Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 14. marca 1929. Stev. 31. Letnik LXIX. [Sol. leto 1928/29J Učiteljski Tovariš Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 611. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem e sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU •lačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Že nad leto dni se vršijo predpriprave in pogajanja med čehoslovaškim, poljskim, bolgarskim in jugoslovenskim učiteljstvom glede ustanovitve »Saveza slovanskega uči» teljstva«. Ideja o ustanovitvi tega Saveza se je po« rodila že v prvih povojnih letih,, vendar je ostala dolgo dobo le ideja in ni bilo upanja za njeno realizacijo. V zadnjem času je po» stala misel na realizacijo aktualnejša in da» nes je že povsem gotovo dejstvo, da stojimo tik pred združitvijo vsega slovanskega uči» teljstva v enotno organizacijo. Po končanih predpripravah je bilo treba sestaviti projekt pravil, določiti dan kongresa in pripraviti vse potrebno za dan, ko bodo delegati vsega slovanskega učiteljstva mani» festirali za skupno idejo. V ta namen se je vršil dne 26. in 27. fe» bruarja v Beogradu sestanek čehoslovaških in poljskih učiteljskih delegatov s člani Iz» vršnega odbora in beograjskega poverjeni» štva UJU. Češko učiteljstvo sta zastopala Miroslav Hrejza, upravitelj osnovne šole in Emanuel Vlasak, učitelj, oba izi Prage; iz Poljske pa sta dospela Kazimir Maj in Mi» hajlo Vavžinovski, oba iz Varšave. Bolgarski delegati niso prišli na ta sestanek, opravičili so se in izjavili za sodelovanje v tem Savezu Pričakuje se tudi, da pristopijo tudi ruski učitelji iz vseh krajev v skupni Savez. Oba dneva, določena za razgovore, so delegati pridno izrabili in izpolnili z nepre» kinjenim dielom. Na sestanku ni prišlo do diferenciranih naziTanj in nesoglasij, marveč so delegati v prisrčni izmenjavi misli dosegli popolno soglasje v vseh vprašanjih in spre» jeli vse projekte. Dosežen je bil sporazum tudi v vseh podrobnostih. Na ta način je bila vzpostavljena največ» ja vzajemnost v splošno»slovanski šolski ko» operaciji in v skupnem delu za ustvaritev splošnoislovanske učiteljske zajednice" s šol» sko„ kulturno in praktično- smerjo. Sprejet je bil projekt pravil za organiza» cijo Saveza slovanskega učiteljstva. Projekt bo -končnoveljavno sprejet na prvem kon» gresu. Dosežen je bil tudi sporazum glede stal» nega predsedstva, ki mora biti iz istega me» sta iz katerega je na kongresu izvoljeni pred» sednik. V drugih prestolicah slovanskih dr» žav, bi obstojala tajništva*, ki bi tvorila skup» no s predsedništvom savezni odbor. Ta od» bor bi moral voditi vse posle zajednice, Sa» vez bi pristopil tudi kot član k. Internacio» nalni federaciji učiteljskih udruženj. Dosežen je bil tudi sporazum za izdaja» nje centralnega glasila Saveza, ki bi bilo pi» sano v vseh slovanskih jezikih. Po potrebi bi se članki tudi prevajali. Predvidena je ustanovitev raznih pro» svetnih ustanov, kot so n. pr. razstave1 šol» skih, pedagoških in mladinskih knjig, knjiži niče in šolski muzeji. Vse razstave bi morale imeti po več posameznih izvodov, da bi se uredile po vseh slovanskih prestolicah enake stalne zbirke, knjižnice, razstave in muzeji. Končno je bil določen tudi dan ko-ngre* «a. na katerem bodo- predloženi vsi projekti in ideje celokupnemu slovanskemu učitelj» stvu, da jih sprejme in ustanovi Slovanski učiteljski Savez. Kongres se bo vršil v Poznanju na Polj» skem dne 11„ 12. in 13. julija. A od <8. do 11. julija bi se tam vršil pedagoški kongres. Predvideni so za ta kongers razni govori, raz» prave1, poročila o šolstvu in organizacijah in kongres bi potrdil in 'definitivno organiziral Savez slovanskega učiteljstva. Sama še par mesecev nas loči od zgodo» vinskega trenutka, ko bo vse slovansko uči» teljstvo združeno v enotni organizaciji. Tudi slovensko učiteljstvo mora poslati na ta kon» gres častno zastopstvo in zato- ponavljamo poziv: Tovariši pripravljajte se! Moj prvi dekliški krožek. Izvenšulsko delo učiteljic. Pisali so mi, da bi napisala kaj o svojem dekliškem krožku. Več tovarišic je, ki jim klic o izvenšolskem delu učiteljstva, ni bik le bežna misel, ampak so to idejo realizirale. Saj jih je že lepa vrsta, ki žrtvujejo dneve in večere svojim dekliškim krožkom, ki so jih ustanovile na inicijativo koga drugega, ali pa na zahtevo lastne duše. Morda bi bilo prav in dobro, ko bi sled» nja izmed vseh teh' tovarišic, sporočala v našem glasilu o uspehu in neuspehu, o teža» vah in veselju svojega dela, da bi se druga pri drugi učile, kako doseči uspeh, kako se izogniti neuspehu. Pa kljub temu ne bi smeli biti krožki kopiranje drug drugega, ampa* bi imel vsak pečat učiteljske osebnosti. Dekliški krožki so pa tudi dober pripo* moček, da se približamo ljudstvu. Ko si s: enkrat pridobila zaupanje pri dekletih, boš lažje prišla do mater in prirejala tudi zanj. materinske večere. Četrto leto sem nastopila službo v isti vasi. četrto leto sem nastopila in hodila dan iza dnem k malim. Ne rečem, da v šoli ni bilo uspehov, a vendar sem se neštetokrat zdrznila ob misli, da sem samo najemnik, ki pride in gre, da sem samo urad» nik, ki presedi svoje ure v pisarni, za katero mu potem ni več mar. Čutila sem, da je pre» malo samo delo v šoli, da narod zasluži več. Sklenila sem, da povabim dekleta, ki sem jih bolj poznala, da se katerikrat sestanemo in kaj pogovorimo. Ko pa sem sprožila to ml» sel, sem uvidela, da je več deklet, ki bi želele se priučiti raznim ročnim delom, za kar v šoli niso imele priložnosti. G. upravitelja sem prosilai za šolsko sobo in tako se je iz misli na privatne- sestanke izcimil dekliški krožek. Prvikrat smo se zbrale 15. oktobra. Bil je tako deževen in žalosten dan, dav ko bi bila babjeverna,, bi bila že pred ¡začetkom končala. Deklet je prišlo nad moje pričako» vanje 21. Podala sem jim nekaj misli o potrebi izobrazbe, nato smo se v medsebojnem raz» govoru pomenile. Same so si izbrale, da bi se vršili krožki dvakrat tedensko: v ponedeljek in četrtek od 19.—22 ure. Prevzele so nase stroške za razsvetljavo, takoj pričele zbirati denar za šest svetilk, ki smo si jih morale nabaviti. Večina- deklet ni bila vajena maše» nju nogavic, zato sem naročila za prvi redni sestanek »Vse s seboj raztrgane nogavica«. Vedela sem, da dekletom krpanja* ne diši, zato sem z napetostjo pričakovala ponedelj» ka, koliko jih pride. Kako sem bila presene» čena, ko jih je prišlo 40 in vsaka s svojim delom. Pozneje jih je bilo celo 45. Ker ,pa so odšle v službe jih je sedaj 42. Prvi večer smo mašile nogavice1, drugi večer perilo-, ko pa sem rekla, naj prineso raztrgano perilo, so enoglasno zatrdile, da krpat znajo. Pustila sem jim svobodo, pa smo ziačele na krpico razne ubode, gurribniee in vrste ročnega dela, ki mu niso bile vajene in za katere še imena niso vedele. Dokler so delale take vzorce sem bila ves večer od 7. do 10. ure zaposlena in o kakem predavanju ni bilo govora. Ko so si pridobila že več spretnosti, so pričele s praktičnimi deli. Delajo za v kuhi» njo, posteljno, namizno perilo, najrajši pa pregrinjalo za k postelji, in sicer na domačo platno z Coton Perle DMC. Po cele dneve scin risala in neštetokrat prebadala risbe vse do polnoči, ker na domače platno se samo kopiranje ne pozna. »Ženski Svet«, »Vigre-d«, »Mladika« so mi bili izvrstni pripomoček v izbiranju in sestavljanju risb. Ko je imela že vsaka svoje delo, sem šele lahko krenila k svojim mislim in načr» tom: da naj se dekleta v krožku ne priuče samo ročnemu delu, ampak -naj si obogate svojo dušo in izpopolnijo svoje praktične znanje. Vendar moram zdaj, ko imamo samo še mesec časa ugotoviti, dat je čas o-d 15. oktobra do 31. marca s sestanki dvakrat te» densko a 3 ure veliko prekratek, da bi iz» •vedla vse, kar sem imela v načrtu. Vadimo se tudi v računstvu, ki ga go» spodinja tudi potrebuje. Jemljemo naloge iz življenja, ki jih dekleta kolikor mogoče sama sestavljajo, in sicer tako, da uporabljamo vse štiri vrste računanja. Pisale smo: položnice', nakaznice^ sprejemnice, vozne liste, dopis» niče in pisma. IPri tem sem jih seznanila z važnejšimi poštnimi določbami. Včasih tudi zapojemo. Sicer jim pa predavam skoro slednji ve» čer po 1 Vi—2 uri. Izhodišče za vsa predava» nja mi je »Knjiga o lepem vedenju«. Menim, da knjigo vsakdo toliko pozna, da ve, da ne vsebuje samo pravila o lepem vedenju, am» pak je to knjiga, kjer mi je samo en odlomek tema, za vtečurno nredavanjo. Koliko raz» pravlja samo o snagi! Zlasti koristno je po» slavje o »vedenju pri mizi in o serviranju. Veliko mi pripomoreta »V i g red« 5n »Žen» ski Svet«. Rada bi jim podala tudi kaj iz somatologije in higijene. '■— j Sistema» bično jim tudi o gospodinjstvu nisem še govorila, le tu in tam ob raznih pri» ložnostih -sem dala kakšen drobec. Mislim da je knjiga M. Lidvine »O gospodinj» "stvu« zelo priporočljiva. Zdaj so jo z nova založili, ko sem začela s krožki je ni» sem dobila, sicer bi bila kar z njo začela. Vem, da si v knjigah in v listih človek mar» sikaj lahko pridobi, vendar se ne morem otresti predsodka, da je vse bolj plehko, kar človek govori le iz knjig, ne da bi bil sam preizkusil, doživel ali vsaj v duši občutil in preživel, ne da bi v mrtvo črko vdihnil tudi nekoliko svoje duše. In radi tega predsodka se ne- morem ogreti, da bi z dekleti razprav» ljala: O negi dojenčkov« in o »Materinstvu«. So to stvari, o katerih se mora govo-riti z vso svetostjo. Sicer bo pa vsaka sama vedela, so li njena dekleta zrela že za take meditacije ali ne. Ker je ¡za človeka potrebno, da si ople» meniti dušo in za dekleta tembolj, da se dvi» gne nad povprečnostjo, so dobre knjige, ki slikajo lepe ženske značaje, -prav dobro sqcd» stvo za to. Izbrala sem več takih knjigv ki govore zlasti o plemenitosti ženske duše, a dosedaj sem prečitala samo eno: »Odpoved nesrečne žene«. Čitala sem jim sama, ker de» kleta bi rade čim več napravile, ker žele imeti razstavo. Zato sem privolila i sama, da ljudje vidijo, da se nismo samo za luksus sestajale tudi takrat, ko bi bil človek rajši počival, ker >v začetku so imeli ljudje pred» sodke proti vsej stvari. Hkrati naj opozorim vsako, ki začenja s krožki: Vsak začetek je težak. Rož je malo, trnja dovolj in nezmisel ljudi včasih dušo bolno zazebe. Glavno je, da ti vest daje sankcijo tvojim dejanjem. Kakšna je bila moja pot, ni nujno, da bi vedele, povem pa lahko le toliko, da so me dekleta večkrat z bojaznijo vprašala, če bom radi tolikih ne» prijetnosti morda prenehala s -krožki. Pa me» ni je bilo jasno: radi ljudi nisem začela, radi njih ne neham. In slednjič: ivsa-ka dobra stvar ima nasprotnike. Vprašali so me tudi, kakšno metodo imam. A ne bi vedela jasnega /Odgovora. Vse, kar delam, sloni na metodi ljubezni in se opiram na samodelavnost deklet. Stremim, da bi se mogle dvigniti nad povprečnostjo vaškega življenja, da ne bi bile samo stroji, za- katere morajo misliti drugi. Da bi se za» vedale svojih pravic, a tudi dolžnosti. Zdi se mi, da so krožki že sami na- sebi važni vzgojni momenti. Koliko priložnosti je za premagovanj-t- in zatajevanje in koliko za ugladitev medsebojnega občevanja! In duša. vajena premagovanja in zatajevanja, bo lažje kos marsikateri težki življenski nalogi. To bi bilo nekaj misli, skromnih misli učiteljice, ki vodi letos prvič krožek. Čim bogatejša je učiteljičina- duša in okovana njena osebnost, tem kltnejša bodo zrna, ki jih bo sejala in tem globje bodo kali. More» bitni neuspehi formalni, naj ne plašijo ¡niko» gar, ker je nemogoče, da delo iz nesebično požrtvovalne ljubezni ne bi imelo uspehov. Mimica Korenova, Drašiči pri (Metliki. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Potovanje v Bolgarijo. Sklicujem XII. ferijalno zborovanje na veliki četrtek 28. marca ob 11. uri v salonu restavracije Miklič nasproti glavnega kolodvora v Ljub» ljani z glavno točko: Potovanje v Bolgarijo. Priglašencem sporočam, da naj pošljejo pri» stopni znesek po poštni nakaznici. Želeti je, da se priglasijo pevci in pevke, da bo mani» fe-stacijsko potovanje kolikor mogoče lepo uspelo. — Za UFS.: Mrovlje. Naša gospodarska organizacija. UČITELJSKI ZDRAVILIŠKI DOM V ROGAŠKI SLATINI, r. z. z O. z. vabi na svoj 9. redni občni zbor, ki se bo vršil na Veliko sredo, dne 27. marca 1929 ob 9. uri v poslopju mestne deške osnovne šole v Celju po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva o zadružnem pošlo» vanju leta 1928. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev letnega računa 1928. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vr.š; eno uro pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu zastopanih zadruž» nikov. Na Dolu pri Hrastniku, dne 10. III. 1929. Načelstvo. LISTEK. Značaj — temelj človeka. Tu pa je najvažnejši cilj izvidništva: vzgoje vati; ne pravim poučevati, Bog obva» ruj, ampak vzgojevati, t. j. mladega fanta- pri» vesti do stopnje, da se iz lastnega nagiba uči, za kar je njegov značaj ustvarjen. Opaz-ujmo nekatere lastnosti, to je nravne in duševne, ki tvorijo značaj in kako bi dovedli dečka do tega, da bi se sam ra-z» vijal potom izvidništva. Lastnosti, ki tvorijo značaj so: Čustvo spoštovanja (spoštljivost), čut časti, samo» vzgoja in nesebičnost, samozaupanje, inteli» genca, veselje do življenja, smisel za humor in delavnost. Čustvo spoštovanja vsebuje zvestobo Bogu, dolžnost napram bližnjemu in spošto» vanje napram vsakomur. Za razvoj te last» nosti skavta je skavtova zaobljuba * in 3. za» * Skavtova zaobljuba: Obljubljam 1. da bom izpolnjeval dolžnosti napram Bogu, dr» žavnemu poglavarju in domovini; 2. da bom pomagal bližnjemu v sili: 3. da bom izpol» njev; 1 skavtske zakone. kon, ki se glasi: »Bodi koristen in pomaga-] bližnjemu.« Gojijo pa to lastnost izvidniške vaje, n. pr. dobra dela, -proučavanje prirode in misijonarsko delo. Čut časti vsebuj',1 zanesljivost in odgo» vornost. Tudi to lastnost goje skavti kakor kaže 1. za'k. »Skavt si šteje v čast, da se mu more zaupati.« Vsebuje pa jo tudi obljuba in vsi ska-vtski zakoni. Goji se pa s preno» som odgovornosti na dečke. Samovzgojo, ki jo tvorijo ubogljivost, štedljivost, treznost, dobra volja in čistost, zasledimo v mnogih zakonih, n. pr. 2. zak.: »Skavt je zvest kralju, domovini, staršlem itd.«, 7. zak.: »Skavt je ubogljiv«, 8. zak.: »Skavt se smej'? in žvižga- v vsaki težavi«, 9. zak.: »Skavt j-e štedljiv« in 10. zak.: »Skavt je čist v mislih, besedah in -dejanjih«. Samovzgojo goj. izvidniške vaje: Tai borna disciplina, vežbe, požarna -bra-mba, vaje z izvidniškim vozom, hranilnice in ne» pušenje. Nesebičnost vsebuje viteštvo, dobrotlji» vost (dobrohotnost), ljubezvn do domovine; zv-estoba in piavičnost. Zakoni »Bodi kon» sten« »Skavt je prijatelj vseh ljudi in brat vsakemu skavtu, ne oziraj', se na pripadnost socialnega razreda«, »Skavt je vljuden«, »Skavt je prijatelj' vseh živali«, gojijo to lastnost. Privzgojiti jo izkušajo z izvrševa» njem dobrih del. ljubeznijo do živali, reše» vanjem življenja, fair play pri igri in umet» nostjo streljanja. Samozaupanje dvigajo- spretnost, upanje, pogum in žilavost. Goji ga 8. zak.: »Skavt se smeje in žvižga v vsaki težavi«. Izvidni» škie vafje, ki krepe to lastnost so: pomors'ko izvidništvo, plavanje, samotno izvidništvo, prva pomoč in taborjenje. Inteligenco dvigajo: opazovanje, sklepa» nje, zdrava pamet in spomin. Sredstva, ka» terih se v to svrho poslužuje izvidništvo so: sledenje, čitainje zemljepisnih kart, oglašv» val-na in samaritanska služba. Vse to pa vse» buje zakon »Skavt je koristen in pomaga drugim. Veselje do življenja in smisci za humor sta lastna vsem, ki spoznavajo lepoto v pri» rodi in umetnosti. Pripomočki izvidništva za dosego teh lastnosti so: »Študij prirode, glasba, risanje in poezija. Gojijo jih zakoni: »Skavt je vljuden« in »Skavt se smeje in žvižga v vsaki težavi.« Delavnost vzbujajo: častihlepnost, zdrav» je, iznajdljivost, razne ročnosti in veselje. Ročnosti, pionirske vežbe, razne igre, telo» vadba, hrana, znanj-, o zdravju, katerih se poslužuje izvidništvo, so sredstva, ki dvigajo dejalnost. Podpirata jo skavtska zakona: »Skavt se -smeje in žvižga v vsaki težavi« in »Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih«. Ta seznam našteva malone vse, kar se učimo pri izvidništvu. Torej je izvidništvo usmerjeno na izobrazbo značaja, ki je prvi korak do dobrega državljanstva. Na tej osnovi dela sir Robert Baden Po» well in njegovi pomočniki. IPo- 211-ctn'.m tru» du družijo njegovi zakoni že malone dva mi» lijona mladih in starih ljudi po vsem svetu. N.;'. ¡plemenitejše kronane glave in modrijani se jim že uklanjajo in vidijo v njih rešitev najtežjega vprašanja na svetu, sovraštva med narodi. Lek proti t1, mu je ljubezen in spoštovanje med narodi. Proti drugim zlom pa duhovna, in telesna preroditev ljudi. Vsakomur, ki se količkaj peča -z mladino tudi izven štirih šolskih sten in vidi v učencu človeka. '.< i bo že po nekaterih letih stopil v življenje in soodloč-eval o usodi človeške družbe, priporočam gornjo knjigo, ki se jo dobi v nemškem prevodu »Der Pfadfinder» fiihrer« in velja 52 Din. P. K. i id uní na n brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju H. JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka ulica 15. Kmeftsko nadaljevalno Šolstvo. STROKOVNI TEČAJ ZA UČITELJE KMETSKIH NADALJEVALNIH ŠOL MA« RIBORSKE OBLASTI. Oblastna samouprava mariborske oblasti priredi aa učitelje kmetskih nadaljevalnih šol osemtedenski strokovni tečaj, ki se bo vršil v treh delih, in sicer: I. od 3. aprila do 4. maja; II. od 3. junija do 8. junija; III. od 7. oktobra do 19. oktobra 1929. Strokovni tečaj ima namen, nuditi učiteljem toliko teoretičnega in praktičnega znanja iz vseh panog kmetijskega prirodoznanstva in go* spodarstva, kolikor ga .rabijo za us,pešno po* učevanje na kmetskih nadaljevalnih šolah. Pouk bo v prvi vrsti praktičen in bo upo* števal razmere našega malega in srednjega kmeta. Tečaj se bo vršil istočasno na Oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ter na Oblastni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. ž. Na tečaju v iMariboru bodo poleg splošnih predavanj iz kmetijskega prirodoznanstva, predavanja predvsem iz vinarstva in sadjar» stva, na tečaju v Št. Juriju pa predavanja iz živinoreje, gozdarstva in hmeljarstva. Število udeležencev pri vsakem tečaju je omejeno na 15. V tečaj se bodo sprejemali v prvi vrsti oni gg. učitelji, ki so že poučevali na kmet« sko«nadaljevalni šoli, pa še nimajo strokov» nega tečaja, nadalje učitelji, ki so dovršili lanski uvodni tečaj, ter končno učitelji, ki imajo zanimanje in veselje do kmetskega dela ter resno voljo, sodelovati pri kmetski vzlgoji in pouku odrasle kmetske mladine in ki so službovali najmanj pet let na podežel« ski šoli. IProšnje, ki jim je priložiti službeno razpredelnico, je vposlati potom šolskega upraviteljstva neposredno komisarju^ oblast« ne samouprave mariborske oblasti najkasneje do 19. marca 1929. V prošnji naj omeni pro* silec, ali želi biti sprejet v tečaj v ¡Št. Jurij ali v Maribor, vendar si končno dodelitev prosilcev pridržuje komisar oblastne samo» uprave. Vsem gg. učiteljem ki bodo sprejeti v tečaj, je od pristojne šolske oblasti zago* tovljen dopust. Udeleženci tečaja bodo imeli stanovanje in hrano na šoli proti plačilu 1950 Din, dve tretjini te vsote plača oblastna samouprava. Poleg strokovnega tečaja bo še poseben uvodni in metodični tečaj v prvi polovici septembra. Natančnejša navodila in pogoji za sprejem v uvodni tečaj bodo pravočasno objavljeni v časopisih. —n Na oblastni kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni žel. se vrše letos naslednji dvodnev* ni tečaji: 1. Tečaj za oskrbovanje in krmlje» nje živine, 20. in 21. marca. 2. Tečaj za mol» žo oskrbo mleka in napravo domačega sira, 22. in 23. marca. 3. Tečaj za precepi j evanje in oskrbo sadnega drevja, 3. in 4. aprila. 4. Tečaj za prece.pljevanje in oskrbo sadnega drevja, specialno za učitelje, 8. in 9. aprila. 5. Tečaj za zelenjadarstvo, specialno za uči« telje, 15. in 18. aprila. 6. Tečaj za izelenjadar« stvo za druge, 19. in 20. aprila. Prva dva te« čaja se vršita zaporedoma, da tvorita celoto in je najbolje, da udeleženci ostanejo pri obeh. Primerna sta zlasti za kmetske sinove in hčere ter kmetske pomočnike posle, ka« tere naj v lastnem interesu dajo gospodarji v tečaj. Sadjarski tečaj in vrtnarski tečaj za učitelje sta primerna zlasti za one učitelje, ki predvidevajo letos obiskovati osemteden« ski učiteljski kmetijski tečaj. Stanovanje na zavodu j. brezplačno, prehrana stane dnev« no 10 Din, za učitelje 12 Din. Udeležba naj se prijavi pravočasno po dopisnici. — Rav« natelj: Ing. Petkovšek. —n Spričevala za obiskovalce kmetskih nadaljevalnih šol se naročajo za ljubljansko oblast pri komisarju oblastne samouprave, kmetijski oddelek v Ljubljani. Dobijo se tri vrste obrazcev: spričevala ob zaključku dvo« letne kmetske nadaljevalne šole, potrdila o obisku prvega tečaja in spričevala za obisko» v.alke kmetske nadaljevalne šole za dekleta (gospodinjske nadaljevalne šole). Osebne zadeve. —i Za učitelja je imenovan Franc Borko pri Sv. Križu pri Ljutomeru. —i Ravnatelj ženske meščanske šole v Oelju, Josip Brinar, je trajno upokojen. Iz začasne v stalno učiteljsko službo sta prevedena Barbara Marjanovič«Roha pri Sv. Mariji na Muri in Slavko Majcen v Stari Plaščici. —i Imenovanja v ljubljanski oblasti. Za provizorične učitelje v ljubljanski oblasti )v 5. skupini II. kategorije s 60% položajno plačo ter 1. stopnjo osnovne plače in stanarino po zakonu so imenovani:,Milan Mahkota v Tur* ju, Božidar Horvat v Rudniku, Stanislav Do« lene v Podzemlju, Vladimir Svetin v Draga» tušu, Lovro Korenčan v Smihelu pri ižužem* berku, Janko Toreli v Velikem trnu, Emil Horvat v Loškem potoku, Konrad Kotnik v Moravčah pri Kamniku, JCarl |Kušar v Pod« blici, Bogomir Koleša v Mavčičah, Frane Kramer na Bizeljskem, Ivan Bregar v Dolnji Topli rebri, Milan Sila v ČermoŠnjicah. Mi« hael Kramar v Toplicah pri Litiji, Vladimir Kovačič v Št. Jerneju, Stanko Lampič v Gor« nji Sušici. Peter Kompoš v Tržiču, Melhijor Dacar v Kočevski Beli, Vladimir Dermota v Smledniku, Miloslav Rak v Hrastniku, Bran* ko Urbančič v Mokronogu, Alojzij Dežman v Velikem Podlogu, Štefan Kržin v Starem trgu ob Kolpi, Ladislav Keisel v Reichenau pri Kočevju, Anton Ljubic v Zagradcu, Ivan Jezeršek v Rovtah, Ivan Sirnild v Černomlju, Vckoslav Perpar v Korinju, Franc Klun v Zagorju, Marija Mate v Št. Gotardu, Angela ZJUTRAJ za vanje ŽENSKA HVALA , TERPENTIN0V0 MILO pa je pranje gotovo i Kržišnik v Pišecah, Angela ¡Pretnar v Čem* šeniku, Darinka Semerl v Lescah, Marija Merhar v Moravčah, Marija Švigelj v Beli cerkvi, Vlasta Tavčar v Št. Jerneju, Matilda Dolenc v Rovtah, Franja Stražišar v Trbov* Ijah, Ana Pizzulin v Igavasi, Irena Pavletič v Šmartnem pri Litiji, Marija Korošec v Krki, Marija Veber v Mirni peči, Antonija MrlSk v Sv. Katarini, Emilija Potočnik v Leskovcu, Julijana Pintar v Repnjah, Cilka Grad v Št. Vidu pri Stični, Erncstina Tresečnik v Blan* ei, Berta Erker v Dolžu, Nada Mlakar v Hrastniku, Pavla Japelj na Vrhniki in L j ud* mila Tomažič*»Peterncl v Št. Jurju v ljubljan* skem okraju. —i Imenovanja v mariborski oblasti. Za začasne učitelje, oziroma učiteljice na osnov* n ri. Poseben uspeh imajo takozvanfei gozdne šole, kljer sprejemajo samo otroke, ki inkli* nirajo k tuberkulozi. »Šolo« imajo na pro* stem ali v odprtih paviljonih, pa tudi sicer je vse ravnanje z njimi usmerjeno talko, da morejo čimprej popolnoma ozdraviti. V Ame* riki je na višku skrbstvo za gluhoneme in država ter posamezniki store vse, da tudi ti najbednejši izvežbajo svoje sposobnosti do najvišje možnosti ter postanejo delazmožns in koristni člani družbe. Tudi na stopnjo duševnega razvoja polagajo mnogo važaostt v najnaprednejših državah, kjer je v te.m oziru individualizacija na višku. Na podlagi posebne eksperimentalne metode določijo inteligenčni kvocijent posameznika, če se izkaže kot posebno nadarjen, pride v razred nadarjenih (Begabtenklasse); manj nadarjeni pridejo, v takozvane pospeševalne razrede., oziroma v šolo za manjnadarjene; zla slabo* umne imajo zopet posebne šoki itd. Tu je povdaril predavatelj zlasti važnost vpliva bolestnih telesnih pojavov na duševni razvoj ter potek duševnega dela, k ar je nujno po» trebno, da bi imel vsak vzgojitelj vedno pred ¡očmi. Pa tudi mnogo drugih zelo koristnih pojasnil in nasvetov je podal, ki bo vsakdo lahko črpal iz njih koristi pri svojem šol» skem delu. Vobče je bilo učiteljstvo s pre» davanjem zelo zadovoljno in samo v in te» resu šolske mladine bi bilo še več takih pre« da vanj. Franc Brinar, star 64 kt. V torek ob 10. so ga v Gotovljah položili v grob. Blagopo» kojni je bil odličen šolnik, ki ni samo dobro učil in vzgajal mladino, temveč je tudi od» raslim vedno nudil prosvetno in gospodarsko vzpodbudo in pomoč. Ljudstvo, med katerim je služboval, ga bo ohranilo v hvaležnem in častnem spominu. V najboljšem spominu bo ostal tudi pri tovariših. Med učiteljstvom je stal vedno v prvih vrstah. Nekrolog sledi. Preostalim naše sožalje! _ f Vinko Fakin. V Srhini na krasu je umrl 4. t. m. po kratki, mučni bolezni, po* vzročeni po zastrupljenju krvi, učitelj Vinko Fakin, brat Antona, strokovnega učitelja na ' meščanski šoli v Ljubljani. Rajnki je bil ro» jen 23. januarja 1891 v Škrbini. Študiral je na učiteljišču v Kopru in Gorici, Ikjer je na» pravil zrelostni izpit leta 1910. Služboval je v 'Nabrežini, na Barki, v Lipi in končno v Škrbini na Krasu. S pričetkom svetovne voj« ne je moral na bojišče v Galicijo, pa je bil kmalu ujet in odpeljan v notranjost Rusije. Preživel je v Taškentu (Turkestan) in v Si» biriji vleč let ter se je vrnil po sklepu miru v domače kraje, tki jih je bala medtem za« sedla Italija. Dasi je bilo službovanje, po» sebno od leta 1922. dalje ivedno težje, ker je fašizem izačel neizprosno, sistematično pre» ganjati slovansko učiteljstvo, vendar je po» -kojmi vztrajal na svojem mestu. Vršil ni le svojega poklica vestno in požrtvovalno, mar» v>£'č je veliko storil za ljudsko prosveto tudi izven šole, saj je bil aktiven v narodnih dru» štvih, dokler so obstojala. Ljubil je svoje ljudstvo in mu pomagal po svojih močeh i Ikjer je le mogel. V okraju, kjer je deloval, se je zelo zgodaj pokazalo odpadništvo. Bilo je tu niekaj demoralizatorjev, kii so za Jude» ževe groše pritiskali na učiteljstvo in dosegli, da se je najprej zasekala vrzel v učiteljsko organizacijo. Večina se sicer ni uklonila liz koristolovstva, temveč radi terorja, a rajnki sei ni udai. Znan je bil sirom okrog kot tr» den, odločen značaj, ki ga ne upognejo ne grožnje ne vabe. Prodanci niso imeli moči nad njim, zato je bil lansko pomlad odpu» ščen iz službe'. Ker je imel skrbno upravljano posestvo, se ni mogel ločiti od njega in je ostal na svojem ljubljenem Krasu, ne oziraje se na negotovo prihodnjost. Kolikortoliko neodvisen mož bi lahko še mnogo koristil v svojem rojstnem kraju in v predelu, kjer so sejalci ljulike kvarili naš zdravi živelj. Zali» bog, mu je moč, ki je nad človeško, prepre» čila nadaljno delo na' preizkušam zemlji. Ka» ko je naše ljudstvo spoštovalo pokojnega, je dokazoval pogreb. 6. marca ob 3. popol« dne se je zbrala iv Škrbini ogromna množica od blizu in daleč, da spremi prerano umrlega na zadnji poti. Pogreb je danes morda edina prilika na (Krasu, da se sme ljudstvo še se» stati. Nad dvajset tovarišic in tovarišev Je prihitelo na pogreb, ki so se ga udeležiti tudi šolsiki otroci pod vodstvom domačega 'uči» teljstva. Domači cerkveni pevski izbor pa je pretresljivo zapel rajnkemu dvoje nagrobnih pesmi v jeziku, ki je sicer brezpraven, ki ga pa zaman skušajo poteptati v tla. Nato Je škrbinski župnilk g. Possarelli imel pri odpr» tem grobu iskren, globoko občuten govor, o katerim je ganil vse navzoče. Tudi ta govor je bil v našem jeziku. Moramo to poseb? poudariti, tako, kakor se je kaj sličnega po» udarjalo pri nas pred — osemdesetimi leti. Tri generacije so šle čez slovensko zemljo1, z mogočno perotjo je preletel čas velika zgo» dovinska razdobja, a iza našega človeka velja še vedno kar je izgovoril 'Prešeren ob smrti Andreja Smoleta: V zemlji domači ti truplo leži, v zemlji slovenski, v predragi deželi, ; ikatera zdaj grob ima komaj za nas. Počivaj mirno, dragi, morda so ti prihranjene preizkušnje in razočaranja! — Učiteljstvo mariborske oblasti opo» zarjamoi, da se vrši občni zbor »Učit. doma« v torek, dne 19. t. m, v deški meščanski šoli v Mariboru. Formelno je skllican na 9. uro., da se more začeti po pravilih vsaj ob 10. uri. Ker smo se izdatno približali uresničitvi ideje UD, zato je želeti, da je občni zbor po mož» nosti dobro obiskan. Zlasti učiteljska dru» štva naj bi poslala svoje zastopnike1. — Usposolbljenostne preizkušnje ara osnovne šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 26. aprila 1929 ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pri» pust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. aprila v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripu» ščen, se bo pravočasno obvestil; posebna va» bila k izpitu se ne bodo pošiljala. — Ravna» teljstvo izpraševalne komisije. — Vsem članom učiteljskega društva za srez Murska Sobota. Glasom sklepa odbo» rove seje se kandidira za zastopnika v oce» njevalno komisijo tov. Gabrijelčič Franjo, šolski upravitelj v Murski Soboti in tov. Antauer Evgema, šolska upr.aviteljica na Ti» šini. Poziva se vse člane, da volijo gotovo enega izmed imenovanih. — Usposobl jenostni izpiti za osnovne in njim sorodne šole se bodo vršili na držav» nem moškem učiteljišču v Mariboru od 2. maja t. 1. dalje. Potrebne prošnje naj po pred» pisani uradni poti dospo v roke komisije vsajo do 20. aprila t. 1. Posebnih vabil komi» sija ne bo razpošiljala. Kdloir ne bi bil prepu» ščen k izpitu, bo obveščen potom njegovega šolskega upraviteljstva. — Državna izpTaše« valna komisija za osnovne in njim isorodne šole na državnem moškem učiteljišču v Ma» riboru. v Kopiranje šolskih načrtov. Opozarja se na tozadevni odlok ministrstva prosvete, glasom katerega je treba „šolskemu listu" priložiti načrte šole ter opozarjamo, da kopira še isti dan tudi po pošti poslane načrte po nizki ceni od Din 20"— za 1 kvadratni meter kopirnlca .PAPiROL' LJUBLJANA, Wolfova ulica 8. — Šolske kuhinje v pasivnih krajih. Delo podmladka Rdečega križa dobiva ved» no večji obseg. Gotovo (najpomembnejše mesto v tem delu zavzema ustanavljanje otroških kuhinj 'v pasivnih krajih. Ustano= va otroških kuhinj po šolah je povs.em nova. Mladež bogatih vasi Mačve, Vojvodine, Ba» nata in Srema ni bilo -tež^o navdušiti za to akcijo in vzbuditi v srcih mladine usinilje» nje napram siromašnim šolskim otrokom v pasivnih krajih Hercegovine, Boke, Sand» žalka in Črne gore. Že leta. 1923. so se po» javile posamezne šolske kuhinje, a za časa poplav v letih 1925. in 1926. se je ta akcija še povečala, in se od takrat vedno bolj širi. Nima pa ta akcija samo praktičnega pome-» na, nego tudi namen, vzbujati v malih otro» kih dobrosrčnost in darežljivost. Sedaj imamo že celo vrsto primerov te otroške solidarnosti in dobrosrčnosti. Gotovo naj» agilnejša je osnovna šola v bogati banatski vasi Debeljači, ki ima izvrstno izvedeno or» ganizacijo podpiranja otrok v pasivnih kra» jih. Ni tedna, da bi se iz Debeljače ne po. slal vsaj en «avoj s potrebščinami za .pasiv» ne kraje. Ta šola že tri cela leta. vzdržuje šolske kuhinje v Unirinah, -v Boki Kotorski, v Žabjaku, v Črni gori in v Bonaniču v Sandžaku. Osnovna šola v Sremskih Kar» lovcih je prav tako zelo delavna. Gimnazija v Šabcu je ena onih šol, ki so prve začele z ustanavljanjem šolskih kuhinj. Zelo so delavne, nadalje beograjske osnovne šole in razni drugi šolski zavodi v državi. Le mirno spite, ker ŽENSKA HVALA raztaplja nisnago čez noč, zjutraj jo odpravi SCHICHTOVO TERPENTINOVO MILO. — Poglejte naš današnji oglas! — Kopeli pri okrožnem uradu. Prejeli smo sledeče obvestilo: Da se posečianje ko» palnih naprav Okrožnega urada za zavaro» vanje delavcev omogoči najširšim slojem, je uprava urada določila za obiskovalce čistil» nih kopeli ob dopoldnevih od 8. do 12. ure v torkih, Sredah in četrtkih izr«dno znižane cene, in sicer za kadne kopeli 8 Din in za prsne kopeli 4 Din. V navedeni ceni je že tudi všteto perilo in milo, ki ga dobi vsak obiskovalec pri blagajni kopališča. V popol» dnevih ter ob petkih cel dan stane prsna kopel 7 Din, kadna pa 11*50 Din, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa j.e cena za kadno kopel zvišana na 13*50 Din. Parna kopel in kopel v vročem zraku stane 1150 Din. Od» prta je za moške ob torkih in sobotah od 14. do 19. ure, za ženske ob sredah in petkih od 14. do 19. ure. Pristojbina za masažo znaša 5 Din. Prosimo* Vas, da Vaše članstvo obve» stite o znižanih cenah za navedene dopol» dneve in da jih navajate k posetu kopališča v dopoldanskih urah. Onim, ki bi se nikakor ne mogli posluževati kopališča v času, ko veljajo znižane cene, lahko omogočite poset kopališča po nekoliko znižanih cenah na ta način, da nakupite v večjih množinah abo« nentske bloike po znižanih cenah ter žigosate posamezne vstopnice v bloku z Vašim dru» štvenim žigom in jih oddajate Vašim članom, s čimer jim bo omogočeno, da se poslužu» jejo čistilnih kopeli po znatno znižanih ce» nah. S temi vstopnicami bi imeli Vasi člani pristop v čistilne kopeli ob torkih, sredah, četrtkih in petkih, medtem ko se jim ob so» botah in nedeljah ne more nuditi uporab® čistilnih kopeli z označenimi vstopnicami ker je v teh dneh kope] s strani članov in privatnikov preveč obremenjena. Blok z 10. vstopnicami v Dišno kopel stane 60 Din, blok z 10. vstopnicami v kadno kopel pa 95 Din, ravno tako stane tudi blok z 10. vstopnicami za parno kopel in kopel v vro» čem zraku z uporabo prh in bazena 95 Din. Če se želite posluževati ugodnosti abonent» skih vstopnic, blagovolite to sporočiti uradu ter označiti osebo, ki bo upravičena z. od Vas podpisanim naročilnim listom nakupo» vati abonentske bloke. — Pot kulture. Dopis iz učiteljskih kro» gov: Med Slovenci smo državni nameščenci že od nekdaj najpožrtvovalnejši in najmar» ljivejši pospeševalci in isotrudniki vsega kulturnega delovanja. Delamo pa na kultur» nem polju povsod le za druge, a zase skoro nič ali prav malo. Tudi v slovstvu in v dra» matski umetnosti bi morali več delati za ugled in v korist svojega stanu. Naši vsa» kokratni ¡krmilarji so do zdaj izkoriščali svojo moč v našo škodo, toda mi ne izkori» stiimo1 svojih duševnih moči v svoj prid. Za» kaj naši pisatelji nič ne pišejo iz našega življenja in neprestanega bore.nja za stanov» ski in življenski obstoj? Zgodovina ne bo pisala o tem. Kar pa sami napišemo iz svo» jega življenja v strokovnih in drugih listih, se navadno ne hrani in je le trenotnega po» mena. Naše razmere bi se morale ¡zrcaliti iz našega sodobnega slovstva. Napisale bi se lahko povesti in igre', kjer naj bi izvajali važne in glavne vloge v bojih za svoje in narodove plravice državni .nameščenci. Sta» novska zavednost in korist zahtevata, da vsi pripadniki našega stanu zvesto in požrt» vovalno podpirajo z vsakokratnimi naroč» bami lastno književno prizadevanje. Po de» želi je največ gledaliških odrov v rokah naših zavednih in vsestransko delavnih uči» teljev in driugih državnih nameščencev. Na» mesto da vedno igrajo vloge pripadnikov drugih stanov v korist drugim ljudem, naj bi včasih igrali tudi vloge iz svojega, življe» nja v korist svojega stanu. S tem dejstvom se mora računati tudi pri gledališčih in po» skrbeti moramo, da v bodočnosti včasih tam zaigrajo tudi kako našo igro po naši volji in v našo korist, mi pa hodimo tudi .zana» prej po ipo'ti kulture, a pri tem bolj mislimo in delajmo tudi za svoj stan. Gradiva in veščih kulturnih delavcev se bo lahko do» bilo, vprašanje založništva pa bo še treba rešiti na primeren in izvedljiv inačin. F. R. — Cerkvene praznike praznujejo šole ne» izpremenjeno kakor do sedaj, dokler ne bo z zakonom drugače odrejeno. Vsa upravitelj» stva pa opozarjamo, da se mora vršiti v to» rek, dne. 26. marca na vseh šolah reden pouk. — Redka starost učitelja. V Brestau v Nemčiji je umrl pred kratkim najstarejši učitelj na svetu Gustav Krause, ki je bil star 103 leta. Poučeval je do svojega 90. leta. že s 60. letom bi moral biti upokojen, a je na ponovno prošnjo ostal v službi še 30 let, po» učeval je mladino polnih 70 let, a kljub temu je užival še 13 let zasluženega pokoja v svo» jem mirnem domu, kjer so ga obiskovali nje» govi bivši učenci, ki jih je moral končno vendarle zapustiti in tokrat za vedno. — »Ženski List«. Netom izašli martov» ski broj otmjene i Ikod naših dama omiljene revije »Ženskoga Lista« donosi novosti pro» ljetne mode, dječje haljine, mod'erno rublje, ručni .rad itd. itd. Osobito su ufcusni modeli u bojama. Zabavni dio osim novog Zagor» kinog romana, sadržaje jednu zanimivu no» velu od engleske spisateljice Elisabeth Ivons Folson, jednu humoresku od Frederic B.oute» la, članke o kazalištu, društvenosti i raznim aktuelnim pitanjima. Važne su za svaku da» mu i domačicu rubrike o odgoju djece, zdravstvu, ikoizmetici uredjenju doma, ku» čanstva, kuhinji 'itd. »Ženski List« i.zlazi jedamput na mjtsec, pretplata na tri mje» seca stoji Din 45, na pol godine Din 90, na cijelu godinu Din 180. — Naručuje se kod Uprave »Ženskog Lista« u Zagrebu, Samo» stanska ul. 2/1., pojedini broj dobije se u svim Iknjižarama i trafikama za Din 18. — Prijavljanje dnevničarjev radi zava» rovanja pri O. U. Z. D. Prosvetni oddelek ljubljanske oblasti je izdal sledeči odlok mi» nistrstva financ, generalne dierkcije držav» nega računovodstva: — Središnji urad za za» varovanje delavcev je poslal tej direkciji sle» deče poročilo: Posamezni okrožni uradi za zavarovanje delavcev, se pritožujejo, da se državne oblasti ne držijo navodil .Pravilnika o zavarovanju dnevničarjev, zaposlenih v dr» žavni službi na podlagi čl. 130. uradniškega zakonai in so ugotovili skdeče težkoče v iz» vajanju: 1. Da \se predpisane pristojbine večkrat ne ujemajo z izvršenimi prijavami in odjavami tako glede števila oseb in višine pristojbin. Večkrat se v ur.adih izgubijo pri» javnice in tabele pristojbin. 2. Da nekateri uradi pošljejo uradu pristojbine v kumula» tivnem znesku brez označbe oseb in časa za katere se plača, in na račun česa se plača. 3. Da neki uradi pošiljajo samo delavski del pristojbin, brez plačilnega spiska in držav» nine. 4. Da državni uradi ne ločijo dnevni» carjev upokojencev od ostalih, a večkrat, da prijavljajo in pošiljajo pristojbine za dnev» ničarje skupno s pristojbinami za navadne delavce, za katere pravilnik ne velja in r,adi tega ni mogoče Okrožnemu uradu postaviti pravilno niti pristojbine za-delavce. 5. Da neke finančne uprave, ki plačujejo pristoj» bine za dnevničarje raznih uradov, ne nazna» čujejo uradov, katerim dnevničarji pripada» jo. 6. Da nekateri uradi ne vedo ali naj pri» javijo ali ne prijavijo dnevničarje, ki so, jim dodeljeni samo v službo. 7. Da sprememb dnevničarske nagrade večkrat ne javljajo Uradu za' zavarovanje delavcev. Radi tega se naproša Generalno direkcijo držav» nega računovodstva, da ponovno opozori dr» žav.ne urade, naj se točno držijo predpisanih pravilnikov, in da pravočasno in s popolno» ma pravilnim spiskom pošljejo odbitke dnev» ničarjev in prispevek države Okrožnim ura» dom. da bi se izognilo navedenim težkočam v izvajanju istega. — Direkcija dostavlja gornje s prošnjo, da se o istem obvestijo vsi področni uradi z ukazom, da .se striktno držijo pravilnika o zavarovanju dnevničarjev D. R. br. 23.253 z dne- 22. februarja 1928. »Službene Novine« št. 46»XII. z dne 28. de» cembra 1928. 1. — Istočasno naglaša Dirék» cija, da kontraktualni uradniki nastavljeni na podlagi čl. 130. uradniškega zakona, niso oproščeni obveze zavarovanja v smislu § 7. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. ma» ja 1922, marveč veljajo tudi zanje predpisi tega zakona v celoti z dopolnili pom. pra» vilnika o izvrševanju zavarovanja dnevnica?» jev, čv to ni drugače predvideno v pogodbi med državo in dotičnim kontraktualnim urad» nikom uslužbencem. Ravno tako je treba opozoriti področne ur.ade, ki prijavljajo dnevničarje, kontraktualne uradnike itd. pri» stojnemu Uradu v zavarovanje na čl. 3. Pra» vilnika, da v rubriki »Vrsta zaposlenja« na» vedejo delo, ki ga oseba vrši, n. pr. dnevni» čar uradnik, dnevničar služitalj, dnevničar kurjač itd. — Uslužbenci, ki niso nastavljeni na podlagi čl. 130. uradniškega zakona, se ne morejo okoristiti z pom. Pravilnikom in ve» ljajo zanje splošni predpisi Zakona o zava* rovanju delavcev. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »ŽIKA«, ki je zakonito zavarovano. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. — Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je urgirala izplačilo učiteljskih plač. Zveza drž. nam. je odposlala sledeči dopis: Broj 322/29. Ljubljana, dne 11. marta 1929. god. Glavnom Savezu državnih činov» nika i ostalih službenika u Beogradu. Čast nam je izvestiti Vas, da smo zajedno odpo» slal i ovu depešu: »Doktor Djordjevič — Be» grad, Državno računovodstvo. Molimo Upra» vu Glavnog Saveza da izdejstvuje ovlaščenje Ministra Finansija da se mogu svim učite» ljima osnovnih škola u Sloveniji zbog nedo» voljnog kredita »splatitf prinadleižniost1! ea načrt privremeno na osnovu čl. 131 zak. o drž. rač. stop. — Savez Ljubljana.« Ujedno Vas molimo za dejstvo, da se u buduoe pri» nadležnosti državnim službenicima bez ob» žira na struku na vreme doznače, kako bi se na ovaj način uklonilo uzbudjenje, koje se oseča zbog neisplate beriva za mart u uči» teljskim krugovima. Naročito pak molimo, da se Glavni Savez stupanjem na snagu >no» vog budgeta 1. aprila t. g. svima sredstvima stara u cilju blagovremiene isplate prinad» ležnosti državnim službenicima kako za me» sec april tako i za sve naredne mesece.« Izjava. V 40. št. »Uč. Tov.« z dne 19. aprila 1928 sem v poročilu zbora vseh predsednikov uči« teljskih društev iz Slovenije — kot zapisni» kar — navedel tudi zadevo Knafli車ijanec, kakor se je vršila na zboru predsednikov. Izjavljam, da z gornjim poročilom nika» kor nisem imel namena kakorkoli žaliti go« spoda Radoslava Knafliča, s čemer je ta za» deva kolegijalno poravnana. V Ljubljani, 13. marca 1929. Vekoslav Mlelkuž, 1. r. Kronika. POLEMIKA O URADNIŠKEM VPRAŠA. NJU V LJUBLJANSKIH DNEVNIKIH. Dr. A. Gosar, bivši minister in narodni poslanec ter sedainji član vrhovnega zakono» dajnega sveta, je objavil v »Slovencu« članek' o uradniškem vprašanju, ki je dvignil nemalo prahu med uradništvom in tudi v javnosti. Odgovarjali so mu v »Slovencu« med dru» gimi Fr. Erjavec, g. Ivan Hribar, bivši po'kr. nam., tov. Jože Tavželj, oglasili so se pa tudi ostali listi, t. j. »Jutro«, »Slov. Narod«, »Slov. List« itd. • * Vsekakor je v interesu državnega urad« ništva, da je oprezno na straži in iz tega razloga je nujno potrebno, da se seznani z bistvenimi idejami te polemike tudi učitelj» stvo, ki je ni čitalo celotno v imenovanih li* stih. Treba pa je, da jih ohranimo za more« bitne poznejše čase. Podajamo jih V temelj» nih odstavkih: Dr. A. Gosar (v »Slovencu«): Uradniško vprašanje^ Gmotni in socialni položaj državnega uradništva se je tekom zadnjih deset, oziro* ma' petnajst let bistveno izpremenil. K temu je — vsaj navidezno — največ pripomogla vojna s svojimi dalekosežnimi gospodarskimi posledicami. Vendar bi bilo napačno misliti, da se bodo državnemu uradništvu še kdaij povrnili nekdanji časi razmeroma dobrega splošnega blagostanja in družabnega ugledat Ne, to so »tempi passati« in čim prej se bodo državni uslužbenci s to mislijo popol» noma sprijaznili, tem prej bodo. znova do« segli ono mero gmotnega blagostanja in tisti socialni položaj, ki jim tudi še danes po vsej pravici gre. * To treba imeti pred očmi, pa se nam celo uradniško vprašanje pokaže v popolnoma drugačni luči, kot smo ga bili dosedaj vajeni gledati. Če to pomislimo, potem bomo raz» umdi, zakaj je borba za vsakdanji kruh za» jela tudi stan državnih uradnikov, oziroma vobče držaivnih nameščencev. V tej zvezi pa nam postane tudi takoj jasno, da je edini i.zhod iz sedanjega težkega položaja, težkega za uradništvo in zai državo: otresti s'e nepotrebne sentimentalnosti ter za» vreči tradicijo, ki si državnega uradnika ni mogla drugače predstavljati, kakor da je v službi absolutno stalen, da ima zagotovljeno popolno pokojnino, da uživa poseben socialen ugled itd. Vse to in kar je še bilo drugih takih prednosti uradniškega stamu, je namreč danes anahronizem. Danes velja načelo bor» be za življenje in kruh. Zato pa mora tudi Zahtevajte bloke za nabiranje naročnikov Mladinske Matice! I* državni uradnik imeti čim več sposobnosti, prilike in možnosti, da se v tej teikmi uve» ljavi. Prvo, «kar iz tega sledi, je, da je treba premostiti prepad, ki je dosedaj ločil držav» no uradništvo od samoupravnega in zas-.b» nega. To se pravi: tudi državni uradnik imej prosto pot, da si v svobodnem tekmovanju poišče ta'ko mesto, kjer bo mogel kar najbolj uspešno uporabiti svoje znamje in sposob» nosti. * Zato j'e moja stara misel, naj bi se za državno uradništvo uvedlo slično pokojnin» sko zavarovanje, kot velja pri nas v Sloveniji že danes za privatne nameščence. Seveda bi bilo treba to zavarovanje še izpopolniti in izboljšati. Možno je tudi, da bi imeli državni uslužbenci svoje zavarovanje. To je po» stranskega pomena; glavno je: zavarovanje in možnost prehoda k zavarovanju zasebnih nameštLncev. To bi namreč tvorilo tisti most, med državnimi in samoupravnimi in zajsebnimi uradniki, ki sem ga pravkar ome» nil. Če bi se to' izvedlo, potem bi si uradnik n. pr. tudi po desetih letih lah!ko prebral mesto. V tem primeru bi enostavno nesel se» boj vsa odslužena k ta, ki bi se mu v novi službi avtomatično nadaljevala, Prav taiko pa bi se tudi država lahko vsak čas brez krutosti znebila nepotrebnega ali slabega uradništva. S tem bi prenehalo, obenem tudi tu tisto ne» srečno štetje lin priznavanje let v državni službi, ki stane našo državo na stotine mili» jonov in ki je glavni vzrok, zaradi katerega! morajo aktivni uslužbenci stradati. Možnost izgubiti službo — ta možnost bi bila v našem slučaju kajpak realnejša nego je danes — bi uradnike silila, da bi vestno vršili svojo službo. Na drugi strani pa bi večja mobilnost državnegai uradništva brez dvoma pripomogla ik temu, da bi se plače v državni službi vsaj približno zenačile z onimi v samoupravnih in zasebnih službah. S tem seveda nočem reči, dai v državni službi vobče ne bi bilo treba nikake uradni» ške stalnosti. Ne. Primerna stalnost uradni» štva je v interesu službe brez dvoma potreb» na. To velja predvsem, kolikor gre za vodilno uradništvo. Poleg tega je treba uradništvu zagotoviti primerno stalnost tudi iz socialnih o.zirov. To velja prav posebno za tiste, 'ki se morajo v državni službi specializirati v kaki taldi stroki, da tegai svojega znanja ne bi mogli primerno izkoristiti v nobeni nedržavni službi. Tu sem spadajo n. pr. učitelji, profe» sorji, železniški lin poštni uslužbenci. (Pri sodnikih se združujeta v tem pogledu obe okolnosti: interes službe pa tudi socialni ozir.) Gotovo pa je, da ta stalnost ne bi mo» gla biti tako, s'koro bi lahko rekli absolutna, kot je bila nekdaj. Sicer pa to tudi ne bi bilo nič več potrebno. Če bi se uradniška služba organizirala, ikakor sem tu naznačil, potem bi — zlasti pri uradništvu upravnih strok, ki nas tu v prvi vrsti zanima — popolnoma za» dostovalo, če bi uradnik postal stalen šele po daljšem, pa bodisi tudi šele desetletnem službovanju V resnici bi namreč 'kljub ne» stalnosti prehajal iz državne službe drugam lin obratno le razmeroma neznaten del urad» ništva. Večina bi ostajala trajno na svojem mestu, kakor ostaja ne le v samoupravnih, marveč tudi v zasebnih službah. Eno ¡kajpak je jasno: Po tej reformi bi državni uradnik postal povsem vsakdanji človek brez kakršnihkoli prednosti. Če bi ho» tel obdržati službo ter napredovati, bi moral uporabiti vse svoje sposobnosti ter pridno in vestno delati. Zakaj samo štetje in nabi» ranje let hi mu nič ne koristilo. Na drugi strani pa bi gotovo imel vsaj to, da bi lahko od svojega* dela kolikor toliko primerno živel. (Dalj'e prihodnjič.) Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru. Vršil se je dne 10. februarja predpoldne na deši ¿'i meščanski šoli v Mariboru. Ude» ležba je bila — menda radi slabega vremena — precej slaba. 1. Poročila odbornikov: Sej je bilo 5, se» Stankov 11. Uredništvo »Popotnika« je bilo poverjeno 3 članom P. C., istotako so prišli v odbor Slov. Šolske Matice 4 člani P. C.; Iker je s tem P. C. dobila vpliv na pedagoško literaturo, je postal 'brezpredmeten sklep zadnje seje širjega odbora, da maj P. C. za» čne z izdajanjem lastnih publikacij. Da bi pospešili razvoj nove šole pri nas, organizira P. C. obiske inozemskih modernih šol; v ta namen je stopila v stike i Dunajem, Berli» nom in Hamburgom. Po sklepu širjega od» bora naj P. C. izdela moderen učni načrt; to pa j.e v zvezi z razvojem poskusnih šol, ozi» roma razredov pri nas, ker mora učni načrt temeljiti na izkustvih; zato prihaja zadeva v poštev za sedaj samo :za elementarni raz» red, kjer je že tudi precej dozorela. Izdali smo provizorične individualne popisnice, ki jih sedaj preizkušata gg. Vrane in Dober» šeik; definitivne popisnice za splošno uvedbo se morejo izdati šele po temeljiti preizkušnji. V knjižnici se snuje nov oddelek: arhiv za celotno slovensko vzgojno, literaturo, tudi šolske knjige. O priliki lanskega kongresa učiteljstva osnovnih šol v Mariboru je pri» redila P. C. razstavo modernih inozemskih šolslkih knjig in pedagoškoipsihološke litera» ture. — Prejemkov je bilo 15.907-45 Din t(čla» narina 5991-35 Din, podpore 9000 Din, razno 916-10 Din), izdatkov 14.054"45 Din (knjige in revije 9065 Din, omare 3513 Din, razno 1476-45 Din). — Novih knjig in vezanih revij je1 198 (skupno zdaj 753); iziposodilo se jih je v preteklem letu 676 (od teh 53 v ljubljanski oblasti), izposojevalcev je bilo 161 (od 18 v ljublj. obl.). Knjige in revije }e vezal g. Ko» rošec, strok, učitelj v Mariboru, brezplačno, samo s kritjem materijalnih stroškov. Letos se razpošljejo tiskana dopolnila k Seznamom knjig P. C. vsem šolam. Žal, nekateri izposo» jevalci ne vrnejo knjig kljub večkratnim opominom; tako se pogosto ne more ustreči prosilcem Ikljub dvojnikom. V bodoče bo trebalo proti taki zanikrnosti nastopiti s pri» merno ostrostjo. 2. Volitve: V ožji odbor so bili voljeni: kot predsednik dr. Fr. Žgeč, podpredsednik G. Šilih, kot odborniki: gg. Juvančičeva, Mli» naričleva, iknkovič, Tomažfič, Rode, Vrane, Haberman, Osterc; preglednika računov gg-Alt in Puhr. Funlkcije odbornikov se razdele na prihodnji seji. 3. Slučajnosti: G. Vrane je podal v spo* razumu z nekaterimi člani iz ljubljanske oblasti resolucijo glede podrobnega dela P. C., ki bi si jo inaj prisvojila P. C.; občni zbor je resolucijo' v načrtu sprejel, končno stilizacijo pa prepusti odboru. Sklene se, da bo P. C. posredovala tudi v zadevah name» stitev, pa samo tam, kjer gre iznečno za po» skusne šole; ne more pa ugovarjati pri na» mestitvah, Iki so se izvršile. Radijski aparat je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Zlasti učiteljstvu ustvarja potrebno zvezo z vsemi kulturnimi centri sveta in jim nosi — no-siteljem izobrazbe - izobrazbo v hišo I Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da Radijska postaja Ljubljana Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 Plačila tudi na obroke! Stanovska organizacija UJU Iz poverjeništva UIU. —pov. Seja širjega glavnega odbora UJU v Beograda bo 17. marca 1929 s tem»le dnev» nim redom: 1. Poročilo o dosedanjem delu Izvršnega odbora. 2. Referat Izvršnega od» bora o zakonu o narodnih šolah. 3. Zahteve in želje poedinih poverjeništev. 4. Vprašanje o reorganizaciji udruženja. 5. Razgovor o učne(m načrtu. 6. Predlogi, Začetek seje ob 9. uri dopoldne v Učiteljskem domu. —pov. Internacionalni kongres učitelj» skih udiruženj se bo vršil 6., 7. in 8. aprila t. 1. v Belanzonu v Švici. Izvršni odbor v Beo» gradu bo odredil potrebno število delegatov, ki bodo zastopali naše udruženje na kon» gresu. Podrobnosti priobčimo kasneje. —pov. Ker odteguje računovodstvo (sta» narina upraviteljem) itd. Notica v zadnji šte« vilki »Učit. Tovariša« objavljena na tem me» stu, se nanaša le na mariborsko oblast. —pov. Zaradi izplačila razlik v maribor» ski oblasti smo ponovno intervenirali na pri» stojnih mestih. Upamo, da je zadeva sedaj že v redu in razlike izplačane. —pov. Posredovali smo tudi za izplačilo še neizplačanih prejemkov za marec v Ljub» ljani na pristojnih mestih in v Beogradu. Ko to poročamo, ostali kredit še ni bil dovoljen. —pov. Na mnoge ugovore tovarišev dru» štvenih predsednikov ali blagajnikov glede obremenitve društev za doposlane knjige »Kmetiško1 vprašanje v Sloveniji« (Fr. Erja» vec) sporočamo, da so se te knjige dostavile direktno sklicateljem posameznih izobraže« valnih krožkov in ne predsedstvu društev. Društvo se je pa ¡za odgovarjajoči znesek obremenilo v zmislu sklepa seje širjega so» sveta na Zidanem mostu. —pov. NAŠA TELEFONSKA ŠTEVIL« KA JE 3112. Kličite le to številko, ako ho« čete takojšen odgovori Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA= RENBERŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 23. marca 1929 na Muti s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko zgodilo. — Opomba poverjeništva!) Iz poročila tajnice je razvidno, da je štelo društvo v tem letu 34 članov. Glavni vir samoizobr,azbe so nam bili poleg refera» tov pri .zborovanjih samoizobraževalni krož» ki, ki smo jih imeli 10. Razpravljali smo o liberalizmu, sociologiji, o kmetijstvu, o raz» voju otroka ' šolski dobi. o delovni šoli in dr. Tov. blagajnik j« .poročal o stanju dru» štvene blagajne z dne 31. januarja 1929. Ce» lokupna imovina društva znaša 2075'58 Din. Volitve so se vršile po Kislingerjevem sistemu. Izid: predsednik tov. Josip Jarh; podpredsednik tov. Zdolšek; tajnik tov. To» mažiič; blagajničarkla tov. Puncerjeva. |Od» bornika: Lušin, Sevnik; pregledovalca raču» nov: tov. Lušin in Šega; namestnika: Urek, Virantova. Slučajnoisti. ¡Da' bi se zborovanja poži» vila, predlaga tov. Puncerjeva, da bi odbor vsakikrat preskrbel po enega predavatelja. Zlasti bi bilo želeti referatov o delovni šoli. Tov. predsednik je obljubil, da bo želji po možnosti ustregel. + NOVOMEŠKO >UČITk DRUŠTVO je zborovalo dne 9. februarja 1929 v Novem mestu. I. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okraju 131, včlanjenih 106, navzočih 42, t. j. 39-5%. Tovariš predsednik pozdravi navzoče, ki so se kljub mrazu in neugodnemu vremenu udeležili zborovanja, ter pojasni, da .niso utegnili priti referirat niti g. pisatelj Finžgar, niti g. sodni nadsvetnik Kuder, mi tovariš Pibrovc. Nato je v iskrenih besedah pozdra» vil vladarjev manifest s pozivom, da je naša sveta dolžnost, nesebično' delovati v dobrobit naroda in države. Došli dopisi so se1 prečitali in obrav» navali. Sklepi in predlogi: a) Na dopis radovljiškega učiteljskega društva »Ednistvo« štev. 694 se na predlog tov. Novaka sklene, naj ožji odbor pov. UJU Ljubljana najde formulo, da bi dobili tudi tov. Edinaš. v svoje vrste. b) Sprejme se predlog tov. predsednika glede enkratnega zvišanja članarine (5 Din od člana) centrali v Beograd. c) Na predlog tov. nadzor nika Pirnata je bil izvoljen odbor, sestoječ iz tov. Novaka, Koželjeve, Drnovškove, Ivanetiča in Žakov» ca, Iki ima proučiti zadevo glede osnovnošol» skih čitank, mladinskega tiska in o ideji za ustanovitev mladinskega tednika. č) Za. Mladinsko Matioo se bo izvršila temeljita agitacija. II. Samoizobrazba: Poročilo odpadku, ker se referent tov. Jankovič vsled slabega vre» mena ni mogel udeležiti zborovanja. III. Šolska reforma: Pridvideno predava» nje odpadlo, ker so bili gospodje referenti zadržani. IV. Izvenšolsko delo: Razmotrivala in prečitala se je okrožnica pov. UJU Ljublja» na št. 572 od 21. januarja 1929, zadevajoča izvenšolsko delo učiteljic med narodom. V. Slučajnosti: Razpravljalo se je' o spre» membi uradniškega zakona. Tozadevno se je odposlala pov. UJU Ljubljana sledeča reso» lucija: Novomeško učiteljsko društvo je na svojem zborovanju 9. t. m. soglasne sklenilo, opozoriti pov. UJU Ljubljana na .nevarnost, Iki nam preti s spremembo uradniškega za» kona. Naj pov. UJU nujno opozori centralo v Beogradu, da sv ista pravočasno pobriga za to, da ob reviziji uradniškega zakona naš stan ne bo zapostavljen drugemu državnemu uradništva z isto kvalifikacijo. Istotako naj se prepreči da se nas ne izroči, kot se govo» riči, oblastnim samoupravam. (Opomba pov.: Se je že zgodilo!) + ZBOROVANJE UČIT». DRUŠTVA ZA ORMOŠKI OKRAJ, ki se je vršilo dne 9. februarja 1929 v Ormožu ob 9. uri. 1. Statistika: Učiteljstva je v okraju 65, članov UJU 61, navzočih je bilo 36 (55%). 2. Situacijsko poročilo: Tovariš pred» sednik otvori zborovanje s pozdravom član» stva ter poda dnevni red zborovanja in po» roča predvsem, da je Nj. Vel. kralj Alek» sander I. -z dne 6. januarja 1929. 1. razvelja» vil ustavo naše kraljevine z dne 28. junija 1921. 1. in razpustil narodno skupščino, iz» voljeno 11. septembra 1927. 1., ter izdal na narod proklamacijo, v kateri podaja vzroike svojega koraka. V proklamaciji naglasa kralj, da so ga k temu prisilile najvišje na» rodne in državne koristi in njihova bodoč» nosti in da je njegov najvišji smoter, čuvati narodno ledinstva in državno celoto, ter na» glaša, da mora. to biti tudi najvišji zakon za vsakogar. Prepričan je kralj, da bodo v tem resnem trenutku vsi državljani razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da mu bodo najzvestejši pomočniki pri njegovih bodo» čih naporih, ki imajo edini smoter, da se v najkrajšem času dosež. ustvaritev onih usta» nov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bodo najbolj ustrezale splošnim narodnim potrebam in državnim koristim. Tovariš predsednik izvaja dalje, da smo mi učitelji, Iki imamo najdražji narodni 'za» 'klad — mladino vzgojevati in poučevati in ki smo radi tega v najtesnejši zvezi s širo» kimi plastmi našega ujedinjenega naroda., gotovo v prvi vrsti poklicani, da z vsemi svojimi močmi požrtvovalno sodelujemo na tem, da se uresničijo intiencije našega kra» lja, ki ima. cilj, kot so bile. naše iskrene želje v vsej pretekli dobi. Z vročo ljubeznijo do naroda, Is požrtvovalnim poklicnim in Ikul» turnim udejstvovanjem v šoli in izven nje hočemo v kraljevi proklamaciji izraženi želj; doprinašati vse naše zmožnosti in moči. V dokaz vdanosti zakliče učiteljski zbor Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in celi kra» ljevi hiši trikratni »Živio«. Tovariš 1 predsednik pozdravi novoprl» stopivšo članico tov. Miro Brenčičevo, pre» davatelja tov. E. Vranca in visokošolca g. K. Stancerja ter preide na dnevni 'red. 3. Stanovske zadeve. Tovariš predsiea» nik je prečital dopise in okrožnice, in sicer dopis UJU glede poverjeništev, (okrožnico radovljiškega učiteljskega društva in toza» devno okrožnico poverjieništva, dalje dop:s poverjeništva glede urednika »Učit, Tova» iriša«, nato dopise ¡poverjeništva glede de» •kliških ¡krožkov, Mladinske Matice in okrož» nioo radovljiškega učiteljskega, društva, da se vnese v »Celjsko deklaracijo« narodno edinstvo. Naše društvo se ujema popolnoma s .stališčem, katerega je zavzel v tej zadevi ožji sosvet UJU pov. Ljubljana na svoji seji dne 31. januarja t. 1. v Ljubljani s svojim proglasom. Nato je članstvo sprejelo sle» deče odborove predloge: V Na novo je izšla v založbi Oblastne zaloge šolskih knjig in učil vLjubljani Mil razvoia kialjevine Srbov. Hrvatov in Slovencev 1804-1910 v priročni izdaji (48X50 cm) za srednje, meščanske, osnovne in strokovne šole. Dobiva se pri Oblastni zalogi in po vseh knjigarnah za ceno 8 Din. 13088414 a) Tov. Najžerja se je še nadalje poverilo, da poapeši propagando za Mladinsko Matico in da navduši še vse ostale šole, ki niso dosegle 12% naročnikov. b) Naše učiteljsko društvo pristopi kot podporni kolektivni član »Narodne Odbra* nie« v Mariboru z letno članarino 60 Din. c) Skupno zborovanje s hrvatskimi uči» fcejskimi društvi v Ormožu bo odpadlo, ker se naše učiteljsko društvo udeleži 601etnicc obstoja učiteljskega društva v Ptuju, katero na i povabi hrvatska učiteljska društva, (fn se tudi oni udeležijo njihove proslave. č) Iz zneska izplačanih razlik se priporoča članstvu, da daruje vsaki 100 do 200 Din Učiteljskemu domu v Mariboru. d) Poverjeništvu UJU se odpošlje pred» log, da naj se uvedejo zopet enotne počit* nice v vsej mariborski oblasti, ker je ta pri» dobitev bila le' partizanska in nezakonita in je v škodo vzgoji in pouku. e) Glede Mladinske Matice apelira tov. Najžer na osebnost posameznih razredni» kov, da oni sami čimbolj agitirajo za na» rečitev, ker je !e s tem dana možnost, doseči še več naročnikov. Tov. Rajšp poda najnovejše gmotno stanje Učit. doma v Mariboru in navduši še ostale, da pristopijo k Samopomoči. Občni zbor Učit. doma v Mariboru bo dne 19. marca it. 1. 4. Reforma šole:. Tov. E. Vrane je pre» daval dve u'ri o aktivni šoli in o hospitacijah v novodobni šoli v Berlinu, Leipzigu, Dres» denu in na Dunaju. Frenetičen aplavz po» slušalcev mu naj bode najlepša zahvala za njegova res praktična izvajanja ^moderne šole. Visokošolec iz monakovske univerze g. K. Stanccr nam je poročal o psihotehnični metodi v priučenje v najkrajšem času tujih jezikov, čemur se lahko priuči vsaik intelektu» alec kakor tudi tisti, ki nima posebne pred» izobrazbe. Metoda je sestavljena na podlagi strokovnih del najboljših evropskih 'filo"o» gov, psihologov in jezikovnih kritikov. 5. Samoizobrazba. Tov. Klemenčič ipo roča o izobraževalnih krožkih. Sestanke sta imela krožka Velika Nedelja in Sv. Miklavž. 6. Izvenšolsko delovanje. V Središču sc je ustanovil ■dekliški krožek, katerega >vo» dita tovarišici Angela Porekar in Zora We» nigerholz. Udeleženk je 40. V Ormožu Je ustanovil tovariš 'Vlado Porekar kmetsko nadaljevalno šolo, na kateri še poučujeta tov. A. Rosina in strokovni učitelj S. Pra» protnik. Udeležencev je 29. Na Humu pri Ormožu se je osnoval gospodinjski tečaj ki ga vodita tov. Vadnjalova in tov. Lavren» čičeva. Udeleženk je 10. Pri Veliki Nedelji je bila lansko zimo dobre, obiskana kmetska nadaljevalna šola. katera se pa letos, žal, ni mogla obnoviti. 7. Slučajnosti. Tov. predsednik A. Ro» sina se zahvali tov. Vrancu za njegovo pre» davanje in g. visckošolcu Stancerju, ki nas je seznanil z najnovejšo metodo o priučenju tujih jezikov. Prihodnje zborovanje bo dne 13. aprila 1929 v Ormožu ob 9. uri. Miroslava L* / Piana, MM trs štev. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO» ČEVSKI OKRAJ jie zborovalo dne 9. febru* arja 1929 v Kočevju. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okra» ju 154, število članstva 89, udeležencev 25 (28%). Tovariš predsednik pozdravi navzoče, ki so se kljub izredno slabemu vremenu ude» ležili zborovanja ter s tem dokumentirali svojo stanovsko zavest. Imenoma pa še po» zdravii glavnega tajnika poverjeništva ¡tov. Kobala ter novopristopivše člane tov. Lapaj» netovo, Križajevo. Treovo, Ostanka, Andol» šfka, Flegarja, Podnarja in Hočevarja. Tov. predsednik poroča nato o seji šir» jega sosveta poverjeništva UJU na Zidanem mostu dne 8. decembra 1928. Nakar so se obravnavali dopisi. Posebno toplo priporo» ča tov. predsednik »Mladinsko Matico« in »Učiteljski dom«. Opominja članstvo na en* kratni prispevek 5 Din za centralo in 5 Din za »Učiteljsko gospodarsko poslovalnico«. Samoizobrazba: Krožiki niso. prisili do njih pravega življenja. Organrzatorično so bili izvedeni, a so propadli vsled nezanima» nja članstva. — Krožki se ¿krčijo, tako da ostanejo, le 3: Ribnica, sklicatelj tov. Kmet; Velike Lašče, sklicatelj tov. Ločniškar; Ko» čevje, stklicatolj tov. Koutny. Do prihodnje» ga zborovanja, ki bo 13. aprila 1929, se se» stanejo krožki dvakrat. Šolska reforma: Glavni tajnik poverje» ništva, tov. Kobal. poda kratek, a izčrpen referat o »našem šolstvu z Czirom na gospo» darske razmiere našega naroda«. Poudarja predvsem naloge učiteljstva v .semečKem go* spodarstvu. Priporoča članstvu, da se bavi z Erjavčevo knjigo o kmetijskem vprašanju. Sprejeta sta bila predloga glede čitank in šolskega lista: 1. Čitanke: Učiteljsko' društvo kočevslkega okraja konstatira: »Naše sedanje čitanke za osnovne šole so tako pomanjkljive in neurejene, da jih Je treba nujno nadomestiti z boljšimi in stal» nejšimi. Zaradi popravljenih izdaj so neka» tere med sedanjimi že nerabne. Pogrešamo •zlasti berila za ponavljalne šole, oziroma višje razrede na podeželskih šolah. Zato predlaga: Povierjeništvo naj skliče anketo za sestavo novih, stalnejših čitank. Člani te ankete .naj bodo v prvi vrsti dobri Poznavaloi literature, umetniki in pedagogi. ne pa takoimenovani »šolniki«, ki se do se» daj niso izkazali.« 2. Šolski časopjis: »Smo soglasno za usta* novitev istega v smislu Dolganovih izvajanj v zadnjem »Popotniku«. Kako naj še ta ure» di, ni mogoče niti v glavnem predlagati v velikih zborih. Zato naj pover jeništvo skli» če na predlog okrajnih učiteljskih društev zbor tovarišev, iz vsakega okraja 1 ali 2, ki naj stavijo v skupni seji konkretne predloge. Te smernice bi pozneje učiteljska društva obravnavala, a delegacija bi dala načrtu svoj pečat.« Izvenšolgko de(lo: Tovariši predsednik priporoča ustanovitev dekliških krožkov in vzajemno delo med tovariši. V našem okra» ju deluje dekliški krožek v Starem logu, ki ga vodita tov. A. Čendemova in R. Krische» Progarjeva. Slučajnosti: Glavni tajn.k tov. Kobal poda pojasnila glede članstva in položaja v organizaciji, kar je1 sprejelo vse članstvo z zanimanjem. Sprejet je bil predlog: 14 dni po izplačilu razlik pora'vna vsak dolžnik svoje obveznosti napram diuštvu. drugače se odda stare dolžnike advokatu, ki jih izterja pravnim potom. (Sklep zadnjega občnega zbora.) + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA. Radi silnega mraza, snega in močno zasneženih cest je prišlo 9. februarja samo 14 tovarišev(ic) na učiteljsko zborovanje v Dolnjo Lendavo. — Radi ne» sklepčnosti se je zato pretvorilo v sestanek, na katerem so bili prečitani razni dopisi. Z zanimanjem smo sledili izvajanji, m tovariša blagajnika. Ugotovil je, da plačujejo vse šole, izvzemši 2—3 članarino neredno. Člani — bivši in sedanji — dolgujejo društvu vso* to 11.000 Din. Naš dolg pa znaša okoli 4000 Din. Nabral se je tekom tekočega šolskega leta, ker je društvo vse dohodke uporabilo za to, da poplača stari dolg. — Tov. blagaj» nik zahte.va kategorično, da se izterjajo vsi dolgovi sodnijskim potom, ker so vsi opo» mini zaman. Zato prosim vse člane, da pla* čujejo redno svojo članarino, kar pa imajo dolga iz prejšnjih let, naj poravnajo do 15. marca 1929. — Predsednik. + CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo, dne 9. februarja t. 1. v Celju. Učiteljstva v okraju 164, članstva 158, navzočih 110 = 70%. Tov. predsednik Gosak omenja novi po» ložaj v državi in ugodne posledice, ki si jih od njega obetata šolstvo in učiteljstvo. Od» poslal se je Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. sledeči brzojav: »Celjsko učiteljsko društvo izreka Va» šemu Veličanstvu povodom svojega zboro» vanja 9. februarja najiskrenejšo vdanost s prepričanjem, da bo Vaše delo v smislu glo» boko zamišljene proklamacije ustvarilo po» polen preporod in srečo našega edinstvenega naroda.« Prcčitali so se dopisi o vprašanju stana» rin šolskih upraviteljev, o delu za Mladinsko Matico in o spomenici radovljiškega »Edin* stva«. O seji širjega sosveta dne 8. decembra 1. 1. na Zidanem mostu je obširno poročal društveni zastopnik tov. Volavšek. Kritično i a osvetlil točke, ki so se tu obravnavale in način, kako se je odločalo o njih. Slednjič se je prečitala njegova izjava, ki v njej na» vaja vzroke svojega izstopa iz organizacije. V siedeči debati je članstvo k navedenim točkam zavzelo svoje stališče in z odobrava» njem soglasno sprejelo sledeče resolucije: 1. Celjsko učiteljsko društvo smatra, da je tov. Volavšek na seji širjega sosveta na Zidanem mostu dne 8. decembra 1. 1. povsem zastokal mišljenje svojega društva. Njego» vega izstopa iz organizacije ne more sprejeti na znanje, ker hoče ž njim vred vztrajati na svojem znanem stališču. 2. Za društvo proti njegovi soglasni volji ni obvezen noben sklep, ki bi nalagal član» stvu izven članarine nova materijalna bre* mena, v eni točki celo v protislovju z jas* nimi določbami čl. 30. pravil UJU, ki so še danes v veljavi. Tudi društvo ni voljno sle* diti sličnim težnjam, v kolikor one po svo» jem obveznem značaju segajo preko okvira samo stanovske organizacije, ker nismo čla* ni UJU zavoljo ustanavljanja raznih stran» skih podjetij, ki se ž njimi nobena izmed sorodnih stanovskih organizacij v sedanji dobi ne bavi. Tudi smatramo, da te težnje absorbirajo mnogo energij v organizaciji, ki bi se koristneje mogle uveljavljati pri delu za izboljšanje prilik šolstva in stanu. 3. Smatramo za potrebno, da se samj* stojnost društev ne utesnuje s splošnimi, dostikrat le formelnimi in birokratičnimi predpisi, ki tudi izvajani ob danih prilikah ne morejo roditi važnih rezultatov. Kakor se noverjeništvo UJU Ljubljana upravičeno bori za čim večjo samostojnost poverjeni» štev, tako naj ono upošteva v svojem ob* močju tudi slično težnjo društev. 4. Naglasamo' potrebo, da vodstvo pov. LUU ne skuša uresničevati največ le onih pobud, ki izhajajo iz njega samega, ampak naj ono tkot eksekutiva organizacije pred* vsem pospešuje realizacijo dobrih predlogov iz vrst članstva. Izrecno navajamo tu le »Zvončkovo« zadevo, za čigar nujno vsebin* sko preureditev se društvo bori že tri leta in vendar njegovi umestni in konkretni pred* logi niti v najmanjši meri niso bili upošte* vani. 5. Smatramo za največjo nujnost, da po* verjeništvo in centrala UJU nemudoma sc* znanita nosilce novega položaja v državi z našimi upravičenimi željami ,in to zlasti z ozirom na dejstvo, da stojimo tik pred uve» ljavljenjem novega osnovnošolskega zakona. V tej akciji ne smemo zaostajati za drugim; stanovskimi in strokovnimi organizacijami, ki so slične ukrepe smatrali za svojo najnuj« nejšo dolžnost in jo tudi že izvršile. 6. Priporočamo centrali UJU v Beogra* du, naj se ozira na mnenje učiteljstva pover» jenštva UJU Ljubljana v vseh vprašanjih, h katerim se izjavlja, ker samo z upošteva» njem tudi tega mnenja predstavlja mišljenje vsega članstva UJU. O osnutku pravil UJU je poročal tov. Roš in navajal je zlasti točke, ki so za uči» teljstvo poverjeništva Ljubljane nesprejem* ljivi. O stanju samoizobraževalnih krožkov v okraju je poročal tov. Gobec. Po uvodu tov. predsednika je predaval referent za kmetijstvo pri oblastnem odboru v Mariboru g. prof. Jože Krošelj »O kmet» skem in gospodinjskem nadaljevalnem šol» stvu«. V široko zasnovanem referatu je po» udaril potrebo koristnega učiteljevega udej» stvovanja med kmetskim ljudstvom. Raz» pravljal je o razvoju nadaljevalnega šolstva, o njegovem sedanjem stanju v mnogih drža» vah in pri nas ter o tem, kako naj kmetska vzgoja pripravlja uspeh kmetskemu pouku. Po debati se je tov. predsednik v imenu hvaležnega članstva zahvalil g. predavatelju za njegov plemeniti in koristni trud. Nove knlige. —k Jubilarni Almanah Kluba Hrvatskih književnika i umjetnika v Osijeku. Ovo dje» lo bit če u pravom smislu riječi: veliki knji* ževnofumjetnički zbornik, koji če prikazati rad i nastojanje spomenutoga društva, koje slavi ove godine 20 godišnjicu svojega op» stanka. Djelo če donijeti od preko 50 su» radnika beletrističkih i poučnih radova te višei umjetničkih reprodukcija i slika u tek» stu. Gijena jt& djelu 50 Dinara. Imena ovih pretplatnika i sakupljača pretplatnika bit če objelodanjena u samoj knjiži, da se vidi, tko pomaže diomaeu knjigu. Prijavu za pnetplatu prima Klub i knjižara »Akademija« v Osi» jeku, I. (Kapucinska u!. 8). —k Haggard: Kleopatra. Zgodba o kra» ljevskem Egipčanu Harmakisu, n'jegovem padcu i.n maščevanju, kakor jo je bil sam napisal, iz. angleščine: prevedel Jos. Poljanec, (Ljudske knjižnice 28. zvezek.0 Ljubljana,-1928. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str, 284. Cena 28 Din, v celo platno vezani knjigi 40 Din. Pisatelj nas vodi y ono dobo veli* častne zgodovine starega Egipta, ko je šla njegova tisočletna zvezda že k zatonu in mu je vladala ena najstrašnejših žensk svetovne zgodovine, Kleopatra. Roman se bere v enem dušku, prevod je zelo dober in bralcu bodo dobrodošli tudi kratki zgodovinski podatki o tedanjem Egiptu in Kleopatri, ki so dodani knjigi. —k Iz zgodovine, življenja in delovanja kapucinov. V spomin 4001etnice kapucinske» ga reda napisal K. Mavricij Teraš O. Min. Cap. — Celje 1929. Založil Kapucinski samo» stani v Celju. — Cena broš. knjigi 8 Din, ve* zani 13 Din. Dobi se v vseh knjigarnah. HAU OGLASI M sli *(lul, U «InžIJo t posredovalo« ta »oelalnt 9a»«ne obilnrtra, naka beieda SO par, Najmanjii KBMok Din 5'—. Fotosaparate kupite najbolje pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9. Vsem cenjenim odjemalcem naznanjamo, da je prevzela generalno zastopstvo za prodajo naših izdelkov tvrdka PAPIEROS Nunčic, Fürst i drugovi veletrgovina papirja in pisarniških potrebščin. Berislavičeva 16. Zagreb Telefon št. 50-40. Jugokreda se prodaja odslej v vseh trgovinah s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, s čemer upamo, da bo vsem cenj. odjemalcem v polni meri ustreženo ter prosimo, da nam ohranijo svojo naklonjenost tudi še v nadalje. JUGOKREDA tovarna krede in krednih produktov, družba z o. z. ¡LJubljana - Mirna. j Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin - ; ■ V'- . ■ • ■-• - :s - v .- V, priporoča bogato zalogo šolskih učil kakor: Slike stenske iz zoologije, zgodovine, zemljepisja, anatomije, matem. geografija, prva pomoč, etnografija, itd. Učila za de-monstriranje iz fizike, optike, mehanike, kemije itd., razne preparate ptic, živali, ' naravoslovstva. Kosmos Baukasten, Elektrotehnika, optika, mehanika, kemija, dalje šolski stenski zemljevidi na platnu s palicami solidno izdelani. Slike našeg Jadrana dve serije po 6 slik napete, serija Din 180. Čas je, da se opremite za ribolov. Bogato izbiro Vam nudi Ribiči S F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 t % \ £ 3 O 3» ^ ® £ S- ® ** fr V«* % ^ V*« * V Kdor oglašuje ta napreduje! LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5 INudimo veliko izbiro angleškega lin češkega blaga za gospode in [dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna ' •.■ 7- ■■ ■• ~ . t. ■■■■„ ■■ ■■-.-■■■>:..--• ■ , -v -•«;. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom Račun poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadruga z ncom. zav. Brzojav: .Kmetski dom". / Telefon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 £ Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, priti., poleg stolne cerkve Vloge na knjižice in tekoči raiun obrestuje po 6%, pri trimesečni odpovedi po 7'/2 °/o, brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 20,000.000 Din. - JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. _ Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajnike nri: Ob delavnikih oi 8—12'/s in od 3-4'/2, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12V». R9zlik@I V Vašo korist do V /c o če nabavljate blago za obleke, perilo itd. pri tvrdki NOVAK LJUBI JANA ik KONGRESNI TRG Tovarniška skladišča angl. in čeških suken, kamgarnov in modnega blaga za obleke. Schroll - tkanin za telesno, posteljno perilo i. t. d. Strogo solidna postrežba. Priznano najugodnejše cene. Na zahtevo vzorce po pošti. yiWWWWWW)UWWW)U\U\UW\IJ\U\U\UW\UWUIWWW)UWWWW: I É ¡Najboljše kupite!! i i £ i 1 i v g 1 a 1 /n/R/R/n/H/R/R/R/n /R/R/R/R/R/R7R/R/R/R /R/R/R/R/RJR/n Hotel .TRATNIK4 Ljubljana, Sv. Petracesta25 priporoča lepe zračne sobe i F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. JgL (Sr tS> Najbolj času primerna darila si nabavite v konfekciji,DERENDA' LJUBLJANA, nasproti dram. gledališča. V veliki izberi se Vam nudijo vsa oblačila za moške, fante in dečke, osobito zimske suknje, kratke in dolge obleke za šolarje, i. t. d. po brezkonkurenčnih cenah! Í& __ RESTAVRACIJA »NOVI SVET« Kdor oglašuje, ta napreduje! I v ljubuani, gosposvetska cesta št.h a 3 a a a a a a Najboljše kupite! Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, g lote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo Josip Peteline, Ljubljana a blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din I! Mesto! trg 26 ^ Stritarjeva ulica 3 Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna. Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Gostilna RAŽEM Ljubljana, na Žabjaku Št. 3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe. Če že morate kupovati na obroke varujte pri tem svoje interese in obrnite se takoj na Kreditno zadrugo ~ detaljnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (pri sodni ji) katera Vam hitro in diskretno posreduje kredit, na podlagi katerega kupite lahko vse kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh večjih ljubljan. trgovinah brez vsakega poviška cen. Kupi takoj l Prospekti in pojasnila rade volje na razpolago. Plačaj pozneje! OSTI za plašče in kostume ravnokar doslej A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg stev. 10. varilo! Vsled slabo ponarejenih kemikalij Vaš razmnoževalec OPALOGRAPH maže, daje umazane in nejasne odtise. Prinesite aparat k meni, da ga Vam zopet uredim in to brezplačno. Za dobro delovanje aparata jamčim, ako boste kupovali Preservat in Fixât z varstveno znamko „Globus" pri LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova tih 6. Glavna zaloga in samoprodaja original Opalographa. Telefon 2980. ^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■f&llulMaMB Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist ,Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega domau v Ljubljani aHIilHIlIllillllllllBlIlllBB