Politiku in slovenska duhovščina.
IV.
Če nadalje pomislimo, da ima sv. cerkev strogo d o 1 ž n o s t skrbeti za nadzemeljsko srečo svojih vernikov, ta pa je lahko v veliki nevarnosti zavoljo neugodne nasprotne vredbe njih zemeljskih zadev, razvidno je, da ima sv. cerkev ravno tako strogo dolžnost čuti nad vravnavo njih zemeljskega družbinskega življenja. Z drugimi besedami: sv. cerkev ima sveto dolžnost skrbeti za to, da bodo krščanske načela prešinjala tudi politično življenje katoličanov. Duhovnike, služabnike sv. cerkve veže tedaj neodstranljiva, sveta dolžnost delati na to, da se bode družbinsko, politično življenje ljudstva, ki spada v njih delokrožje in oblastništvo, razvijalo v duhu krščanske vere po načelih katoliške cerkve, po tirjatvah njegovih dušnih, večnih koristi.
Zavest te pravice in te dolžnosti je nagnila n. pr. bavarske škofe, da so nedavno izdali pastirske liste v očigled volitvam poslancev.
Navdušeno, krepko spodbujajo volilce, naj se brez izjeme zbero na volišče, in naj glasujejo za odločne, katoliške može.
Ta dolžnost prihaja za duhovščino tim ostrejši, čim bolj si prizadeva v naših dneh prostomavtarstvo dobiti v svojo oblast vse družinske naprave, navdati s svojimi pogubnimi, brezverskimi načeli vse politično življenje narodov. Velika odgovornost zadene duhovnika, ki bil v tej zadevi zamogel marsikaj slabega odvrniti, pa seda komu preslepiti ali ostrašiti, da križem roki drži.
Zavest narodnosti, svojega državljanstva in svoje cerkvene časti naj mu bode netilo pogumne, vspešne politične delavnosti, in trden ščit zoper nasprotovanje od kakoršne koli strani. Ta trojni značaj mu daje pravico in dolžnost na političnem polji delati za vero, dom in cara.
IV. Tem razlogom bi vtegnil kdo nasprotovati z ogovorom: „črevljar drži se kopita!" Spolnuj zvesto, strogo dolžnosti svojega stanu, in že s tem boš veliko koristil ne le sebi, ampak tudi človeški družbi, svojemu narodu."
Res je, vsak naj skrbi, da ne bo zanemarjal dolžnosti svojega stanu. Zlasti duhovnik ne sme biti v tej stvari svetu v spodtiko. Res je, pravne dolžnosti imajo prednost pred dolžnostmi ljubezni.
Ravno tako resnično je tudi, da ima slovenski duhovnik poleg duhovniških dolžnosti tudi druge, kakor sem dokazal poprej. Treba tedaj eno storiti, druzega ne opustiti. Nadalje pomniti, da se dolžnosti ljubezni po okolišinah spremene v pravne dolžnosti ter s pravno ve-zilnostjo tirjajo, da se jim zadosti. In ravno z dolžnostmi, ki izvirajo za slovenskega duhovnika iz njegove zveze z narodom in z državo, je zlasti dandanes pogostokrat tako. Pa dajmo veljati onemu pravilu. Kakošne posledice bi imelo glede politične delavnosti? Reči bi morali dosledno tako-le: Črevljar, ostani pri kopitu ; krojač, drži se šivanke, kmetovalec, drži se brane; kupčevalec, ostani v prodajalnici; vradnik drži se vradne sobe itd. Ali ne bi bila potem takem državljanska pravica prazno ime, ustavno življenje gola chimera?
Nek duhovnik je bil prišel na volitev kot volilen mož. Kmalo je bila njegova navzočnost zbodla necega volilca liberalnega stroja.
Ta stopi k duhovniku in ga prav surovo žali rekoč mu, naj gre raje domov po svojih opravilih, nego da bi volitev kazil. Vedel je namreč, da ne bo volil v smislu liberalcev. Duhovnik mu mirno pa dobro odvrne: Vi ste menda lekarničar; bržkone vas čakajo ljudje doma, da bi jim dali zdravil. Pustite volilni boj drugim in pojdite domov. Pred pa še pre-išite volilce svoje stranke po njih stanu. Našli boste med njimi rokodelce, kupčevalce, vrad-nike in obrtnike. Recite slehrnemu, naj ne trati (irazega časa, čakaje volitve, ampak naj gre vsak domov po svojih opravilih. In glejte volitev bo gotova prav po želji nekterih ljudi vaše stranke. — Mož je dobil dosti in molčal. —
Apatija do politične delavnosti je znamenje sramotne nezavednosti, prazne bojazljivosti, ali pa kake ovirajoče — zveze.
Iz vsega tega premišljevanja lahko spoznamo, koliko velja tisto zabavljivo očitanje: Duhovnik naj se cerkve drži, v svetne reči naj se nikar ne vtika. Ali je mar krščanska vera le za cerkev, ne pa za življenje? Dobro si zapomnimo, da se sliši tisto očitanje le iz ust tacih ljudi, ki duhovnika pri altarji ravno tako težko vidijo, kakor na volišči. Najrajše bi imeli, da bi vso duhovščino veter za vselej odnesel z zemeljskega površja. To naj si zapišejo za ušesa tisti lahkomišljenci, ki ne vedo, da z ono frazo službo delajo zakletim sovražnikom sv. cerkve sploh in duhovskega stanu posebej.
Le sramotna nevednost in pa peklenska hudobija zamore razširjati med slovenskim ljudstvom prostomavtarsko geslo : „Stran z duhovniki od političnega polja!" Naj se taki vekači še tako prihuljeno in predrzno bahajo
Lazarjeva dvojčka,
ali
trojno veselje o novi maši.
Povest i/, časov tnrških vojsk na Slovenskem.
Vvod.
Pred veliko leti je na dolenjem Kranjskem živel premožen kmet, po imenu Lazar. Posestvo njegovo je bilo na Lazu. Imel je pridno ženo in Bog jima je dal enega sina, ki so mu pri svetem krstu dali ime Janez. Lazarjeva hiša je slovela po vsi soseski, ker ne samo, da so bili njeni ljudje bogati, bili so tudi blagega srca in dobrih rok. Marsikdo je v sili pri njih pomoči iskal in tudi našel.
Blizo Lazarjevega posestva je stala revna koča, v njej je bival Markon, Lazarjev osebej-nik. Tudi ta je bil oženjen, imel je otroke, pa pomrli so mu vsi, samo najmlajša hči Neža je živela. Markon je imel majhni njivi in zem-ljaček, in to ga ni moglo živiti. Bil pa je tkavec in s tkanjem si je vsako leto pomagal. Žena njegova je hodila delat k sosedu Lazarju, zato so Lazarjevi mnogo pomagali Markonovim.
Markonova Neža je bila komaj sedem let stara, kar jo zadene žalostna osoda, da postane sirota, ker oče in mati sta ji v enem letu umrla. Neko pomlad so pokopali očeta, ostali ste mati in Neža sami. Vendar se jima ni hudo godilo, ker Lazarjevi so jim bili potem še bolji ko prej. Ali ko je prišla jesen, zbolela je tudi Nežina mati, in čez malo tednov so ji morali mrtvaško luč v roke dati. Lazarjevi so bili pri smrti in pogrebu, napravili so sedmino in vse potrebno poravnali.
Milo je bilo pri materni smrtni postelji videti mlado deklico Nežo, jokala je, pa vendar ne prav čutila svoje nesreče. Tem bolj je materno srce težila njena mladost, saj jo je Neža sama še vezala na svet, in bolj kot vse drugo ji je ljubezen do nje grenila prezgodnjo smrt. Velika tolažba v zadnjem boji pa so ji bili Lazarjevi. Večkrat jim je na srce govorila: Moj dobri sosed, moja mila soseda, prosim vaji v imenu božjem, skrbita za mojo hčer po moji smrti. — Obetali so ji in jo tolažili: Ne boj se, Neža bo vsega dosti imela, skrbeli bomo za njo, kot bi bila lasten naš otrok.
Lazarjev Janez in Markonova Neža sta si bila vrstnika. Po materni smrti so Lazarjevi k sebi vzeli dekle. Janeza in njo so učili lepo moliti in pridno delati; oba sta se ravnala po teh naukih ter veselje delala ne le domačim, marveč vsim, ki so ju poznali.
Naglo so potekla leta. Lazarjev Janez je bolj in bolj rastel, tudi Neža, Lazarjeva rejenka, bila je čedalje veča. Prihajala so njima najlepša leta, stariši pa so od dne da dne bolj pešali.
Nekega dne jame oče Lazar svojemu sinu govoriti: Ljubi moj Janez, ne bom ti več dolgo gospodaril; glej, glava se mi beli, moč me zapušča in kmalo me morebiti ponesete za Markonom. Tudi mati je stara in treba bo nove gospodinje. Ti je boš moral iskati. Ker si me vselej rad poslušal, naj ti tudi v tem povem svojo misel, mislim namreč to-le. Neža je od mladih nog bila pri nas, ve vse naše navade, pridna je, čedna tudi, da ji ni pnra v soseski. Ne bilo bi prav, da bi jo kdaj gonili od hiše, služiti pa tudi ne more večno. Ako se je tedaj srce ne brani, vzemi njo za ženo.
Inseritl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, ** ,l n i» ll 4 >i ti i» n n ^ n Pri večkratnem tiskanji se *ena primerno «manjša.
Rokopisi i« ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedieija na 8tarem trgn h. št. 16
SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti	prejemati velja:
7.a ceio leto	, . JO gl. — kr.
ta pol leta	. . ö ,, —
ta četrt leta	.	2 „	,
V administraciji velja: y '/.a celo leto . . 8 gl.UlKMffiö ta pol leta	4 „ V^OMaP
ta četrt leta . '2 „
V Ljubljani na dom ponin>fiW>9!
velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem trffr hiš. št. '284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in soboto.
s svojim rodoljubjem, pravi narodnjak, ki ima v resnici srce za svoj narod, imel jih bo za najgrše, ker domače sovražnike narodnega blagra.
Sedanje vodilo.
„Časi so se spremenili in tirjajo vodil, ki se strinjajo z novošegno družbo" — to je ne •kak splošen zapopadek onih slepih besedi, kterih se poslužujejo ko pripomočka, da bi si pridobili pohvalo množice, ki površno misli in brez prevdarka ravna, kedar se na to dela, da bi se živo in urno vzdignili zoper katoliško cerkev in njene, češ, „zastarane" nauke in vstanove, kakor se na primer sedanji čas napenjajo zoper samostane in procesije. Pri tem pa se vedno stara pesem na novo poje, staro obrekovanje ponavlja, da je namreč krščanstvo prisežni sovražnik vsega „napredovanja v vedah", zlasti v natoroznanskih in da svoje moči le v to obrača, da bi ljudstvo vedno „bedasto" ostalo.
Res da, časi so se spremenili in krščanstvo, kakor je bilo že mnogokrat dokazano, se nikakor ne misli tej resnici ustavljati — gotovo pa je neresnično, da bi se bili v vsem spremenili, in s tega stališča presojuje krščanstvo sedanja vodila.
Natorozuanstvo, s kterim se z veliko marljivostjo pečajo — kdo bi hotel to tajiti — je svet pobogatilo s prečudnimi najdbami. Telegraf in hlap ali par sta bližala najbolj oddaljene narode in to, kar je bilo poprej last le enega naroda, sta spremenila v lastnino vsih rodov. Kupčija je zadobila s tem novo življenje, s kupčijo so enako napredovale naprave, vera pri ljudeh (kredit), špekulacija ali iskanje dobička itd. Zato so se morale uprave, naredbe, postave, pod kterimi se ljudstvo vlada, vsaj deloma premeniti. Še celo šege in navade v življenji so drugačne ko poprej. Vse to potrdi vsak pameten katoličan, da, on še pristavi, da so bile premembe v množili ozirih tudi zbolj-ševauja in da se v tem oziru ui treba jokati po „starem dobrem času". Ali so se pa mar s tem spremenile tudi večne postave pravice, poštenosti, sv. vere? So večua vodila resnice in pravice spremenjena? Imajo z napredkom pravico, jih v kot potiskati?
Iznajdujte in napravljajte nove naprave, kakor vam drago, nihče nima nič zoper to. Preiščite vsa morja, preletite vsa obrežja, preiskujte vso naravo, kolikor le človeški omejeni
um zapopasti more, in noben človek ne bo nikoli nič imel zoper to, marveč vas bo hvalil. Pa doprinašajte vsa ta velika dela zmiraj s taisto poštenostjo, zmiraj v družbi s spoznanjem taiste sv. vere. V vseh teh rečeh ni spremembe. Večue postave pravice se ue spreminjajo, nauk Kristusov, njegovo kraljestvo nima konca, kar je razodel, postavil in zapovedal, ostane zmiraj resnično in ni bilo in ne bo nikoli preklicano. Časi iu veki ne zmanjšajo njegove veljave, človeške moči ne morejo na tem nič novega osnovati, vzajemne navade nič odpraviti, uove vede jih ne morejo spraviti ob veljavo.
K nesreči pa — in to je, nad čemur se spodtikujejo — ravno to nepremenljivo prena-rejajo. Komaj te svoje nove naredbe pri kakem narodu vpeljejo, znajdejo že druge pravice, ki so z o p e r vsako pravico. Napada se še celo premoženje in veljavnost, ki je gotovo podlaga vsih druzih pravic. Ali uiso stegnili svojih rök po premoženji cerkve in duhovščine pod narodovim imenom (glej Laško!), ali že niso ozna-novali, veljavnost je iz naroda, narod ima zmiraj pravice, in da ima še celo sveto pravico upora in punta? (Glej prostomiseljstvo!) — Najimenituiša naravna pravica je pravica sta-rišev, da smejo svoje otroke sami odgojevati in podučevati — kako pa so že po uovošegnib vodilih premenili to pravico!
Pred vsem pa sedanja vodila hočejo vero prevreči. Katoliška vera naklanja duhovnu ko služabniku vere spoštovanje, častitljivost. No-vošegna vodila pa ga hočejo oropati veljave, ktera mu je v njegovi službi tako potrebna, tajijo, odrekujejo mu po veri dolžno in zapovedano spoštovanje. V čisto katoliških deželah ozanujejo nanagloma prostost bogoslužja, spod-kopujejo vpliv mladine pri onih, ki so po Kristusovi naredbi pravi učeniki narodov in jih zročujejo učenikom, ki so pogosto brezverci, pogosto razuzdanci, ali pa oboje skupaj. Zakon, sveti vir družine, se oskrunjuje po civilnem zakonu. Mladino na vseučiliščih pogosto navdajajo s pravili, ki merijo na prekucije v družbi ia veri; gledišče je prav pogosto šola vse nesnage; dnevniki, časniki se skušajo v za-sramovanji vsega, kar je človeku sveto, vsaki dan pošiljajo med svet najgrše izdelke. V sladkem veselji grme novošegna vodila zoper očitna naznanila vernega življenja, zoper procesije, ki lažejo, da so motenje javnega življenja, nagib k nenravnosti, v škodo pri gospodarstvu,
in kdo ve, kaj še vse? Po tem takem bi morali tudi javno posvetno petje, lov, telovadbo in druga umetna dejanja imeti za motenje javnega življenja in po liberalskem vodilu, „enaka pravica za vse", tudi prepovedati vsa javna nazuanila ljudstvu in vpeljati „liberalni obsedni stan". Kako je pri tacih dejanjih in obhodih po novošegnih vodilih z nravnostjo, o tem imamo dovolj dokazov; — pri tem pa ne moremo in nočemo zagovarjati kakih nerednosti, ki se prigode na božjih potih. To se že tako razume. Kar pa zadeva škodo pri gospodarstvu zarad procesij, radi verjamemo, da bi obrtnijski in po denarju hrepeneči ljudje raje videli, da bi ljudstvo zmiraj delalo, delalo brez prenehanja, vse dni v tednu in še v nedeljo po vrhu, od zora do mraka, ter bi napolnovalo njih neizmerne žepe s svojim potoni, brez počitka iu duhovnega povzdigovanja.
In če potem, da bi se take nepristanosti ustavile, papež nasprotujejo, če škofje ko čuvaji vere svoj glas povzdignejo, če se duhovščina temu ustavlja; že godrnjajo in vpijejo, precej hočejo raztrgati vez edinosti s prestolom sv. Petra, obrekujejo škofe, plašijo s sodnijo, žugajo s silo vsacemu, kterikoli si drzne govoriti.
Iz tega se lahko memogrede spozna, ka-košnega pomena in kolike vrednosti so sra-motivue imena: „Možje, ki gredo rakovo pot", „rimljanje", „mračnjaki", kakoršne psovke veljajo najbolj učenim in bogaboječim možem, ki se ustavljajo novošegnim lažujivim vodilom, po kterih hočejo v sedanjih časih človeštvo olikovati, to je pačiti. Slepa je to bojna zvitost, da poštenjakom napravljajo sovražnike, češ, da so zoper pošteno djanje, ko se vendar le zoper to borijo, kar je najveČa gnjusoba. Nikoli pravi katoličani ue zametujejo zemeljskega dobička, ki ga obrodijo vede, poznajo in čislajo ga morebiti bolje, kakor tisti, ki črnijo katoličane. Ker pa pošteni verniki vidijo, da se pri tem napredovanji v znajdbah pregrešni, nesramni, brezbožni nauki trosijo med ljudstvo, med mladino, ined narode, torej mi-lujejo, iu pa po pravici, da v elektriki, v hlapu in enačili rečeh ne bodo mogli dobiti dostojne odškodnine za zgubo prave, nespremenljive pravice in za sv. vero.
(Po „Pilg".)
Janezu so bile očetove besede popolnoma po volji. Povedali so tedaj Neži, kaj nameravajo, in tudi ona je bila vesela.
čez leto in dan sta bila Janez in Neža zaročena. Živela sta na Lazu prav srečna in zadovoljna, in kakor poprej, je tudi poslej slovela Lazarjeva hiša.
Bog je blagoslovil novi zakon, Neža je povila dvojčeka, bilo je njima ima Blaže in Nežica. Kako čudna osoda pa je bila Blažetu in Nežici, ima naslednja povest razodevati.
Turki na Slovenskem.
Tisti čas, ko sta na Lazu živela Janez in Neža, ko je tekala zibka mladih dvojčekov, prihajali so Slovencem hudi, silno hudi časi. Iz jutro vili dežel, tam od črnega morja so večerni svet jeli napadati divji sovražniki, grozoviti Turki. Nič posestva še niso imeli v Evropi, pa že so hodili ropat v slovenske dežele; tirali so v daljno Azijo ue le blago, ampak tudi ljudi, ki so jim tam morali delati kakor živina. Še večo grozo pa so prinašali po tem, ko so osvojili Carigrad. Silno je rastla
njih moč in kmalo so se jih vse zapadne dežele bale, kakor peklenskih pošasti. Saj pa tudi po pravici; kamor so zahajali, počenjali so najostudnejše hudobije, take, da se jih pero sramuje popisati, srce pa se od groze trese, ako jih človek prebira in premišlja. Več kakor dve sto let so hodili ropat na Slovensko, požgali so mnogo trgov in vasi, podirali gradove, grabili zaklade, teptali polja, morili ljudi in jih odpeljavali v sužnost, tako da je bila vsa dežela razmesarjena, kakor podrto mesto.
Stari Lazar je bil še čvrst korenjak, ko je enkrat od Metlike gori glas počil, da so ropat prišli silno divji, črni Turčini. Že so se tresli Slovenci po novomeških in šentjernejskih ravninah, ko se je dim valil nad Gorjance, vendar takrat jih še ni zadela strašna nevihta. Zvedrilo se je na jugu, Turki so se vrnili domu. Ali žalibog, kmalo so zopet pridrli in divjali še bolj, kot poprej. Nasitili so krvoželjnost in se zopet vrnili, seveda, z obilnim plenom. Mislili so Slovenci, da bo mir, ali vkanili so se. Turki so šli samo meče brusit, da bi potem s tem krutneje mahali po kristijanih.
Kakor toča so se Turki vsuli na Kranjsko, groza je švigala po vsih srcih, v največi stiski pa so bili Slovenci v Novem mestu in okolici njegovi. Vendar Bog je dal, da so zmagali kristijani. Združila sta se bila kranjski in koroški poglavar iu s svojimi vojaki natolkla Turčine tako, da si potem dolgo niso upali več na Slovensko.
Ali vendar niso zmirom potem mirovali pesoglavci. Pripoveduje se, da je takrat na Turškem vladal sultan, nad 80 let star; le-ta je bil hudoben, kot sam lucifer. V sivi starosti ga je stiskala huda bolezen, in v tej bolezni je obljubil, da, ako mu bog in Mahomed dodelita zdravje, bode iz hvaležnosti ropat šel v kranjsko deželo. Božji nameni so čudni, ne more jih meriti iu prevdarjati človeški um. Sultan je ozdravel in spolnil obljubo. Nabral je Turkov celo trumo, pridrlo jih je na Kranjsko kakor listja in trave, divjali so po turški šegi, po tleh so tekli potoki kristijanske krvi, in nebo sc je temnilo z dimom gorečih vasi iu trgov. Pri Metliki se je razdelila turška vojska. En del je mahnil proti beli Ljubljani; drugi
V Ljubljani, 26. julija.
Avstrijske dežele.
Cesarjevič Itiiduir imel se je 24. t. m. odpeljati v Išl, ter tam suiditi se s sestro svojo Gizelo in njenim soprogom. 20. avgusta pa se poda v vojaški tabor v Bruk poleg Litave.
IVovc |»iiHlic je iznašel stotnik Kro-paček, s kterimi se v 15 sekundah ustreli desetkrat. Lovski batalijoui dobe take puške. Te dni pa so v vojaškem taboru v Bruku z VVerndl-novimi puškami za poskušnjo streljali na 1400-2000 korakov in so med 100 streli zadeli 30—50krat.
Major SJcliatius, ki je iznašel jekleni bron za nove topove avstrijske, dobil bo neki v pripoznanje red sv. Leopolda pa 100.000 gl. v denarjih. Topovi se bodo izdelovali pod njegovim nadzorstvom. Stare topove bodo obrnili za ogersko honvedsko artilerijo, ki se sedaj snuje.
Friuka policija je 23. t. m. imela dobro žetev. Konfiscirala je „Pokroka" „Po-sela z Praby", „Čeclia" in drugo jutro povrh tega še tudi „Politiko".
Ilniski delavci so se po večini s tovarnarji porazumeli in zopet začeli delati. Le pri nekterih tovarnarjih niso opravili nič, ker so hoteli le krepkejše vzeti nazaj v delo, sla-bejših pa ne. Eni pa jim čisto nič niso hoteli povikšati plače. Mnogo delavcev je tedaj sedaj v Brnu, ki bi radi delali, pa jih nihče ne najme. — „Prost. Nov." pišejo, da „Matice školska" v Prostejovu, ki z velikimi žrtvami zdržuje češko realko, je od davkarije dobila ukaz izkazati svoje dohodke, da bodo vedeli naložiti ji primeren davek.
Ogerski minister prava Pere zel hoče neki stopiti iz službe.
Vnanje države.
V Bl»'reij£cviiil upor raste. Turške posadke so se pred uporniki umaknile in prepustile jim ves svet od meje avstrijske do glavnega mesta Mostara. Derviša paša je reč začela skerbeti in prosil je dovoljenja, da sme samovoljno po previdnosti ravnati. Da bi varoval Mostar, poslal je tje vse vojake iz Sera-jevega. Srbija je po poročilu „Karin. Ztge.,, svoje meje proti Bosni zavarovala in vladi turški naznanila, da hoče ostati nevtralna in zabraniti, da se srbski podložniki v upor ne bodo vtikali.
del je vdaril ua Novo mesto in tretji je ostal pri Vinici. Smrtna groza je obhajala vse Slovence, ali pomoči ni bilo, ker celo mogočni nemški vladarji si niso nič upali proti Turkom. Kdor je mogel, ta je bežal proti severju, nekteri so se skrivali v podzemeljske jame, kdor pa je pesjanom prišel v pest, odsekali so mu glavo, ali pa gnali ga v sužnost. Taka groza je morala kranjske, štajarske in koroške poglavarje, da so vojsko nabirali zoper silne grozovitneže. Kmalo je bilo mnogo tisuč kri-stijanskih junakov na nogah in vrgli so se ua šenjernejsko polje, tam se je vnel hud boj. Dolgo so se bili, mnogo jih je padlo, pa zmaga še ni bila gotova. Nazaduje so vendar zmagali Slovenci. Ali dasiravno je bila zmaga v veselje celi domovini, zguba je vendar bila neizmerna. Turki so toliko škode naredili, da so rane mnogo let krvavele; nc samo pobili so mnogo Slovencev, požgali jim hiše, pomorili žene in otroke, oskrunili device, razdjali cerkve in pobrali premoženje: ampak tudi sužnikov so odpeljali, pravijo, nad 8 tisuč obojega spola, najlepše starosti.	(Dalje sledi.)
Vlada pa temu zagotovilu nič kaj ne upa in je zaukazala še več vojakov v Bosno poslati. V ministerskem svetu pa je sklenila vladi srbski in črnogorski poslati pretivna pisma. Pa to utegne reč le pospešiti. Srbi in Črnogorci že komaj čakajo, da bi planili nad Turke; kneza sta dosedaj skušala potolažiti jih, a če se jima žuga, da bodo Turki posedli njihovi deželi, se ne bosta dolga pomišljevala vdeležiti se upora in Turkom pokazati, da tisti časi so minuli, ko so samovoljno s kristjani in Slovani ravnali kakor z živino, ki je za mesuico odločena. Zlasti srbski knez Mila n in Obreno-viči sploh morajo vdeležiti se vojne zoper Turke, če si hočejo ohraniti simpatije podložnikov svojih in med južnimi Slovani ne priti ob vso veljavo, če se Turkom posreči zadušiti upor, bi to ne bilo le silno hudo za Hercigevince same, ampak tudi za Srbe in Črnogorce in osvobodenje rojakov svojih iz krute sile turške bi se zopet za veliko let zavleklo. —S Siuja se telegrafujc, da so Turki frančiškana o. Kara ula, ki se je bil cesarju našemu vimenu bosniških kristjanov poklonil, vrnivšega se iz cerkve 20. t. m. pri Livni ubili ter mu s puškinimi boti zdrobili glavo. Tudi so namerovali v cerkvi poklati vse druge kristjane.
ISavarski prusaki so silno razkačeni zarad pastirskih listov škofovskih. Če bi bili Škoti molčali, bi bili liberalci skoro gotovo zmagali. Pa ne samo nad Škoti domačimi, tudi nad papežem in nuncijem njegovim se liberalci hudujejo. „Neueste Nachr." namreč pišejo, da papež so škofom poslali pohvalnice zarad njihovih pastirskih listov, ktere so bili najbrže izdali po nasvetu uuucija Bianchial Dopisnik „Germanije" je hotel pravo zvedeti in je šel k nuncijaturi sami, kjer so mu pa rekli, da vse to je trapasta izmišljija liberalnih listov. Vlada pa zarad pastirskih listov ue črhne besedice, kar je prav previdno. Kajti 1.1855. je vlada sama škofe prosila, da naj ljudem v c e r k v a h z 1 e c e priporočajo, da bi volili konservativno. Beseda konservativno pomenjala je tedaj ohranjenje bavarskega kraljevega prestola in njegovih pravic, in ravno to konservativci bavarski tudi dandanes hočejo. Ker so liberalci pri volitvah propali, tolažijo se s tem, da je večina rodoljubne stranke inanja od 1. 1869, ko je znašala 12 glasov. Pa dasi je vlada med tem konservativcem na kvar prenaredila volilne okraje, je rodoljubna stranka na Gornje-Ba-varskein pridobila 3 poslance, na Spodnje-Ba-varskem 1 in na spodnjem Frankovskem 2, tedaj skupaj 6 poslancev. V drugih pa jih je 7 zgubila. Večina leta 1869 pa ni znašala 12, ampak le 6, pozneje so sicer še 3 volitve ovrgli iu pri novih volitvah zmagali so konservativci, pa tudi zdaj je vprašanje, bo li zbornica potrdila nove okraje, ali pa marveč Zahtevala, da se postava določno izvršuje, volilcem pa pusti slobodno voliti.
Francoski rcjMililikmmki listi še vedno pričakujejo, da se bode narodna skupščina razpustila še letos iu da nova skupščina bode drugi torek meseca januarija 1876 s starešinstvom vred pričela svoje zborovanje. Pa to ne bode mogoče, ker je komisija, ki ima pretresati predlog Malartreov, da bi skupščina za nekaj časa prenehala, sklenila na-svetovati, da bi zbornica počivala od 4. avg. do 16. novembra. — Poslanec Bocher in še nekteri udje desnega središča skušajo s stranko Lavergueovo osnovati skupen program. V par-jlameutarničnih krogih dela to veliko govorice.
$l»aii.(*ki kralj Karol je 21. t. m. i pisal tekmecu svojemu Alfonsu, da se njegova
vojna preneusmiljeno in preveč brezozirno obnaša. Neki dopisnik pruske „Kreuz-Ztg." poroča, da Quesada je povsod, kamor je prišel, prav po šegi padlega Concha vse požgal in pokončal. Žito je ravno zorelo, pa Alfonzovci so ga čisto popalili. Tudi so začeli z ladij streljati na sela karlistiška ob pomorju. D o r-regaray je s 14.000 pešci in 1200 konjiki srečno prišel v Lerido in tam s Saballsom se zedinil, ki pri Puycerdi ni zgubil niti vojakov niti topov. Tudi to je čisto zlagano, da je neki človek s samokresom ustrelil na Don Karlosa in da Alfonsovci oblegajo Seo de Urgel. Zedinjenje Dorregarayevo in Saballsevo je za Karliste jako ugodno. Ker morajo nasprotniki po mnogih krajih puščati posadke, bodo imeli komaj 3—400 mož več nego Karlisti, kterim bode na ta način mogoče udariti se z nasprotnikom.
Izvirni dopisi.
Iz Kostanjevice. 25. julija. (Kordon — Letina.) Velika nesreča za ubogo ljudstvo naše okolice je tako zvani kordon, kteri blagor že tri leta vživamo. Akoravno ni še nobeno živinče za kugo cepnilo, vojaki ubogo mestice ostro stražijo, in še ljudem v kapah, ali kučmah čez most v cerkev ne pustd, kakor se je lansko leto v adventu večkrat zgodilo, in so morali kmetje domače fare čez most odkriti hoditi, da niso kuge zatrosili. Čudim se, da so jim lase, Valahom pa brke pustili? Nerazumljivo je, da zdaj, ko nikjer kuge ni, pri nas še kordon stoji in ubogo ljudstvo, ki nima nobenega zaslužka, trpinči in stiska. Ubogi kinetič je včasi kako živinico prodal in si kak krajcar za davke ali pa za žito prihranil, ktero pri nas vsako leto kupujejo. Zdaj pa, žali Bog! je pri nas vse drugači, ker že tri leta zaprtija trpi in ubogi revež ue more nič prodati. Še celo kuretine ne puste na terg, da bi jo gospodinja prodala in kak krajcar za sol stržila. Ko je res kuga v bližnji Horvaški razsajala, je bilo pripušeno kuretino čez most nositi, zdaj pa, ko te bolezni ni, tega ne pri-puste. Nedavno je mislila neka žena kokoš v mesto nesti, ali vojak ji tega ne pusti. Pa kokoš je vendar le v mesto prišla. Prepeljali so jo čez Krko, vendar zavolj tega ni kuge v Kostanjevici. Nedavno je bil pri nas neki mesar kupil vola* in eno tele v naši domači okolici, ali mislite si neumno neusmiljenost in trpinčenj uboge živalice, ki je morala cele dni na vročini privezana pri bajti stati in čakati, da je prišla komisija okrajnega glavarstva in po kugi stikovala, ali našla ni nič, prav nič, ker več prič je moralo prišeči in potrditi, da je žival domačega kraja iu popolnoma zdrava. Tudi to je čudno, da imajo že povsod živinske semnje, samo pri nas še ne, ali se vendar nas že ne bo deželna vlada kranjska, in odpravila kor-dona ? Ljudstvo zdihuje in skoraj že več ne more prenašati težkega bremena.
Letina pri nas je izvrstna; posedno lepo kaže v vinogradih, in ako nas kaka huda ura ne zadene, je upati obilne in dobre kapljice. Naša šola je postala dvarazredna iu tudi je služba druzega učitelja do 24. t. m. razpisana iu zdaj je več kompeteutov; ali vprašati moram, kam bomo pa učitelja uteknili, ker ni ne sobe, ne šolske priprave? Pač je lahko službe razpisovati, ali kaj pripraviti je težko. Ako vstreženo, drugič kaj druziga. (Prosimo Vred.)
Domače novice.
V Ljubljani, 27. julija.
(Dramatično društvo) je imelo pretekli četrtek svoj letni občui zbor. Društveni tajnik
g. Noli je poročal o delovanji društva, posebno o gledaliških predstavah, s kterimi je bilo, kar je društvo .zgubilo več izdatnih igralcev, mnogo težav. Lože, po deželnem zboru za slovenske večere društvu prepuščene, je društvo oddalo deželnemu odboru za 200 gld. odškodnine. Konečno izreka tajnik željo, da bi več udov pristopilo in občinstvo bolj se brigalo za slovenske predstave, ko zadnje tri leta. Društvena knjižnica ima zdaj 190 iger v rokopisih, 82 tiskanih, skup 272, partitur in operet pa 16. Po nasvetu tajnika izreče zbor zahvalo gospodoma Juvančiču in Jeločniku za brezplačno igranje tudi večih nalog. — Blagajnik g. Žagar pokaže zboru denarni stan društva. Letos se ne kaže primankljej, ali v proračunu za prihodnje leto zmanjka 340 gold., kteri se bodo morali pokriti po prostovoljni nabiri, ako ne pristopi novih udov ali če ne bo dohodek po predstavah izvanredno obilen. Tudi blagajnik graja mlačnost občinstva za gledišče in društvo; zlasti od unanjih udov prihajajo letni doneski jako neredno, zdaj je čez 600 gld. zaostale letnine. — V odbor so bili voljeni: Za predsednika g. J. murnik, za namestnika njegovega g. dr. K. Bleiweis, za tajnika g. J Nolli, za blagajnika gosp. Drag. Žagar, za odbornike gg. Fr. Drenik, Jurčič, J. Krsuik, prof. Ple-teršnik, Fr. Škofic, dr. Stare, prof. Wiesthaler in V. Valenta.
(Izleta na Dobrovo) se je preteklo nedeljo vdeležilo jako pičlo število „Sokolov" v obleki Tudi druzih Ljubljančanov, zlasti iz narodno-političnih krogov, ni bilo videti. Mislimo, da je bila te mlačnosti kriva nezaupnost do vremena, ki je letos prav ženske nestanovitnosti, ker je še skoro vsako veselico dež skazil. Ali pa je morda pri društvu „Sokol" kaj gnjilega? Če gre tako malo udov v obleki iz mesta, ko v nedeljo, bi bilo po naših mislih za našo reč bolj častno, da še ti doma ostanejo, na vsak način pa zastava. V tako pičlem številu smo navajeni videti le „turnarje", ponosnih „Sokolcev" pa ne. Boljše nič, kakor kaka skaza.
(Beseda) bo prihodnjo nedeljo na korist vrlega in pridnega pevovodje čitalniškega in vstanovitelja domačega orkestra, g. A. Stöckina v prostorih čitalniške restavracije. Program bomo razglasili prihodnjič.
(Novoizvoljent knez in škof) mil. g. dr. Janez Zl. Pogačar bodo od nadškofa goriškega najbrže konec meseca avgusta posvečeni v Ljubljani.
Razne reci.
—	Na mariborski g i m n a z i j i je letos 21 dijakov delalo zrelni izpit; 3 so ga napravili z odliko, 15 jih je dobilo 1. red, 4 smejo skušnjo v dveh mesecih popraviti, l je odstopil. Za bogoslovje sta se samo 2 odločila.
—	Program novomeške gimnazije ima na čelu dalji latinsk spis o Hora-cijevih satirah. Statistični pregled nam kaže, da gimnazija je v začetku šolskega leta štela 101 učenca, na koncu leta pa 100, med kojimi je bilo 96 Slovencev pa 4 Nemci. Vso šolnino jih je I. polleta plačevalo 43, polovico pa 15, II. polleta vso 28, polovico pa 12. Šolnine oprostenih bilo je v prvem polletji 45, v drugem 61. Štipendistov bilo je 15, vojakov pa 5. Učenci so bili razun 2 protestantov vsi katoličani.
—	Mladim klerikom dijakom iu sploh vsem, ki hočejo imeti temeljito, nepristransko svetovno zgodovino, nasvetujeino „Dr. Weiss' Weltgeschichte Graz, bei Ulrich Moser, Bischofplatz. „Slov. Gospodar" dobro pravi, da v naših šolah so vpeljane svetovne zgodovine
prusaške in luteranske, ki nimajo katoliškega duha ne avstrijskega v domači zgodovini. Dr. Weiss pa je resnicoljuben, objektiven, poln pravega katoliškega duha, v katoliških resnicah in cerkvenih zadevah izveden, domači zgodovini pravičen in držeč se istinitih virov. Veselje je brati to izvrstno delo.
—	Duhovnikom neki duhoven pastir dober svet daje, da naj ob hudi uri brevirja ne molijo javno, tudi ne pri oknu, zlasti iz velike knjige ne, ker vražni ljudje sicer sodijo, da so čarovniki.
—	Planinska okrajna sodnija in okrajno glavarstvo se bosta 20. septembra t. 1. preselila v Logatec.
—	Ilorjulski lov se bode 10. avgusta t. 1. v srenjski pisarni na Vrhniki za 5 let dal v najem.
—	Spoved ne priprave za otroke se dobivajo pri tiskarju Milieu.
—	Izvrstni govor po ranjcem cesarju Ferdinandu, kterega je imel 8. t. m. v dvorni kapeli naš rojak, preč. g. dvorni kaplan dr. Janez Kulavic, prišel je ravnokar pri Mayeru ets Comp, na Dunaju na svitlo.
—	Imenovanje. Minister za uk in bo-gočastje je imenoval vodjo c. k. vadnice v Gorici Petra llajak o vi ča za vodjo, in voditeljico državne dekliške šole v Gorici Ano Reiniš za glavno učiteljico na c. k. priprav-ljavnici za učiteljice v Gorici.
—	Telegratična postaja se je odprla dne 18. julija v Lovranu v Istri.
—	„Zvon". „Glasu" se nam piše iz Dunaja: 3. julija imela je „Slovenija" svoj zadnji letošnji shod. Ko je g. Stritar naznanil, da bode zopet „Zvon" izdajal, je bil z gromovitim ploskom sprejet.
—	Nesramna t i r j a t e v. Na vse kraje zadolženi gospod šel je s svojimi prijatelji na sprehod ; kar se mu približa rokodelec, ter ga malo na stran pelje in ž njim govori. Čez malo časa vrne se gospod ves razjaren k družbi prijatelji opazivši njegovo jezo poprašajo po vzroku: „E, tepec me je tirjal zarad denarja, kterega sem mu že sedem let dolžan, tako nesramno, ko da bi bil dolg še le od včeraj."
Listnica opravništva.
G. O. v M. Vaš dopis -'/7 nas je prav ze!6 osupnil. Kje in kaj je vzrok tolike nerednosti, ne moremo povedati. Na tukajšnji pošti smo poprašali, pa se je po Vašem izreku popolno opravičila. Neresnično je pa vendar, da bi bilo tega opravništvo krivo. Kakor vidite, so Vaš naslov piše ; opravuištvo napisane naslove pregleda in kadar kterega manjka, popravi in potem se mora list z naslovom pod poštno vez dejati, kar spet druga oseba opravlja. Tedaj je vselej trikrat v rokab in zelo neverjetno, da bi se kaka pomota ne zapazila. Razjasniti si tega res ne moremo, primerilo se nam je pa že večkrat, zdaj tu, zdaj tam; toliko labko vrjamete, da nam ni vse eno, ali so naročniki postreženi in zadovoljni, ali ne. Neredno dobajočega lista nobeden ne mara, „Slovenec" pa je marsikomu trn v peti — to no mara je vzrok, druzega ne vemo.
Gr. B. v M......... Glej že v zadnjem
rokopisu.
Č. g. Z. T. v B.: Za letos smo že celoletno naročnino pred prejeli, kako da pošljete še 2 gl. 50 kr. ? Za lansko leto je pa manjkalo ravno toliko, hočemo li poravnati?
Mnogim g. n a r o č n i k o m še enkrat: Prav vljudno prosimo, naj nam že po zadnjem listu opomnjeni naročuiki zdavnej zapadlo naročnino blagovo'ijo poslati, ter tudi list ,,retour" nazaj vrniti, kteri ga ne mislijo več imeti.
G. J. V.: Uganili — ravno Vas smo mislili! Čudno I Zarad popolno nedolžne, vljudue opazke se jezite, naročnine ne pošljete in vendar list za htevnte. Ne moremo nikakor več; dozdeva se nam, da smo „poskušnjo" in „tičnino" veliko predrago plačevali ter je ne mislimo več še dalje poskušajo. Brez zamere !
Eksekutivne dražbe.
29.	julija. 3. Andr. Papež evo iz Smuka (245 gl.) v Žužemberku. — 3. Jurij Stručelj evo iz Jerneje Vasi (856 gl.). — 3. Jak. Springer-jevo iz SI. Bistrice (2210 gl.\ oba v Črnomlji. — 2. Fr. Kovačič evo od sv. Trojice (580 gl.). — 2. Reze Zakrajšek-ove iz Strmba (472 gl.), oba v Ložu.
—	1. Jože Zupančič evo iz Guinnišča (160 gl.) v Zatični. — 1. Zapuščina Pridr. Potrato-va v Zatični. —
30.	julija. Tone Fleinik-ovo iz Hrasta (400 gl ) v Črnomlji. — 3. Peter Pogorele evo iz Travnika (200 gl.) v Ribnici. 3. Jan. Pezdirč-evo iz Gribelj (380 gl.) v Črnomlji. — 2. Matija Kuhanic eva iz Boršta (1314 gl.) v Metliki. — 2. Jan. Žorž evo iz Podrage (800 gl.). — 1. Mih. Conger-jevo iz Gorice, oba v Ipavi. — 3. Jernej Želc-jevo iz Petelinj (153 gl.) v Postojni. —
31.	julija. Jan. Mauser-jeve iz Hočunec (4620 v Laščah. — 2. Matija Ivanc-evo iz Srobotnika (1434 gl.) v Vel. Laščah. — 2. Mart. Jarc evo iz Kumanijo (1800 gl.) v Ljubljani. — 2. Ane Plesc-eve iz Vidošič (1230 gl.) v Metliki. — 2. Tone Grm-ovo iz Kompolja (845 gl.) v Laščah.
Na Štajarskem. 28. julija. Kristan v Staremtrgu, 1535 fl. — Prudenčar v Diirnbahu, 1960 ti. (3.) — Peslak v Žalci (2.) — Fayenc pri sv. Lenartu 2090 fl.
—	Vrbotio pri Staremtrgu 1020 fl. — Schönwe-terjev vinograd v Ljutomeru, 9000 fl. (prostovoljno).
TeleKrafične denarne cene 26. jnlija. Papirna renta 71.— — Srebrna renta 74.— — 18601etno državno posojilo 112.60 — Hankine akcije 9:16
— Kreditna akcije 215.--London 111.55 — Srebro
101.75. — Ces. kr. cekini 5.24. — 20Napoleon 8.90.
Naznanilo.
Podobe vsake vrste, svete in posvetne, med zadnjimi smešne in resne, fantazijske in zgodovinske
slike ter podobe iz narave — vse v pozlačenih okvirih (romih) — od 6 do GO gld., kakor tudi najkrasnejša zrcala za salone od 20 gld. naprej, se dobivajo v prodajalnici v hiši banke „Slovenije", narodni trg, štev, 24 pri tleh.
Posebno lepi
k riževi }»o(i po 280 do 400 gld.	(59 1)
Kdor si hoče kaj lepega poceni in priležno napraviti, ima tu najlepšo priliko, ker plača, da ,-koro ne ve kdaj.
Dovoljujejo se za plačevanje tudi obroki po 6 do 10 mesecev.
C. i priv. vzaiema zavarovalnica v Grafei.
Oznanilo.
C. k. priv. vzajemno zavaralno društvo proti ognju v Gradci zavaruje premakljivo in nepremakljivo blago
vsake vrste, proti ognju; na kar podpisano vodstvo sedaj pri bližajoči se žetvi-p. n. gospode gruntne posestnike zarad zavarovanja poljskih in senožetnih pridelkov proti ognju posebno opomni.
Zavarovalne ponudbe sprejemajo se pri vodstvu v Gradci v lastni hiši (Sack-strasse) hiš.-št. 20, pri zastopništvih v Ljubljani in Celovci, kakor tudi pri okrajnih zastopništvih, kjer se vsa opravilna razjasnenja z največo vljudnostjo delijo.	(54 - 3)
Vodstvo vzajemnega zavarovalnega društva proti ognju v Gradci.