ^jaz' piše R. dosledno ,jes'; instr. sg. ,s' mano' I 138; in ,nad mano' II13; ,s’ mano' 1136. — Očividno pomotno ali pa po napačnej analogiji skovano je ; ,9 potam v’ obrasu bofh fvoji kruh jedel' I 13. Po analogiji zložene sklanje piše tudi R. dosledno, ,fvojiga', ,fvojimu' itd. (na pr. ,fvojiga ozheta' I 7: , Tvojim u mosliu' I 11), dočim se je vse do prejšnjega stoletja pisalo ,mojga', ,mojinu', ,svojca*, ,svojmu' itd. gl „Cv.“ II 10. Dvojina: Sni e rt iKiji bo farna loči la' I 137; ,Zhe vaji kdo pratlia' III 5; ,Vajina reva bo le mojo pomnoshila' I 137; ,najinega finu' 1 ‘277. Zaimek ,jV : lok. sg. mask. kakor v Gorenjščini enak dat.: ,v' njemu' I 7; ,per njemu' 113; ,v’ njimu' 1115)2. Omahovanj«! mej e in i kaže, da samoglasnik v prvem zloga je poluglaseu in ne-naglašen, tedaj v obeh slučajih treba citati ,nj’mu' ali prav gorenjski ,n’mo'. — Dat. sg. fem. se glasi ,nji (ji)', a tudi ,njej': ,1 'ravit le ji vsdigne fvoje vefelje in is lerza iVezho vofliit tudi njej' II II, poleg: ,Nji Te angeli perklanjajo' 11 10; ,po nji' I 4. — Akk. pl. mask. gen. služi tudi »a neutrum (nam. ,ja', ki se mej narodom res več ne govori: ,de. bi kdo lepe velke dela boshje premifhloval, ve- felil fe jih, iii hvalil flvaruika sa-nje' I ß. — Dvojina: ,Ljubi |{og jima je bil dober'1 I i) in 10; ,Velikrat, je s’ njima govoril in kakor fvoja .otroka ju ljubil' I 12; ,sa-nju' ibid.; ,Nikolj ju ni uizli po-bolelo' ibid.; ,Hog ju flie s’ shivalfkimi koshami oblezhe in ju pahne is raja' f 13; ,njuna mati' (nam. ,njijnä' iz ,njiju' gen. sg , enklitsko ju', a ,nju' in ,ju' je napravljeno iz ,njiju', in rabi, kakor smo videli, R-ju tudi za akk. nam. ,ja' in ,ji'. Pogrešno:, ,Oba v’ enimu svesku torej jih prejmete' l 1. Zaimek ,st': ,od f i h mal' II 13. Zaimka ,t b' in ,VbSb', katerih sklanja se v naroduej govorici ujema z večine z zloženo sklanjo, omahujeta, kar smo /e v glaso-slovnem delu, vsaj v zaimku ,Vb8b' povedali in razložili, mej e in I v,odvisni^, sklonih: ,0d vfiga drevja' I 8; ,0d vfega drevja' I 10; ,od tega drevefa' I 8;«,f tem’ .15 = ,auf diese Art; ,S’ tipni njegovimi zhlovefhkimi zhednoftmi' III 10; ,0d vfeh drevef' I 10; ,med vfimi shivalmi' I 12; ,po vfem teta' I 13; ,po vfimu Jerusalemn' IIIf 8;.. ,p<* vfimu Iudejfkimu ino Samarifhkimu' III 183; ,v' timu imenitnim« nieftu' III 247' (govori: ,vs’mu', .,t?mti' = gorenjska, prav za prav dajal ni kova oblika; prim. zgoraj omenjeni ,nj’iuu'. — V obče se Jahko reči% da pri H. pri, zaimku ,tb' prevladujejo oblike z e, a pi;i zaimku ,vi>cb' z i. L Züiwek ,kdo': ,zhe po komu jokafh' II 191 ; zopet po gorenjsko dal. nam. lok. Namesto ,nikdo' ral»i R-ju ,nih/.lier': ,po zeli rodovini nima nihzher tega imena' II 18; ,shcbe, ki ga fhe nihzher nijesdel' III 5; prim. Trubarjev ,nifzhe' t. j. ,nsče'. — Toda: ,Nikogar ni imel, 8’ komur bi govoril' I 1). Zaimek ,kdor': ,Nikogar ni imel, s' komur bi govoril' I 9; podajalniku posneta napačna oblika nam. , ko mer' iz *komr(e) = *kom% -f- že. Trubar pa narobe tudi v dajalniku piše ,nikomer' (gl. Levca, 1. c. p. 16) in sicer cisto fonetski po onem pravilu, ,da se glasnik pred končnim zlogom adverbijalnih besed, ki se na e končujejo, izgublja, ali öe pred konečnim e, ali ob enem, ali pa pozneje', „Cv. “ I f>, II 7. — ,Nizli ne florite nikolj, zliefar bi fe mogli framovati' I 12. Poleg običue’ oblike ,ktiri, a, o' rabi R-ju tildi oblika, ,kateri, a, o', kakor jo. bilo že tudi v glasoslovju omenjeno. Ozimi /aimok ,kir' (gl. „Cvetje“1 VI 10) rabi R-ju, kakor tudi dandanes prostemu ljudstvu samo v ,Očenašu': ,Ozhe naflt, kir Ti v' nebelih' 11 141). ■' ;l, I ' Kot ozirni zaimek rabi mu dalje, prav pogosto ,ki' (iudekli-nabile) v zvezi z zaimkom .j-b' : .drevo, ki je fhkodliv fad rafel na .,•*!*? * ' -'' • i •1 njemu' I 8;. ,Elisabeta, tvoja teta, ki fe je menilo od nje, da ne bo nikolj otrok imela' II i); ,Ljina, ki fe fkoz-njo v’ boslije kraljefivo gre'; ,Sonzhni siiark, ki ladje od njega rumeni' II 143; ,divji narodi, ki fi ni zhlovek ne lebe nč fvojiga med njimi vfveft' III 325. 1 t i jj V.' v Zložena sklanja. Od pridevnikov na -skl in -ški, katere rabi napačno tudi v nominalni obliki (gl. dotični oddelek v ,Skladnji'), nareja nom. sg. mask. na rsek in šek s premičnim e-jem, prav tako, kakor tudi piše blisek: ,zlilovefhek urn ne pride do konza' 1 5, ,nebefhek dar' II 17; ,defete fhole zefarfek kraljev vuzlienik'; ,loterfek otrok' I 190 ; ,ajdovfeki zefar' II 59*. „peklenfik duh' II 85. Da v zloženi sklanji rabijo R-ju dosledno oblike na - iga, -imu itd., smo že v ,Glasoslovju' povedali in raztolmačili. V lok. sg. mask. in neutr. rabi mu često poleg oblike na -im (nam. -em) navadno dajalnikova na -imu (po go rensko, kakor pri zaimcnski sklanji): ,per danaflmim omisju' 1 ‘276* ,na tihim' II 191 pole^- ,na tihim'i' II 148; ,vfe ob enimu fe je sgodilo' II 19; ,po edinim» sinu im zherfivimu mladenzhu' II 191; ,per Kriftufovimu terplenju' III 1; ,po Israelfkimu IJog-n' l 27(i; ,v’ boshjimu firahu' ibid.; celo ,per Ptujimu' = ,bei Pett.au' III 323; Nom. pl. neutr. se končuje na e nam. na a (pr. Miki. IV p. 35), kakor so nekateri naši pisatelji pisali vse do najnovejšega časa: ,lt-pe, velke dela boshje' I 64. ,boslije zhuda' lil 324; Preši re n: ,Vremena Krajnčani bodo se zjasnile7. u Pri pridevniku /velik' razločuje R. tudi v drugih sklonili, ne samo; v nom. sg. mask. določne in nedoločne* in sicer po naglasu, ki p;i ima tudi vpliv na obliko; ,velki, a, o' mu tedaj znači ,der grosse': ,lepe velke dela boshje' I (>: ,diese grossen und schönen Werke Gottes'; ,per velki terpentinki' I 134: bei der grossen Tere-binthß'; ,velko Shtajerfkiga' III 324: ,den grösseren Theil von Steiermark'; a ,veb'ka luzh' l 4 = ,ein grosses Licht'; pr. Miki. IV p. 129, ki navaja poleg prid. ,velik' tudi še ,zelen' in ,sladek'. 0 razločku mej ,zelen' ,eiu grüner' in ,zelen' ,der griine' v gorenjščini uveril sem se sam; enak razloček je med ,rudeč' in ,rdeč', ,rumen' in ,rumen', ,rjav' (govori: ,rj<>v') in ,rj;iv'. Miklošič meni 1. c., daje vsa ta prikazen še pojasnila potrebna. Komparativ, tvori različno (prim , ,zhe fe kdo sa tvojo fuknjo s’ teboj vlezhe, fhe plajfli mu rajfhi pufri, in zhe le kdo eno miljo s’ njim iti fili, dve pojdi raji s’ njim' II 142; ,uekoljko dalej' I 277: ,etwas länger'; ,fin Previkfhiga fe mu porežite' II 9; ,kaj zhe vefelfhiga biti?' II 10 itd. A narejavga tudi od pravega, ne pridevniški rabljenega deležnika: ,Nar oblagrovanfhi fvojiga fpola fi Ti' II 8. Neobičcn je tudi superlativ: ,nar pravfhi znamenje' II 18; Vodnik si je tako pomagal, daje rabil za snp. ,naj' s pozitivom: ,/a pridne nje lega najprava'. *' V komparativu rabi R-ju po vzgledu prostega naroda oblika m i (-ji, -Ši) v nom. in akk. za, vse spole in števila, a v ženskem in včasih tudi v srednjem in moškem (tako treba dotično pravilo v Miklošiču IV p. 32 po polniti) spolu tudi za vse druge sklone jed-ninskej gl. Miki. IV p. 32 b. — H.: ,Nar o blag rova n fhi fvojiga fpola l'i Ti (Marija) 11 8; ,11110 boljj deshelo' H 137; ,Drugim, kateri le leplhi Kranjlhine dershe' I, IV; ,njuna pijazha je bila nar sdravfhi na lvetii/ I 1); ,ena od druge je lepili 1' f, I; /le fo vfiga fveta nar leplhi sgodbe' ibid.; ,ki 11 ne volhijo vezhi bogativa' II 135 ,is vezhi zil in konza' II 136: ,aus höheren Absichten'; ,pot jim do vezlii vuina saperati' I, VII poleg: ,!ii hujiga sloga od greha' I 13; celo kot prislov mu rabi oblika na i: /boljlhi mi je umreti' I 241; ,kjor bo to bolji imeli, kakor tukaj na semli III 327. ,MIajflii' = jünger, Nachkommen', ki R-ju rabi prav kakor Trubarju (prim. Lev. 1. c. 22), kot samostalnik, sklanja, kakor tudi ,ftarifhi', popolnoma po imenski sklanji; da ,stariši' tako sklanja, ni nič čudno, ker tildi narod tako govori, a kako pride do oblike ,mlaj-fhov‘? ,Nekdo pa sheninih mlajfhov' I 12; , fvojim ftarifham' 1 275: ,ftarifhov' I 277. — Prim. ,duhoven, -vna, -vnu, z duhovnam' nam. ,duhovni, -ega, z duhovnim', ,pet žensk' nam. ,ženskih' itd. Glagol. V ženskem spolu se dvojina končuje na e v ind. prez. ,Bog vama poverili, kar fie sa-me in sa rajnke florile (tedaj celo deležnik na -H končuje se na e). ,Naj vama mir da (sc. Bog) per moshah, ki dobite' I 130 (o naglasu v ,dobiti smo že v glasoslovju' govorili); jok sashenete in pravite: „S’ vami greve k’ vafhim ljudem“ ibid.; ,She vezhi jok fpuftite (prim. ,dobite') obe' I 137; Srezhno fte Noema in Rut v’ Betlehem dofhle' ibid. Deležnikov sedanjega časa ne rabi kaj mnogo, a tvori jih včasih tudi napačno: ,vfa plafhna in trepozha' 111; ,Vfi prizhijozhi' I 276; ,med lofedmi fe je gredözh svedlo' II 18 = ,bald'; /vfigavedozh' I 13; ,sa njim vrejozhi ljudje' III 6; ,zvetezhih drevef' I 4. Glasovi t pa je postal R. zaradi participov pret. akt I. na Ši ali VŠi, zlasti po znanej Preši rnovej zabavljici: ,Gorjancev naSih jezik potujč’vavši, Si kriv, tla kolne Kranjc molitve bravši' v „Öeb.“ III 24. — In gotovo mu je to šteti v greh, da se je ff temi, a tudi skoraj samo s temi oblikami napačnej teoriji na ljubo precej oddaljil od narodovega jezika, katerega je sicer tako vestno posnemal in dobro posnemal, ker je. znal bistro in na t;mko opazovati. Sam priznava, da ,lake isrezliovanja ref nilo kaj slo )>o K'raj n (k im v' navadi', a to je ravno njegova slabost, da je mislil, kakor so tudi drugi slovničarji mislili, da partiripi nadomeščajoči odvisne stavke zlasti dičijo jezik ter delajo zlog jedeiuaf. A zbodel se je PreSireu z onim sršenom sam radi tega, ker sta ona participa na -vši oba od nedovršenih glagolov, a Ravnikar v tem obziru le malo greši; da je Preširen s tistima napakama meril ob enem na kopo Ravnikarjevih napak, ni verjetno, kajti Preširen, kakor je že Metelko rekel, bil je pač dober pesnik, a slab slovničar, j ... R.: ,Spremivfhima jo fhc delezli rezhe Noema' I 13(>; ,Rut rezhe padfbi na obras' I 138; ,Jona je obzhutleje, ravno saflifliane, prehajavfhe. ga v ribnim trebuhu popilal' I ‘239; ,duri saklenivfhi za feboj' II 148; ,0n s’ toljko miloftjo sdaj oshivevfhiga finü materi pebivfhi; bo tudi tebi enkrat tvoje ohjokovanze shive po verniI' IT 10*2; ,Prezej gre k’ Filipu, nekadaj dnararja is Samor-fkiga kerftivfhemu' III 248; ,Posdravevfhi (tako!) jih, jim Pavel na dolgo vfe perpovduje' III 249; ,ino defiravno sdavnaj she fholo puftivfhi berite pogofto sgodbe fvetiga pifma' III 327; 'a vzgled je zanimiv, ker tu rabi R-ju ,defiravno' kot participov dopolnek (sup-plement) naznanjajoč dopustni pomen jia rti čipov; ,Va-nj prifhevfhi (!) (sc. v trg) bota oslizo najdbi pervesano' III 5. R. pač pozna namenilnik, a ga pogrešno tvori tudi od do-vršnikov; ,Klalje grem pobe rat, ki mi ga kak dober gofpodar po-berati perpufti' I 137; ,Na moje polje hodi lavkat/ I 138; ,sa njimi hodi, kamor pojdejo sliet' ibid. — Vejidar pa včasih R. namenilnik tiadomcžča z nedoločnikom in nasproti mu rabi namenilnik, kjer bi nedoločnika pričakovali, na pr.: ,vt'i narödi naj fe gredo fkriti' III 325; ,vfe, vfe po nevčdama je ftaro pierokovo obljubo do sadne žherke fpolnit perpomoglo'. Glagole n e dovršni ke tvori R. včasih kaj originalno, 'seveda dostikrat napačno, a bas te napake kažejo, da je R. živo čutil razliko med dovršniki, a ne znajoč. prave oblike, pomagal .si je, kakor je vedel in znal: ,de bodo IV.halama tudi drujih flovenzov bukve lohka vumevali' I, VII; ^tefavati' ibid.; ,Nektiriga iarezhovanja' I, VI; ,ne obrazhujmo faj napek tega boshjiga dani' I 9; >V’ fvoji brit-kofti klizhcm v Gofpoda, pa vflifhiva me' I 238; ta ,vflifhiva' spominja na hrvatske opetovalnike na ivati, prim. ,prisl uški vali', ,dopisivati'; ,Tako zhudno jih ve ohraniti in otevati' I 239, namesti ,olimati/; /le oteva od reve' II 10; ,Raskr6pla jih napuhneniga ferza' II 214; ^ermikovalo jih je k’ B6gu II 19; /xsdravloval' 11134; ,nefkonzhina mozli, ki fe s’ njo reveshov podftopluje' ibid.: ,mit der er alle Elenden aufnahm“; ,Miloftive ferza bom fam v’ fili najdoval; zhigar ferze fe vbogim odpera, najdoval bo poftreshne roke' II137; ,kamor kolj pride, she povlod kriftianov najduje' III 247. Posameznosti. ,Bodem' sklanja R. tako-le: ^om, bofh, bo, bova, bota, bomo, hote, bodo', nikdar ne ,bodemo, bodete' ali ,boste': ,bofh, bo' I 13; ,fzer bota vmerla' 111; ,bote fhe raji fhlifhali' I 0; ,le tako bote vedno veleli' I 10; imp.: ,Prekleta bodi savolo tebe femla' I 13. ,Vi'te!' III 185, nam. ,vid(i)tc'. ,Ne vum^fte'; /Pa tudi vumefle, kar berate?' III 185; ,vu-mefie' je napravljeno po analogiji glagolov brez tematnega vokala (,veste', ,daste', jeste', ,ste'). Po Notranjskem je ta analogija lotila se vseh glagolov, ter se ondi govori: , sed is te', belaste', ,pre-deste', ,umrjeste' itd. /Velike dolshnofd fe savefti' I 10, nam. /zavedeti' ali po Ravnikarjevo ,savediti.' ,In mi bi pod njega teli biti?' I 134; na Gor, vsaj na Posavini, govore ,vötli'; zanimiv je particip. prcz. tega glagola: ,riote' nolens III 10. ,Sadnizh perfija fonze' I 5; ,Bog daja ibid.; ,krava nam mleko daja' 18; ,v’ ta lepi vert, pela Adama Bog, in mu ga varvali da' I 7. Sicer pa še dandanašnji mnogi pišejo ,dajam', /pelj;'mi/. ,Bog vaf obvari' III 4, nam. ,obvaruj'; ,M«*ne, tega, Bog- vari' I VII; ^joI fe varite hudih isgledov' I 11; Preširen: Bog te ob-vari' (,Slovo od mladosti'). , — so- ll. ne pozna mej glagoloma ,moči' in gorati' razlike, ki je pa res tudi samo umetna, še le v naših časih od pisateljev narejena. Narod je še dandanašnji ne pozna; namreč glagola ,moram', ,morati' ne pozna, a nam. /morem/, ,moči' v pomenu gönnen' mu služi prav Često besedica ,lahko', samo po naglasu dela si v nekaterih oblikah razloček, na pr. ,mogla sem' = ,ich musste', mogla sem' = ,ich konnte'. R.: Sakaj bi mogla le Gorenfka, Dolerifka ali Notrajnfka obveläti?' I, IV; /rorej vfaki pametni Krajnz more fam sheleti' I, V; ,ker möremo' HI 325: ,weil wir müssen'; ,tudi mi-flim, da ga moremo v’ lepo zhedno befedo oblezhi'; ,Zhe jefli, bol h mogel vmreti' I 8; ,in shivali vfe druge morejo pred-nj' I 8. Glagola , moram', gorati' tedaj R. kakor prosti narod ne pozna; našel sem samo eno izjemo: ,Adam je moral shivalim imena dajati' I 8. Skladnja. Sklon o slo v j e. Posebnosti iz kongruencije: ,shivi shivine in sverine 80 bili polje in gojsdi' I 4; ,Lozhijo fe pozhafi semla in nebo — voda in fvet — trava in roshe — drevje in seli' I 5; ,Nebo in semla fta bila dokonzhana' I 6 (,fta' rabi sicer R-ju samo za moški spol, za ženski in srednji ,fte', prim. ,Oblikosl.'); ,Velik kof nafhe frezhe fta prid in delo' I 7; ,Velik, toljziga vuzhenika vredni tempelj nebo in semla fta' II 135. — ,Ta je Jesuf' HI 8, prav kakor v latinščini ali grščini: ,hic est Jesus' ,ovt6g ion* 6 ’iti; pri gen. causäe: ,po ozheh in ozheh fo vefele folze od hvaleshnofti igrale' II 134: ,Th?ftnfcä der innigsten Freude, des heissesten Dankes'. — A prav često rabi' R-ju predlog od v prenesenem [»omenu, kjer ' današnjemrt književnemu jeziku' V obče rabi o -}- lokal. Prosti narod tako govori. /Tudi od mndgih otrok bote brali v’ teh bukvah' I, II; ,Od teli sgodeb fe pazh fme rezhi, de fo vfiga (veta nar lepfhi sgodbe' I, f ; ,Od otrok in mladenzhov fvojiga kraja (im fi tega fveft' 1, IV; ,Od tega drevefa le famo na fredi verla nama je Bog1 rekel: /Nikar ne jejta od njega!' I 10; ,0(1' nobeniga mosha fhe ne vem!' II 9: ,ich weiss noch ton keinem Manne'; ,ajdje, k tiri-'od Boga pazh malo vodo' 11 142. — O'rabi R-jir samo v časovnem pomenu: ,0 prihodu fvetiga Pirha' III 1 ; tudi ,o fiifkali' 11 148. Predlog iz, napačno nam. s, z: ,Kmahi' bi' tega Miimoleha fpravil is fveta' I 134; ,is gora' ibid. ! < " Predlog k: ,k- fvojimu velikimi! vefelju' llf 247, nam. ,na svoje veliko veselje'; ,k svojima vefelju' IM 248. Nemčizen! Predlog čez; tega predloga nekateri slov. jeziki' ne poznajo, vsaj jim v tolikej meri ne rabi, kolikor slovenščini, gl. Vukov p. 829, ki ga tudi v prenesenem pomenu pozna; tAirli ruščina ,čerez'. Jel je rabiti näjpreje v lokalnem pomenu vabi dandanes tudi v prenesenem pomenu. R.: ,de fkufh njav k’ dobrima in k’ vojfki zhes greh (== ,£um K^hipfe gegen das Böse; j: va-njo (sc: /v’ famoto') pogoflo vterjat hodili' ! n 148. Predlog v: s tožilniköMV ,Prav v’ rriozh fe to pravi fvoje pri-jatle ljubili' I 137; ,Jona je obzhutleje potlej ... v’ to pefeirf po-piftil' 1 239, nam. ,v tej pesmi'; v Vipavi sem slišal: ,Na mouč te imam rad', tudi na Dolenjskem tako. ,Bog sdaj da terdo Ivanje v’ Adama' I 9: ,nun liess Gott einen tiefen Schlaf über Adam kommen'; z mestnikom: ,fo ozhi vfi v' Janesu imeli' 11 88: ,Aller Äugen waren auf Johannes gerichtet'. Predlog na s to/Jlnikom: ,Mirno shivinzhe vidimo, ne ko.nja na vojfko' 111 9: kriegerisches Ross'. Predlog po: na/,na ija nači n , navadno s, tožiluikom: ,po ptuje', ,po domazhe' I, IV; ,j»o Evino' = ,wie die Eva' 111; ,persa-dem'te fi fej biti tudi dobrim po B6zovo in Rutino!' I 139; ,Po Marijino' II 11 in se večkrat; toda uidi z mestnikom: /po fvojim (nam. /svojem') l‘im pilal' 1, IV. -k Po fc nf»estnikotn zuači čas, oro lje (Sredstvo) ali provzročitelja: ,is lepe rute po perilu': ,ftus einem schönen, aus der Wäsche gekommenen Tuche'; fposnijmo, de fmö po kerfhanfkili flarithih rojeni' III 326;*' ,Po njem Vf• (nam. po ,njem') fe velizlmftvo, prijasnoft in yfäV via boshja ljutfcsnivflft odkrije' 1, II; kak manj slovniški izobražen vretnik R-jevbi 'bil tovo rekel: ,skozi njega'; ,dobroto ki naf je po Jesufu Kriftufu 6a-dela' III 326. Po z m e s t n i k o m v prenesenem pomenu: ,po febi rada (fta) fe imela med Tabo' I 9: ,Einer hatte das Andere so lieb, wie sich selbst/; ,po febi' tedaj = ,nach sich selbst, im Verhältnis zu sich selbst', blizu tako, kakor se govori: ,Po sebi mero jemlje'. Vendar pa je ,po febi' nekako biahiloski rečeno namesti: ,Po ljubezni do sebe' *= ,nach Massgabe der Liebe zu sich selbst'. Predlog pod s tožilnikom: ,in mi bi pod njega teli biti' I 134; pričakovali bi ali: ,pod njim teli biti' ali pa ,pod njega teli priti'. Ona konstrukcija je tedaj zvarjena iz obeh pravilnih; prim. grški: ,na(itiyat ti( 2'd(>deig'. Predlog nad i orodnikom v prenesenem pomenu; ,kakor fe nad Antioham vidi' I 332; ,Nad Adamam fe vidi' I 11; ,nad Bogam vefelje' II 11; ,Kakor v’ serkalu ali fhpeglu nad njimi bote vidili' I, Ul; ,Vem, da je ni fkoraj rezhi, nad ktiro bi toljko vefelja, kakor nad lepimi poveftmi ali iflorjami imeli' I, I; ,Nad njimi fe bote hudobijo ftuditi vuzhili' I, 111; ,pregreha nad sveftobo' II 145; ,nobena folsa nad sapelivzmi bi fe ne preljila' II 145; ,Vshalenje nad Judmi, III 7 Predlog med z orodnikom: ,med meftnimi vratmi' I 134: , unter dem Stadtthore'. . Predlog za z orodnikom: ,Pa fhe bol sa zhim fe je Elisabeta imela vefeliti' 11 17. Predlog 8: ,Naj bi imel jes s’ temi ljudmi kaj sapovedvati!' I 131, nam. ,tem ljudem'; to spominja na staro slovenščino, prim. ,■vlasti Stranami'; gl. Mik. IV p. 700 b; ,s’ vbogimi v’ duhu meni Jesuf tifte vboge' II 135: ,er meint damit jene'. Nemčizenl -1 s» * » u "tv Zaimki. i ' • • rii; • • N ’ ' I ! ' *• ,Abrahamu in njega sarodu' II 14 nam. ,njegovemu' prav kakor v stari slovenščini, ki svojilnega zaimka ,njegov' (izimši mlajše rokopise) ne pozna. Sploh so se vsi svojilni zaimki izimši ,moj,, tvoj, svoj, naš, vaš' razvili še le pri posameznih jezici h, pri nas nekateri, kakor n. pr. ,njihov' (poleg katarega je še vedno v raJ»i rodilnik ,tyih') primeroma prav pozno. Prim. „Cv.“Ill 2. /Tako ftrafhno jih ve Bog krotiti, kateri fe mu vftavlajo' I 239; pričakovali bi ,one' nam. /njih/. Odvisni skloni jedninski zaimkov in pridevnikov, zlasti pa zaimka JV, v ženskem spolu imajo često tak pomen, kakeržnega ima sicer srednji spol v klasiških, germanskih in v obče tudi slovanskih jezicih; gl. Miki. IV p. 30, 24, ki ravno iz R-ja ondi mnogo vzgledov navaja. R.: ,Bog jo she ve' 111: ,Gott weiss es eben gar wohl'; ,pa is ponishnofti jo oberne tako' I 139 : ,richtet es aus Bescheidenheit so ein'; ,Tako gotova je ta, kakor bi jo angel is nebef Zaha riju in Elisabeti povedal' II 17: ,Und dieses wissen wir so gewiss' als wenn es uns etc.; ,tudi sdaj je bila taka' II 18: ,so war es auch in diesem Falle'; ,in ravno tako huda je per B6gu' M 142: ,vfhezh je Joshefova kralju' I 6: ,Josefs Rede'; ,Estro je blčda obfhla' I 308: ,E. ward blass'. — Ker je ta raba ženskega spola najbolj razširjena pri nas in pri Srbih, misli Miki., da jo treba pri- pisovati vplivu talijanščine. /Kaj' nam. ,nekaj': ,Duh, duflia njegova, je kaj boshjiga' I 6; ^oshjiga kaj jim je Bog namenil' II 19. Neutr. zaimka ,vsak' z zaimkom ,1111100' ali ,edin' pomenja R-ju = ,allerlei': ,vfako mnogo shival' I 4: ,Thiere aller Art'; ,vfako edinih tizhov je letalo po nebu' ibid.: ,alle Arten von Vögeln'; rodilnik ,edinih tizhov' ni morda odvisen od ,vfako', temveč je par-titiven. — Včasih pa stoji ,vsak' v istem sklonu, kakor sledeči ,mnog': ,vfake mnoge drevefa' I 7; ,vfakiga mnosiga rodovitniga drevja' 1 10: ,allerlei fruchttragende Bäume'. Zaimek ,tak' stoji večkrat v istem sklonu, kakor sledeči pridevnik, dočim bi pričakovali prislovne oblike: ,tako': ,Pa tudi Rut je isgled veliko lepih krep6ft in zhednoft, taka vbogliva, taka pametna, taka tiha, taka hvaleshna!' I 139; ,$he le Boga hvalite, de vam je takfl dobre (sc. /ftarifhe') dal' I 277: ,dankt vielmehr dem lieben Gott,, dass er euch so liebe Eltern gab; ,Taka majhina fi je v’ fvojih Qzheh' II 9; bolj domača se mi zdi ta-le sicer sorodna konstrukcija: ,vfa ponishna obmolzhi' II 9, kjer Nemcu zopet rabi prislov : ,g a n z demiithig'. O onej pa dvomim, da bi bila kje med narodom v navadi. - ' Koljko vfe nam pove sapoved, ki nam jo tukaj Jesuf raslo;slii' II 142, navadnejše bi bilo: ,kaj vse'. yLep6 011 vara bo ozlu satffnil, ino k’ febi vaf tiftu (sie!) gori v’ tvoje kraljeftvo vsel' III 327; nam. zaimka v srednjem spolu bi želeli prislova: ,tja gori'. Pridevnik. I)a tvori Ravnikar od pridevnikov na -ski in -ški, katerim naš nariad tudi ondi, ne pozna nedoločne oblike, kjer konečnega kralkega j ne požirajo, vendar-le noip. sg mask. na -sek in -šek, je bilo že v oblikoslovju povedano. Tukaj se samo na !o sklicujemo. — Sicer se jß pa razločka med določno in nedoločno oldiko popolnoma-v svesti; par primerov; ,lep vert' I 7: ,einen wunderschönen Garten'; ,v’ ta lepi vert' I 7; ,de jih je moder, dobrotliv, in pa mogozhen Bog vftvaril' I 5: ,ein weiser, gütiger und mächtiger Gott'; ,poseben dan' I, 5: ,einen besonderen Tag'; obilen vir' ibid.: reine reiche Quelle';. ,Adam je edini zhlovek dofedaj bil na semli' I 9; ,Döbri polk' II 192: ,das gute Volk; ,flovenski jesik' I, V;, jedrni dan' I, V: ,am siebenten Tag'. — Pogrešno: ,Velik, toljziga vuzhenika vredni tempelj nebo in semla fta' II 135: ,ein grösser, eines solchen Lehrers würdiger Tempel'; spomina vreden je naglas z ozirom na to, kar smo o določni in nedoločni obliki po naglasu razlikovani, povedali že v oblikoslovnem delu. Posebnosti: ,Vsak' rabi in sicer izključno v določnej obliki: ,vlaki dan' III 249, I 10; ,vlaki lep, dober obzhutlej' I 7; ,vfaki pametni Krajnz (prim. ,ktiri pametni Krajnz?' I, Vil;) zaimku ,vfaki' sledi pridevnik včasih v določni, včasih v nedoločni obliki. — Isto tako mil rabi zaimek ,fak' v nom. sg. mask. samo v dol. obliki: ,taki lepi naruk' T, VI (sledeči pridevnik ima tudi dol. obliko) ; ,v’ jeshlu Kriltufu fe je (Bog) taki perkasaT' II 135; ,ho naj fhe taki berazh' I 71; /taki je Aapeliviz' I 11. Nasproti pa piSe: ,dan danafhen' nam. dandanašnji7, kajli tudi pridevniki na ji nimajo nedoločne oblike. /Divji mož' je tedaj — ,def 'WJ Mann' ali pa ^in w. Mann*. ii »i' *,r ! tu ; IM :-t .n • . , ‘i ! % Glagol. Velevnik III os. sing-, rabi R. še kaj pogosto, dočim ga dandanes večinoma opisujemo z ,naj' in indikativom. R.: ,Bodi fvet-loba' I 1: ,es werde Licht7; a takoj potem: ,Bo naj nadsemle!': ,es werde das Firmament'; /Potem Bog rezhe: ,Voda na semli naj ftezhe na en kraj, in perkashi fe fuhota!' I 4; ,bodi fonze na nebela, bo naj pefek fhe toljzhkin na tleh' ibid. V navedenih vzgledih sc je R. očividno ravnal po načelu: ,variatio delectat'. — ,Doshiveti vama Bog daj otroke in nuke' I 276; ,Amen, sgödi fe' ibid.: ,Amen, es geschehe'; ,Sveti boshji angel te peli in perpeli sdraviga in ve-leliga domu' I ‘277; ,Sgodi fe mi po tvoji befedi' II 10, kakor še dandanes narod moli; ,Sgodi fe tvoja volja' II 149; ,0jfter vetriz popfhni — po njemu je!' II 191. Velevnik nam. indikativa v odvisnih, z ,da' uvajanih stavkih: ,Sklenem s’ proshnjo, de radi in pridno berite te bukve, in kakor v’ njih dobri otrozi, slafti pa kakor mladenizh Jesuf, taki fi biti persadenite' I, VII; ,Jeli, de fi jedel fad, ktiriga fim ti djal, de ga ne jej?' I 12; /Kako lepo, de to sapoved fpolnimo, nam Jesuf na dufho govori' II 143; ,Jesuf nam pravi, de jo glejmo' II 143. Sedanjik dovršnikov glagolov mu večkrat nadomešča prihodnjik, prav v duhu slovenskega jezika: ,Torej fe tudi tvojemu fvetemu detetu fin boshji porezhe' II 9; ,oba v’ enimu svesku torej jih prejmete' II 1. ______ Nedoločnik. Nedoločnik kot osebek ali povedek: ,Tega braniti fe pravi Krajnze v’ nizh tlazhiti' I, VII; ,Gotovo je bilo vidi ti toljko lepih in koriftnih ftvari sa Adama novo vefelje' I 8. Nedoločnik izraža povelje ali prepoved: ,Nikar ne jejta od Ujega! kar dotakniti fe ga ne!' I 11. Neodvisni (absolutni) nedoločnik nadomešča participijalne konstrukcije; gl. Miki. IV. p. 851; R.: ,Tako zlo fam biti na semli, bi fe mu bilo v’ fredi Raja toshilo' 19; ,Viditi Noema, de fi s’ iyo iti ne da Rut vseti, jo pufti' I 137; ,Pavla vgledati, vsame od prerokotiga duhä gnän, per ti prizhi Pavlov paf' III 248; ,Za-harija ime fvojiga finü sapifati... in fpet befedo dobiti, vfe ob & enimu fe je sgodflo' II 18/19; ,Do pergodbe sdaj pridemo, ktira, le flifhati jo, more vfaziga zhloveka gjiniti' II 190; ,MIadenizli, viditi ga na parali, koga ne sgjine ?' II 191; ,Mefto viditi, fe joka nad njim' III 6 in 7. Nedol. nadomešča finalni stavek; to je nemčizen, prim. nemški nedoločnik z ,um zu'. Soroden je temu nedol. epeksegetični nedoločnik, kateiega ze pozna stara slovenscina in katerega zmatrajo za grecizen, gl. Miki. IV. p. 857/8. — R.; ,pa rezili po pravici, nifim jih befedi' veliko jifkal' I, IV7; ,Sakaj na tanjko govoriti, le vie je vender od Boga' II 17; nedol. s predlogom /lamesti': ,na-meft rezhi' I, VI: ,anstatt za sagen'. Nedoločnik dopolnek takim glagolom, kateri merijo na dejanje, ne na predmet, gl. Miki. IV p. 852, 10. R.: ,0n ljubi Bog fam jih je rekel nam na prid v’ pofebne bukve popifati' I, I; ,drujih pregrefhki vat' bodo varovali v’ enake sabrefti' I, III; ,Delati fheit dni naf f tem podvuzhi, fedmi dan, ktiri je per naf nedelja, nehati od dela' I 5; ,Kadar gre fonze sjutraj is sa-gore, nam Bog daja gledati vlaki dan s laftnimi ozhmi, kako fe je per ftvantvi godilo' I ,V ta lepi vert pela Adama Bog, in mu ga varvati da, in obd lovati' I 7; ,Ino Filipa profi v’ kozhijo perfefti III 185. Nedoločnik dopolnek pridevnikom in samostalnikom, kateri merijo na kako dejanje, Miki. IV p. 855. R.: ,Pazh redka ktira (sc. Reseda') je nova, pa lohka vumeti' I, III; ,Mozh ima (= ,er hat die Kraft') dobro fposnati — ljubiti — in ftoriti' I 6; ,Ie Adamovo pokörfhino je nad njim Bog hotel pofkufiti, in Adamu dati perlösh-nost velike dolshnöfti fe savefti Bögu biti pokom, tako fi saflu-shenje sberati per Bögu in nebel fe delati vredniga' I 10; ,Nč tesha tri dni hoditi, ne hude pota žlies goro, nizh ne more mlade divize dershati' II 11; ,tifte bogate, ki ne tvesijo ferza na bogaftvo, le perpomozh dobro delati jim je (sc. ,bogaftvo'), in sgubiti, zhe Bog tako oberne, vfaki zhaf fo ga perpravleni' II 135/6. Nedoločnik za glagoli, ki izražajo telesno ali duševno opazovanje (,bei den Verben des Wahrnehmens', Miki. IV p. 858, 12): ,zhe fi lioga v’ zhlovefhkj podöbi po fv&u hoditi miflimo' II135; ,Druge nam rt z h hvaliti flifhati, nobena rezli napuhnesha bol ne boljf' JI 9. Že v oblikoslovnem delu smo poudarili, da R-ju je bilo popolnoma jasno bistvo dovršnih in nedovršnih glagolov in obeh razlika in pomen. Vendar pa semtertja kaj pogreši rabec dovršnike nam. nedovršnikov; navesti čemo par primerov: ,Po njemu fe velizhaftvo, prijasnoft in vfa vfa boshja ljubesnivoft odkrije' I, II (nam. odkriva7); ,Sklenem (nam. ,sklepam') s’ profhnjo . . ., de radi in pridno berite te bukve, in kakor v’ njih dobri otrozi, in slafti pa kakor mla-denizh Jesuf, taki fi biti prisadenite' I, VIII (nam.: prizadevajte'); /Delati fheft dm' nal f’ tem podvuzhi' I 5 (nam. ,učf' ali ,poučuje'); ,lazhne je nafitoval, shejne napajal, podelil liromakom obilno' I 139 (namesti: ,delil'); ,fhe dan danafhni pofhteni ino vumni fvet le do ondi leshe, dokler fe kerfhanftvo istegne' III 325 (nam. ,izteza'); ,Podam vam . . . tretji ino zheterti del sgodeb fvetiga pifma' 111 1. Sicer je pa tudi dandanes pogosto slišati med narodom: /Priporočim se' in Preširen je pel: ,Vam izročim prijatla, dragi Mani', in šele Jurčič in Stritar sta popravila: /Izročam vam' itd. Stilistične posebnosti. R. tvori plural od samostalnikov na ije, ki značijo, vsaj prvotno, samo dejanje in torej nimajo plurala; ti samostalniki so nom. ab-strakta, gl. Miki. IV p. 845, 2. R.: ,boshji ftrah vfake druge ve-felja oshivlja' I 276; ,Zhifte in nedolshne nam ohrani nafhe vefelja' ibid.; ,Take isrezhovanja, pravim, ref nifo kaj slo po Krajnfkim v’ navadi' I, VI. Mislim, da je večino teh in enacih pluralov pro-vzročil ozir na nemščino. Atribut je včasih izražen s predlogom in samostalnikom ali prislovom: ,Odrefhenik od greha' II 10: samostalnik ima isto konstrukcijo, kakor glagol, od katerega je napravljen; prim. Cezarjev /domum reditus'; ,svelizhar od reve' ibid.; ,she ime Jesuf bi moglo... vfe reveshe vanj s’ saupanjam navdati' II 10; ,ravno tako bo v’ okö, v’ folsah nad grehmi, kmalo miloft boshja pofjala' II 136: ,ein Auge, das voll Thränen über begangene Sünden steht'; ,konj na vojfko' III 9: ,ein kriegerisches Ross'. — ,K’ vojfki zhes grell' 5* II 148: ,zum Kampfe wider das Böse'; ,Nad Marijo ne vidimo le isgleda popolnoma pokorfhine'; ,0d tega drevefa pa tukaj nikalne jej' I 8. Historijski prezent in iiist. perfekt, se v R. prav cesto prehitro menjavata: ,Gal se vzdigne s' Sihemzi, in fe je vdaril s Abimelekam. Pa Abimelek jih sakropi, pertepe do mefta, vshuga mefto, podavi mestnizhane, in rasoral je do goliga mefto. Meftni-zhanov nekoljko fe otnie v’ lefen turn, mozhen in velek. Abimelek pa gre memo turna ob hribu po lefu s’ vojllo, odfekal je vejo od drevefa, salel, in rezhe fvojiin ljudem: „Kar mene ftoriti vidite, urno ftorite tudi vi“. Vfekavfhi vfaki tvojo vejo gredo urno za njim. Naloshili fo jih okolj turna, in ga sashgö. Kar je bilo v turnu ljudi, okolj jesara ljudi, vfe je vselo konez v ognju in dimu' 1 135; Obilili primerov našel sem še na le-teh mestih: I 275/6; 119/10; It 18; II 35; III 6, 9, 184, 248, 249- Kot dodatek k temu, kar smo povedali o nedoločniku, bi bilo še omeniti, da R. v vprašalnih in oziralnih stavkih, ki so zavisni od glagola ,imeti' ali od glagolov telesnega ali duševnega opazovanja, predikat izraža z nedoločnikom nam. z iinituim verbom; gl. Miki. IV p. 868/9. R.: ,Shel je in le miflil, kako Joshefa fvo-jiga brata oteti' I 54; ,ni vedel, zhinui iti ravno sdaj va-nj' II 35; ,vadlali fo, kaj kdo opravlati' II 4. R. včasih prav čudno razvršča besede v stavku; da bi bila nanj toliko vplivala nemška matica, ni verjetno, ker on sicer jako prosto prevaja, in ako primerjamo nemški izvirnik in R-jev prevod, uverimo se takoj, da se je tudi glede na razvrstitev besed jako prosto gibal, a gotovo kaki krivi teoriji na ljubo, katero si je bil sam prikrojil. Opazil sem toliko, da besedo, katero hoče posebno poudariti, stavi na nenavadno mesto. —- ,Tudi do naf is 1 j ubesni je tako dobro in lepo vfe vftvaril' I 4: ,aus Liebe zu uns'; ,Le' pimu malu fe vmetnoft vidi malarja' I 5; ,Velfkrat tedaj premi-fnlujmo, in vefeli te lepe boslije dela' ibid.; ,Lepo fpomladanfko ali poletnifko jutro je vfako shiva podoba ftvaritve fveta' I 6; ,in kar je vezli fhe' I 7: ,und was noch mehr ist'; ,zhloveku ni faniimu biti dobro na semli' I 9; ,Srezha je, da je vezli na semli ljudi' I 9: ,Lep fe ji vidi in prijeten fad prepovedan' I 11; ,Nizh ne ftonte nikolj, zhefar, sve naj fe (nam. ,ako se zve'), bi fe mogli framovati' L 12; to je nemcizen: ;erfährt, man es'; sličen je le-ta stavek: ,Pa smiraj me mifel obhaja, otrozi, ktiri fi she nekoljko razumevajo, bi enkrat prav na tanjko to radi flifhali* I 1; ,kar ga sazhnejo Sihemzi zhertiti, in de je brate pomoril, vkljinjati' I 134. Ako si sledita dva predikata v preteklem času, tedaj prav rad pomožni glagol postavlja k drugemu predikatu: ,Na glavo perletel in sdrobil mu je vfo buzho' I 135; ,Jedla, in pa fhe nekoljko sa taflio je djala na ftran' I 138; ,Tablizo vsel in pa napifal je na-njo' II 18. — Večkrat začenja stavke z enklitskimi besedami: /Mu biti nepokorn, je grosno hudo' I 8; Se tedaj fpravi na pot' I 136. Skoraj do nerazumnosti pre- siavljene so besede v le-tem primeru: ,kakor po kruhu, kdor v opaleni in divji pufhavi omaguje, in po ftudenzu hrepeni' II 137: ,wie der Verschmachtende in der unfruchtbaren dürren Wüste nach Brot und einem Trunk aus der Quelle sich sehnt. — Čudno razvr- ščene so besede tudi v le-teh stavkih: ,Bog hotel, de bi smed po-fvetniga rastrefenja prav pogöfto k’ Bogu v to famoto mifli sberat ; de bi mu v ftifkah in teshavah ferza va-njo okrivat; de bi fe ob zliafu fkufhnjäv k’ dobrimu in k' vojfki zlies greh va-njo- pogofto vterjat hodili' II 148; ,Kdo more poftati sraven merlizha, ali po grobeli iti, de shelja po uniga fveta boljfhimu shivlenju, in tam fe fpet viditi, ne bi v' njimu vftala' II 192; ,Ta Jesufov zhudesh je vfimu zhlovefhkimu rödu, de bo od fmert vftajenje, pörok' II 192; /v’ njemu fhe nifo bile is meft pregrehe do refnize zhloveku vrojene ljubesni sadufhile' ibid. — Ravnikarju tudi ugajajo po nemškem dišeče parenteze: ,Janes, toljki fvetnik, je bil, sakaj? bomo fhe le povedali, sdaj po nedolslinimu v jezhi' II 193; ,Vaditi v’ boshji ljubesni, vaditi v ljubesni do vfih ljudi, liozhe Jesuf, more vfaka molituv, naflia poboljflivävka in ozhifhvavka, liozhe on, de naj bo' II 149. — Prav zanimiv je tudi ta-le stavek: ^jubesen in nefkon-zhina mozh, ki fe s’ njo revesliov podfiojiluje, ki jim pomaga' II 134: ,die göttlich Liebe, mit der er alle Elenden aufnahm, die unbe- grenzte Macht, mit der er half; tu sledita samostavnikoma ,ljubezen' in ,neskončna moč/ dva relativna stavka, katerih prvi se nanaša na prvi samostalnik, drugi pa na drugi samostalnik. Ponavljat e v. R. rad podvaja besede, katere posebno poudarja: ,Vfih, vfih sgodeb, kar jih je v’ fvetim pifmu, pa ne najdete v’ tih bukvi zah' I, I; ,Po njemu fe velizhaftvo, prijasnoft in vfa, via ljubesnivoi't odkrije' I, II; ,in dobro, predobro je bilo vfe' I 4: ,und siehe da, es war Alles sehr gut'; ,fin fi dobriga, dobriga ozheta' I 276; ,du bist der Sohn des besten Vaters'; ,po ozheli in ozheh lo vefele folse od hvaleshnofti igrale' II 134: ,in unzähligen Augen'; ,po deshelah in deshelah, ki jih morje oftöpa, fe bo ras-fliirila' III 10: ,iiber alle Länder'. Nekaka ponavljatev je tudi, če se sledeči samostalnik napoveduje z zaimkom jt» v istem sklonu; ta govorica je prav narodna. R.: ,Vem. deje ni fkorej rezin, nad ktiro' itd. I, I; ,Pa rezhi po pravizi, nifim jih befedi veliko jifkal' I, IV; ,pomiflimo jo nekoljko vlo to pergodbo' I 280; ,fvet mu je njemu (!) ime' II 13; ,pa fofebno nebefhke darove ga profimo Boga' II 148; vsklik: ,De jo kerfhanfko vero' III 325: ,über den christlichen Glauben'; ,De jo lrezho, de fmo Kriftiani' III 326; ,De ga neumnesha' I 332: ,0 des Thoren'! Brahilogija: Glagole, ki imajo po navadi nedoločnik pri sebi (Miki. IV p. 852 10), rabi R. tudi absolutno, brez nedoločnika: ,ako bi nobena befeda v’ bukve ne fmela, zhe le v' kaki vafi ni domazha' I, III; ,Potem veleva Bog sliivalam pred Adama' I 8: ,Nach diesem liess Gott die Thiere vor Adam kommen'; ,v’ tilio molzhezho ftam'zo, k’ Bogu v’ famöto nam veleva' II 48; shivali vfe druge morejo pred-nj' I 8; ,Angel s’ fhvigajözhim ognenim me-zham je varoval v’ Raj' I 13: ,Ein Engel mit flammenden Schwerte bewahrte den Eingang dazu'. Viktor Bežek. SCHULNACHRICHTEN. i. Personalstand des Lehrkörpers und LeMächervertlieilung. Am Schlüsse des Schuljahres bestand der Lehrkörper aus folgenden Mitgliedern: A. Für die obligaten Lehrfächer: Name und Charakter Ordniarius in der Classe Lehrfach und Classe »-< -5 £ '» 11 gl 1 Andreas Senekovič, Director und Bezirkssehulinspector — Mathematik VIII. — Propaedeutik VII. VIII. 6 2 P. Ladislaus Hrovat, Professor, Franciacaner-Ordens-Priester, Custos der Schülerbibliothek VIII. Rangsclasse — Sloveniscli II.—VIII. 15 3 Johann Polanec, Professor III. Latein III. — Griechisch III., V. — 16 4 Leopold Koprivšek, Professor II. Latein II. — örichisch IV. — Deutsch II. 16 5 Anton Derganc, Professor Dem k. k. Obergymnasium iu Laibach zur Dienstleistung zugewiesen. — 6 Valentin Ambruseh, Professor, Custos des naturhistorischen Cabinetes IV. Naturgeschichte I.—III., V., VI. — Mathematik II., IV., — Physik IV. 19 7 Nicodemus Donnemiller, Professor VII. Deutsch V.—VIII. — Geographie und Geschichte VII-, VIII. 18 8 Franz Breznik, Professor, Custos der Lehrerbibliothek VIII. Latein VIII. — Griechisch VIII. — Deutsch IV. — Geographie und Geschichte V. 17 9 Anton Kerer, Professor VI. Latein VII. — Griechisch VI., VII. — Deutsch III. 17 Name und Charakter ® H e ® 1 * *J| Lehrfach und Classe 11 11 ’S s I * 10 Raimund Perušek, Professor I. ' Latein I., V. — Sloveniscli I. 17 11 Dr. Josef Marinko, Professor, Welt priest er u. Exhortator — Keligion I.—VIII. 16 12 Ignaz Fajdiga, Professor, Custos des physikalischen Cabinetes V. Mathematik I„ V.—VII. — Physik VII., VIII. 19 13 Josef Sturm, wirkl. Gymn.-Lehrer — Zeichnen I.—IV. — Mathematik III. 18 14 Johann Vrhovec, wirkl. Gymn.-Lehrer — Geographie und Geschichte I.-IV., VI. 18 15 Victor Bežek, suppl. Gymn.-Lehrer u. l’robecan-didat — Latein IV., VI. - Doutsch I. 16 ß. Für die nicht obligaten Lehrfächer: 16) Gesang für Schüler des ganzen Gymnasiums in zwei Abtheilungen 4 St. wöchentlich lehrte P. Hugolin Sattner, Vicär des Franciscaner-Conventes. 17) Kalligraphie für Schüler der 1. und 2. Classe in einer Abtheilung 2 St. wöchentlich lehrte der Gymn.-Lehrer Josef Sturm. 18) Turnen für Schüler des ganzen Gymnasiums in 3 Abtheilungen 5 St. wöchentlich lehrte Profossor Anton Kerer. 19) Zeichnen für Schüler des Obergymnasiums 2 St. wöchentlich lehrte der Gymn.-Lehrer Josef Sturm. Gymnasialdiener: Franz Ucak. II. Lehrverfassung. Der Lectionsplan für die obligaten Lehrfächer schliesst sich im wesentlichen an den allgemeinen gesetzlichen Lehrplan (Minist. Vdg. vom 26. Mai 1884 Z. 10.128) an. Speciell normiert der hohe Minist. Erl. vom 28. Juni 1878 Z. 434, dass für das Gymnasium in Rudolfswert auch nach dessen Umbildung aus einem Realgymnasium in ein reines Gymnasium der Zeichenunterricht an den vier unteren Classen einen obligaten Lehr-gegenstand zu bilden und für denselben der in der h. Minist. Vdg. vom 9. August 1873 Z. 6708 für Realgymnasien festgestellte Lehrplan zu gelten habe. Weiters wurde mit dem h. Minist. Erl. vom 18. März 1882 Z. 19.277 ex 1881 bestimmt, dass das Slovenische als Muttersprache bei jenen Schülern, welche bei dem Eintritte in die Gymnasialstudien als Slovenen vorgeführt werden, als ein obligater Lehrgegenstand zu betrachten sei. Betreffend die Unterrichtssprache wurden mit h. Unt.-Minist. Erl. vom 22. Juli 1882 Z. 10.820 nachstehende Normen erlassen : a) In der I. und II. Classe ist das Slovenische die Unterrichtssprache für alle Lehrgegenstände mit theilweiser Ausnahme des deutschen Spraohfaches; auf letzteres entfallen 4 wöchentliche Lehrstunden. b) In der III. und IV Classe ist das Deutsche die Unterrichtssprache' für die Lehrgegenstände „Deutsch“ und „Griechisch“. Bei den Ueber-setzungen aus Cäsar in der IV Classe kann neben der slovenischen auch die deutsche Sprache in Anwendung kommen. Wöchentliche Stundenzahl für das Deutsche in der III. Classe 3, in der IV. Classe 4. c) In den relativ-obligaten oder freien Lehrfächern ist die Unterrichtssprache (mit Ausnahme des Gesanges) die deutsche, die Terminologie überhaupt in beiden Sprachen zu geben. Am Obergymnasium bildet das Deutsche die Unterrichtssprache für alle Gegenstände mit Ausnahme des „Slovenisch“, bei welchem gemäss den Bestimmungen des h. Minist. Erl. vom 20. September 1873 Z. 8172 dieses selbst zur Anwendung kommt. a) Obligate Lehrgegenstände. I. ClasKi». Religion, 2 Stunden: Katholischer Katechismus. Vom Glauben, von den Geboten, Sacramenten und Sacramentalien. Latein, 8 Stunden: Formenlehre der wichtigsten regelmässigen Flexionen, eingeübt an lat.-slov. und slov.-lat. Uebersetzungsbeispielen aus dem Uebungsbuche, später häusliches Aufschreiben der in der Schule durchgenommenen Uebersetzungen. — Memorieren der Paradigmen und Vocabeln. — Wöchentlich 1 Composition von '/u Stunde, später kleine Hausaufgaben. Deutsch, 4 Stunden: Einübungen der Formenlehre an deutsch-slove-nischen uud sloveuisch-deutschen Uebersetzungsbeispielen. Die Lehre vom einfachen und bekleideten Satze. — Lesen, Sprechen, Memorieren und Vorträgen von Lesestücken. — I. Semester: Orthographische Uebungen jede Woche. — II. Semester: Orthographische Uebungen jede zweite Woche; Aufsätze, monatlich zwei, abwechselnd Sclml- und Hausarbeiten. Slovenisch, 3 Stunden: Regelmässige Formenlehre. — Der einfache, bekleidete und einfach zusammengesetzte Satz. — Lesen. Sprechen, Vortragen. — Alle 14 Tage ein schriftlicher Aufsatz erzählenden oder erzählend-beschreibenden Inhaltes. Geographie, 3 Stunden: Elementarkenntnisse aus der allgemeinen und politischen Geographie. Einüben im Kartenlesen und Kartenzeichnen. Mathematik, 3 Stunden: abwechselnd Arithmetik und Geometrie. Arithmetik: das dekadische Zahlensystem. Die vier Species mit ganzen, benannten und unbenannten Zahlen. Theilbarkeit der Zahlen. Gemeine und Decimalbrüche. Das Rechnen mit mehrfach benannten Zahlen. — Geometrische Anschauuungslehre: Gerade, Kreislinie, Winkel, Parallele. Das Dreieck mit Ausschluss der Congruenzsätze. Die fundamentalen Con-strucktionsaufgaben. — In jeder Conferenzperiode eine schriftliche Schularbeit, zuweilen eine Hausaufgabe. Naturgeschichte, 2 Stunden: Anschauungsunterricht. (I. Sem.) Thierreich : Säugethiere, dann einige Formen aus der Abtheilmig der Weich-und Strahlthiere. — (II. Sem.) Gliederthiere mit Bevorzugung der Insecten. Zeichnen, 4 Stunden: Zeichen ebener, gerader und krummliniger geometrischer Gebilde und geometrischer Ornamente aus freier Hand nach Tafelzeichnungen mit kurzen passenden Erklärungen. II. C’laHMe. Religion, 2 Stunden. Liturgik: Katholischer Cultus, kirchliche Personen, Orden, Geräthe, Handlungen und Zeiten. Latein, 8 Stunden: Ergänzung der Formenlehre, durch Hinzufügung der selteneren und unregelmässigen Flexionsformen, eingeübt wie in der I. Classe. Erweiterung der syntaktischen Formen. Accus, cum inf. und ablat. absol. — Memorieren wie in der I. Classe, später häusliches Präparieren. — Monatlich drei Compositionen mit halb- bis dreiviertelstündiger Arbeitszeit und ein Pensum. Deutsch, 4 Stunden: Ergänzung der Formenlehre. Der zusammen-gezogeae uud zusammengesetzte Satz. Interpunktionsübungen. Orthogra- phiclie Dictate. — Lesen, Sprechen, Memorieren und Vortragen poetischer und prosaischer Lesestücke. — Monatlich drei Arbeiten, abwechselnd Schul-und Hausaufgaben. Slovenisch, 2 Stunden: Ergänzung der Formenlehre. Ausführliche Behandlung des Verbums. Der zusammengesetzte und abgekürzte Satz. Interpunktionslehre. — Lesen, Memorieren, Vortragen. — Schul- und Hausaufgaben wie in der I. Classe. Geographie und Geschichte, 4 Stunden. Geographie : Fortsetzung der mathematischen Geographie (Breitenlagen). Specielle Geographie Asiens und Afrika’s in topographischer und physikalischer Hinsicht. Verkers-leben und Culturzustand der Völker. Allgemeine Uebersicht Europa’s. Specielle Geograhie von Süd- und Westeuropa. (2 Stunden.) — Genchichtc : Uebersichtliche Darstellung der Geschichte des Alterthums, hauptsächlich der Griechen und Römer mit besonderer Berücksichtigung des biographischen und sagengeschichtlichen Elementes. (2 Stunden.) Mathematik, 3 Stunden: Vertheilung wie in der I. Classe. Arithmetik: Abgekürzte Multiplication und Division. Verhältnisse. Proportionen. Einfache Regeldetrie. Mass- und Gewichtskunde. Procent-, Zins- und Discont-rechnung. — Geometrie: Congruenz der Dreiecke und Anwendungen. Eigenschaften des Kreises, der Vier- und Vielecke. — Aufgaben wie in der I. Classe. Naturgeschichte, 2 Stunden. Anschauungsunterricht. (I. Semester). Thierräch: Vögel, Reptilien, Amphibien und Fische in passender Auswahl. — (II. Semester.) Pflanzenreich: Beobachtnng und Beschreibung einer Anzahl von Samenpflanzen verschiedener Ordnungen mit Einbeziehung einiger Sporenpflanzen. Zeichnen, 4 Stunden: Zeichnen räumlicher geometrischer Gebilde mit Anwendung der Perspective nach Draht- und Holzmodellen. — Schattenconstruction. Elemente des Flachornamentes nach Vorzeichnungen auf der Tafel. UI. ClaHNe. Religion, 2 Stunden: Biblische Geschichte des alten Bundes von der Urgeschichte bis auf Christus. Latein, 6 Stunden. Grammatik: (3 St.): Lehre von der Cogruenz, vom Gebrauche der Casus und derPräpositionen. — Lectüre (3 St.) aus Cornelius Nepos. — Präparation. — Alle 14 Tage eine Composition von einer ganzen Stunde, alle drei Wochen ein Pensum. Griechisch, 5 Stunden: Regelmässige Formenlehre mit Ausschluss der Verba auf Deutsch-griechische und griechisch-deutsche Ueber-setzungen aus dem Uebungsbuche. Memorieren der Vocabeln. Präpara- tion. Von der zweiten Hälfte des ersten Semesters angefangen alle 14 Tage eine schriftliche Arbeit, abwechselnd Compositionen und Pensa. Deutsch, 3 Stunden. Grammatik: Systematischer Unterricht in der Formen- und Casuslehre mit Berücksichtigung der Bedeutungslehre. Lrctüre mit sachlichen und sprachlichen Erklärungen und Anmerkungen und besonderer Beachtung der stilistischen Seite. Memorieren. Vortragen. — Monatlich zwei Aufsätze, abwechselnd Schul- und Hausarbeiten. Slovenisch, 3 Stunden: Caususlehre, Satzverbindungen, Perioden, Präpositionen. Lesen, Vortragen, schriftliche Arbeiten wie in der II. Classe (neben Reproductionsaufgaben auch solche von freier Bearbeitung nach vorheriger Besprechung in der Schule). Geographie und Geschichte, 3 Stunden, abwechselnd Geograpie und Geschichte. Geographie: Uebersicht der mathematischen Geographie. Vergleichende, specielle Geographie der übrigen Länder Europa’ s mit Ausschluss der österr. - ungarischen Monarchie. Specielle Geographie von Amerika und Australien. — Gtschichtc: Geschichte des Mittelalters mit besonderer Hervorhebung der Geschichte Oesterreichs. Mathematik, 3 Stunden. Vertheilung wie in I. Arithmetik: Das Rechnen mit unvollständigen Zahlen. Die vier Grundoperationen in ganzen und gebrochenen allgemeinen Zahlen. Potenzieren. Ausziehen der Quadrat-und Kubikwurzel. — Geometrie: Längen- und Flächenmessung. Verwandlung und Theilung der Figuren. Flächengleichei t im rechtwinkligen Dreiecke. Aehnlichkeit geometrischer Gebilde. Construction und Beschreibung der Ellipse, Parabel und Hyperbel. — Aufgaben wie in I. Naturwissenschaften, 2 Stunden. (I. Sem.) Anschauungsunterricht. Mineralogie: Beobachtung und Beschreibung der wichtigsten und verbreitetsten Mineralien und Hinweisung auf die gewöhnlichsten Gesteinsformen. (II. Sem.) Physik: Allgemeine und besondere Eigenschaften der- Körper. Wärmelehre. Chemische Grundbegriffe. Die wichtigeren Metalloide und ihre Verbindungen. Verbrennungsprocess. Zeichnen, 4 Stunden: Uebungen im Ornamentzeichnen nach Vorzeichnungen auf der Tafel. Stilarten desselben. Das polychrome Ornament. Erklärung über Farbenharmonie. Fortsetzung des Modellzeichnens. IV. Classe. Religion, 2 Stunden: Biblische Geschichte des neuen Testamentes. Uebersichtliche Geographie Palästina’s. Latein, 6 Stunden: Grammatik (2 od. 3 St.): Eigentümlichkeiten im Gebrauche der Nomina und Pronomina. Tempus- und Moduslehre. Conjunctionen. Prosodie und Elemente der Metrik. — Lectüre: (4 od. 3 St.): Caesars bellum gallicum, mit Präparatioii. In der zweiten Hälfte- des II. Sem. wöchentlich 2 St. Auswahl aus Ovid’s Chrestomathie. — Alle 14 Tage eine Composition von einer ganzen Stunde, alle drei Wochen ein Pensum. Griechisch, 4 Stunden: Wiederholung und Ergänzung der Formenlehre. Verba auf und Verba anomala. Hauptpunkte der Syntax. Ueber-setzung aus dein Lesebuche. Memorieren der Vocabeln. Präparation. — Alle 14 Tage eine schriftliche Arbeit, abwechselnd Compositionen und Pensa. Deutsch, 4 Stunden: Systematischer Unterricht in der Syntax des zusammengesetzten Satzes und der Periode. Grundzüge der Metrik. Lec-tiire, Memorieren. Vortragen und schriftliche Arbeiten wie in der III. CI. Slovenisch, 2 Stunden: Tempus- und Moduslehre. Periode. Wortbildung. Metrik. Lesen, Vortragen wie in III. — Alle 14 Tage ein schriftlicher Aufsatz wie in der III. CI. Geographie und Geschichte, 4 Stunden : (I. Semester) Geschichte der Neuzeit mit besonderer Rücksicht auf Oesterreich-Ungarn. — (II. Sem.) Specielle Geographie von Oesterreich-Ungarn mit besonderer Rücksicht auf die Geschichte und Geographie des engeren Heimatlandes Krain. Mathematik, 3 Stunden, Vertheilung wie in I. Arithmetik: Zusammengesetzte Regeldetri, Kettensatz, Zinseszinsenrechnung. Gleichungen mit einer und mehreren Unbekannten. — Geometrische. Anschauungslehre: Stereometrie. Gegenseitige Lage von Geraden und Ebenen. Körperliche Ecke. Hauptarten der Körper. Oberflächen- und Rauminhaltsberechnung. — Aufgaben wie in I. Physik, 3 Stunden: Experimentalphysik. Statik und Dynamik; Magnetismus und Elektricität; Akustik, Optik und strahlende Wärme. Zeichnen, 3 Stunden: Studien nach schwierigeren ornamentalen Musterblättern. Zeichnen nach Gypsmodellen. Aufnahme der menschlichen Figur in den Kreis der Uebungen. Gedächtniszeichnungen wie auch fortgesetzte perspectivische Darstellungen geeigneter Objecte. V. OlaKHe. Religion, 2 Stunden: Christkatholische Apologetik. Latein, 6 Stunden: Lectüre (5 St.): (I. Semester.) Livius I. und XXII. Buch. — (II. Semester.) Fortsetzung aus Livius und Ovid u. zw. eine Auswahl vornehmlich aus den Methamorphosen und Fasti. — Grammatisch-stilistische Uebungen. (1 Stunde.) — Alle 4 Wochen eine Com* Position und ein Pensum. Griechisch, 5 Stunden. Lectüre (4 St.): (I. Semester.) Xenophon Auswahl nach Schenkls Chrestomathie. — (II. Semester.) Homer’s Dias, daneben — eine Stunde wöchentlich — Fortsetzung der Lectüre aua Xenophon. — Präparation. Memorieren von Vocabeln und einiger Stellen aus der Ilias. — Grammatik (1 Stunde.) — Alle 4 Wochen eine schriftliche Arbeit. Deutsch, 3 Stunden. Grammatik (alle 14 Tage 1 Stunde.) Lautlehre: Umlaut, Brechung, Ablaut. Wortbildung. — Lectüre mit besonderer Rücksicht auf die Charakteristik der epischen, lyrischen und didaktischen Dichtungsgattung. Memorieren, Vortragen. — Aufsätze: Zwei im Monate, abwechselnd Schul- und Hausarbeiten. Slovenisch, 2 Stunden: Lectüre von Musterstiicken aus der neueren Literatur mit sachlicher und sprachlicher Erklärung. Erklärung der Tropen und Figuren. Ergänzung der Metrik. Epische Poesie und ihre Arten. Repetition der Formenlehre. Vortragsübungen. Alle 3—4 Wochen eine schriftliche Arbeit. Geograhie und Geschichte, 3 Stunden: Geschichte des Alterthums bis zur Unterwerfung Italiens unter Rom, mit steter Berücksichtigung der Geographie und Hervorhebung der Culturgeschichte. Mathematik, 4 Stunden. Arithmetik (2 St.): Die vier Grundoperationen. Allgemeine Eigenschaften und Theilbarkeit der Zahlen. Negative und gebrochene Zahlen. Verhältnisse und Proportionen. Gleichungen des ersten Grades mit einer und mehreren Unbekannten. — Geometrie: (2 St.) Planimetrie. — In jeder Conferenzperiode eine Schularbeit, zuweilen ein Pensum. Naturgeschichte, 2 Stunden. (I. Sem.) Mineralogie: Krystallographie. Systematische Betrachtung der wichtigsten Mineralien hinsichtlich der physikalisch-chemischen und sonstigen belehrenden Beziehungen. Die gewöhnlichen Felsarten und eine kurze entwicklungsgeschichtliche Skizze der Erde. — (II. Sem.) Botanik : Charakterisierung der Gruppen und Ordnungen des Pflanzenreiches auf Grund des morphologischen und anatomischen Baues mit Berücksichtigung der Pflanzenphysiologie und Paläontologie. Tl. Clause. Religion, 2 Stunden: Christkatholische Glaubenslehre. Latein, 6 Stunden. Lectüre (5 St.): Sallust’s Jugurtha. Ciceros I. Catilin. Rede. Caesar’s bellum civile. — Auswahl ans Vergil’s Eclogen und einzelner Stellen der Georgica. Anfang der Lectüre der Aenaeis. Privat-lectüre. — Präparation. — Grammatisch-stilistische Uebungen (1 St.) — Schriftliche Arbeiten wie in der IV. Griechisch, 5 Stunden. Lectüre: (I. Semester.) Homer Ilias 5. —10. (II. Sem.) Herodot (Auswahl aus den Parthien über die Perserkriege. — Alle 14 Tage eine Stunde Xenophon. — Grammatik: (1 St.). Präparation, Memorieren und schriftliche Arbeiten wie in der V. CI. Deutsch, 3 Standen. Grammatik (alle 14 Tage 1 St.): Genealogie der germanischen Sprachen. Principien der Sprachbildung. — Lectüre: Classisclie Musterstücke, nach dem Lesebuche (Klopstock, Lessing) mit besonderer Rücksicht auf die Charakteristik der stilistischen Form. — Literaturgeschichte. bis zu den Stürmern. — Alle 3 Wochen abwechselnd eine Haus- und eine Schularbeit. Slovenisch, 2 Stunden: Fortsetzung der Lectüre im Anschluss an die V. CI. Abschluss der epischen Poesie. Lyrik. Repetition der Syntax. Vortragsübungen. Aufsätze wie in der V. CI. Geograpie und Geschichte, 4 Stunden: Schluss der Geschichte der Römer und der Geschichte des Mittelalters, mit eingehender Behandlung der Geschichte des Pabst- und Kaiserthums in gleicher Behandlungsweise wie in der V. CI. Mathematik, 3 Stunden. Vertheilung wie in der I. CI. Arithmetik: Lehre von den Potenzen, Wurzeln und Logarithmen. Quadratische Gleichungen mit einer Unbekannten und ihre Anwendung auf die Geometrie. — Geometrie: (I. Sem.) Stereometrie. — (II. Sem.) Ebene Trigonometrie. Aufgaben wie in der V. CI. Naturgeschichte, 2 Stunden: Somatologie; Zoologie: Systematische Betrachtung der Wirbelthiere und der wichtigeren Gruppen der wirbellosen Thiere, nach morphologisch-anatomischen und entwicklungsgeschichtlichen Grundsätzen mit gelegentlicher Berücksichtigung vorweltlicher Formen. VII. Religion, 2 Stunden: Christkatholische Sittenlehre. Latein, 5 Stunden. Lectüre (4 St.): Cicero: pro Sex. Roscio, pro rege Deiotaro, Laelius de amicitia. — Fortsetzung der Lectüre von Vergib Aeneis. Alles Uebrige wie in der V. CI. Griechisch, 4 Stunden. Lectüre (3 St): Demosthenes, die 1., 2. und 3. philippische Rede. — (II. Sem.) Homer’s Odyss., lib. 6.—11. — Grammatisch-stilistische Uebungen (1 St.). — Alles Uebrige wie in der V. CI. Deutsch, 3 Stunden: Lectüre wie in der VI. (Herder, Göthe, Schiller). -— Literaturgeschichte bis auf Schiller’s Tod. — Redeübungen. — Aufsätze wie in der VI. CI. Slovenisch, 2 Stunden: Lectüre wie in der VI. CL Dramatische Poesie. — Altsloyenische Laut- und Formenlehre. — Geschichte der neu* slovenischen Literatur. Redeübungen. — Aufsätze wie in der V. Cl. Geographie und Geschichte, 3 Stunden: Geschichte der Neuzeit mit Berücksichtigung der inneren Entwicklung Europa’s in politischer, religiöser, wirthschaftlicher, culturgescliichtlicher Hinsicht und der Geographie, Mathematik, 3 Stunden: Vertheilung wie in der I. CI. Arithmetik: Quadratische Gleichungen mit zwei Unbekannten und höhere Gleichungen, die auf quadratische zurückgeführt werden können. Progressionen. Zinseszinsen- und Rentenrechnung. Kettenbrüche. Diophantische Gleichungen I. Grades. Combinationslehre. Binomischer Lehrsatz. — Geometrie: Trigonometrische und goniometrische Aufgaben. Analytische Geometrie mit Einschluss der Kegelschnittslinien. — Aufgaben wie in der V. CI. Physik, 3 Stunden: Allgemeine Eigenschaften der Körper. Statik und Dynamik fester, tropfbar- und ausdehnsamflüssiger Körper. Wärmelehre. Chemie. Philosophische Propädeutik, 2 Stunden: Formale Logik. VIII. OlBs»e. Religion, 2 Stunden: Kirchengeschichte. Latein, 5 Stunden: Lectüre: (4 St.) Tacitus, Germania cap. 1—27. und zusammenhängende grössere Partien aus den Annalen. — Horatius, Auswalil aus den Oden, Epoden, Satiren und Episteln. — Alles Uebrige wie in der V. CI. Griechisch, 5 Stunden: Lectüre (4 St) (I. Sem.) Platon’s Apologie, Kriton und Laches. — (II. Sem.) Sophokles’ Elektra; Homer’s Odyss. 16.—18. — Alles Uebrige wie in der V. CI. Deutsch, 3 Stunden: Lectüre wie in der VII. CI. (Göthe, Schiller, Lessing’s Laokoon, Schiller’s Abhandlung über naive und sentimentale Dichtung.) — Literaturgeschichte bis zu Göthe’s Tode. Redeübungen. — Aufsätze wie in der VI. CI. — In allen Oberclassen auch Privatlectüre. Slovenisch, 2 Stunden: Fortsetzung der Lectüre im Anschlüsse an die VII. CI. — Fortsetzung der neuslovenischen Literatur. — Ueber-sicht der altslovenischen Literatur. — Redeübungen und Aufsätze wie in der VII. Classe. Geographie und Geschichte, 3 Stunden. (1. Sem.)-. Geschichte der Österreich.-ungar. Monarchie in ihrer weltgeschichtlichen Stellung unter gleichzeitiger Recapitulation der Beziehungen Oesterreich-Ungarns zu den anderen Staaten und Völkern; übersichtliche Darstellung der bedeutendsten Thatsachen aus der inneren Entwicklung des Kaiserstaates. —-(II. Sem.): Oesterreichisch-ungarische Vaterlandskunde (2 St.) — Recapitulation der Hauptmomente der griech. und römisch. Geschichte. (1 St.). Mathematik, 2 Stunden: Uebungen im Auflösen mathematischer Probleme. Wiederholung der wichtigsten Parthien des mathematischen Lehrstoffes. — Aufgaben wie in der V. CI. Physik, 3 Stunden: Magnetismus, Elektricität; Wellenlehre, Akustik; Optik; Elemente der Astronomie. Philosophische Propädeutik, 2 Stunden: Empirische Psychologie. b) Freie Lehrgegenstände. Gesang: I. Abtheilung, 2 Stunden: Erklärung des Stimmorgans, Verhaltungsregeln beim Singen, Notenkenntnis, Takteintheilung, Tempo, Intervallübungen; Dur- und Molltonleiter, Regeln des Vortrages. Ein-, zwei- und dreistimmige Lieder. — II. Abtheilung, 2 Stunden: Wiederholung der Gesangstheorie mit besonderer Rücksicht auf die Regeln des Vortrages. Weltliche und kirchliche Lieder in vierstimmigen, gemischten und Männerchören. Kalligraphie, 2 Stunden: Current- und Lateinschrift nach Greiner’s Schreibmethode. Turnen: 5 Stunden in drei Abtheilungen (Unter-, Mittel- und Oberstufe : Ordnungsübungen, Freiübungen, Marschieren und Laufen, Springen, Klettern, Geräthübungen, Ringspiele. Zeichnen, 2 Stunden: Gesichts- und Kopfstudien näch geeigneten Gipsmodellen, fortgesetzte Uebungen im Ornamentzeichnen und freie Wiedergabe der Zeichnungsobjecte aus dem Gedächtnisse nach Massgabe der Zeit und der Fähigheit des Schülers. III. Lehrbücher, welsche im Schuljahre 1888/9 dem Unterrichte in den obligaten Lehrfächern zugrunde gelegt wurden. Religionslehre. I. CI.: Lesar, mali katekizem. — II. CI.: Lesar, liturgika. — III. IV. CI.: Schuster, Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. (Posl. Lesar.) — V. —VII. Cl.: Wappler: Lehrbuch der kathol. Religion für die oberen Cl. der Gymn. I —III. Thl. — VIII. Cl.: Kaltner, Kirchengeschichte. Lateinische Sprache. A) Grammatik. I.—IV. Cl.: Kermavner, lat. slovnica. — V.—VIII. Cl.: Schmidt, latein. Schulgrammatik. — B) Ue* bungshüchrr I. Cl.: Wiesthaler, lat, vadbe. I. — II. Cl.: Wiesthaler, lat. vadbe. II. — III. Cl.: Kermavner, vadbe v skladnji lat. I. — IV. Cl.: Kermavner, vadbe v skladnji lat. II. — V. VI. Cl.; Hauler, lat. Stilübungen. I. Thl. — VII. VIII. Cl.: Hauler, lat. Stilübungen. II. Thl. — C) Clasfiikir. III. Cl.: Cornel. Nep. vitae, ed. Weidner. IV. Cl.: Caesar, de bello gallico, ed. Prammer. IV. Cl.: P. Ovidii Nason. carm. selecta, ed. Sedlmayr. V. Cl.: T. Livii ab urbe condita I, II, XXI, XXII, ed. 6 -.54 — 3T f.fi =!» Zingerle. P. Ovidii Nason. carm. selecta, ed. Grysar. — VI. CI.: Sallustii Cr. Jugurtha, ed. Scheindler; Cicero, 1. orat. in Catilinam, ed. Nohl; Vergil. Aeneidos epitome, ed. Hoffraann; Caesar de bello civili, ed. Hoft-mann. — VII. CI.: Cicero: pro Sex. Roscio, pro rege Deiotaro, ed. Nohl; Laelius, de amicitia, ed Schiebe; Vergilii Aeneid. epitome, ed. Holtmann. — VIII. CI.: Tacitus, Germania und Annalen, ed. Müller; Horat. carmina selecta, ed. Petschenig. Griechische Sprache. A) Grammatik. III.—VIII. CI.: Curtius, Griechische Schulgrammatik. — B) Ucbuvgsbüchr. III.—V. CI.: Schenk), Griech. Elementarbucli. — VI.—VIII. CI.: Sclienkl, Uebungsbnch für Obei-gymn. — C) Classil'«r. V. CI.: Homer, Ilias, ed. Zeclimeister; Sclienkl, Chrestomathie aus Xenophon. — VI. CI.: Homer, Ilias, ed. Zeclimeister ; Sclienkl, Chrestomathie aus Xenophon; Herodot, ed. Holder. — VII. CI.: Demosthenes, 1.—3. philipp. Rede, ed. Wotke; Homers Odyssee, I. Tlil., ed. Pauly- Wotke. — VIII. CI.: Platons Apologie und Kriton, Laclies, ed. Kral; Homer’s Odyssee, ed. Pauly- Wotke; Sophokles, Elektra, ed. Schubert. Deutsche Sprache. A) Grammatik. I. und III. CI.: Willomitzer, deutsche Grammatik, 4. Aufl. — II. CI.: Heinrich, deutsche Grammatik für oesterr. Gymn. I. Bd. — IV. CI.: Heinrich, Grammatik der nhd. Sprache. — V.—VIII. CI.: Willomitzer, deutsche Grammatik. — B) Lesebücher. I. u. II. CI.: Madiera, deutsches Lesebuch I. II. Thl. — III. CI.: Lampel, deutsches Lesebuch f. d. 3. CI. — IV. CI.: Neumann u. Gehlen, deutsches Lesebuch f. d. 4. CI. — V. VI. CI : Lampel, deutsches Lesebuch für die ob. CI. oesterr Gymnasien, I. II. — VII. CI.: Egger, deutsches Lehr- u. Lesebuch für höh. Lehranstalten, II. Tlil. I. Bd. — VIII. CI.: Egger, deutsches Lehr- u. Lesebuch für höh. Lehranstalten, II. Tlil. 2. Bd. Slovenische Sprache. A) Grammatik. I.—-IV. CI.: Šuman, slov. slovnica. — V.—VIII. CI.: Janežič, slov. slovnica. — B) Lesebücher. I. II. Cl.: Janežič, cvetnik. I. — III. IV. Cl.: Janežič, cvetnik. II. — V. VI. Cl.: Sket, slov. berilo za 5. in 6. gimn. razred. — VII. Cl.: Janežič, cvetnik slov. slovesnosti. — VIII. Cl.: Miklošič, berilo za 8. gimn. razred. Geographie und Geschichte. I. Cl.: Jesenko zemljepis za 1. raži*.; Atlas von Trampler. II. Cl.: Jesenko, a) zemljepis za 2. in 3. razr.; b) občna zgodovina, stari vek; Atlanten von Kiepert oder Putzger, Ko* zenn oder Trampler. — III. Cl.: Jesenko, a) zemljepis za 2. in 3. raz. i b) srednji yek; Atlanten von Putzger, Trampler od. Kozenn. — IV. Cl.: Jesenko, a) novi vek; b) avstrijsko-ogrska monarhija; Atlanten wie in der III. Cl. — V. Cl.; Gindely, Lehrbuch der Geschichte f. Obergymn. I. \ Atlanten von Kiepert oder Putzger. — VI. CI.: Gindely, Lehrbuch der Geschichte. II. Bd.; Atlanten wie in der V. CI. — VII. CI.: Gindely, Lehrbuch der Geschichte. III. Bd.; Atlas von Putzger. — VIII. CI.: Gindely, Schimmer und Steinhäuser, oest. Vaterlandskunde (Oberstufe); Atlanten wie in der V. CI. Mathematik. I. CI.: Močnik-Celestina, a) aritmetika, I. del, b) geometrija, I. del. II.—IV. CI.: Močnik-Celestina, a) aritmetika. II. del, b) geometrija, II. del. — V.—VIII. CI.: Močnik, a) Lehrbuch der Arithmetik und Algebra, b) Lehrbuch der Geometrie. — Logarithmentafeln von Adam. Naturgeschichte. I. CI.: Pokorny-Erjavec, živalstvo. — II. CI. : Pokorny-Erjavec, živalstvo; Pokorny-Tusek, rastlinstvo. — III. CI.: Erjavec, mineralogija. — V. CI.: Hochstetter und Bisching, Mineralogie; Wretschko Botanik. — VI. CI.: Schmidt, Zoologie. Naturlehre. III. IV. CI.: Senekovič, fizika. — VII. VIII. CI.: Handl, Lehrbuch der Physik für Obergymn. Philosophische Propaedeutik. VII. CI.: Lindner, Lehrbuch der Logik. — VIII. CI.: Lindner, Lehrbuch der Psychologie. IV. Absolvierte Lectüre in den classischen Sprachen. a) Aus dem Lateinischen. III. Classe. Cornelius Nepos: Milt., Them., Arist., Pausanias, Cimon, Lysand., Alcibiades, Thrasyb., Epaminondas, Pelopid., Agesilaus, Phocion, Timoleon, Hamilcar, Hannibal. IV. Classe. C. J. Caesar, bell. gall. lib. I., IV., V., VI., VII., (Pri-vatlect.). — Ovid. e libr. Tristium el. IV. 10.; Fast. II. 83—118, 195—242; Metam. I. 89—415. V. Classe. Livius I. und XXI. 1—29. — Ovid. Metam. I. 89—415; II. 1—366; VI. 146-312; VII. 1—158; VIII. 183—235, 611—724; Fasti I. 643—586; II. 83—118; 687—710; VI. 419-454. VI Classe. Sallust. bell. Jugurth. — Cicero in Catilin. or. I.; (or. II. als Privatlectüre). — Vergil. Eci. I., V.; Georg. II. 136—176, 458— 540 j Aeüeid. lib. I., II. — Caes. de bell, civil, lib. I. c. 1—36. VII. Classe. Cicero pro T. Roscio Amerino, pro rege Deiotaro (Pri-vatlect.), Laelius. — Vergil. Aeneid. III., V., VI., VIII. 391—514; XII. 463—698. VIII. Classe. Tacit, annal. lib. I.; German, c. 1—27. — Horat. Oden. lib. I. 1, 2, 7, 9, 11, 28, 34, 37; lib. II. 1, 3, 18, 20; lib. III. 1, 2, 3, 30; lib. IV. 7, 9; carmen saeculare; Epoden 1, 2, 13; Sat. lib. I. 1, 9, 10; Epist. lib. I. 2 ; lib. II. 3 (de arte poetica lib.). l)j Aus dem Griechischen. V. Classe. Xenophon. Kyropaed. I. 2, 1-15; 3, 1—3; 4, 4—16 (I. 2, lff. und VII. 2 als Privatlectfire); Änabasis 1.1, 1 — 11; 2, 1—4; 4, 11 — 19; 5, 1—17; 6, 1 — 11; 7, 1 — 20; 8. 1—29. — Homer. Iliad. I., II. VI. Classe. Homer. Iliad. lib. VI., XXII., XXIII. (XIX als Pri-vatlect.) — Xenophon, Mem. Socratis I. 4; II. 1, 3; III. 5. — Herod, lib. VIII. VII. Classe. Demosthen. I.—III, philipp. Rede und I. olynth. Rede (Privatlect.). — Homer. Odyss. lib. VI., IX., XI., XII. VIII. Classe. Platon. Apolog.; Kriton und Laches. — Sophokles, Electra. — Homer. Odyss. lib. XVI., XVII. —M««- Y. Themata für die schriftlichen Arbeiten, ' a) In deutscher Sprache. * i • .* £) I t . - • ■ ■ . - ' • - u . : , > < , * u V. Classe. 1. „Wer auf Gott vertraut, hat fest gebaut“. — 2. Der Lucasmarkt in Rudolfswert. — 3. Suche treu, so findest du. — 4. Rüdiger von Pechlarn. — 5. Mein Liebling in der Hegelingesage. — 6. Die Heimkehr ins Vaterhaus. — 7. Die Erziehung bei den Athenern. 8. Das menschliche Auge und der Himmel. — 9. Wie Reineke den Hiuz überlistet. — 10. Die Sprache des Frühlings. — 11. Ein Gewitter. — 12. Ein Spaziergang nach einem Sturme. VI. Classe. 1. Günthers Brautfahrt. — 2. Ein Novembertag. — 3. Der arme Heinrich. — 4. Die Machtentfaltung des Papstthums unter Gregor dem Grossen. — 5. Wie ist die Metapher: „Die Natur schläft im Winter“ zu begründen. — 6. Der Mensch in den Alpen. Im Anschlüsse a,n Gellers Alpen. — 7. Der Brand in Candia. — 8. Gedankengang und Bedeutung der Ode Klopstocks: Die beiden Musen“. — 9. Ein blühender Apfelbaum, das Bild eines studierenden Jünglings. — 10. Charakteristik Paul Werners und Justs. — . , ..-s;) .11» VII. Classe. Welche Bewegungen leiten die Neuzeit ein? 2 Die Donau, Oesterreichs Strom im Anschlüsse an Goethes Gedicht; „Mahomets Gesang“. — 3. Inhalt und Bedeutung des ersten Monologe» in Goethes Iphigenie auf Tauris. — 4. Gedanken beim Jahreswechsel. — 5'. Orestes und Pylades. — 6. Der wilde Jäger von Bürger und der Alpenjäger von Schiller. — 7. Folgen der Hinrichtung Ludwigs XVI. — 8 Das Vorleben Tassös. — 9. Welche Bestrebungen und Ereignisse ermöglichten die Wiederherstellung Öesterreichs als Grossmacht zu Ende der Napoleonischen Kriege,? — 10. Am Grabe unseres Lehrers. VIII. Classe. 1. Ordnung regiert die Welt. — 2. Haltet am Glauben fest und fest an solcher Gesinnung; denn sie macht im Glücke verständig und sicher, im Unglücke reicht sie den schönsten Trost und belebt die herrlichste Hoffnung. Goethe. — 3. Mein Liebling in Goethes „Hermann und Dorothea“. — 4. Was hat Karl VI. für die pragmatische Sanction gethan? — 5. Die Phantasie und ihre Bedeutung für den Menschen. — 6. Der Humor Uhlands in seinen Heldendichtungen. — 7. Welche Bedeutung haben die Sophisten ? — 8. und 9. Welchen Einfluss übte die Bodengestaltung auf die staatliche Entwickelung in Oesterreich und wie begünstigte sie dessen Erhebung zur Grossmacht ? — 10. Inwiefern hat sich der Spruch: „Per aspera ad astra“ in Oesterreichs Geschichte bewährt ? (Maturitätsaufsatz) Nicodemus Donnemiller. b) In slovenischer Sprache. V. Classe. 1. Nada — glej, upanje gre pred nami (Levstik). — 2. Življenje je čas sejanja. — 3. Jesen čas veselja, pa tudi otožnosti. — 4. Ktere kreposti naj vodijo dijaka na višji gimnaziji. — 5. Narodna pesen „Ravbar“. — 6. Iz grške zgodovin« (po izboru.). —- 7. Bolji dober glas, nego zlati pas. — 8. Aetas aurea, po Ovidu. — 9. Stari ljudje hvalijo čase stare, — 10. Boj pri Kunaksih (po Ksenofontu.). — 11. Prikazki v zgodovini pričajo resnico: „Zakon natore je tak, da iz malega raste veliko“. —- 12. Epika. — „Pegam in Lambergar“, razlaga. VI. Classe. Jesen v naravi in v človeškem življenji — 2. Aleksander Veliki in Hannibal, (primera). — 3. Odprto navadno uho in oko — a usta zaprta mi nosi (Gregorčič.). 4. Kteri dogodki delajo mejo med starim in srednjim vekom. — 5. Zasluge Karola Velikega za omiko. — 6. Drži se povsodi pravega reda. — 7. Slabe tovaršije, duha morije. — 8. Hvala poljedelstva. — 9. Vseh dobrot največja dobrota je jezik. — 10 Hvala gozdov. - 11. Bučela izgled dijaku. VII. Classe. Kaj in kako je čitati. — 2. Spremembe na zemlji. — 3. Kteri dogodki delajo mejo med srednjim in novim vekom. — 4 Venit poena pede claude. — 5. Sentencije iz Viljema Tela. — 6. Patriotizem Demostenov. — 7. Slovo vojaka, ki gre v Bosno. — 8. Trud življenja, življenja cena. — 9. Prijatelj in hinavec, karakteristika. — 10. D6ma ne najde nikjer, kdor ga ne išče doma. — 11. Zlobe plod je ta, da zloba rodi zlobo. — 12 Veliki možje so lastnina vseh narodov vseh časov. Vlil. Classe. 1. Vox populi, vox Dei, je li to res? — 2. Vstrajnost pelje do svrhe. — 3. O slovenskem pesništvu. — 4. Kako naj kaže odrasli mladenič domoljubje. — 5. Zasluge Ratislava za Slovanstvo. — 6. Vpliv Grkov in Rimljanov na evropsko kulturo. — 7. Uvod v tragedijo grško. — 8. Karakteristika II. dobe sloven. literature (od Krena do Debevca). — 9. Najsrečnejša je država tista, kjer ne smejo vladati zlobni. — 10. Vede, najboljše bogastvo. L»d. Hrovat. YI. ■*, Vermehrung der Lehrmittelsammlungen. A. Lehrerbibliothek. a) Durch Ankauf. Liibke, Geschichte der Architektur. 2 Bde. — Lübke, Geschichte der Plastik. 2 Bde. — Miklosich, Etymolog. Wörterbuch der slavischen Sprachen. — J. Grimm, deutsche Mythologie. 4. Ausg. 3 Bde. — Her-genrötlier, Handbuch der allgem. Kirchengeschichte. 3. Auf. 2. u. 3 Bd. — Huber, Geschichte Oesterreichs. 3. Bd. — Günther, Meteorologie. — Willkomm, Schulflora Oesterreichs. — Lotze, Logik. — Bartl, Uebungs-aufgaben aus der eben, und sphär. Trigonometrie. — Müller, Thiere der Heimat. — Schober, Quellenbuch zur Geschichte der österr.- ungar Monarchie. — Die österr.-ungar. Monarchie in Wort und Bild. Lfg 59 85. — Bronn’s Classen und Ordnungen des Thierreiches. H. Bd. 3. Abth. Lfg. 1; IV. Bd. Lfg. 7. und 8.; VI. Bd. 3. Abth. Lfg. 61-64; VI. Bd. 4. Abth. Lfg. 23. und 24. — Zeitschrift für Schulgeographie. IX. Jg. Nr. 7 12; X. Jg. Nr. 1—8. — Zeitschrift für das Realschulwesen. XIII. Jg. 5—12; XIV. Jg. 1—4. — Jagič, Archiv für slav. Philologie. XI. Bd. Hft. 1—4. — Mittheilungen der geographischen Gesellschaft in Wien. 1888. Nr.5—12; 1889. Nr. 1—4. — Janssen, Geschichte des deutschen Volkes. Lfg. 37—41. — Ljubljanski zyon. 1889. — (Zarncke), Literarisches Centralblatt für Deutschland. 1889. — Verordnungsblatt des Min. f. C. u. U. pro 1889. — Textausgaben von römischen und griechischen Classikern, \ b) Durch Geschenke. a) Des h. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht: Zeitschrift für deutsches Alterthum. 32. Bd. Hft. 3—4; 33. Bd. Hft. 1—2. — Oesterr. botanische Zeitschrift. 38. Jg. Hft. 7—12; 39. Jg. Hft. 1—6. — ß) Der h. k. k. Landesregierung: Landesgesetzblatt für Krain. 1889. t) Der Verleger oder Verfasser: Scheindler, latein. Grammatik. — Scheindler, latein. Uebungsbucli, I. Thl. — C. J. Caesaris commentarii de bello civili. — Prammer, Corn. Taciti Germania; ab excessu divi Augusti. — Mikenda, Tit. Livi ab urbe condita. — Ziška, Method. Leitfaden der Mineralogie und Geologie. — Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Budolfovem. — Curtius und Kaegi, eine Verteidigung von Hartei. — Czörnig, die alten Völker Oberitaliens. S) Durch Tausch: 238 Programme von österr.- ungarischen Lehranstalten; 312 Programme von Mittelschulen Deutschlands. B. Schülerbibliothek. a) Durch Ankauf. Groner, Heldenthaten unserer Vorfahren. — Zöhrer, der letzte Bitter, österr. Sagen- und Märchenbuch, Kreuz u. Schwert, österr. Alpengeschichten. — Höcker, die Mongolenschlacht bei Olmütz. — Groner, Erzählungen aus der Geschichte Oesterreich-Ungarns; in Bitterburgen und unter fahrenden Leuten. — Zdekauer, von der Adria und aus den schwarzen Bergen. — Gregorčič, Poezije. II. zvezek. — Vošnjak, Pobratimi. — Vertec, časopis za slovensko mladino pro 1888. — Dom in svet. 1888. — Die katholischen Missionen. 1888. — Zehden, Verkehrswege zu Wasser und zu Lande. — Sclnvicker, ungarische Hochlandsbilder. — Noe, Am Hofe der Babenberger, Primus und Samo. — Christof Schmid’s ausgewählte Erzählungen. 36 Bdchen. — Postojinsko okrajno glavarstvo. — Engelmann, Parcival, Das Gudrunlied, Das Nibelungen-^ lied. — Fr. Hotfmann’s Jugendbibliothek. 13 Bdchen..—«^W. 0. Hort^' Erzählungen. 7 Bdchen. — Wickede, Lederstr^nfefcähl ungen Cooper. — Die von der „Matica Slovenskaund ,,Dr\$$fa^$. Mohora“ in Klagenfurt. pro 1888 hei^s^e^b^negjWe^e. ^ , ’ ^ 0> v v' -6- ^ ' in Laibacb; Geizige; Gentz, österreichische Manifeste von 1809 — 1813; Göthe, Reineke Fuchs. — Vom Herrn k. k. Landesgerichtsrathe Dr. Andreas Vojska: Slovenski Goifine, I.—IV. snopič; Kržič, osmero blagrov na svetu; Majar, Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete; Parapat, Robinson starši; Kočevar, Kupčija in denar; Pčdlaz, Zlate bukve slov. vedeža; Slemenik, Izdajavec; Sket, Miklova Zala; Vojvodstvo Kranjsko; Vojvodstvo Koroško; Slov. Štajar, I., III, snopič; Dr. Lovro Toman; Letopis Matice Slov.; 3 Jge.; Vrtec; Slov. Pravnik, leto IV, snopič 1—12; Erjavec, Domače in tuje živali v podobah; Lavorika, 2. del; Sattner, Slovenski napevi za četvero in petero mešanih glasov (partitura). C. Das physikalische Cabinet erhielt dur >uf folgenden Zuwachs: Magnesiumlampe negel. — Pendelgesetzapparat. — sigen Fortpflanzung des hydro-’ruckapparat, — Apparat zum ‘iu’is Elektroskop). — Zeit- II. Jg. — Thompson, Apparat zum Nach' statischen Druck-Nacliweise der schrift für element. 'smus. Ap 'sehe Cabinet 267 "e und 4 Werke (Gliederfussler), gesammelt von Schülern der unteren Gymn.- Classen. — Vom Herrn Dr. Gustav Sterger, Regimentsarzt in Debreczin: Von In-secten bes. 1 Attacus Cecropia; 2 Attacus Cynthia; 3 Attacus Bombix Perni. — Von Frau Theresia Aschmann: 1 Ex. Attacus Cynthia. Gegenwärtiger Stand der Sammlung. I. Zoologie: Ca. 1900. A) Wirbelthiere: 271; a) Säugethiere: 64; 1.) ausgestopft 30; 2.) im Spiritus 7; 3.) Skelet, 6 vollständig - 21 Kopf-skelet. b) Vögel: 166; 1) ausgestopft 147; 2.) Skelet, 3 vollst — 13 Kopfskelet; 3.) Nester, 3 mit 14 Eiern, c) Reptilien: 12; 1.) Trocken-praeparate 2 ; 2.) Spiritus 6; 3.) Skelet 4. d) Amphibien: 16; 1.) Spiritus 14; 2.) Skelet 2. e) Fische: 13; 1.) Trockenpraeparate 3; 2.) Spirituspraep. 7 ; 3.) Skelet 3. B) Wirbellose Thiere: 1500.. C) Gypsmodelle und anatomische Praeparate: 100. II. Botanik: Ein neues Herbarium für Samenpflanzen und eines für Sporenpflanzen. Eine Schachtel mikroskopischer Praeparate. III. Mineralogie, und Go logic: Naturstücke 442, Krystallmodelle 216. IV. Abbildungen 78, Apparate 2. V. Wtrhzivgc. Imganzen 17 Stück. Von diesen j wurden im laufenden Schuljahre angekauft: 1 Feilkloben, 2 Kratzer für Fische, 1 Schaber für das Aushäuten, 1 Pincete, 1 Scalpell, 1 Spitzzange E. Lehrmittel für das Zeichnen. Durch Ankauf. 4 Stück Pilasterornamente nach antiken und Renaissance- Vorbildern (Nr. 622—625). — Krönung einer Stele, griechisch (Nr. 32) — 3 Stück Ornamente, gothisch modern (Nr. 19, 21, 22). — 1 Stück, Ornament, venetianisch, 16. Jahrhundert (Nr. 355). — 3 Stück gothische Blattornamente vom Köllner Dome (308, 316, 319). — Kopf des jugendlichen Dionysos (Nr. 143). ,(1 Gegenwärtiger Stand nach Ausscheidung einiger unbrauchbar gewordener Draht- und Gypsmodelle: Vorlagenwerke 18, Drähtmodelle 27, Holzmodelle 33, Gypsmodelle 58. F. Geographische Lehrmittel. a) Durch Ankauf. Langl, Bilder zur Geschichte, mit erklärendem Texte, kleine Aus- — Hirt’s geographische Bildertafeln, 54 Stück. — Andrees allgem. s. — Terminologische Reliefkarte, mit deutschem und sloven. b) Geschenk des k. k. Landessclmlrathes: Bauer, Karte des Herzogthum’s Krain (in duplo). vii: ! i ; - - , J 4/ * : Maturitätsprüfungen. a) Im Schuljahre 1887/8. Die Maturitäts- Wiederholungsprüfung wurde mit Bewilligung des h. k. k. Unter.-Minist, von 14. Sept., Z. 18.763 unter dem Vorsitze des Gymnasialdirectors Andr. Senekovič am 27. Sept. 1888 abgelialten. Zu derselben erschienen zwei Abiturienten, denen im Haupttermine die Bewilligung ertherlt worden war, die Prüfung aus je einem Gegenstände zu wiederholen. Einem derselben wurde das Zeugnis der Reife zuerkannt, der andere aber auf ein Jalir reprobiert. b) Im Schuljahre 1888/9. Die schriftliche Prüfung wurde vom 3. bis incl. 7. Juni abgehalten. Derselben unterzogen sich 20 Schüler der achten Classe und erhielten zur Bearbeitung nachstehende Themata: a) Uebersetzung aus dem Deutschen in’s Latein: Siipfle, latein. Stilftbnngen für die oberen CI. Nr. 227, Apollo’s Ausspruch: „Erkenne dich selbst.“ b) Uebersetzung aus dem Latein in’s Deutsche: Cicero de orat. lib. I. c. 54, § 231 — 233. Socrates, cum omnium sapientissimus esset... condemnarent. c) Uebersetzung aus dem Griechischen: Platons Phaedo, cap. 65 pjtg. 116 A—E) tavz' i’tmo» ixitro? . . . ovnm Stdixhai. d) Deutscher Aufsatz: Wie hat sich das Sprichwort: „Per aspera ad astra“ in Oesterreichs Geschichte bewährt? e) Slovenischer Aufsatz: Vede najboljše blago. f) Aus der Mathematik: 1) die Grundfläche eines geraden Kegels ist ein einem regelmässigen Achtecke umschriebener Kreis. Wiegross ist die Oberfläche und das Volumen dieses Kegels, wenn die Seite des Achteckes a = 15 cm und der Winkel an der Spitze des Achsenschnittes y = 32° 54' 32" ist? — 2) Eine Gemeinde A hat die Verpflichtung der jedes- maligen Herstellung einer Brücke auf dem Eigenthume der Gemeinde B. Der Neubau erfolgt durchschnittlich nach 30 Jahren und erfordert einen Kostenaufwand von 4000 fl. Die Gemeinde A wünscht um diese Last a) entweder zu gleichen Theilen eines jeden Jahres abzutragen oder b) dieselbe bar abzulösen. Wie viel beträgt im ersten Falle die jährliche Zahlung oder im zweiten Falle die bare Ablösungssumme, wenn der letzte Neubau soeben erst vollendet wurde und ein Zinsfus von 4°/0 zugrunde gelegt wird ? — 3) An die Ellipse, deren Gleichung Ax2 -j- 9 t/2 *= 36 ist, soll in einem Punkte, dessen Ordinate 1 * 4 und dessen Abscisse positiv ist, eine Tangente gezogen und auf diese aus den Brennpunkten Normalen gefällt werden. Wie lauten die Gleichungen der Normalen und wie lang ist das zwischen den Normalen liegende Stück der Tangente? Die mündliche Maturitätsprüfung wurde unter dem Vorsitze des k. k. Landesschulinspectors, Herrn Jakob Smolej, vom 25. bis 28. Juni abgehalten. Zu derselben erschienen 19 Abiturienten, darunter ein Privatist. Von diesen bestanden 14 die Prüfung mit günstigem Erfolge und fünf erhielten die Bewilligung, die Prüfung aus je einem Gegenstände im Monate September zu wiederholen. Ein Zeugnis der Eeife erhielten41). Nr. Name Geburtsort Geburli- jahr Dauer der «Tin it.-Sind, nrk Jahren Angeld irknr lernf l " ; : Dimnik Franz Jarše in Kraiu 1867 9 Theologie \ 2 Germ Josef Adlešiči in Krain 1869 8 Malerakad. ! 3 Germ Matthäus Adlešiči in Krain 1867 9 Theologie 4 Kokalj Alnis Mitterdorf b. Krainburg i. Kr. 1869 9 Medicin 5 Krevs Franz Witschendorf b. Hönigstein,Kr. 1868 10 Theologie 6 Malerič Josef Vojnavas in Krain 1867 8 Medicin 7 Medved Anton St. Veit b. Sittich in Krain 1870 8 Theologie 8 Meznarič Matthäus Wagendorf b. Luttenberg i. St. 1868 8 Medicin 9 Oräzen Johann Landstrass in Krain 1869 9 Militär 10 Rošker Martin St. Benedikten in Steiermark 18&6 9 Medicin 11 Thum Eugen St. Marein b. Erlaclistein iu St. 1868 10" Jus 12 Urankar Josef Neuthal in Krain 1865 9 Theologie 13 Vojska Anton Rndolfswert in Krain 1870 Medicin 14 1 Zimšek Josef Peilenstein in Steiermark 1867 9 , Theologie *) Fette Schrift bedeutet Reife mit Auszeichnung. Mit hohem Unterrichts-Ministerialerlasse vom 28. August 1888 Z. 17.703 wurde der liierortige Professor Anton Derganc dem Staats-gymnasium in Laibach an Stelle eines Supplenten bis auf Weiteres zur Dienstleistung zugewiesen, uud der Professor am Staatsgymnasium in GottscheeValentin Ambrusch, aus Dienstesrücksichten an die hier-ortige Anstalt versetzt. Beide traten ihre neuen Dienstposten mit Beginn des Schuljahres 1888/9 an. Der Professor Raimund Nachtigall, dessen Gesundheit seit längerer Zeit stetig abnahm, sah sich in der Ferienzeit gezwungen zur Herstellung seiner Gesundheit beim hohen k. k. Unterrichts-Ministerium um Atifen längeren Ürlaitb bittlich einzuschreiten. In Gewährung seiner Bitte wurde 'derselbe mit h. Unter.- Ministerialerlasse vom 6. September 1888 Z. 17.875 auf die Dauer des ersten Semesters und mit weiterem Erlasse vom 17. Februar 1889 Z. 2.016 auch auf die Dauer des zweiten Semesters beurlaubt. Die tückische Krankheit (Tuberkulose) hat leider schon so grosse Fortschritte gemacht, dass es ihm nicht gegönnt war, den Ablauf seines Urlaubes zu erleben ; denn am 9. Juni ist er: bereits sei-nein Leiden“ erlegen. Die entseelte Hülle desselben wurde ani 11. .Tuni unter Begleitung seiner Collegen, sämmtlicher Schüler des Gymnasiums so wie unter reger Betheiligung der Bevölkerung nach dem Friedhöfe in St. Michael zur letzten Ruhe bestattet, Professor Raimund Nachtigall wurde am 6. Jänner 1844 in Seisenberg geboten. Nach Absolvierung des Gymnasiums in Rudolfewert oblag er durch sieben Semester den philologischen Studien an der Universität in Graz, woselbst er sich im Jahre 1875 und ergänzungsweise auch im Jahre 1882 die Lehrbefähigung für classische Philologie am ganzem Gymnasium unter Gebrauch der deutschen Unterrichtssprache erwarb. Nachdem er kurze Zeit als Supplent in Laibach und Marburg gedient hatte, kam er im Jahre 1876 als wirklicher Lehrer an diese Anstalt, an welcher er seither verblieb. Friede seiner Asche! Zur Supplierung der vorher vom Prof. Nachtigall vertretenen Lehrfächer wurde von der Direction der geprüfte Lehramtskandidat Victor Bežek berufen und dessen Berufung vom k. k. Landesschulrathe mit h. Erl. vom ft. October 1889 Z. 1974 einstweilen auf die Dauer des ersten Semesters und mit weiterem Erlässe voni 26. Februar 1889 Z. 433 auch flUf die Dauer des zweiten Semesters genehmigt. Auf ein diesbezüglich gestelltes Ansuchen hat das k. k. Unterrichtsministerium mit h. Erlasse vom 19. December 1888 Z. 24.579 gestattet, dass derselbe unter gleichzeitiger Verwendung als Supplent auch sein Probejahr ablege und,„angeordnet, dass er von dein Professor Anton Kerer den bestehenden Vorschriften gemäss in das Lehramt eingeführt werde. Der Professor Ignaz Fajdiga wurde mit Landesschul-Rath-Erlass vom 10. September 1888 Z. .1702 im Lehramte definitiv bestätigt und ihm der Titel „Professor“ zuerkannt; der Professor Dr. Josef Marinko erhielt mit Landesschul - Raths - Erlasse vom 5. November 1888 Z. 1985 die erste Quinquennal Zulage zuerkannt. Mit hohen Unterrichts-Ministerialerlasse vom 25. Dezember 1888 Z. 24.360 wurde der Director Andreas Senekovič zum Bezirksschul-inspector für die nächste sechsjährige Functionsperiode für den Schulbezirk Budolfswert ernannt. Durch den h. Unter.-Minist. Erlass vom 22. Jänner 1889 Z. 1047 wurden die Professoren an der k. k. Staatsgewerbeschule in Graz, Herr Julius Ritter von Siegl und Herr Franz Kneschaurek,zu Regierungscommisären für die Inspection der hierländigen gewerblichen Fortbildungsschulen ernannt und speciell an dieser Anstalt dem ersteren die Inspection des Zeichenunterrichtes, letzterem die Inspection des in slovenischer Sprache ertheilten theoretischen Unterrichtes übertragen. Das Schuljahr 1888/9 wurde am 18. September 1888 mit dem „Veni sancte“ feierlich eröffnet. Die Aufnahmsprüfungen zum Eintritte in die I. Classe wurden am 16. Juli und am 15. September, die Nachtrags- und. Wiederholungsprüfungen in der Zeit vom 16. bis 18. September abgehalten. Am 4. October feierte das Gymnasium das Allerhöchste Namensfest Sr. k. und k. Apostol. Majestät unseres allergnädigsten Kaisers Franz Josef I. und am 19. November das Allerhöchste Namensfest Ihrer Majestät der Kaiserin Elisabeth mit einem solennen Gottesdienste und der Absingung der Volkshymne. Am 3. December feierte das Gymnasium das 40jährige Regierungs* Jubiläum Sr. k. und k. Apostol. Majestät des Kaisers mit einem feierlichen Gottesdienste und es War dieser Tag den hohen Anordnungen gemäss für die studierende Jugend ein Ferialtag. Am 1. Februar lief in Rudolfswert die so schmerzliche und tiefergreifende Trauerkunde von dem plötzlichen Ableben Sr. kais. Hoheit unseres allgeliebten Kronprinzen Rudolf ein. Eine Deputation des Lehrkörpers mit dem Director an der Spitze verfügte sich sofort zum Herrn Regierungsrath und k. k. Bezirkshauptmann Josef Ekel, um den Gefühlen des tiefsten Beileides, unerschütterlicher Treue und Ergebenheit Ausdruck Zü geben. — Von dem Tage des Eintreffens der Trauerbotschaft bis zum Tage der erfolgten Beisetzung der Allerhöchsten Leiche wellte vom Anstalts-gebäude die Trauerflage. Am 5. Februar als am Tage des Leichenbegängnisses wohnte die Schuljugend einem Trauergottesdienste bei und wurde jeder Unterricht eingestellt. Zur hl. Beichte und Communion giengen die Schüler dreimal im Jahre. Das erste Semester wurde am 9. Februar geschlossen; das zweite am 13. Februar begonnen. Am 3. April veranstalteten die Gymnasialschüler unter der Leitung ihres Gesangslehrers, des hochw. Herrn P. Hugolin S a 11 n e r und unter freundlicher Mitwirkung mehrerer Herren im Saale des „Narodni dom“ eine musikalisch-declamatorisclie Akademie, deren Reinertrag dem Stu-denten-Unterstützungsvereine zufloss. Die überrauszahlreiche Betheiligung aller Gesellschaftskreise an derselben war ebenso schmeichelhaft und ehrend für die Mitwirkenden und die Anstalt als solche, wie sie auch die Einnahmen des genannten Vereines um ein Bedeutendes vermehren half. Vom 22. bis zum 26. Juni inspicierte die Anstalt der k. k. Landes-schulinspector, Herr Jakob Smolej. Die schriftlichen und mündlichen Versetzungsprtifungen wurden in der Zeit vom 17. Juni bis zum 9. Juli abgehalten. Am 13. Juli wurde das Schuljahr mit einem feierlichen Gottesdienste und darauffolgender Vertheilung der Zeugnisse geschlossen. IX. Wichtigere Erlasse der l. k. ünterrichtsbehörden. Minist. Erlass vom 7. November 1888 Z. 2066 ordnete an, dass voll jeder öffentlichen Feier des Allerhöchsten Regierungsjubiläums Sr. k. u. k. Apostol. Majestät des Kaisers abgesehen werden musste, dass am 1. oder 3. December kein Unterricht zu ertheilen war und die Schuljugend dem Schulgottesdienste beizuwohnen hatte. Unter. Minist. Erlass vom 26. October 1888 Z. 8759, enthaltend das Verbot der Aftermiethe der Naturalwohnungen in staatlichen Unterrichtsanstalten. (Intim, mit L. R. Erl. vom 12. Nov. 1888 Z. 11.566.) L.-R.-Pr.-Erl. vom 27. April 1889 Z. 954 enthält die Weisungen, betreffend die den Stipendisten an Hochschulen, welche den Präsenzdienst als Einjahrig-Freiwillige ableisten, zu gewährenden Begünstigungen. Unter. Minist. Erlas vom 14. März 1889 Z. 1865 weist auf die Un-gehörigkeit und den Unfug des sogenannten Viaticierens hin. (Intim, mit L.-Sch.-R. Erl. vom 26. April 1889 Z. 627.) Unter.-Minist. Erlas vom 24. April 1889 Z. 8082 ermächtigt die politischen Landesstellen als Stiftungsbehörden über die Zulässigkeit der eventuellen Cumulierung von Stipendien in einer Familie in jenen Fällen im eigenem Wirkungskreise zu entscheiden, in welchem denselben die analoge Entscheidung rücksichtlich des eventuellen gleichzeitigen Genusses zweier oder mehrer solcher Stipendien in der Person eines und desselben Studierenden zustelit. (Intim, mit L.-R. Erlas vom 4. Mai 1889 Z. 4957.) Unter-Minist. Erlass vom 4. Mai 1889 Z. 2467 ex 1888 ordnet an, dass Kostzöglinge in die dem Dienerpersonale angewiesenen Natural-wohnungen in staatlichen Unterrichtsanstalten ohne Bewilligung nicht aufgenommen werden dürfen. (Intim, mit L.-R. Erlas vom 17. Mai 1889 Z. 5599.) Unter.-Minist. Erlas vom 16. Juni 1389 Z. 12.585 ordnet an, dass das Schuljahr in diesem Jahre ausnahmsweise schon am 13. statt am 15. Juni geschlossen werden soll. (Intim, mit L.-Sch.-R. Erlas vom 22. Juni 1889 Z. 1157.) Unter.-Minist. Erlas vom 9. Mai 1889 Z. 7874 zeigt an, das» vom 1. September 1889 angefangen zur Entrichtung des Schulgeldes an Staats* mittelschnlen geänderte Schulgeldmarken aller drei Kategorien ausgegeben werden und der Versehleis der bisherigen Schulgeldmarkem mit 31. August 1889 sistiert wird. (Intim, mit L.-Sch.-R. Erl. vom 20. Juni 1889 Z. 919.) — 68 — X. Statistik der Schüler. C 1 a s s e Summe I. II. m. IV. v. VI. VII. vm. 1. Zahl. Zu Ende 1887/8 . . . 39 30 21 15 15 12 14 24 iU 170 Zu Aufaug 1888/9 . . 45 35 25 17 24 21 15 21 203 Während des Schuljahres eingetreten .... — 2 1 1 1 — 5 Imganzen also aufgenoin. 45 35 27 17 25 22 16 21 208 Darmiter: Neu aufgeuom. und zwar: Aufgestiegeu 35 >1- • 1 11 8 3 4 58 Repetenten — 2 — 1 2 2 4 2 13 Wieder aufgen. u. zwar: Aufgestiegeu 29 22 13 12 15 9 14 114 Repetenten 10 3 5 2 — 2 — 1 23 Während des Schuljahres ausgetreten .... 7 2 5 1 2 1 1 — 19 Schillerzahl Ende 1888/9 38 33 22 16 23 21 15 21 189 Darunter: Oeffentliche Schüler . . 38 33 22 16 23 20 15 19 186 Privatigten — — — — — 1 — 2 3 2. Geburtiort (Vaterland.*) Stadt Rudolfswert . . 5 6 1 1 1 3 1 18 Krain 30 26 20 14 19 15i 12 13 1491 Steiermark — 1 — 1 3 1 3 42 132 Istrien . . ... . 1 1 Küstenland 1 1 Mähren ...... — — 1 1 Kroatien 2 — — — — — — — 2 Ungarn 1 —- — 1 Summe . . '■ 38 33 22 16 23 201 15 192 1863 3. Muttersprache. Sloveüisch . i -V 1 i 38 32 21 16 18 17 14 172 1732 Deutsch . ■ , . . . . . ^ 1 5 3i 1 2 121 ČechiBch ...... — 1 — — - — — 1 Summe . . 1 38 1 33 22 16 23 20i 15 192 1863 4. Religion*-bekenntnii. Römisch katholisch . . 38 ? ■ 33 22 16 23 20i 15 19* 1863 *) Dl« Zahlen in kleiner Schrift rechts oben gelten den PrlvtttUte» ] C 1 a s s e Summe L 1 II. m. IV. v. VI. VII. VIII. 5. Lebensalter. 11 Jalne 7 _ 7 12 6 8 — _ — — — 14 13 ....... 11 8 3 — — ■— — • 22 14 „ 8 ft 3 6 ■— — —' 25 1* 5 7 4 a — 1 — — 19- iß 1 2 5 3 5 2' — _ 18' JUL —. • — 5 4 4 4 — — [ 17- 18 „ — — 1 1 5 7 2 16 19 — — 1 — 6 4 5 2 18 20 „ — — — 3 1 3 5' 12,1; 21 -11 J) — — — 3 3 6 —- „ — — — 1 . 1 4' 6i 23 - — — — — — — 2 2 24 „ ! — — — — 1 3 4 C ; Summe . . 38 33 22 36 23 201 15 18* 186» 6. Nach dem Wohnorte der Eltern. Ortsangehörige . . . 13 10 1 6 1 61 2 3 421 Auswärtige 25 28 21 10 22 14 13 16* 144* 7. Classification. a) Zu Ende den Schul- jahres 1888/f) I. Fortgangsclasse mit Vorzug 1 4 3 3 2 3 1 17 I. Fortgangsclasse . . 18 24 13 10 14 16> 11 18i 12.a Zu einer Wiederholungs- ; . prüfung xugelassen . i i 4 5 1 6 4 1 .01 27* II. Fortgangsclasse . . 10 1 1 2 2 — — 16 III. Fortgangsclasse 2 - - — — — — 2 Zu einer Nachtragsprti-fung zugelassen . . .. >. Ausserordentl. Schüler . — — — Summe . . 38 33 22 18 23 20i 15 192 ' 1863 b) Nachtrag Zum Schuljahre 1887/8. Wiederholungsprüfungen waren bewilligt j 6 2 4 2 2 B 1 M 4) ft •r. ; 1 19 Entsprochen haben . 6 2 3 .. • ■— ,3 ! 14 Nicht entsprochen ha* ben (oder nicht er- schienen sind) . . Nachtragsprüfungen wa* ren bewilligt . . . \\ • — 1 3 1 j— 2 i ■ B 1 1 ■ ' Entsprochen haben . i1 — — — — — — fl Nicht erttsproch. haben — — — 1 — — 1 ' 1 Nicht erschienen sind I — — — — — — — — 9 II. 1 ' 1 C 1 a s s e |! Summe i irr rr. | TIT. 1 IV. i ! v. i ' VT. VII. i VIII. Darnach ist das End- ; ergebnis für 1887/8. I. Fortgaiigsclasse mit | Vorzug 4 5 i 4 2 2 3 2 I 22 I. Fortgaiigsclasse . 1 26 22 ! 10 1 10 13 6 12 22 L 121 II- j, 8 3 V 1 3 — 3 i _ 2 1 26 m. 1 — i ] Ungeprüft blieben . . ,1 - — - — — — — Summe . . |j 39 ! 30 I 21 15 ! 15 12 14 24 170 8. Geldleistungen der Schüler. Das Schulgeld zu zah- | len waren verpflichtet im 1 Snin Aotjw ÄO 11 A . I /V 1 _j, 1111 1« Ovlllvouvl . im 2. Semester . 16 11 12 1 5 4 b 7 11 H 5 6 6 i 11 8 97 69 Zur HKlfte befrt. waren im 1. Semester . 1 3 , 1 : 3 _ 2 ... 1 10 im 2. Semester . 2 2 1 1 2 8 . 2 12 Ganz befreit waren 1 im 1. Semester . ! i 21 18 10 17 10 9 9 95 im 2. Semester . 20 19 16 8 12 13 9 11 108 Das Schulgeld betrug imjzanzen im 1. Semester . '630- — 187 50 112-50 82-50 105 — 150— 90— 172-50 1530— im 2. Semester . 255— 195— 82'50 loß— 165— 97 50 90— 135— 1125— Zusammen . 855— 382'iiO 195— J 87 50 270— 247-50:180-— 307-50 2655— Die Auf nahnittu ccen be- ...' , trugen , 79-80 10-50 _ 4-20 27-30 10-50 16‘80 12'60: 161-70 Die Lehrmittelbeiträge betrugen . . . .; 45' -r 35'^ 26— 17— 25— 22— 16— 21—j 207— Die Tasten für Zeugnis* duplicate betrugen ,: — — - ... — ix. 3 Summe . , j 124.80 45-50 26— 21-20 52-30 32-50 82-80 33*60 370-70 Die Beiträge t. Schüler» j bibliofhete betrugen , 1 0- 5 20 3'40 4.40 3-20 420 41‘40 9. fieiüch de« Unter* riohtes in d. relativ* ri obligaten und nicht* obligat. Gegenstand. i Kalligraphie . . t , ■ 16 0 • -T- 25 Gesang I. Abthl. t . j 21 1 SS. ab. 22 H* o i i =. 10 ! 7 1 ? 4' 8 8 40 Tufnen ...... i 20 15 | 18 10 14 16 6 10 ;r 105 Zeichnen (Obergymti.) — — 8 4 1 2- ji 10 10. Stipendien. ; (f Anzahl der Stipendisten Ö s | 3 s. 4 1 3 2 1 1Y Gesammtbettag der St*- 1 1 1 ll pendien . . , , ,|)126 02|174 — ja 88-S8i — *2 43'84j596 — 15'— 80'-!; 2023-14 S!*?.- .-f XI. ;;f Studenten-Unterstützungsyerein, /,‘>I Der Studenten-Unterstützungsverein hat die Unterstützung wahrhaft diü-ftiger und würdiger Schüler durch Beischaffung von Lehrmitteln, ‘Kleidungsstücken, Aushilfen in Krankheitsfällen u. s. w. zum Zwecke. Die Wirksamkeit desselben ist aus folgendem den Zeitraum vom Ende Juni 1888 bis Ende Juni 1889 umfassenden Rechnungsabschlüsse ersichtlich. “ w i _ ■’ u Einnahmen |-*V , <•*:; i . , • ■ fl- kr. i Cpsarest Ende Juni 188B 410 74 2 Beiträge der Vereinsmitglieder 177 10 3 4 Couponerlös . ' ’ '! . . ." Verloste krain Grundentlastungsobligation Nr. 97 80 l 47 Nom. 50 fl 55 12 5 Spende des hohen krain. Landtages .... 250 — 1 6 7 Spende des löbl. Vereins der krain. Sparkasse . Bruttoeinnahme der musikalisch-,declamatorischen Akademie am 3.‘April A . . . . , , . 100 • 149 35 1 1 • , Summe . . . 1 't . n . lt t i l : 1222 1 78 1 Nr " '!« "-'Vi ' ' ‘ ' ‘ ' A u s g a * b e n 4 ' ’ 1 ’ j r ■ ■ i • i 1 . kr. 1 1 ' 1 St. Silberrente Nr. 516.893 Nom. 100 fl. . . 83 30 2 Beiträge zur Zahlung des Schulgeldes . . . 107 50 3 j Beiträge zur Zahlung des Quartiergeldes . . . 104 4 1 Für Bekleidung . . '. 215 54 S I Für Beschuhung 85 30 6 ' Für Lehrmittel 119 10 7 1 Für Medicamente, Aushilfen in Krankheitsfällen 19 44 8 Auslagen für die musikalisch-declam. Akademie 37 15 9 1 Andere kleinere Ausgaben 6 94 | Gresammtausgaben . . . 778 27 ■ Cassärest V . . . . .] 444 51 1 Summe 1222 78 Ausserdem besitzt der Verein ein Stammvermögen angelegt in Wertpapieren im Nominalwerte von 3740 fl. Erkrankte Schüler wurden von den beiden hiesigen Aerzten, dem k. k. Bezirksarzte Herrn Dr. Johann Vaupotič, und dem Bezirkswundarzte, Herrn Valentin Berlar, in liebenswürdiger Weise unentgeltlich behandelt. Insbesondere spricht die Gymnasialdirection den genannten Herren Aerzten den verbindlichsten Dank aus für die zuvorkommende Bereitwilligkeit, mit . der sie auf Ansuchen derselben anlässlich der im Winter in Unterkrain grassierenden und selbst in Rudolfswert sporadisch aufgetretenen Blatternepidemie die Vaccination, respective Revaccination nicht nur der Gymnasialjugend, sondern auch der gesammten Schuljugend von Rudolfswert durchzufüliren die G üte hatten. — Der hiesige Buchdrucker, Herr Johann Krajec, lieferte für die musikalisch-declamatorische Akademie sämmtliche Drucksorten unentgeltlich und spendete nebst dem iiqcIi einige Zeichenrequisiten. Wie in den Vorjahren wurden auch im abgelaufenen Schuljahre viele dürftige Schüler der Anstalt von Seite des Conventes der hochwürd. ,P. P. Franciscaner und vieler Pri vater durch Gewährung der ganzen Kost oder einzelner Kosttage in edelmüthigster Weise unterstützt, Der Vereinsausschuss besteht aus folgemleir Mitgliedern: Andreas Senekovič, k. k. Gymn.-Director, Obmann. Josef Ekel, k. k. Regierungsrath und Bezirkshauptmann. Nicodemus Donnemiller, k. k. Professor. Josef Leinmüller, k. k. Oberingenieur i. R. Dr. Josef Marinko, k. k. Professor. Dr. Johann Skedl, Advokat. Johann Vrhovec, k. k. Professor. Verzeichniss der P. T. Mitglieder des Unterstützungs - Vereines und ihre Beitragsleistungeu. Herr Aleš Anton, Dechant in Semič . . 5 fl. n Bolta Johann, Kaplan in St. Johann . • 2 >, n Bulovec. Michael, Kaplan in Semič ‘2 -1 » n Breznik Franz, k. k. Professor . . • 1 „ ' V Dejak Johann, pens. k. k. Rittmeister . • 2 „ » Dereani Jakob, Kaufmann in Seisenberg . . 3-60 „ n Dev Eduard, k. k. Landesgerichtsrath • 1 „ n Donnemiller Nieodemus, k. k. Professor . . • 3 „ « Ekel Josef, k. k. Kegierungstath und Bezirks- hauptmann . . . ... • ^ „ n Fischer Johann, pens. k. k. Gymn.-Director in Prag . . , , , . . ' • 2 Herr Furlan Matthäus, k. k. Hauptsteuer-Einnehmer 1 fl. *' » Gabrič Anton, Kaplan in Semič 2 , Gerdešič Josef, k. k. Kreisgerichts-Praesident i 3 „ )» Grebeno Michael, k. k. Kreisgerichts-Official . 2 „ Ji P. Hrovat Florentin, Franciscaner und Leiter der 4 dass. Volksschule .... • 2 „ n P. Hrovat Ladislaus, k. k. Professor 2 „ n Hotschevar Anton, Hausbesitzer . 1 „ M Jelovšek Toussaint, Ritt. v. Fichtenau, Grosg- grundbesitzer und Postmeister 2 * 11 .Tenkner Karl, Handelsmann .... 1 .. » Kalčič Anton, Handelsmann .... • 2 „ n Kastelic Franz, junior, Handelsmann • 2 * n Kastelic Franz, senior, Handelsmann • 2 „ n Kerer Anton, k. k. Professor .... . 2 „ » Kulovic August, Badearzt in Töplitz . 2 „ 11 v. Lehmann Albert, pens. k. k. Hauptmann • 2 * n Leinmüller Josef, k. k. Oberingenieur i. B. und Conservator • 4 „ H Loger Johann, k. k. Oberlandesgerichtsrath i. P. • B , W Dr. Marinko Josef, k. k. Professor . 9-50 „ M Mendlik Karl, k. k. Obergeometer • 2 „ » Mohar Martin, k. k. Hilfsämtervorsteher . • 3 „ »5 Mosche Clemens, k. k. Rathseeretär . • 2 „ •» Oblak Valentin, Handelsmann .... • 1 n « Ogoreutz Josef, Handelsmann .... ■ 5 * W Pajnič Josef, k. k. Finanzwaeh-Obercommifsär . 2 „ 11 Pauser Adolf, Handelsmann .... . 2 „ JJ Perko Franz, Handelsmann . . 2 11 Perušek Raimund, k. k. Professor 2 „ >1 Pinter Franz, Hausbesitzer . . . . 1 11 Pollak Raimund, k. k. Kreisgerichts-Adjunkt . j Fräulein Pollak Fanni, Private 2 „ Herr ])r. Poznik Albin, k. k. Notar und Bürgermeister . 5 „ Frau Rohrmaun Marie, Private • 1 „ 11 Rudež Julie, Herrschaftsbesitzerin • 5 11 Saj6 Antonia, Private 1 „ Herr Schwinger Raimund, k. k. Staatsanwalt . 2 „ 11 Senekovič Andreas, k. k. Gymnasial-Director . 2 „ 11 Sitar Franz, pens. Pfarrer in Töplitz 2 11 Skale Othmar, k. k. Bezirks-Thierarzt • 1 „ 11 Dr. Skedl Johann, Advocat .... • 5 „ 11 Sladovič Sim. El. v. Sladoevič, Apotheker . • 1 „ 71 Dr. Slanc Karl, Advocat • 24 „ 11 Sturm Josef, k. k. Professor .... • 1 „ 11 Staudacher Ferdinand, pens. k. k. Professor und Ehrendomherr etc. in Triest . 2 „ 11 Surz Johann Nep., Handelsmann ■ 2 „ Frau Skaberne Josefine, Hausbesitzerin . 2 „ Herr Škerlj Johann, k. k. Staatsanwalts-Substitut 1 fl. •» 11 Skrabec Andreas,. Canonicus 3 „ »» Taboure Josef, pens. k. k. Hauptstener-Einuehmer . 2 „ • r» Tandler Friedrich, Buchhändler. . . . . 3 „ m Urli Peter, Propst 5 „ t» Virant Auto», Handelsmann 1 . . . 2 „ »» Dr. Vojska Andreas, k. k. Landesgerichtsrath . 2 „ n P. Vovk Bernard, pens. k. k. Professor in Görz 2 „ 11 Vovk Johann, Canonicus . . , . .2 „ \l Vrhovec Johann, k. k. Professor . . . . 1 „ 1t Zavodnik Felix, Vicar . . 1 „ Im Namen der grossmüthig unterstützten Jugend spricht der Berichterstatter, zugleich auch Obmann des Studenten-Unterstützungsvereines, allen Wohlthätern und Gönnern den verbindlichsten Dank aus, verknüpft mit der Bitte, die arme studierende Jugend auch in Zukunft in dem gleichen reichlichen Masse gütigst unterstützen zu wollen. XII. - Gewerbliche Fortbildungsschule. * Der Unterricht an der gewerblichen Fortbildungsschule wurde am 30. September 1888 begonnen und am 7. Juli 1889 geschlossen. Aufgenommen wurden im ganzen 72 Schüler u. zw.: in den Vorbereitungscurs 24, in die I. Classe 18, in die II. Classe 15, in den Curs für Handlungslehrlinge 15 Schüler. Von diesen verblieben bis zum Schlüsse des Schuljahres im Vorbereitungscurse 19, in der I. Classe 17, in der II. Classe 9, im Curse für Handlungslehrlinge 11, im ganzen 56 Schüler. Den Unterricht besorgten drei Lehrer des Obergymnasiums und ein Lehrer der hiesigen Knabenvolksschule. Ertheilt wurde der Unterricht für die gewerblichen Lehrlinge an Sonn- und Feiertagen Vormittags von 8—12 Uhr und Nachmittags von 2—3 Uhr, für Kaufmaunslehrlinge an Mittwochen von 3—4 und an Donnerstagen von 2—4 Uhr. Lectionsplan. Vorbereitungscurs. a) Slovenische Sprache: Uebungen im Lesen und Schreiben zur Erzielung der nöthigen Fertigkeit, orthographische Uebungen, Uebungen im mündlichen und schriftlichen Gedankenausdrucke. 2 St. wöchentl. — b) Deutsche Sprache: Uebungen im Lesen und Schreiben,, orthographische Uebungen, Uebungen im mündlichen Ausdrucke. 1 St. wöchent. — c) Rechnen: die vier Grundrechnungsoperationen mit ganzen, benannten und unbenannten Zahlen werden eingehend wiederholt, I. Classe. a) Geschäftsaufsätze. 1 St. wöchentl. — b) Gewerbliches Rechnen. — 1 St. wöcli. — c) Gewerbliches Zeichnen. 3 St. wöch. II. Classe. a) Geschäftsaufsätze. .1 St. wöchent. — L) Gewerbliches Rechnen. 1 St. wöcli. — c) Gewerbliches Zeichnen 3 St. wöch.. gemeinschaftlich mit der I. Classe. Curs für Handlungslehrlinge. Rechnen, österr. Vaterlandskunde mit allgemeiner Geographie, Warenkunde, kaufmännische Geschäftsaufsätze, zum Schlüsse Einübung der kaufmännischen Buchführung an einem ein-oder zweimonatlichen Geschäftsgänge. 3 St. wöch. XIII. Anzeige, betreffend den Beginn des Schuljahres 1889(90, Das Schuljahr 1889/90 wird am 18. September mit einem feierlichen Gottesdienste und dem „veni sancte“ eröifnet. Gemäss den Bestimmungen des h. Erlasses des k. k. L.-Sch.-R. vom 5. Februar 1886 Z. 25 findet die Schüleraufnahme in die I. Classe in zwei Terminen statt und zwar zu Ende des eben abgelaufenen Schuljahres am 13. Juli, und zu Beginn des neuen Schuljahres am 15. September. Schüler, welche in die 1. Classe als öffentliche Schüler oder als Priva-tisten aufgenommen zu werden wünschen, haben sich in Begleitung ihrer Eltern oder deren verantwortlicher Stellvertreter an einem der oben bezeichnten Termine bei der Gymnasialdirection zu melden und liiebei^den Taufschein und das Frequentationszeugnis (Schulnachrichten) der'Zuletzt besuchten Volksschule, worin der Zweck der Ausstellung bezeichnet uöd die Noten aus der Religionslehre, der Unterrichtssprache und ‘ dem !Rech-nen enthalten sind, beizubringen. ■ ;■ * Die wirkliche Aufnahme erfolgt auf Grund einer gut bestandenen Aufnahmsprüfung, bei welcher nach den hohen Unter.-Minist.-ErK voni' 14. März 1870 Z. 2370 und vom 27. Mai 1884 Z. 8019 folgende Anfor* derungen gestellt werden: „In der Religion jenes Mass von Wissen-, Welches in den ersten vier Jahrescursen der Volksschulen erWorben Wferdett kann; in der Unterrichtssprache Fertigkeit im Lesen Und Schreiben, Kenntnis der Elemente aus der Formenlehre, Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Ortographie; im Rechnen Uebung in den vier Grundrechnungsoperationen in ganzen Zahlen/* Die Aufnahmsprüfungen werden am 13. Juli resp. am 16. September abgehalten. Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung, sei es an ein- und derselben oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig. Die Schüleraufnahme in die übrigen Clausen (II.—VIII.) findet am 16. und 17. September statt. Schüler, welche im letzten Semester dieser Anstalt angehört haben, müssen das letzte Semestralzeugniss; Schüler aber, welche von anderen Lehranstalten au diese überzutreten wüuschen, ihren Taufschein, das letzte Semestralzeugniss', versehen mit der ordnungsmässigen Abgangs-clausel und etwaige Schulgeldbefreiungs- und Stipeiuliendecrete mitbringen. Jeder neu eintretende Schüler zahlt eine Aufnahmstaxe von 2 fl. 10 kr. und einen Lehrmittel 'eitrag von 1 fl. 20 kr.; den Lehrmittelbeitrag zahlen auch alle der Anstalt bereits angehörende Schüler. Schüler, welche die Aufnahmsprüfung in die I. Classe nicht bestehen, erhalten die breits erlegten Taxen zurückerstattet. Die Wirderholunge* und Nachtragsprüfungen beginnen am 16. September und müssen am 18. beendet werden. Das Schidgeld beträgt zufolge h. Unt.-Min.-Erl. vom 12. Juni 1886 Z. 9681 per Semester 15 fl. und muss im Laufe der ersten sechs Wochen imvorhinein entrichtet werden. Schülern, welche innerhalb dieser Frist ihrer Schuldigkeit nicht ttaehgekoinmen sind, ist der fernere Besuch der Schule nicht gestattet. Öffentlichen Schülern kann die Befreiung von der Eutrichtung des Schulgeldes gewährt werden; a) Wenn sie im letzten Semester in Beziehung auf sittliches Betragen tiud Pleiss eine der beiden ersten Noten der vorgeschriebenen Notenscala erhalten haben, und ihr Studienerfolg mindestens mit der ersten allgemeinen Fortgängsclasse bezeichnet worden ist, und b) Weött sie, beziehungsweise die zu ihrer Erhaltung Verpflichteten, Wahrhaft dürftig, das ist, in den Vermögens Verhältnissen so beschränkt sind, dass ihnen die Bestreitung des Schulgeldes nicht O^ne empfindliche vEntbehrüngen möglich sein würde. Ulji die Befreiung von der Entrichtung des Schulgeldes zu erlangen, haben die Schüler ein an den hohen k. k. Landesschulrath für Krain gerichtetes, mit dem Zeugnisse Über das letzte Semester und dem Ver* mögensausweise belegtes Gesuch bei der Direction zu überreichen. Der Vermögensausweis ist Von dem Gemeindevorsteher und dem Ort$‘ $CiUutger auszustellen und darf bei der tJeberreiehung nicht vor mehr all einem Jahre ausgestellt sein; er hat die Vermögens Verhältnisse so genau und eingehend, als zu sicherer Beurtheilung derselben erforderlich ist, anzugeben, Die Gymnasialdirection, Naznanilo o začetku šolskega leta 1889/90. Šolsko leto 1889/90 se začne dnč 18. septembra s slovesno službo božjo in z „V'ni sandeu. Po določilih visokega ukaza, izdanega od c. kr. dež. šolskega sveta dnč 5. februarja 1886 št. 25, vzprejemajo se učenci v I. razred v dveh obrokih in sicer koncem ravnokar preteklega šolskega leta dne 13. julija, in začetkom novega šolskega leta dnč 15. septembra. Uč< uči, kalni i'le l/iti rzprcjiti v J. razred bodi si kot javni bodi si kot privatni učenci, morajo se v sprenis'tu svojih utarišev ali njih odgovornih znstojmihov v jednem gori imenovanih obrokov oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in obiskovalno spričevalo (šolsko naznanilo), v katerem mora biti izrečno povedano, čemu je bilo izdano, in v katerem morajo biti redi iz veroznanstva, učnega jezika in računstva. Da bodo resnično vzprejeti, morajo z dobrim vspehom narediti vzprejemni izpit, pri katerem se po določilih vis. minist, ukazov od dne 14. marcija 1870 št. 2370 in dne 27. maja 1884 št. 8019 zahteva sledeče : „ V veroznanstvu toliko znanje, kolikor se ga more pridobiti v prvih 4 letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku spretnost v čitanji in pisanji, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizo-vanji prosto razširjenih stavkov, znanje pravopisnih pravil; v računstvu vaje v štirih osnovnil\,pčunskih vrstah s celimi števili.“ Vzprejeifini izpiti se bodo vršili dnč 13. julija, oziroma 16. septembra. Vzprejemne izpite ponavljati, bodi si na istem ali na kakem drugem učilišči, ni dovoljeno. V ostah; razrede (II.—VIII.) se bodo učenci vzprejemali dne 16. in 17 septembra Učenci, ki so zadnje polletje obiskovali tukajšnje učilišče, morajo s seboj prinesti zadnje spričevalo; učenci pa, ki želč z drugih učilišč prestopiti na tukajšnje, krstni list, spričevalo o zadnjem polletji, katero pa mora imeti pristavek o pravilno naznanjenem odhodu, in, ako so bili oproščeni šolnine ali dobivali štipendije, tudi dotične dekrete. Vsak na novo vstopivši učenec plača 2 gld. 10 kr. vzprejemnine, in 1 gld. 20 kr. kot prinos za nakup učil; zadnji znesek morajo plačati tudi 6ni učenci, ki so bili uže doslč na tukajšnjem zavodu. Učencem, ki vzprejemnega izpita v I. razred ne zvršijo z dobrim vspehom, vrnejo se vplačane takse. Ponavljalni in dodatni izpiti se začnejo 16. septembra in morajo 18. biti zvršeni. Šolnina znaša ysled vis. ministerijalnega ukaza od dne 12. junija 1886 št. 9681 za vsako polletje 15 gld. in se mora v prvih št8Lih tednih naprej plačati. Učencem, ki tej svoji dolžnosti v tem obroku niso zadostili, daljše šolsko obiskovanje ni dovoljeno. Javnim učencem se more plačevanje šolnine opustiti: a) ako so v preteklem polletji z ozirom na nravnost in marljivost dobili jeden prvih dveli redov, predpisanih v redovni lestvici, in ako je vspeh njihovega učenja zaznamenovan vsaj s prvim občnimredom, in h) ako so sami, oziroma öni, katerih dolžnost je zanje skrbeti, v resnici revni, to je, ako so njih imovinske razmere takšne, da bi njim plačevanje šolnine brez čutljive oškodice ne bilo možno. Da dosežejo učenci oproščenje od plačevanja šolnine, morajo vložiti pri ravnateljstvu prošnjo na visoki c. kr. deželni šolski svet podprto s spričevalom zadnjega polletja in z imovinskim izkazom. Imovinski izkaz morata izdati župan in domači župnik, in ne sme biti starejši od jednega leta, ko se izroči prošnja. V njem morajo imovinski podatki točno in toli obširno zaznamenovani biti, kolikor je to treba, da se dajo natančno presoditi. Gimnazijsko ravnateljstvo. XIV. Verzeichnis der öffentlichen Schüler am Schlüsse des Schuljahres , 1888/89.*) I. Claus«*. Benedik Ludwig aus St. Jobst b. Krainbnrg Dereani Leopold aus Seisenberg in Kritin Binter Rudolf aus Treffen in Krain Dobrovič Alfons aus Volosoa in Istrien Bobnar Anton aus Hönigstein in Krain Gerdenec Franz aus St. Georgen b. Hiinig- Bojanec Josef aus St. Peter b. Rudolfswert stein in Krain Burnik Bognmil aus Hof in Krain Gnidovec Karl ans Ajdovica in Krain Demšar Gregor aus Kovski vrh b. Pölland Jakelj Rudolf ans Rudolfswert in Krain Jutraš Ludwig auil Möttling in Krain Fette Schrift bezeichnet Schüler mit allgemeiner Vorzugsclasse. if Kenda Franz au« Rudolfswert Kocjan Mihael au* Dragatuš in Krain Kohlbesen Leopold aus Tsehernembel in Krain Mechora Karl aus Rudolfswert Mervar Franz aus Prečina in Krain Mlejnik Raimund aus Sittich in Krain Mogolič Josef aus Rudolfswert Muhvič Rudolf aus Rudolfswert Ugrinee Alois aus St. C'antian in Krain Podboj Josef ans Seisenberg in Krain Sabothy Heinrich aus Sagor in Krain Saitz Victor ans Loitsch in Krain Salloker Theodor aus Agram Schwinger Edmund aus Radmnnnsdorf in Krain Smolč Ignaz aus Kronau in Oberkrain Škerlj LjubivoJ aus Tsehernembel in Kraiu Tončič Emil aus Karlstadt in Kroatien Treo Julius aus Doberniče in Krain Turk Martin aus Töplitz in Krain Vašič Ludwig aus Treffen in Krain Vaupotič Johann aus Stein in Krain Zakrajšek Franz aus Gros«-La»chitz in Kr. Zupančič Franz aus Doberniče in Krain Zupančič Johann aus Rudolfswert Zupančič Otto aus Weinitz in Krain Zupanič Nicolaus au» Podzemelj in Krain Arkar Alois ans Trebiča vas b. Seisenberg in Krain Avsec Anton aus St. Michael b. Rudolfswert Bajuk Isidor aus Sittich in Krain Bartel Johann aus Maichau in Krain Blažon August aus Rudolfswert Blažon Jakob ans Rudolfswert Dereani Ernest aus Seisenberg in Krain Dular Alois aus Waltendorf in Krain Glohevnik Josef ans St. Cantian in Krain Golob Franz aus Stražišče bei Krainburg Gjebenc Milan aus Gross- Laschitz in Krain Kadunc Franz aus Seisenberg in Krain Kalan Franz aus Prečina in Krain Kenda Toussaint aus Rudolfswert, Mencinger Janko aus Krainburg Mihelič Josef aus Dane bei Reifnitz in Krain Mosche Alfons aus Cilli in Steiermark Muhvič Franz ans Rudolfswert Nachtigall Raimund ans Rudolfswert Pakiž Simon aus Jurjeviča bei Reifnitz in Krain Picek Georg aus Hof in K>ain Pleskovič Milan aus Nassenfuss in Krain Podjed Josef aus Dvorje KZirklach in Kr. Pollack Eduard aus Stein in Krain Saje Jakob aus Hönigstein in Krain Schiller Rudolf aus Semič in Kram Skaberne Franz aus Krainburg Slapšak Julius ans St. Cantian in Krain Stemberger Franz ans Rudolfswert, Škerlj Vl*diniir aus Tsehernembel in Krain Vardjan Franz aus Tsehernembel in Krain Weiss Anton aus Gurkfeld in Krain Zorka Franz aus Cerklje bei Gnrkfeld in Krain Arh Franz aus Veliki Podlog in Krain Bajuk Hugo aus Tsehernembel in Krain Drčar Franz aus St aža in Krain Engelmann Edmund aus Neudegg in Krain Franke Franz aus Stopiče in Krain Gustin Milan aus Möttling in Krain Jane Johann aus Rudolfswert Jeršiuoric Adolf aus Tsehernembel in Krain Jersinovie Anton aus Tsehernembel in Krain Kessler Johann aus St. Bartelmä in Krain Knafeljc Josef aus St. Michael bei Rudolfewert i Kovač Johann aus Bründl in Krain l— Kramar Johann aus Steinbach in Krain Lavrič Alois aus Ajdnviea in Krain Lovretič Jakob aus Altenmarkt in Krain Lukan Friedrich aus St. Veit in Krain Pekärek Arthur aus Bodenstadt in Mähren Petache Emil aus Möttling in Krain Ratajec Anton aus Gorenje lUdule in Krain Rostan Johann aus Neudegg in Krain Zega Valentin aus Kandia b. Rndolfswert Zore Johann aus Trebelno in Krain IV. Olnwse. Derenni Jnliann aus Seisenberg in Krain Dolenc Cj-rill ans Slap b. Wippach in Krain Dolanc Mettlod ans Slap bei Wippach in 'Krain Horvat Franz ans hl. Krenz b. Landstrnss in Krain Hud6 Josef ans Hiinigstein in Krain J.arc Anton aus Rudolfswert Kornl|anec'ilo8ef aus St. Cantian in Krain Mendlik Johann ans Laibach Meteljko Johann ans St.Bartbelmä in Krain Papež Georg aus Hinnach in Krain Peterlin Alois ans Stein in Krain Rajer Johann aus Treffen in. Krain Reisner Josef aus Laibach Schmidt Eduard aus Graz ŠeSek Alexander aus Illyrisch- Feistritz Škerlj Milan aus Laibach V. OlfiKMe. Črček Michael aus Schöpfendorf bei Seisenberg in Krain Felicijan Anton aus Rietz in Steiermark 6nidovec Johann aus Ajdo vica in Krain-Jonke Ferdinand aus Lichteubach in Krain •Jordan Ff an* aus Groblje in Krain Keše Ludwig aus Landstrass-in Kr.iin Kompare Valentin ans Laibadi Eoflfl Franz ans Rann bei Pettau Meditz Ferdinand ans Nesselthal in Krain Mihelčič Johann ans Semič in Kraiii MuhM Franz aus Schweinberg bei Tscher-nembel in Krain Papež Emil ans Gnrkfeld in Krain Petschaner Mathias ans Kleinrigl in Krain Petsche Mathias aus Windischdorf in Krain Pirnat Franz aus St. Georgen bei Knm • in Krain Prevec Valerian ans Krainburg Rožman Johann aus Artiče bei Rann in Steiermark Schauer August aus Pollandl in Krain Vidovič Franz aus Gross- Laschitz in Krain Vojska Vladimir ans Rudolfswert Zupanec Johann ans St. Ruprecht in Krain Žagar Anton aus Lipoglav bei St. Marein in Krain Žnidaršič Anton ans Zdenska vas ilt Krain VJ. ClftNMe. ‘ Barbič Michael ans Šutna in Krain Bozja Josef aus Gottschee in Krain Colarič Martin aus Slinovice in Kram Čadež Johann aus Trata ob Pölland in Krain Debevc Maximilian ans Stein in Krain Hladik Oscar aus Ainödt in Krain Hocbreiter Milan ans Debreczin in Ungarn Jordan Franz ans Malerice bei Landstrass in Krain Knans Valentin ans St. Michael in Krain Kobe Jakob ans Dolenje Sušice in Krain Loger Friedrich aus Rudolfswert Mayer Karl aus Laibach Mencinger Milan ans Krainbnrg Mlejnik Wihelm aus Rudolfswert Neubauer Franz aus Neudegg in Krain Pajn'č Eduard aus Rudolfswert Pavlinič Andreas aus St. Thomas in Steiermark Rndež Karl aus Feistenberg in Krain Šolar Josef ans Kropp in Krain Vašič Victor aus Treffen in Krain riöhm Camillo aiis Gottschee in Kram Hocerar Mathias ans Gross- Laschitz in Krain Janžekavič Josef ans Polanzen b. Pettau in Steiermark Krajec Andreas aus Laserbach in Krain Lavrin Josef aus Semič in Krain Medved Johann ans Gross- Dole bei St. Veit in Krain Pavlin Alois aus Wippach in Krain Picek Eduard aus Hof in Kram Rome Martin ans Altendorf in Krain Strgar Vincenz aus Haselbach in Krain Terstenjak Ernest ausZeaendorf b. Luttenberg in Steiermark Verk Franz ans Sibika bei Erlacbstein in Steiermark Weibl Rudolf ans Miittllng in Krain Zettel Leopold ans Čatež bei Landstrass in Krain Žužek Franz aus Gross-Laxcliitr. in Kftttii VIII. ('llUÜSC. Dimnik Franz aus Jarše bei Laibach Germ Josef aus Adlesiei in Krain Germ Matthäus aus Adlešiči in Krain Hrašovec Heinrich aus St. Georgen a. d. Stainz in Steiermark Kokalj Alois aus Mitterdorf bei Krainburg Krevs Franz aus Witsch endorf bei Ilönig-stein in Krain Maleric Josef aus Vojna vas bei Tscher-nembel in Krain Medved Anton aus St. Veit bei Sittich in Krain Mejač Anton aus Möttnig in Krain Meznarič Matthäus aus Wagendorf bei Luttenberg in Steiermark Oražen Johann ans Landstrass in Krain Postružnik Anton ans Kann in Steiermark Koster Martin aus St. Benedikten in Steiermark Tlnirn Engen aus St. Marein bei .Erlachstein in Steiermark Urankar Josef ans Jast.ro)dje b. Möttnig in Krain Vilman Anton aus Karnervellacli in Krain Vojska Anton aus Rudolfs wert Wilfan Pani aus Triest Zbašnik Josef aus Niederdorf b. Reifnitz iu Krain .. ni ■•.•iiSiiV. ..-•'J ' ■ -a : I ' !f 1 ' ■’ ; m » ..I S s i» I- • i • V u, ,’J * (11*. -in. . . ; ( -u« - ' 1 l. iM i':‘ ' 5 ‘ "‘lili ;; ,1. ...■ I ■Jt-Jtio') ;''!n’r ' •*) V . ..n. ■ j f .-i:'’ ilfii lW