Spedizione in abbonarnento postale. Poštnina plačana o gotovini.
NARODNI ROSPODAR
O It <■ AIV O DELL’ E MTE DELL4 CO « PERAZIO M E UELLA PROVINCI* I>1 LlIBIANA
GLASILO ZAVODA ZA ZADRUŽNIŠTVO LJUBLJANSKE POKRAJINE
Quote sociali
(1'iiie)
Si sa, che i risparmiaitori vedoaio i segmi di iale gamazia iiogli immoibili, odi tici etc. Percid ritengono le Casise d i credito, con čase e slabilimenti propri etc. per le piu sicure od affidano loro volonticri i propri rispairmi. Si compronde cbe cid vale in linea generale. Un eco-nomo serio valutera bon diversamente la bonta di um istituto.
Nei tempi presen ti presso le coopera-tive čreditizie noin si tla gnan che di peso airammontare delle quote sociali. Si osserva pero che mella prima eipoca dello sviluppo delle nos-tre cooperative nom era cosi. Con quote elevatissime (fiorini 50 e 100) volevano raccogliore un capitale cospicuo e di solilo ci riuscirono, mal-grado le condizioni economiche političke, jier la loro costamza e buona volomla.
11.
A sensi del comnia 5 art. 5 della legge sulle cooperaitive economiche (L. C. K.) lo s tat uto deve lissare limporto della simgola cpiota sociale che ii socio deve pagare, la base per la fissazione del numero delle tpiote. se ii numero non losse eguale ])er tutti i soci o se si decidesse la sotitoscrizione obbligatoria di un mag-giore nuinero per ciascun socio corris-pomdente a ima determinata chiave. Lo statuto deve, in tal caso, fissare l’importo della cpiota sociale e questo importo deve ossere espresso numericameaite con preci-
Poslovni deleži
(Konec)
Splošno znano je, da vlagatelji kaj radi vidijo tako garancijo v nepremičninah. stavbah itd. in zato smatrajo posojilnice, ki imajo lastne hiše, zgradbe itd. za najbolj varne ter jim radi zaupajo svoje prihranke. Kajpada velja to samo na splošno, saj resen gospodar bo drugače presojal boniteto zavoda.
V	sedanjih časih se torej pri kreditnih zadrugah ne polaga velika važnost na višino poslovnih deležev. Mimogrede povedano je bilo v prvi dobi razvoja našega zadružništva to drugače. Z izredno visokimi deleži (po 50 in 100 goldinarjev) so skušali zbrati primerno glavnico, kar se jim je navadno glede na tedanje narodno-politične razmere im zavednost tudi posrečilo.
II.
V	smislu pete točke § 5. zadružnega zakona (z. g. z.) morajo pravila obsegati višino posameznega deleža, ki ga mora član vplačati, osnovo za določanje števila deležev, če bi število deležev ne bilo enako za. vse člane ali če se določi obvezen vpis večjega števila deležev po določenem ključu. Pravila torej morajo določati višino poslovnega deleža in ta višina mora biti številčno natančno označena. V pravilih mora biti tudi rečeno, koliko deležev je obvezan vplačati posamezni zadružnik. Večinoma je sicer rečeno v pravilih naših zadrug, da mora
Narodni gospodar Letnik 44 Številka 8 Strani 45—48 Ljubljana, 15. avgusta 1945
sione. Lo statuto deve fissare anclie quan-te quote sociali deve sotioscrivere ogni singolo socio. Negli statuti delle nostre cooperative prevale la disposizione clie ogni socio deve pagare ima quota. E’ pos-sibile |)eid clie si stabilisca mi numero diverso per i singoli soci. Jm cpiesto caso deve contemplare la oliiave per tale disposizione. Cosi gli statuti di alcune cooperative contenguno i seguenti modi, cor-rispondenti alle disposizioni legali: (čredi ti zie) il cooperatore deve I irmare su ogni L 2000.— o frazione di presitito ac-cordato una quota; (latterie), per ogui mucca una quota; (per macchinari) per ogni 2 ha di campo coltivato una quota; (elettriche) per ogni 5 lampade una quota etc. In tali časi il numei'o delle quote sociali obbligatorie e diverso per ogni socio, per quello clie ha 5 mucche e 5, mentrc per il suo vi cino che ha solit anto 5 mucche, e soltanto 3. Con 1 approvazione del con-siglio d’ amministrazione i soci possomo lirmare anche piu ([note di quante s ono obbligati secondo lo atauto. Se rimaniamo presso i časi citati e prendiamo che am-bedue i soci f irmino ciascuno dieci quote, il primo ne avrebbe 5 obbligatorie e 5 in sopranu mero, laltro 3 obbligatorie e 7 in sopranu mero. Questa separazione delle quote obbligatorie e in sopranumero, che fa la L. C. E. nel capitolo sull' elenco dei soci, non ha un maggiore va-lore pratico. La differenza e veramente questa che il socio |iub disdire le quote in sopranumero, quando vuolc (tesnendo conto delle prescrizioni dello sitatuto peir le disdette), mentrc colla disdetta delle quote sociali obbligatorie il socio da con-temporaneamente anche la disdetta da socio della cooperativa.
Lo statuto deve contenere anche le disposizioni di cjuando e come si devono versare le quote. I )i solito gli statuti delle nostre cooperative prescrivono che i cooperatori devono pagare le quote su-bito in una volta o in rate, fissate dal consiiglio d’ amministrazione. In riguardo dobbiamo richiamare I' attcnzione su (|uanto segue. Alcuni funzionari sono del superato parere che una persona cliven-
vplačati vsak zadružnik po en delež, možno pa je, da je predpisano število različno za posamezne zadružnike. V tem primeru morajo pravila vsebovati tudi ključ za določanje. Tako imajo pravila nekaterih zadrug naslednje primere, ki so v skladu z zakonitimi predpisi: (kreditne) zadružnik mora vpisati na vsakih začetih 2000 Lir danega posojila po en delež, (mlekarske) na vsako molzno kravo po en delež, (strojne) na vsaka 2 ha orne zemlje po en delež, (elektrarniške) na vsakih 5 žarnic po en delež itd. V takih primerih je število obvez-n i li deležev za vsakega zadružnika različno, pri tistem, ki ima n. pr. pet molzli ib krav je to število pet, dočim pri njegovem sosedu, ki ima samo tri molzne krave, je samo tri. S privoljenjem upravnega odbora pa smejo zadružniki vpisati tudi več deležev, kakor jih po pravilih morajo. Če ostanemo pri zgoraj navedenih primerih in vzamemo, da oba zadružnika vplačata po devset deležev, ima prvi pet obveznih deležev in prav (oliko nadštevilnih, drugi pa tri obvezne in sedem nadštevilnih. To razlikovanje obveznih in nadštevilnih deležev — kakor ga dela z. g. z. v poglavju o spisku zadružnikov — nima velikega praktičnega pomena. Razlika je pač ta, da sme zadružnik odpovedati nadštevilne deleže, kadar pač hoče (seveda upoštevaje predpise pravil o odpovedi), dočim z odpovedjo obveznih deležev zadružnik odpove nujno tudi članstvo v zadrugi.
V pravilili mora biti tudi povedano, kdaj in kako je treba deleže vplačati. Običajno je v pravilih naših zadrug rečeno, da morajo zadružniki vplačati deleže takoj ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor. Pri tem moramo ponovno opozoriti na naslednje. Nekateri zadružni funkcionarji se držijo starega stažiranja, da je oseba postala zadružnik šele takrat, ko je ne samo bila sprejeta s strani upravnega odbora, marveč tudi doplačala poslovni delež. Dosledno temu črtajo iz spiska zadružnike, ki po gotovi dobi deleža niso vplačali, češ saj Sploh niso postali člani. To naziranje je seveda
ta socia soltanto quaindo, non soltanto Tu accettata dal consiglio d’ airunkiistrazio-ue, ma quaiido lia pagato auchc la quo-ta sociale. In ootnseguenza caucellauo dali’ elenco il cooperatore clie dopo un ccrto periodo non lia versato la quota, colla motivazkme che non e diventato socio. Questo punio di vista e falso. Chi vuole diventaire cooperatore deve prima iirmare la dichiarazione d’ adesione, che rappresenta in sostanza l offerta, donian-da d’ accettazione. Se la cooperativa ac-cetta questa offerta — accettando nella sednta del consiglio d' amininistrazione rofferente come socio — la rispettiva persona diventa socia. Colla delibera del consiglio d’amministrazione crehbe il numero dei soci e aumento anche il capi-lale sociale per il numero delle quote, firmate dal n no vo socio. Per cib non e de-eisivo se le quote slano statc gia versate
0	no. 11 nuovo socio si obbligo di pagare le qiiote sottocritte, la cooperativa rice-vette il diritto di chiedere dal nuovo socio I' importo, corrisipondentc ali’ammon-tare delle quote firmate. Questo dovreb-be risultare anche dailla situazione dei oonti di modo che fra le posivila aumen-terebbe la voce delle quote sociali, fra le attivita, come oontro posta, il debito del socio per le quote non ancora versate. h’ ancora piu sbagliato se la cooperativa cancella semplicamentc il socio che non ha ancora pagato la quota. Se la cooperativa vuole liberarsi dal cooperatore che gia da principio ha dimostrato che inom diventera lin esemiplare cooperatore, non avendo eseguito verso la cooperativa
1	obbligo piii elementare (versamento delle quote), lo deve esclndere in confor-mita alfo statulo. Soltanto quesito modo di cessazione di associazione e permesso e posisibile.
La L. C. L. non prescrive un apposito libro d evidenza per le quote sociali. Se si tratta di un gram numero di soci, e in ogni modo da consigiliare che la cooperativa tenga il libro delle qnote sociali, dove iscrive quanie ne ha sottoscritto ciascun socio e tpiando e quante ne ha pagate. Se la cooperativa permette il
nepravilno. Kdor želi postati zadružnik, mora najprej podpisati pristopno izjavo, ki je v bistvu ponudba, prošnja za sprejem v zadrugo. Če zadruga to ponudbo sprejme — s tem, da. prosilca na seji upravnega odbora sprejme v članstvo — je dodana oseba postala zadružnik. S sklepom upravnega odbora je torej število zadružnikov poraslo, narasla pa je tudi deležna glavnica za število deležev, ki jih je novi član vpisal. Pri tem ni merodajno, ali je te deleže že vplačal ali ne. Na strani novega zadružnika jc nastala obveznost, vplačati vpisane deleže, na strani zadruge pa pravica, terjati od novega zadružnika znesek, ki odgovarja višini vpisanih deležev. To bi moralo priti do izraza tudi v računskem zaključku in sicer talko, da se na pasivni strani postavka poslovni deleži zviša, na drugi strani pa kot aktivna protipostavka vnese terjatev zadruge nasproti zadružniku za še nevplačani delež. Še bolj nepravilno je, če zadruga člana, ki še ui vplačal deleža, kratko malo črta iz spiska zadružnikov. Ako se hoče zadruga znebiti zadružnika, ki je že takoj od vsega začetka pokazal, da ne bo ravno vzoren zadružni sodelavec, saj niti najosnovnejše dolžnosti (vplačila deležev) nasproti zadrugi ne izpolni, ga mora izključiti po predpisih pravil. Ldiuo tak način prestanka članstva je dopusten in možen.
Z. g. z. ne predpisuje posebne evidenčne knjige za poslovne deleže. Pri velikem članstvu je pa vsekakor priporočljivo, da zadruga vodi knji g o deležev. v katero vpisuje, koliko deležev je vpisal posamezni zadružnik in kdaj jih je vplačal. Če dovoljuje zadruga obročno vplačevanje deležev, je taka knjiga neobbodno potrebna, saj mora zadruga imeti točen pregled, koliko je posamezni zadružnik vplačal obrokov, da ga morebiti poterja, če je v zaostanku.
Dostikrat prezrejo zadružni funkcionarji predpise o izplačevanju deležev ter jih vračajo, čim poteče odstopivšemu zadružniku članstvo. Tako postopanje
versamento dclle quote in rate, tale libro e indiispensabile dovendo risiiltarc quante rate ba pagato ogrni soeio, per po ter le riscuotere se ia ritardo.
Spesso i funzionari non badano alle prescriziomi s id rimborso delle quote e le restituiscono appena deoorre la dis-detta del coopcratore. Tale procedimen-to non e con form e alle prescrizioni v i -genti. La L. C. E. prescrive che si pub cluedore il rimborso delle (|uote quando e cessata la garatizia per le obbligazioni della cooperati va. A norma delle dispo-sizioni della L. C. E. per tutte le nosfre Cooper at iv e e slabi lito cbe la garanzia cessa trascorsi dne anni, calcolati dal giomo delleffetto della disdetta. (Se il soeio p. e. disdice l adesione il 9 luglio del a. c. in ima cooperatlva nella (piale si deve, ai sensi dello stat uto disdire al-meno tre mesi prima della eh i us ura deircsercizio, la disdetta Im effeto col 31 dicembre c. a., le quote sono rimbor-sabili appena dopo il 31 dic. 1945.) Le cooperative creditizie solio hitela devonu rispettare aneora le preserizione della rispettiva ordinanza. Se 1’ex oooperatore dopo il decorso della garanzia nom p rele vasse la quota, la cooperativa nel sito bilancio deve frasportare 1’ importo cor-idspoiideinte dalla voce delle quote sociali sulla voce speciale come credito
ni v skladu z zakonitimi predpisi. Z. g. z. namreč predpisuje, da se izplačilo deležev more zahtevali šele, ko prestane jamstvo za obveznosti zadrug. V smislu predpisov z. g. z. imajo vse naše zadruge določbo, da prestane jamstvo po dveh letih, računano od dne, ko prestane članstvo. (Če je n. pr. zadružnik odpovedal članstvo letos dne 9. julija v zadrugi, pri kateri se mora po pravilih odpovedati vsaj tri mesece pred koncem poslovnega leta, prestane članstvo dne 31. decembra letos, deleži pa so izplačl jivi šele p o 3 1. d e c e m b r n 1945). Kreditne zadruge, ki so pod zaščito, pa morajo pri izplačevanju deležev upoštevati še tozadevne predpise uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez. Če bivši zadružnik po izteku jamstvene dobe ne dvigne deleža, mora zadruga odgovarjajoči znesek odpisati od deležne glavnice in ga vnesti v bilanco pod posebno postavko kot njen navaden dolg. To je tudi razumljivo že iz razloga, ker se je znižala deležna glavnica in s tem ludi jamstvo zadruge.
semplice. La necessita di quasto proce-dimento diventa cbiara se teniamo p rosen te cbe dimininisoono le ipiote e in corrispondenza anche la garanzia.
Vabila na skupščine
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu druga skupščina, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Tudi velja pri vseh vabilih, pri katerih ni izrecno drugače določeno, sledeči dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Sklepanje o revizijskem poročilu. 5. Odobritev sklepnega računa. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne zgube. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje o razrcšnici upravnemu in nadzorne-
mu odboru. 9. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 10. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 11. Določitev skupne vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. 12. Slučajnosti.
XIII. redna letna skupščina Prve jugosl. grad-beno-hranilne zadruge z o. j. v likvidaciji v Ljubljani bo v ponedeljek dne 30. avgusta 1943 ob 3. uri popoldne v poslovalnici Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani, Via Arielle Rea 2/1, z običajnim dnevnim redom. — Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure na istem kraju in z istim dnevnim redom druga, ki bo sklepala ne glede na število navzočih.
Cena listu za naročnike 20 L na leto — Rokopisi so pošiljajo na naslov : uredništvo „Narodnega gospodarja** v Ljubljani, Zavod
—!-! ......... ‘	Izdajatelj Zavod za zadružništvo ljubljanske pokrajine. — Urednika
- Za Zadružno tiskarno M. Blejec v Ljubljani.
za zadružništvo Ljubljanske pokrajine — Rokopisi so ne vračajo dr. E. Čeferin in D. Schauer,
oba v Ljubljani