številka 1, letnik 2, februar 2010 34 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje Kriza od leta 2008 je kriza enos transk ega ino viranja: Izbrani problem in vidik obravnave M a t j a ž M u lej Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta e-pošta: mulej@uni-mb.si Prav v dneh, ko ob koncu januarja 2010 to pišem, poteka v š v i c a r s k e m D a v o s u S v e t o v n i g o s p o d a r s k i f o r u m . D n ev n i t i s k p o r o č a , d a s e ga u d e l e ž u je v e č k o t 2 5 0 0 p o l i t i č n i h i n g o s p o d a r s k i h v o d i t e l jev i z v e č k o t d ev e t d e s e t i h d r ž a v . P o r o č a t u d i , d a je s r e č a n je l e t o s v z n a m e n j u r a z p r a v o r ef o r m a h o z i r o m a r e g u l i r a n j u b a n č n e ga s e kt o r j a p o s v e t o v n i fi n a n č n i i n g o s p o d a r s k i k r i z i . P o n je m je s l o v e n s k i p r e d s e d n i k p r o f . d r . D a n i l o T ü r k p o u d a r i l , d a je t r e b a p o h i t e t i z n o v i m i r e š i t v a m i z a i z h o d i z k r i z e . T r e b a bi bilo spodbuditi pospešena vlaganja, tudi z novimi lastniškimi vstopi, intenzivno iskati nove trge, se lotiti s p r e m e m b , d e n i m o k v e č j i p r i l a g o d l j i v o s t i d e l a v c ev z a iskanje novih vrst zaposlitev in novih tehnologij. Potrebno je p a č h i t r o p r i l a ga j a n je . N e k a j d n i p r e d t e m s r e č a n je m je prof. dr. Miroslav Rebernik z Inštituta za podjetništvo i n m a n a g e m e n t m a l i h p o d je t i j E k on o m s k o - p o s l o v n e fakultete Univerze v Mariboru med novimi spoznanji iz raziskave Global Entrepreneurship Monitor javnosti s p o r o č i l , d a v S l o v e n i j i k r i t i č n o p r i m a n j k u je i n o v a t i v n i h podjetnikov. Na podlagi predsednikovega govora ter številnih drugih objav v Sloveniji in v tujini, ki zadevajo krizo od l e t a 2 0 0 8 , k a ž e , d a a v t o r j i p r e m a l o u p o š t ev a j o n a s l e d n j a spoznanja: » Pr o b l e m o v n i m o g o č e r e š i t i z z a v e s t j o , z a r a d i k a te r e • s o n a s t a l i , a m p a k z n o v o . « T a s t a v e k p r i p i s u je j o E i n s t e i n u . C e n i j o i n n a v a j a j o ga , a s e ga o d l o č i l n i l j u d je n e d r ž i j o . K r i z a n i n a s t a l a v l e t u 2 0 0 8 , a m p a k s e je t e d a j l e • p o j a v i l a . V z r o k e je t r e b a i s k a t i v p r a k s i v e č z a d n j i h desetletij, skoraj dveh stoletij inovativne industrijske d r u ž b e. G l e d e n a s v o je m e d n a r o d n e f u n k c i je b i a v t o r t e ga • dela moral vedeti, ali bi prireditelji Svetovnega gospodarskega foruma upoštevali, da globalni problemi sorazmerno novega tipa zahtevajo celovitejše rešitve od dosedanje prakse in da bi zato morali povabiti med govornike, morda celo med osrednje, na omenjenem forumu teoretike in praktike c e l o v i t e ga r a v n a n j a i n i n o v i r a n j a . Z a t a k o v a b i l o n e vem, zelo verjetno ga vsaj Mednarodna federacija za s i s te m s k o r a z m i š l j a n je I F S R n i p r e je l a . N je n g e n e r a l n i s e k r e t a r b i a v t o r j a k o t p r e d s e d n i k a o b v e s t i l , č e b i v a b i l o p r i s p e l o n a s e d e ž I F S R n a D u n a j u . E v r o p s k a u n i j a i m a n a m r e č v s v o j i h d o k u m e n t i h • tudi naslednji tekst: ‘The Action Plan [First Action Plan for Innovation in Europe, 1996, based on Green Paper on Innovation, 1995] was firmly based on the ‘systemic’ view, in which innovation is seen as arising from complex interactions between many individuals, organizations and environmental factors, rather than as a linear trajectory from new knowledge to new product. Support for this view has deepened in recent years.’ Tabela 1: Sistemsko razmišljanje o invencijsko- inovacijsko-difuzijskih procesih po definiciji EU (2000, 6). Č e k r i z e n i m o g o č e r e š ev a t i z m i s e l n o s t j o i n • metodami, zaradi katerih je nastala, jo je treba reševati z invencijsko-inovacijsko-difuzijskimi procesi, ki tvorijo inoviranje. I n o v i r a n j a je b i l o v o b m o č j i h s v e t a , n a k a te r i h je k r i z a • izbruhnila, v zadnjih, skoraj dveh stoletjih ogromno, t o d a b i l o je e n o s t r a n s k o – u s m e r je n o z g o l j v t e h n i č n o - tehnološko prenovo poslovanja in drugih vidikov ž i v l je n j a , n e d a b i u p o š t ev a l i , d a je n u jn o i n o v i r a t i d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k i i n s o c i o l o š k o - p s i h o l o š k i o k v i r ž i v l je n j a . T a k o s o o d l o č i l n i l j u d je p r e m a l o p r i p r a v l je n i upoštevati jedro sedanje krize, ki se ne omejuje na fi n a n c e , b a n k e i n o bn o v o p o v p r a š ev a n j a p o i z d e l k i h , a m p a k g r e z a t o , d a p o t r e b e l j u d i v i z o b i l j u n i s o v e č e n a k e kot v desetletjih pomanjkanja. V izobilju ambicije ljudi s k u p n o m o č j o n i s o v e č p r e p r o s t o v k u p o v a n j u , a m p a k s o zahtevnejše. številka 1, letnik 2, februar 2010 35 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje Bis tv o danega s t anja člo v eštv a, planeta Zemlje in vsakogar od nas danes Pr e m i s l e k z a t a z a p i s č r p a m i z v e l i k o k n j i g i n n a š e ga r a z i s k o v a n j a . N i m a m p r o s t o r a , d a j i h s p o d o bn o n a v e d e m ; vse so javne. Njihov skupni imenovalec glede ugotavljanja p o l o ž a j a p o v z e m a m v n a s l e d n je m b e s e d i l u . I z t e k a s e obdobje industrijske miselnosti, ki je prevladala, ko je bilo l j u d i i n p o r a b e n a r a v n i h v i r o v z a d r o b e n d e l č e k s e d a n je ga o b s e ga . V n e k a j s t o l e t j i h je d a l a v e l i k o r a z v o j a i n š e v e č u n i č e n j a n u jn i h n a r a v n i h p o g o jev z a o b s t o j č l o v e š t v a . N i b i l a n a p a k a , a m p a k n o r m a l n a r a z v o jn a f a z a č l o v e š t v a , a n je j k o r i s t n i u č i n e k je m i n i l . V s a j z a d n j a t r i d e s e t l e t j a trošimo tako, da hitro zmanjkuje neobnovljivih naravnih v i r o v , p i t n e v o d e , č i s t e ga z r a k a , o b d e l o v a l n e z e m l je … Podnebje se spreminja v razmere, v katerih sedanja c i v i l i z a c i j a l j u d i n e b o m o g l a p r e ž i v e t i . Č e s e b o z r a k š e naprej segreval – zaradi prevelike porabe premoga, nafte in plina, se bodo še naprej topili ledeniki na Severnem t e č a j u i n b o n a r a š č a n je m o r j a m o r d a v e č l j u d i , k o t j i h z d a j ž i v i v E v r o p i i n S ev e r n i A m e r i k i , p r i s i l i l o , d a s e p r e s e l i j o v notranjost, ki pa je ali prenaseljena ali neuporabna. T o p l je n je l e d e n i k o v n a T i b e t u l a h k o u k i n e r e k e n a i n d i j s k i podcelini. Nadaljnji porast temperature lahko odmrzne permafrost na ruskem severu in pošlje v zrak milijarde t on m e t a n o v i h p l i n o v , k i on e m o g o č a j o č l o v e š k o d i h a n je . Posledice enostranskega ravnanja in zato navideznega inoviranja namesto celovitosti so torej grozljive, globalizacija enostranskih podjetniških in d r ž a v n i h o d l o č i t ev i n u k r e p o v b r e z g l o b a l n i h p r a v n i h p o l i t i č n i h o r ga n o v p a j i h s p r e m i n j a i z n e k o č l o k a l n i h v t a k e , d a z a d ev a j o v s e i n j i m n i k je r n i m o g o č e p o b e g n i t i . M e d n a r o d n o i n d r ž a v n o p r a v o n e z a d o š č a t a , k e r n e m o r e t a z a je t i i n r e š i t i s k u p n i h p r o b l e m o v v s e ga č l o v e š t v a , s a j n i s t a n a d d r ž a v n a i n j u d r ž a v e u p o š tev a j o a l i p a n e . T e h n o l o š k o s o v s i , t u k a j s k r a jn o n a k r a t k o p o v z e t i problemi, z današnjim znanjem o proizvodnji – industrijski i n p r e h r a n s k i – t e r u r e j a n j u d r u ž b e n i h o d n o s o v r e š l j i v i , b r ž k o o d l o č i l n i l j u d je i n o r ga n i p r i s t a n e j o – n a g l o b a l n i s v e t o v n i r a v n i , n e l e v p o s a m i č n i d r ž a v i – n a s p r e m e m b o l a s t n i h n a v a d . Pr a v z a p r a v m o r a j o n e h a t i s o v r a ž i t i l a s t n e o t r o k e i n v n u k e t e r p o v z r o č a t i s a m o m o r č l o v e š t v a , k a r je i z v e d l j i v o , č e n j i h o v e v r e d n o t e , k u l t u r a , e t i k a i n n o r m e t o o m o g o č a j o . Pr o b l e m n i t e h n i č e n , n i v z n a n j u ; je v v o l j i vplivnih, svetovno vplivnih. A l i s i b o m o n e h a l i ž a ga t i z e l e n o v e j o , o d k a te r e i n n a k a te r i ž i v i m o , i n z a t o s p r e m e n i l i n a v a d e i z z a d n j i h n e k a j s t o l e t i j , a l i p a b o m o z a r a d i s e b e i z u m r l i k o t č l o v e š t v o , n e l e k o t p o s a m i č n a s k u p i n a k a k o r n e k o č v z g o d o v i n i , v s a j k o t d a n a c i v i l i z a c i j a . N e g r e v e č z a s on a r a v n i r a z v o j , v katerem ima tako imenovani razvoj prednost pred naravo, ampak za takega, v katerem upoštevamo naravne o m e j i t v e . N i m a m o t o r e j v e č p r a v i c e g o v o r i t i o d e l i t v i s v e t a n a r a z v i t e d e l e ž e i n d e ž e l e v r a z v o j u , a m p a k g r e p o v s o d l e š e z a d e ž e l e v p r o p a d a n j u . T ri mogoče poti naprej K o t č l o v e š t v o i m a m o z a t o t r i m o ž n o s t i : N a d a l jev a t i p o d o s e d a n j i p o t i v e d n o v e č je p r o i z v o d n je , 1. k o t d a je n a r a v n i h v i r o v n e s k on č n o v e l i k o i n p l a n e t Z e m l j o l a h k o p o v e č a m o , k a r ž a l n e g r e . T a k o b o m o s v o j i m v n u k o m , m o r d a p a ž e o t r o k o m , p r e p u s t i l i u m i r a j o č p l a n e t n a m e s t o p r i je t n e ga ž i v l je n j a . U k r e p a t i , k o t t o p o č n e j o v l a d e i n v e l i k a p o d je t j a , 2. o d k a r s e k r i z e z a v e d a j o , a j o š t e je j o z g o l j z a fi n a n č n o i n n e p r e m i č n i n s k o , m o r d a z a g o s p o d a r s k o , n e p a za splet podnebne, naravne, pravne, sociološke, psihološke in ekonomske: premikajo stole na palubi T i t a n i k a , k i s e b l i ž a l e d e n i g o r i v m e g l i , n a m e s t o d a b i k o r e n i t o s p r e m e n i l i s m e r p o t o v a n j a . P l a n e t Z e m l j a bo zato umrl morda malce pozneje, a vendar. Sprejeti moramo, da smo ljudje in naše gospodarstvo 3. del narave in ne nasprotno, narava pa zahteva d o l g o r o č n o i n c e l o v i t o r a v n a n je , k i ga je č i k a š k a šo l a n e o l i b e r a l i z m a on e m o g o č a l a d o l ga d e s e t l e t j a . O n e m o g o č a l i s o ga ž e p r e j , o d k a r je p r ev l a d a l a o z k a specializacija brez dovolj sodelovanja in je nehala v e l j a t i z a h t ev a A d a m a S m i t h a , d a m o r a g o s p o d a r s t v o temeljiti na popolni preglednosti, na lokalnem trgu b r e z m on o p o l o v t e r b r e z d e l n i š k i h d r u ž b i n d r u ž b z o m e je n o o b v e z n o s t j o , k a j t i on e l o č u je j o p r a v i c e od obveznosti, za katere bi lastniki vedno morali z a g o t a v l j a t i i z k l j u č n o o s e bn o . J e s v o j s t v e n p i on i r d r u ž b e n e o d g o v o r n o s t i ( p o d je t i j ) . K d o r n e r a z m i š l j a d o l g o r o č n o , t e ž k o v i d i , d a n a s l a h k o r e š i s a m o t r e t j a v a r i a n t a . Ž i v i m o p a č k o t v z a m a š e n i steklenici, v kateri se število prebivalcev podvoji – v npr. eni uri – vsako minuto. Pet minut pred koncem je zato prostora še veliko, minuto pred koncem še za polovico. Lahko smo samo toliko brezskrbni kot tisti, ki je z n e b o t i č n i k a p a d e l i n p r i p r v e m n a d s t r o p j u š e ž i v i , v e n d a r s e n e m o r e u s t a v i t i p r e d u n i č u j o č e t r d i m i t l e m i . Kaj naj torej storimo? P o t r o š n i š k a d r u ž b a s e m o r a i n o v i r a t i v v a r č ev a l n o d r u ž b o . T o z a h t ev a s t r u kt u r n e s p r e m e m b e . D r u ga m o ž n o s t je p r o p a d . K e r z n a m o t r g o v a t i , n e p o t r e b u je m o v e č v o jn . Z n a m o s e s p o š t o v a t i , z a t o n e p o t r e b u je m o p o r a b e , k a te r e s m i s e l je z g o l j r a z k a z o v a n je − d a n e z n a m o r a z l i k o v a t i r e s n i č n i h p o t r e b o d n a v i d e z n i h , k i on e m o g o č a j o m i r n o i n z d r a v o ž i v l je n je . M n o g e s o c i o l o š k o - p s i h o l o š k e p o t r e b e s o e k on o m s k o i n b i o l o š k o n e s m i s e l n e . K o t č l o v e š t v o s m o se zmogli razviti od nomadskih plemen do industrijskih d r ž a v z a t o m s k i m o r o ž je m p a v s e d o p l a n e t a r n e c i v i l i z a c i je i n s p o z n a n j a , d a ž i v i m o n a o m e je n e m planetu z omejenimi viri. Imamo lokalne, nacionalne in mednarodne tipe vprašanj in organov, nimamo pa s v e t o v n i h z n a d n a r o d n i m p r a v o m . Z a v e s t č l o v e š t v a s e k o r e n i t o s p r e m i n j a . D o je m a m o , d a n e m o r e m o n a p r a v i t i v s e ga , k a r h o č e m o , i n t o , d a i m a m o v e č s k u p n e ga k o t r a z l i k , s a j s m o v s i l j u d je . Č e t o s p o z n a n je i n z a v e s t t e r č u s t v o , i m e n o v a n o e t i k a s o o d v i s n o s t i , u v e l j a v i m o , b o d o številka 1, letnik 2, februar 2010 36 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje n a š i o t r o c i i n v n u k i ž i v e l i s r e č n o , s i c e r p a n a u m i r a j o č e m p l a n e t u Z e m l j i . T o r e j n e g r e p r e p r o s t o z a fi n a n č n o k r i z o , o p a z n o v pomanjkanju povpraševanja, v enostranskem in k r a t k o r o č n e m r a v n a n j u b a n č n i k o v n a m e s t o c e l o v i t e ga . G r e z a p r e ž i v e l o s t d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k e ga k on c e p t a . J e pa ustvaril tudi veliko znanosti in tehnike ter tehnologije, d a s i z n j o z m o r e m o u s t v a r i t i n o v o p r i h o d n o s t , č e l e h o č e m o . N a m e s t o p o r a b e , k i n e u p o š t ev a n a r a v e i n n je n i h o m e j i t ev t e r s e z n j o u n i č u je m o , m o r a m o u p o r a b i t i s on a r a v n e z a m i s l i , v r e d n o t e , t e h n i k e i n t e h n o l o g i je . ( Č e b i Z D A u p o r a b i l e d e n a r z a z n a n e t e h n o l o g i je z a o bn o v l j i v e vire energije namesto za vojno za nafto v Iraku, bi je imele d o m a v e č k o t d o v o l j . ) O d p r t o v p r a š a n je je l e , a l i s e b o m o z a t a k o k o r e n i t o i n o v a c i j o s a m i h s e b e o d l o č i l i p r a v o č a s n o i n d o v o l j c e l o v i t o , n e l e v p o s a m i č n i t e m a t i k i , n p r . b a n č n i a l i p r i p r o i z v o d n j i a v t o m o b i l o v , p a š e t o z a s t a r e l i h , p o n e v e č nujnih tehnologijah namesto po novih, sonaravnih. Literatura o tem, kaj in kako naj storimo, obstaja. T u k a j z n je n o p o m o č j o l e n a k r a t k o z b a d a m o , d a b i s p o d b u d i l i h i t e r n a s t a n e k p o l i t i č n e v o l je . Z n a n je o b s t a j a in se nenehno krepi. Poti nazaj in v enako kot doslej ne m o r e m o u p o r a b i t i , k e r s m o ž e n a v r v i n a d p r o p a d o m . N o b e n s p e c i a l i s t n o b e n e p o s a m e z n e s t r o k e n i o d v e č niti samozadosten. Medstrokovno ustvarjalno sodelovanje je jedro vsake demokracije, ne preglasovanje. Ko je šlo za p r e ž i v e t je m e d s v e t o v n o v o jn o , je b i l t a k o h i t e r p r e h o d od ozke specializacije in samozadostnosti izvedljiv, sicer nacistov in fašistov ne bi premagali in umirali bi še n a d a l jn j i m i l i j on i l j u d i . Z d a j g r e z a p o d o bn o n ev a r n o s t in za podobno inovacijo, kajti podnebne spremembe a v t o r j i , o d k a te r i h s e u č i m z a t a p r i s p ev e k , p r i m e r j a j o z a t o m s k o v o jn o . Č e i z b r u h n e , p o t i n a z a j v n o r m a l n o ž i v l je n je s o d o bn e c i v i l i z a c i je n i v e č . S ev e d a je t a k a n a g l a i n k o r e n i t a s p r e m e m b a t e ž k a , a a l t e r n a t i v a je k on e c , k a r je v e l i k o te ž je s p r e je t i , u p a m . Z n a n je o b s t a j a i n s e r a z v i j a . T o d a v s i , k i s e ukvarjamo z inovacijskimi procesi, vemo, da moramo p r i č a k o v a t i o g r o m e n o d p o r . Z o p e r t e h n i č n o - t e h n o l o š k e i n o v a c i je , k i s o b i l e t a k o k o r e n i t e k o t n p r . ž e l e z n i c a i n a v t o , je b i l o v e l i k o o d p o r a , z o p e r d r u ž b e n e i n o v a c i je , kot so npr. demokracija in obvezno javno šolstvo, je bilo o d p o r a š e v e č . V g r a je n i i n te r e s i s o b i l i v e d n o p o d l a ga z a d o k a z o v a n je p r o t i n a p r e d n i m s p r e m e m b a m , č e š d a b o d o v o d i l e v g o s p o d a r s k e t e ž a v e i n d r u ž b e n i n e r e d . P o d o bn o je bilo z odporom zoper pobude, da naj varujemo naravo, k o t d a s t e m n e v a r u je m o s a m i h s e b e . O d p o r je p r i v e d e l t a k o d a l e č , d a c e l o v i t a p r e n o v a d a n e ga d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k e ga s i s te m a n i v e č e n a i z m e d i z b i r , a m p a k n u j a . U č i n k o v i t e j š e , p r a v i č n e j š e t e r b o l j a l i c e l o p o v s e m s on a r a v n o g o s p o d a r s k o i n d r u ž b e n o t e r o s e bn o ž i v l je n je ne vodi v gospodarski polom, ampak iz njega. W a l l S t r e e t i n p o d o bn i c e n t r i fi n a n č n e o b l a s t i , m o č n e j š i o d d r ž a v , k o r i s t i j o s a m o d r o b c u č l o v e š t v a , n e l j u d e m . 8 5 o d s t o t k o v l j u d i je š e p r e d s e d a n j o k r i z o ž i v e l o z manj kot šestimi dolarji na dan. Indijska rupija ima sicer d o m a p r e c e j v e č j o k u p n o m o č k o t v t u j i n i , a m e j a r ev š č i n e n a v a s i je u r a d n o p r i m a n j k o t d e s e t i h d o l a r j i h m e s e č n o , v mestih pa le 30 odstotkov višje. B r u t o d o m a č i p r o i z v o d , p o k a te r e m s e r a v n a industrijsko gospodarstvo, ne pove veliko o uspehu i n p r o d u kt i v n o s t i , š e m a n j o s r e č n o s t i i n s on a r a v n o s t i ž i v l je n j a l j u d i , a m p a k s a m o o o b s e g u p o s l o v a n j a i n s t r o š k i h ( p r o m e t n a n e s r e č a je p o n je m b o l j k o r i s t n a k o t p r i d e l a v a s o l a t e n a d o m a č e m v r t u ) . Z a m e n j a t i je t r e b a t a k š n o m e r i l o z a b o l j s m i s e l n o . A n g l e š k i New Economic Foundation p r e d l a ga I n d e k s s r e č n e ga p l a n e t a ; n a d u l o m k o v o č r t o u v r š č a z a d o v o l j s t v o z ž i v l je n je m i n p r i č a k o v a n o t r a j a n je ž i v l je n j a v z m n o ž k u , p o d n j o p a e k o l o š k i o d t i s . P o n je m je n a j s l a b š a m e d 1 7 8 d r ž a v a m i Z i m b a b v e , R u s i j a je 1 7 2 . , Z D A s o 1 5 0 . , p o d o bn o s l a b o s o s e o d r e z a l e t u d i d r u g e i n d u s t r i j s k e d r ž a v e , n a p r v o m e s t o s e u v r š č a o t o k V a n u a t u . P o d o bn i h n o v i h m e r i l je d a n e s veliko. Pomembna so, ker se po njih ravnamo, saj se z n j i m i m e r i m o . R e s n i č n o m e r i l o b o ga s t v a je t o r e j ž i v l je n je , n e d e n a r . N a j p o m e m bn e j š e o b l i k e k a k o v o s t n e ga ž i v l je n j a n i m a j o c e n e i n j i h n i n a t r g u , p a č e s m o ga d o s l e j š t e l i z a v s e m o g o č n e ga . G r e z a z d r a v e i n s r e č n e o t r o k e , l j u b e č e d r u ž i n e , s k r bn e s k u p n o s t i , l e p o i n z d r a v o n a r a v n o o k o l je . R e s n i č n o b o ga s t v o v s e b u je t u d i m a r s i k a j , k a r i m a notranjo umetniško, duhovno ali uporabno vrednost, ki je t e m e l jn e ga p o m e n a , d a v z d r ž u je m o r a z n e o b l i k e b o ga t e ga ž i v l je n j a . N e k a t e r e z a d ev e i m a j o t r ž n o c e n o , d r u g e n i m a j o . M i s l i m o n a z d r a v o h r a n o , r o d o v i t n o z e m l j o , č i s t o v o d o , č i s t z r a k , s k r bn e o d n o s e , l j u b e č e s t a r š e , v z g o j o i n i z o b r a ž ev a n je , o s r e č u j o č e p r i l o ž n o s t i p o m a ga t i , č a s z a p r e m i s l e k i p d . Z a t o m o r a m o u s t v a r i t i g o s p o d a r s t v o , k i izpolnjuje šest meril gospodarskega zdravja: O m o g o č i t i v s a k o m u r z d r a v o , č a s t n o i n s m i s e l n o 1. ž i v l j e n j e . Uskladiti porabo ljudi z naravnimi sposobnostmi 2. p l a n e t a Z e m l je . G o j i t i p o v e z a v e z n o t r a j m o č n i h i n s k r bn i h s k u p n o s t i . 3. S p o š t o v a t i z d r a v a , n a p r a v i l i h u t e m e l je n a t r ž n a 4. n ač e l a. P o d p i r a t i e n a k o p r a v n o i n d r u ž b e n o u č i n k o v i t o 5. porazdelitev sredstev. I z p o l n i t i d e m o k r a t i č n i i d e a l o b l a s t i – v s a k č l o v e k i m a 6 . svoj glas. 12 ukrepov, ki jih predlaga eden od avtorjev, se glasi: Preusmeriti pozornost gospodarske politike od skrbi 1. z a n a v i d e z n o k s k r b i z a r e s n i č n o b o ga s t v o . O d v z e t i W a l l S t r e e t u n e z a s l u ž e n i d o b i č e k , s a j t a m 2. n i č e s a r n e u s t v a r j a j o , i n m o č n o o b d a v č i t i n j i h o v o tatinsko kockanje ter ga kaznovati. V g r a d i t i v t r ž n e c e n e v s e s t r o š k e , k a j t i z d a j r e s n i č n o 3. s u b v e n c i on i r a m o u n i č ev a n je n a r a v e – p o g o jev z a svoj obstoj. V pravila podjetij vnesti popolno osebno odgovornost 4. lastnikov. U v e s t i o b l a s t d r ž a v n i h o r ga n o v n a d e n o s t r a n s k i m i 5. gospodarstveniki. Ponovno zgraditi skupnosti, da bi dosegli lokalno 6 . samozadostnost glede temeljnih potreb. U p o r a b i t i p o l i t i k o , k i m o č n o d a je p r e d n o s t 7 . v e l i k o s t i p o d je t i j p o m e r i č l o v e k a i n v l a s t i l o k a l n i h d e le ž n i kov . številka 1, letnik 2, februar 2010 37 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje O l a j š a t i i n z d e n a r je m p o d p r e t i d e m o k r a t i z a c i j o 8 . l a s t n i š t v a , t a k o d a d e l e ž e k u p i j o d e l e ž n i k i , n e l e o z e k k r o g d e l n i č a r jev . S politiko davkov in dohodkov podpreti enakopravno 9. razdelitev bogastva in dohodkov. Prenoviti pravila glede intelektualne lastnine, da bo 10. m o g o č e p o c e n i p r i t i d o i n f o r m a c i j i n t e h n o l o g i je . Pr e s t r u kt u r i r a t i fi n a n č n e s t o r i t v e , d a b o d o s l u ž i l e 11. drobnemu lokalnemu gospodarstvu. O d v z e t i b a n č n i k o m p r a v i c o d o i z d a j a n j a d e n a r j a i n 12. to prenesti na federalno vlado. V i d e t i je u t o p i č n o , a b o i z v e d l j i v o , k o b o d o l j u d je d o je l i , d a je k r i z a o d l e t a 2 0 0 8 l e d e l l e d e n e g o r e i n i n f o r m a c i j a o p r a v e m s p l e t u k r i z . Č a s je z a p r e h o d o d f ev d a l n e ga n a t r ž n i k a p i t a l i z e m b r e z m on o p o l o v v e l i k i h p o d je t i j i n n a c i on a l n i h d r ž a v n a d v s e m . V d o s e d a n je m m o d e l u je č l o v e š t v o p o z a b i l o , d a je s p r e o s t a l o n a r a v n o s o o d v i s n o , n e n a d n j o . Č e n e b o m o v n a s l e d n je m d e s e t l e t j u z m a n j š a l i i z p u s t o v o g l j i k o v e ga d i o k s i d a z a 8 0 o d s t o t k o v , n e b o m o i m e l i k je ž i v e t i , k a j p i t i , k a j je s t i i n k a j d i h a t i . K a k o t o r e š i t i t e h n i č n o , je v k n j i ga h z a p i s a n o , t u n i prostora vse našteti. N a j n a p i š e m š e n e k a j b e s e d fi l o z o f o m o v p r a š a n j u , kako vse to izvesti z vidika oblastnih struktur. Ni n j i h o v p r e d l o g , n a j u k i n e m o s u v e r e n o s t d r ž a v , je p a č a s , da uvidimo, da je lahko samo lokalna in mednarodno dogovorna, torej zmore razrešiti samo del res temeljnih v p r a š a n j . N e z m o r e , k o t k a ž e j o i z k u š n je , t i s t i h n a j b o l j o s n o v n i h z a v s e č l o v e š t v o , k o t s o : s v e t o v n i m i r , k on e c l a k o te n a s v e t u , k on e c g o s p o d a r s k e n a d v l a d e n a d v e č i n o ljudi, nepismenosti, bolezni, samostojna svoboda ljudi. Svetovna federacija s svetovno vlado, a seveda s poštenim in celovitim vodstvom pod nenehnim nadzorom, da ne b i b i l o d o s l e j o b i č a jn i h z l o r a b o b l a s t i , b i m o r a l a p r ev z e t i t e m e , z a k a te r e s o d r ž a v n i i n m e d n a r o d n i o r ga n i p r e m a l o p r a v n o m o č n i t e r s p o s o bn i d a t i p r e d n o s t d o l g o r o č n i m i n š i r o k o v p l i v n i m i n t e r e s o m p r e d k r a t k o r o č n i m i i n o z k i m i . N e k a j n a d d r ž a v n i h f e d e r a c i j ž e d e l u je , i n t o k a r u s p e š n o . D a b i v s e t o u s p e l o t u d i n a o s e bn i r a v n i , p r e d l a ga m o , d a s e n a č e l o d r u ž b e n e o d g o v o r n o s t i z e t i k o s o o d v i s n o s t i i n u s t v a r j a n je m k o t o s r e d n j o v s e b i n o č l o v e š k e ga ž i v l je n j a t e r s s k r a j š a n i m d e l o v n i m č a s o m u v e l j a v i k o t s p l o š n a p r a k s a n a m e s t o d o s l e j o b i č a jn i h a m b i c i j i z č a s o v n a v i d e z n o n a m e s t o c e l o v i t o i n o v a t i v n e d r u ž b e . Z a o s e bn e p r e je m k e p on a v l j a m o p r e d l o g i z p r e d 2 2 l e t : v s a k č l o v e k je d e l n i č a r c e l o t n e d r u ž b e , d a i m a m i n i m a l n i d o h o d e k p o U S O P , v s a k z a p o s l e n i je d e l n i č a r o r ga n i z a c i je , v k a te r i d e l a , p o n a č e l i h z a d r u g i z M on d r a g on a i n E S O P i m a p l a č o za redno delo in inovacijski dohodek, kadar je koristno ustvarjalen. Sedanja kriza – nuja inoviranja vrednot k družbeni odgo v ornos ti V r e d n o te v p l i v n e ga č l o v e k a i z r a ž a j o n je g o v č u s t v e n i odnos do dileme, kaj je prav ali narobe, kaj je pomembno i n n e ; s o s o o d v i s n e s s t r o k o v n o s t j o . Pr i t e g n e j o l j u d i , p o s t a n e j o k u l t u r a s k u p i n e . K o v p l i v a j o n a v e č i n o l j u d i , s o p r ev l a d u j o č a e t i k a s k u p n o s t i . I z e t i k e n a s t a n e j o n o r m e d r u ž b e n e s k u p i n e v p r a v n i a l i n ef o r m a l n i o b l i k i . N j i m s e morajo vrednote ljudi prilagoditi. Vse šolstvo in praksa oblikujeta vrednote, od njih je odvisno, kako uporabimo s t r o k o . K a k o t o v e l j a z d a j ? F r a n c o s k a r ev o l u c i j a je d a l a e t i k o s o d o bn e d r u ž b e : e n a k o s t , b r a t s t v o , s v o b o d a . A . S m i t h z a n je n o g o s p o d a r s t v o p r a v i : m o r a l n a č u s t v a s o p o d l a ga : p o p o l n a o s e bn a odgovornost lastnikov, javnost poslovanja, soodvisnost, t r g b r e z m on o p o l o v ; t o je b i s t v o l i b e r a l n e e k on o m i k e . Č i k a š k a šo l a n e o l i b e r a l i z m a je n je n o n a s p r o t je , v o d i v s o d o bn a k r i z n a s t a n j a . P o t i z n j i h k a ž e s o d o bn a e t i k a ─ etika soodvisnosti. K r i z a , k i s e je p o j a v i l a , n e p a n a s t a l a l e t a 2 0 0 8 , d a je E i n s t e i n u p r a v : Pr o b l e m o v n e r e š u je m o z m i s e l n o s t j o , k i j i h je p o v z r o č i l a . S e d a n j i d r ž a v n i u k r e p i p o v s e m s v e t u s o k o t p r e s t a v l j a n je s t o l o v n a T i t a n i k u , k o s e b l i ž a ledeni gori, namesto korenitega zasuka v novo smer k e t i k i d r u ž b e n i o d g o v o r n o s t i ( D O ) . D O p o m e d n a r o d n i d e fi n i c i j i p o m e n i z a p o d je t j a p r o s t o v o l jn o u k i n i t ev z l o r a b e s o d e l a v c ev , p o s l o v n i h p a r t n e r jev , š i r š e d r u ž b e i n n a r a v e − p o g o jev z a o b s t o j č l o v e š t v a n a š e c i v i l i z a c i je ; D O i n o v i r a d e fi n i c i j o l a s t n i n e . P o s t a r o r i m s k e m p r a v u t a d a je p r a v i c o d o u p o r a b e i n z l o r a b e ; s l e d n j a m o r a o d p a s t i , č e n a j p r e ž i v i m o t e r p u s t i m o s v o j i m o t r o k o m i n v n u k o m p l a n e t , n a k a te r e m je m o g o č e ž i v e t i . Z n o t r a j p o d je t i j je v m a n a g e m e n t s k i l i t e r a t u r i i n p r a k s i t o ž e s p r e je t o : g o v o r i o lastnikih procesov – podrejenih, odgovornih za dani del poslovanja. Imajo pravico do uporabe brez zlorabe. S e d a j s e t a e t i k a – i z e k s i s t e n č n i h r a z l o g o v č l o v e š t v a – š i r i na celotna podjetja z lastniki vred ter na vse preostalo g o s p o d a r s t v o i n d r u ž b o . D O je n u jn a i n o v a c i j a e t i k e , d a b i p r e ž i v e l i , s a j je p o l . 1 9 4 5 č l o v e š t v o n a r a s l o z a 2 , 5 - k r a t , p o r a b a n a r a v n i h v i r o v z a 7 - k r a t , p l a n e t Z e m l j a p a n e m o r e r a s t i i n n a g l o p o s t a j a o p u s t o š e n . Z n a n je , k i je v t e m č a s u n a s t a l o , o m o g o č a r e š i tev z a v s e p r o b l e m e , č e i n o v a c i j o n a v a d d o v o l i e t i k a n a jv p l i v n e j š i h – s e d a n j i h ( o b ) l a s t n i k o v . S o s m r t n i s o v r a ž n i k i s v o j i h o t r o k a l i v s a j v n u k o v : u v e l j a v l j a j o p o ž r e š n o s t n a m e s t o p o t r e b , e n o s t r a n s k o s t n a m e s t o p r i m e r n e c e l o v i t o s t i o bn a š a n j a . D O je n u jn o p o d p r e t i lokalno in globalno. Naravnih virov zmanjkuje zaradi nepotrebne porabe. Krepko moramo inovirati navade, ne le izdelkov in p r o c e s o v , k a j t i : S M O D E L N A R A V E , n e n a d n j o a l i z u n a j nje. Smisel znanosti in njene uporabe v gospodarstvu in d r u g i d r u ž b e n i p r a k s i je : S R E Č N O S T , Ž I V L J E N J E , N E O B S E G P O S L O V A N J A . O d m e r je n j a u s p e h a z B D P , p o k a te r e m je k o r i s t e n , k d o r u n i č u je n a r a v o a l i p o š l je v e l i k o l j u d i v b o l n i c o a l i v v o jn o , s a j p o v z r o č a p o r a s t o b s e ga t r ž n e menjave, ne pa tisti, ki sam pridela svojo hrano, moramo p r e i t i n a D O ─ z a d o s t n o i n p o t r e bn o C E L O V I T O S T , V K L J U Č N O S S O N A R A V N O S T J O. S starimi vrednotami, k u l t u r o , e t i k o t e r n o r m a m i i z č a s o v p o m a n j k a n j a i n m a l e ga š t ev i l a l j u d i s i v s o d o bn i h r a z m e r a h I Z O B I L J A k o p l je m o G R O B , i n t o n a g l o . O d p i r a j o s e Z A T O p o m e m bn a v p r a š a n j a , b o l j e t i č n a kot strokovna, npr.: Č e ž i v l je n j s k i s t a n d a r d Z D A n i p r i m e r e n z a p l a n e t • Z e m l j o , k a te r i p a je ? številka 1, letnik 2, februar 2010 38 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje Č e p l a n e t Z e m l j a p r e n e s e e n o m i l i j a r d o l j u d i , k d o i n • k a j b o n a p r a v i l z d r u g i m i ? Č e v i m e n u i z b i r e z a k u p c e p o t u je j o p o s v e t u m i l i j on i • t on h r a n e i n p i j a č e , k d o i n k a k o b o d o s e g e l e t i k o , d a s t a v a r č n o s t i n l o k a l n a p r o i z v o d n j a p o m e m bn e j š a , zastrupljanje hrane, vode in zraka zato nepotrebno, e n a k o o g r o m e n je d e l p o r a b e f o s i l n i h v i r o v e n e r g i je ? Č e s m o o d m a j h n i h p l e m e n p r e š l i n a n a r o d e i n • mednarodne odnose, kdaj in kako bomo napravili naslednji korak – dodali svetovno vlado poleg l o k a l n i h , d r ž a v n i h i n m e d n a r o d n e ga p r a v a , a z z e l o omejenim naborom tem in pristojnosti ter z veliko pozornosti, da ne postanejo oblastniki samovoljni, e n o s t r a n s k i i n b i r o k r a t s k i ? Kako bomo imeli dovolj hrane in pitne vode ter • č i s t e ga z r a k a , č e v i m e n u k r a t k o r o č n e ga d o b i č k a rastejo mesta na njivah, za kmetijstvo, tovarne, p r o m e t i n l j u d i i z g i n j a j o z a l o g e v o d e i n ( p r a ) g o z d o v i , p a š n i k i p o s t a j a j o p o p a s e n e p o v r š i n e , z a t o p u š č a v e ? K a k o b o m o d o s e g l i – l o k a l n o i n k o t č l o v e š t v o – • p r ev l a d o d o l g o r o č n e ga i n š i r o k e ga r a z m i s l e k a i n r a v n a n j a n a d k r a t k o r o č n i m i n e n o s t r a n s k i m / p ris tr ans kim ? T e o r i j a s i s te m o v je n a s t a l a k o t e t i k a c e l o v i t o s t i z o p e r pretirano specializacijo, zahteva interdisciplinarno sodelovanje, da bo manj usodnih spregledov – napak vse d o s v e t o v n i h v o jn . O z k i s p e c i a l i s t i s o n j o i n k i b e r n e t i k o u p o r a b i l i n a s v o j i h p o d r o č j i h ; t o je d o b r o , a m a n j k a s o d e l o v a n j a , k i b i v o d i l o k v e č c e l o v i t o s t i . D o d a j m o j o v š t u d i j v s e h s t r o k i n d o s e z i m o s o d e l o v a n je r a z l i č n i h s p e c i a l i s t o v m e d s e b o j . M e t o d e z a t o s o , a v o l j a , e t i k a ? Č a s mineva usodno hitro. Sklepna misel Poslovanje in proizvodnja sta seveda nujna, a morata biti skladna z razvojnim ciklom potreb. Marketing ga p o z n a , m a k r o e k on o m i j a p a , k o t k a ž e , n e . I z o b i l je n i l e lep cilj, ampak tudi slepa ulica nekdanjega pojmovanja potreb. Inovirati moramo torej pojmovanje, vrednote, k u l t u r o , e t i k o , n o r m e . B r ž k o s e ž e p o j m o v a n je d r u ž b e n e o d g o v o r n o s t i č e z o z k e m e je d o b r o d e l n o s t i v p o š t e n o s t brez zlorabe sodelavcev, poslovnih partnerjev, širše d r u ž b e i n n a r a v e , n i d r a ga . T o r e j n i r e s , d a s e n e s p l a č a z a č e t i , č e t u d i n e z a č n o v s i h k r a t i . D r u g e p o t i i z k r i z e d r u ž b e i n o v i r a n j a i n i z o b i l j a n e v i d i m .