128
Cerne bukve.
Nobena strast človeka toliko ne strati in ne po-žvini, kakor pijanost. Pijanci zapijejo pamet, in so svoji lastni, pogosto pa tudi drugih ubijavci. Naj si ravno takih ubijavcev ne obesijo, božji pravici saj ne bodo utekli. Le poslušajte !
Na Koroškim, blizo Krajnskiga, rudarji rudo kopljejo. Med njimi je delal priden mož, pa z njimi pijančval ni; potreba mu je bilo za ženko in otroke skerbeti. Rekli so mu, de je skopec; on pa vsiga tega ni porajtal, tudi ne kervavo zasluženiga denarja zapijal, kakor njegovi tovarši.
Zvejo preteklo zimo, de bo v drugo jamo delati šel,  ter   ga  posiloma   nagovorijo,   de jim   za odhodnjo
maselc žganja plača, naj bi zidane volje bili. Pa kaj bo maselc žganja za ljudi, ki žganje kakor vodo pijo! — Vložijo in sklenejo tovarša prav hudo vpijaniti. Sro-mak ga je preveč potegnil, rekoč: saj moje denarje velja! Pa hitro ga je žganje goljfalo. Ne deržijo ga noge , ne nosi mu glava ; clo jezik se mu ne obrača. Vleže se, in hoče pijanšino prespati; hudobni mu pa pokoja ne dajo, temuč ga po silim z žganjem tako na-lijejo, de se višej ne zave. Na to ga s černimi perti pokrijejo in se nad njim derejo, kakor bi nad merličam bile peli. — Oh , le prehitro se je šala v žalostno resnico premenila! —
Mož se izdrami, žene in otrok spomni, ki jih skerbi po očetu, ter po malim, če ravno ves v ta mi, k domu koleha. Vleže se, in ne vstane več; v kratkih dneh ga pogrebniki pokopat neso; uboga vdova in pa dvoje zapušenih srot za rajnim joka. Tako se vražji smeh v žalost in jok premeni, in vsim tistim ojstro šibo žuga, ki piti silijo , ter se jim dobro zdi tovarša vpijaniti.
Goreče so gospod fajmošter na černi jami povedali, de je vsim pogorela; pa kaj pomaga, ker se beseda še tako lepa in sveta takih brezdušnikov ne prime, ki se otresejo in še huje pijejo! Pijanec se preoberne, kadar se prekucne. — V černe bukve pa zaslužijo, de jih zapišemo, naj jih berejo , ki preradi piti dajajo, pa se rajši piti silijo. Persilena reč ne stori dobriga, in Bog nas vari take dobre volje! —               Ljubomir.