PeHniiM piaf&na v gotovini. PRAPOR Glasilo Uui)!!. dtelastna organizacije Socllallstične stranke Jusoslavlle (SSJ). tfratfnmvo in upravo; kjubt]«na, Wotto«* utica Mav. 1», (Tiskarna Mak«« Hrovatin). — Stan« 4 Din, dotrtletno 12 Din, Hftne 48 Din. - n nit ii franiUr^to la podptsMfts. steor Hh m priobčimo. Rokopisov n« *ro*«uwo, - Rsktsm-aeljs poitnins prosto___________________________ vTEV. 5. - Leto I. LJUBLJANA, dne 27. marca 1923. Posamezna Številka J Mn. F. Svetek: Pred tribunal. Mnogo glav razmišljuje, kako iz premnogih grup in grupic ustvariti zopet enotno socialistično politično organizacijo v Sloveniji v okvirju SSJ. Zlasti mi priprosti delavci, ki smo socialističnim naukom sledili bolj s srcem, kakor z razumom, poskušamo danes s temi, jutri z drugimi sredstvi, vspostaviti politično enotnost proletarijata. Pri komunističnem razkolu 1. 1919 hino se prepadeni vpraševali po vzrokih, ki so privedli stranko v katastrofo. In prišli so ljudje — šepe-iavci — ter nam pripovedovali, da je edini vzrok razkola v notranjem neredu v stranki in v pomanjkanju demokracije. Ko smo se otresli prve osuplosti, smo šli na delo, da odpravimo nered tn prežeiemo organizacije z duhom demokracije. Na shodih in predavanjih, na sejah in kongresih, povsod je bilo slišati naše besede. V svoji gorečnosti smo se spremenili v Ostre Rezače in rezali smo vse, kar se ni iKlalo našim stremljenjem, tn. to vse /ato, da upeljemo red in demokracijo in da s tem odstranimo vzroke razkola ter ustvarimo možnost za zopetno združenje z onimi- ki so 1. 1919 odšli iz stranke. Neverjetne napore smo prestali v tem času, žrtvovali smo svoje zdravje- in svoje gmotno stanje do poslednjega beliča — vse zato, da odstranimo vzroke, ki so po našem mnenju razdvajalis proletarijat. Kruto smo se varali. Večkrat so nas v tem času opozarjali razni sodrugi, zlasti Uratnik in Korun, da smo na napačni poti; da s tem svojim delom ne odstranja-mo vzrokov razkola, temveč ustvarjamo še nov razkol. Bili smo pa preveč zaverovani v svoje delo — prezaposleni —- da bi mogli trezno razmišljevati njihove opomine. Če smo pa že kdaj nekoliko podvomili, nas je pa oni zli duh, ki nas je na ta pota napeljal, znal zopet za-mrežiti v svoje teorije. In če se mu to ni posrečilo z nauku nam je pa znal z namigavanji o advokatski pokvarjenosti, tajni diplomaciji itd. vzeti vero v poštenje imenovanih so-drugov. Tako smo se nahajali v teh sponah vse do letošnjega strankinega zbora v Celju. Šele na tem zboru so se nam odprle oči, ki so nam jih zašili. Spoznali smo kruto prevaro, da smo se boiili za red, pa ga je sedaj v stranki mnogo manj kot ga je bilo prej. Tepli smo se proti konzumskim previta jam, a sedaj vsiljuje pokrajinsko tajništvo še strokovnim organizacijam v razprodajo blago in to blago od privatno kapitalistične tvrdke. Borili smo se za demokracijo hi izvrševanje sklepov, pokrajinsko tajništvo je pa samo v dveh mesecih pomandralo več sklepov, kot prej stranica v par letih. Vse to početje se nam je v dno duše zagnusilo. In umaknili smo se v ozadje, da v miru ža leči mo srčne rane. A komaj smo storili prvi korak v tej smeri, že so te hijene padle tudi po nas. Tisti »Naprej«, ki smo ga z neverjetno ljubeznijo in silnimi žrtvami vzdrževali nad vodo, ravno tisti Naprej nam je že v prvih dneh, ko smo se umaknili iz piv e bojne črte, padel v hrbet in nam očita vse tiste lastnosti, ki jih mi nikdar imeli nismo. Mladi ljudje z zašitimi očmi so se pa spozabili celo tako daleč, da so se zaleteli se v strokovne organizacije, ki niso storile napram stranki niti najmanjše nelojalnosti, kvečjemu to, da nočejo prodajati raznega blaga privatno - kapitalističnih tvrdk. Sodrugi, delavci! Vi stremite za ozdravitvijo delavskega pokreta. Lepa in častna je ta vaša želja. Pazite pa, da ne boste pri svojem stremljenju zašli na ista pota, kot smo svojčas mi. Ne poslušajte svojega srca, temveč delajte s pametjo! Ce želite enotnosti, morate najpr-vo odstraniti tiste, ki te enotnosti ne žele. Ne smete pa poslušati samo njihovih besed, temveč tudi tiste, ki jih obtožujejo! Sestavite delavski tribunal in zaslišite vse tiste, ki so bili na vodilnih mestih v zadnjih treh letih! Kdor bo svoje grehe opravičil, ga sprejmite v svoje vrste, one pa, ki so bodisi zločinci ali živčno bolni, pa odpravite tja, kamor spadajo! Jaz se temu tribunalu prostovoljno javljam. Na dele. tarskih, avstrijakantskih glasov: to smo tako] po volitvah vedeli in nikdar nismo biii tako otročji, da bi bili računali na to, da bodo vsi ti glasovi nam aii pa komunistom ostali. Približno v sličnem položaju, kakor smo bili 1. 1920. socijalisti in komunisti, so danes klerikalci. Kdor misli, da >o vsi volivci, ki so vrgli pred 10 dnevi krogljico v klerikalno skrinjico, res pravi klerikalci, se zelo moti. Klerikalci so pobrali 18. t. m. razun svojih vernih ovčic tudi vse — opravičeno in neopravičeno — nezadovoljne, obupane, pa tudi korupt-ne, skratka negativne elemente v svojo avtonomistično« fronto. Mimo trdimo, da je takih glasov bilo isto-toliko kot klerikalnih. Mi klerikalcev za to . zavedno« maso volivcev ne zavidamo, kakor nismo zavidali 1. 1920. :-ebe in komunistov. Danes pa je položaj za nas jasnejši in — boljši, kolikor se tiče števila volivcev. Kajti tisti, ki je 18. marca glasoval za socijalista je res soci-jalist, drugače bi ga bila korupcija, Poraz delavskega razreda pri volitvah na Slovenskem je na prvi pogled strašen. Vsi. tudi največji črnogledi, takega poraza nismo pričakovali. To moramo odkrito priznati in povedati. Pregledati moramo vzroke tega poraza in moramo se iz te izkušnje tudi za bodočnost kaj naučiti. Prvo pa, kar nam je potrebno, je pogum. Ne obupavati! Zato ni nobenega vzroka, samo, če se odločimo za delo v svrho strnitve socialističnega pokreta v Sloveniji v eno edino organizacijsko celoto, v SSJ. Kajti samo naša razkosan o>t ie zakrivila tak katastrofalen poraz. Ce bi nastopile vse socijalistične frakcije enotno, dobili bi bili na Slovenskem socijalisti sioer vet glasov, kakor smo jih sicer dobili (19.000), vendar bi nas pa votivni ped ne tepel. Ne bili bi ostali brez parlamentarnega z&stop- reakcija ali pa klerikalna »avtonomija? nagnala iz našega tabora k nasprotnikom. Te zadnje volitv e so tudi pokazale, da so neproletarski kmetje — in tudi teh je 1. 1920. precej volilo razredne stranke — element, ki ni zrel za naš pokret. Naj si išče mesta v meščanskih strankah! Socijalizem se mora opirati predvsem na industrijski in mestni prole-tarijat; in če bo ta močan, bo šel pravi proletarijat na deželi za nami! Naše delo v bodočnosti mora biti torej usmerjeno na dve strani: Ta kader, ki nam je ostal 18. marca zvest, očuvati soeijalizmu, ga vzgojiti za agitatorja in ga spraviti v politične in o stale razredne organizacije. Predvsem pa moramo storiti vse, da strnemo vse socijaliste v Sloveniji v eno samo socijalietično politično organizacijo. Razkola mora biti konec! Iščimo to, kar nas združi; ne pa tega, kar nas razdvaja! Mi gremo po tej poti: Kdor je so-eijalist, mora z nami! Volfoma bilanca. V zadnji številki smo podali pregled v olivni h rezultatov, s posebnim ozirom na razmere v naši stranki. Danes hočemo nekatere posebno važne številke še posebej podčrtati, da ne pozabimo na nje in da se v bodoče ne bo več dogajalo, da bi važna dejstva popolnoma krivo presojali in gledali svet skozi baivana očala svojih želja. Na celi črti opažamo, da je bila vržena naša vojska v svoje stare trdnjave, v industrijska središča. Preglejmo si sedaj po vrsti te postojanke! Nastopna tabela nam kaze pregledno, kje so te postojanke na Štajerskem, kakšna je njih moč in ori-jentacijja. Oddani glasovi za soc. kandidata: Mariborske Pokrajinske Soc. stranke obl organ, organizacije delov. Ijud. Maribor in predkraji 1353 37 — Mežiška dolina 38 1262 Celje in predkraji 47 343 — Trbovlje — 375 1 Ptui in predkraji 129 64 —- Ru5e- Selvica 268 9 — 1835 2081 1765 A ko se vpošteva še raztresene kraje in manjša industrijska središča, dobimo sledečo sliko: stva, v čemur vidi večina naših soci-jalistov glavni neuspeh volivnega boja. Mi ne podcenjujemo parlamentarnega zastopstva, kakor dela to Naprej. Naprej ne rabi poslancev-, to je njegova stvar; slovensko delavstvo pa jih krvavo potrebuje, pa bili magari sami Bemoti ali njegovi učenci! Toda tudi to vemo, da je 19.000 glasov, ki so jih socialistični volivci dne 18. marca oddali, železen kader socijalizma in da smemo s tem kadrom računati na boljše čase, če bomc delali! Volitve 1. 1920. niso dale pravo slike naše moči v Sloveniji. Komunisti so dobili na Kranjskem vež glasov, ki so jim jih ljudje oddali, ne ker so bili komunističnega prepričanja, ampak ker so bili volivci razočarani od Jugoslavije, obupani; in naša stranka je M Štajerskem dobila veliko nemšku- Mnlborska obl. organ. 4017 Pokrajinska organizacija 4284 Soc. stranka delov. Ijud. 1765 To številke bo moral imeti vedno vsak pred očmi, kdor bo hotel ustvariti iz treh delov, kakor se zrcalijo v teh številkah, enoto. Predno je prišel ta dokaz, se je smatralo vedno naravnost za izzivanje, ako je povedal kdo resnico. Sem in tja so padale besede o ničevi številni moči, o par organizacijah, o par voditeljih brez organizacij,« — volitve pa so pokazale, da so vse take trditve enako neresnične, ali če hočete tudi enako resnične. Mi smo v prijetnem položaju, da lahko ponovno podčrtamo, kar smo trdili že često: kdor hoče vstvariti enotno politično organizacijo v štajer- * Te glasove je treba navajati posebej, ker jih je dal mariborski listi volivni kompromis, ne organizatorica prftflopitevl skem volivnera okrožju, mora iskati sporazuma med političnimi organizacijami, ki obvladujejo položaj v posameznih okrožjih. Preko organizacij ne bo svojega nihče dosegel. Tozadevni Bernotovi poskusi so se' definitivno ponesrečili. Mariborske nade, da goji Koroška velike simpatije za Maribor, kakor se je kazal v volivni borbi, so bile samoprevara. Osvojitev enega ali drugega centra proti domači organizaciji je nemogoča in bi vodila le do popolnega razdejanja socijalistične misli v teh krajih. Sporazum pa je mogoč, ako bomo našli dovolj samozatajevanja in potrpljenja za to delo. Lahko preko gor psiholoških nerazpoložen}, ki so posledica vsakega boja, — in ki ga \’časi celo voditelji tako težko premagajo, ne bomo prišli. A moramo, — ker druge poti do cilja ni, in delavstvo tukaj in tam vroče želi, da pridemo do cilja, naj si gre tudi težko preko predpogojev. Sodrug Ivan Meznarič trdi v Na-preju, da je vse to nemogoče in neza-željeno, — ker se je treba ozirati tudi na značaje in osebe. Ne moremo, pravi, z ljudmi, ki po svoji mentaliteti in dejanjih niso socijalisti. — Gotovo igra, strogi gospod sodnik, tudi to vprašanje svojo vlogo. A duše tehtati, — ni tako lahko, kot si predstavlja to sodrug Ivan Meznarič in pravilna sodba in zaslužena obsodba ni tako lahka, kakor jo more napisati v Naprej z lahkim srcem sodrug Ivan Meznarič. V očigled temu položaju smo že čitali, da gornje številke vendarle nič ne povedo, zakaj razlika, da je baje ogromna: na eai strani, da je baje samo kleno zrno, na drugi pa ne. Nad a In ji razvoj bo pokazal, kako napačne so take sodbe. Kleno zrno bo tam, kjer bo pr&va politična smer. — ta smer pa ni ta, ki nas je privedla v sedanji položaj. Na Kranjskem kažejo volitve tole sliko: Soc stranka Pokrajinska delov. Ijud. organizacija S%" J Ljubljana 1865 Ljubljan okolica 1606 TržH!-K©vor-Kr>že 180 Jesemce-Javornik-Oorje 526 227 14 Rezultati na Vrhniki, un Viču, — kakor tudi v Tržiču, kažejo jasno posledice — taktike strankinega vodstva, specijelno pisave Napreja in nastopa strankinega tajnika na strankinem kongresu proti delegatom teh krajev. Upamo, da ti kraji za našo stranko niso še definitivno izgubljeni in da se bo to zlasti v tem slučaju pokazalo, ako bi prišla SSDZ v načelno krizo, kakor jo predvidevamo, ker •združuje preveč še nerešenih, težkih nasprotij. V Ljubljani se je število socialističnih glasov sicer zmanjšalo, — vendar se je držala Ljubljana relativno dobro; če jo primerjamo z indu- Avtonomija V zgodovinsko važnih dneh, pred katerimi stojimo v naši notranji politiki, moramo označiti se enkrat naše socialistično stališče glede zgornjih dveh vprašanj, posebno, da oču-vamo naše delavstvo pred klerikalno in radičevsko demagogijo. Boj, ki se bije med beogradsko vlado in Pašičem, — klerikalci pridejo šele v drugi vrsti v poštev, je v bistvu boj za gospodarsko nadvlado Beograda ali Zagreba v državi. Ta boj ima popolnoma kapitalističen značaj in nima s srbsko, hrvaško ali slovensko narodnostjo nikake druge vezi, kakor da kapitalistični krogi zlorabljajo narodnostni plašč, da krijejo svoje kapitalistične namere. Za socijaliste je ta boj važen v toliko, ker začasno onemogočuje normalni razvoj gospodarskih in političnih razmer v državi. Potrebno pa je, da zavzamemo naprani njemu svoje jasno stališče. Kapitalistična družba ima v pogledu organizacije države dva lektorja, ki sta za izvedbo njenega gospodarskega programa važna: eden je zakonodaja, drugi je uprava. Zato se zgoraj označeni boj vrši tudi okrog teh dveh vprašanj. Zakonodaja: Srbi stoje na stališču enotne in izključne zakonodaje beograjskega parlamenta za celo državo; Radič zahteva lastno zakonodajo posameznih delov države; Korošec stoji nekako v sredi; on hoče del zakonodaje -prepustiti Beogradu, en del pa spraviti v Ljubljano. Uprava: Srbi hočejo vso upravo centralizirati v Beogradu, Radič in Korošec pa hočeta, da se uprava posameznih d«el države centralizira v dotičnih glavnih mestih (Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo itd.). Kako pa je naše socialistično stališče k tem vprašanjem ureditve kapitalistične Jugoslavije? Naše stališče je tako, kakor najbolj odgovarja interesom delavskega razreda v državi. Glede zakonodaje stojimo na stališču, da dobimo za celo državo en parlament, ki ima pravico, da sklepa •zakone za celo državo. V kolikor so razmere v posameznih delih države različne, naj ta parlament sklepa ta-kozvane okvirne zakone, ki naj jih potem posamezni deli države za svoje Politični Socijalisti in občine. Izid volitev v mariborskem okrožju je povzročil močno gibanje med našimi sodrugi, da se preneha z dosedanjo občinsko politiko v nekaterih občinah na Štajerskem. Videli smo, da so v nekaterih občinah kmetje glasovali kompaktno za klerikalce, dočim so občinski odbori- v rokah socijalistov. Tudi Maribor je glasoval v veliki večini protisocijalistično, dasi ravno je občina v rokah socijalistov. Izgloda, da bo oblastna mariborska organizacija SSJ pozvala vse sodruge v občinah, kjer imajo naši pristaši večino v občanskih svetih, kjer pa ni bilo večine pri volitvah, da odlože svoja mesta. Posebno v Mariboru je postal položaj težak, ker vlada ne podpira občinskegu sveta. Dasiravno pričakujemo, da bodo prihodnje občinske volitve zopet pokazale, da da smo v Mariboru vendar najmočnejša stranka, se nam vendar zdi po- ,sirijsko jačjim Mariborom lahko rečemo, da prav dobro. Zanimivo bi bilo ugotoviti notranje gibanje glasov v SSDL. Menda s? ne bomo motili, če trdimo, da je drvela tudi tukaj, kakor opažamo to povsod, na skrajno desno, v klerikalizem baš skrajna levica in da se giblje tudi SSDL po svoji sestavi -- na desno. Tudi s socijalietično stranko delovnega ljudstva bo morala iskati naša -Iranka stikov. Stvar pa je tu v toliko težja, ker je prešla ta skupina prenaglo preko težkih vprašanj, s kojimi se bo morala še baviti. Zato je na to stran opreznost na mestu, — ne sme pa podirati vseh mostov. federadla. ozemlje natančnejše izdelajo. Zakonodaja naj bo torej v glavnih potezah enotna, v manj važnih vprašanjih pa prepuščena ureditvi po lokalnih faktorjih. Odločno smo proti temu, da bi naša država bila sestavina kakih petih držav, od katerih bi vsaka imela svoje posebne postave. Delavski razred ima življenski interes na kolikor največjih zakonodajnih edinicah. Glede uprave odklanjamo vsak centralizem. Odklanjamo centralizem, kakor ga danes izvaja Beograd, odklanjamo pa tudi razdelitev tega centralizma na več- pokrajinskih upravnih centralizmov. Tej zahtevi postavljamo nasproti zahtevo po samoupravi ljudstva, to se pravi: posamezni deli države, sestavljeni na podlagi gospodarskih. kulturnih, socijalnih in zemljepisnih skupnosti, naj bodo sami nosilci uprave potom izvoljenih predstavnikov ljudstva. To se pravi, da odklanjamo od vlade v Beogradu, ali pa od vlad v Zagrebu, Ljubljani itd. imenovan uradniški aparat, ampak, da zahtevamo, da stoje na čelu vseh upravnih poslov od ljudstva voljeni zastopniki in voljeni uradniki. To naše socijalistično stališče je označeno v ustavnem načrtu, ki ga je socialistični poslaniški klub v ustavni debati predložil in zagovarjal v ustavotvorni skupščini. Naše stališče se torej bistveno loči od stališča centralističnih radikalcev in demokratov, pa tudi federalističnega Radiča in avtonomističnega Korošca. Dokler ne zmagajo naša ustavna načela v teh pogledih, nas puščajo tozadevni boji kapitalističnih meščanskih strank hladne. Želimo le, da se eimpreje rešijo, da bo prosta pot za gospodarski razvoj države. Pri tej priliki naj povdarjamo še nekaj. Stara soeijalistična zahteva je, da se osnuj na Balkanu federativna republika vseh balkanskih narodov-. Tej zahtevi se ne odpovemo, za njeno uresničenje se hočemo boriti. Vendar — kot Slovenci — ne bi želeli, da pride v to federativno republiko naša Slovenija kot posebna državna celota, ker bi bili samo mola kapljica v velikem morju, bili bi objekt izkoriščanja. Zato želimo, da pridemo v to federacijo v okviru demokratične in samoupravno urejene Jugoslavije! * pregled. polnoma v redu, če naši sodrugi pripomorejo z ostavko na svoje mandate, da se volivci še enkrat izjavijo, ali so za socijalistično ali za meščan-sko-klerikalno-nemškutarsko občinsko politiko. Ljubljanski občinski svet je imel 22. t. m. svojo prvo sejo. Na njej je župan s. Perič razvil svoj občinski delovni program, ki ga je večina, to je klerikalci in socijalistit iz stranke delovnega ljudstva, odobravala. Ostali del seje so izpolnile volitve v odbore. Ker je večina, popolnoma pravilno, dala manjšini samo toliko zastopstva v obč. svetu, kolikor ji ga po številu gre, so se demokrati razjezili in odšli iz seje. Skozi ista vrata pa se bodo zopet vrnitli. — Ljubljanski občinski svet bo imel težke dni. Na trajnost koalicije med klerikalci in socijalisti iz stranke delovnega ljudstva ne verujemo, kajti odkritosrčna nit bila od prvega početka. Ali je res potreba razredni stranici, da gre v koalicijo z meščansko stranko? Po našem mnenju to ni socijalistično, kar kažejo zadnje obč. volitve v Ljubljani. Kje je stara tradicija čiste razredne taktike socialističnih zastopnikov? Notranje politična situacija v državi zelo zamotana. Volitve so stva-rile tri bloke: velikosrbski (Pašič), velikohrvaški (Radič) in velikoslo-venski (Korošee); pa Še muslimanskega, če hočete! Mi se ne spuščamo v nikaka ugibanja in prerokovanja, ki so jih vsi meščanski časopisi polni. Za socijalistično gledanje je glavno to, da se ohrani mir in red v državi: delavski razred pa bo imel s trnjem posejano pot v tej državi, najsi se ti bloki med seboj sporazumejo za centralizem ali za federalizem. Socijalisti se moramo naučiti enkrat gledati na vsa ta vprašanja iz socialističnega stališča. Ker v naših ljudeh to spoznanje še ni prodrlo, zato so pri zadnjih volitvah šli za meščanskimi gesli in z meščanskimi strankami. Zato pa je na pohodu poostrena Pašičeva ali Radič-Koroščeva po-liitika, gospodarska in socialna reakcija! Edino to prorokovanje je zanesljivo! Pašičeva vlada po volitvah ni podala demisije, kakor to zahteva parlamentarni običaj. Niti ministri, ki so pri volitvah propadli, tega niso storili. Bela roka, ki je kralju Pašiča usilila, ne pusti radikalske vlade pasti. Pač pa namerava Pašič počasi ukiniti pokrajinska namestništva in celo razpisati volitve v oblastne skupščine. Ce mu ne bo Radič štrene zmešal! Kongres francoskih socijalistov se je vršil od 3. do 6. febr. t. I. v Lilu. Francoska soc. stranka se je po razbitju pokreta od strani komunistov, ki se sedaj že med seboj koljejo na žive in mrtve, naglo popravila. Kongres je bil dobro obiskan, posebno veliko je bilo na kongresu gostov iz bivših sovražnih, pa tudi nevtralnih držav. Posebno bunio je bil pozdravljen s. Hilfemding od ujedinjenja nemške soc. stranke. Kongres se je bavil s tako važnim vprašanjem reparacij, ki groze zopet uničiti svet-ski mir ali pa vsaj vstvariti ozračje sovraštva med Francozi in Nemci, ki je za svetovni mir trajna nevarnost. Kongres je sklenil predložiti ligi narodov spomenico, ki naj predlaga, da pomaga liga rešiti reparaciijsko vprašanje. Kongres je nadalje sklenil udeležiti se svetovnega delavskega kongresa v Hamburgu (hamburška intemacijonala) in založiti vse svoje sile, da pride lconečno vendar do isti- Votivno izid volitev. Na kratko smo že zadnjič poročali o izidu volitev. Danes spopolnimo naše poročilo. Sloveuijja: V Ljubljani je izvoljen demokrat, v ljubljansko-novomeškem volivnem okrožju je izvoljenih 9 klerikalcev in 1 sam. kmet (po ostanku); v mati bor sko-celjskem okrožju je izvoljenih 12 klerikalcev, 2 radi-čevca in 1 Nemec (po ostanku). Slovenija je volila torej pretežno klerit-kalno. Klerikalci so na glasovih mnogo pridobili, socijalisti (in komunisti) smo precej izgubili, ravnotako samostojni kmetje, demokrati pa so nekaj malega na glasovih pridobili. Objavljamo danes še enkrat pregledno primerjalno tabelo votivnega izida za Slovenijo, popravljeno, kolikor nam je to mogoče na podlagi znanih rezultatov. Iz tabel (str. 3) se vidi, da je bila volivna udeležba v Sloveniji poprečno manjša (72T) kakor pa 1. 1920 (75T). ' Od oddanih glasov so dobili klerikalci poprečno GOT (1- 1920 poprečno 37.5%), socijalisti in komunisti poprečno 10.5 T (1. 1920 poprečno 28.7 T), samostojneži poprečno G % (1. 1920 poprečno 14T). Radičevci, ki leta 1920 niso nastopili, so dobili ni te proletarske enotne iaternacijona-le. Francoska soc. stranka želi, da se — ne oziraje se na preteklost — ujedinijo vse proletarske stranke, ki priznavajo nujnost politične akcije, edinstvo strokovnega pokreta, boj proti vojski in imperijalizmu in ki se soglašajo v tem, da se internacionala obdrži in da dela ne samo v miru, ampak tudi v vojski. — V debati o notranjih strankinih razmerah se je naglašalo načelno stališče, da se odbije vsako sodelovanje z meščanskimi strankami in sicer v politični akciji, kakor tudi pri volitvah. Tudi poziv komunistov na famozno edinstveno fronto je kongres odbil. — Francoska soc. stranka ima tudi težave s svojim listom. Komunistični razkol je tudi tam, kakor povsod, prinesel škode delavskemu razrednemu gibanju. Sočijalno politična ofenziva delavske stranke v Anglija Član delavske stranke Snowdeo je v spodnji zbornici stavil predlog, da naj se kapitalistični gospodarski sistem zakonodajnim potom polagoma demontira in nadomešča s socialističnim. Tako konservativni, kakor liberalni krogi so vsted tega prepadeni in ogorčeni. Kajti dasi Snovvdenov predlog nima drugega pomena nego zgolj teoretični, dokazuje njegova vložitev, da se delavska stranka čuti jako močno. Snovvdenov predlog je najmočnejši povod, da se dozdaj razcepljena liberalna stranka zopet združi, glede česar se vrše pogajanja, ki najbrž privedejo do spojitve Asquithove in Lloyd Georgejeve skupine. Debata o Saovvdenovem predlogu v nižji zbornici se je na predlog konservativcev odgodila za po velikonočnih praznikih. Leninova bolezen. Lenin je v resnici težko bolan. Tipi na nevarni živčni bolezni in ni mnogo upanja, da okreva. Sovjetska vlada je napravila vse, kar more, poklicala je k Leninu najboljše zdravnike, vendar dvomijo o Leninovem ozdravljenju. Velike demonstracije delavstva so se 22. t. m. vršile v Budimpešti. Demonstranti so vpili protii vladi, za republiko. Policija je — seveda — rabila orožje in je bilo 10 delavcev težko, 50 pa lahko ranjenih. Turška zbornica je odklonila mirovne pogoje lozanske konference, pač pa je stavila protipredloge. Iz-gleda, da pride do nove mirovne« konference med zavezniki, Turčijo in Grško, Imperialistični antantniki bi pač radi imeli turško ljudstvo politično in gospodarsko zasužnjeno tudi v bodoče, kakor so ga imeli do-slej. gibanje. letos 5.5T glasov; druge stranke sploh ne pridejo vpoštev. Sedaj veljavni volivni red je zelo krivičen, daje velikim strankam ugodnosti, dočim manjše zatira. Klerikalci so n. pr. dobili 21 mandatov, po številu oddanih glasov pa bi smeli dobiti kvečjemu 16 mandatov. Socijalisti vseh struj, če ne bi bili cepljeni, bi morali dobiti 3 mandate, dobili nismo nobenega. Zoper ta volivni red so se naši poslanci v prejšnjem parlamentu z obstrukcijo borili, toda ves njihov boj ni nič zalegel, ker so posebno demokratii bili zanj navdušeni. Sedaj pa je ravno la volivni red demokrate po celi državi tepel in so nanj silno hudi — tako se maščuje politična nepoštenost! Kar je bilo takrat demokratom državotvorno , naj jim bo še sedaj! * Ostala država. V celi državi je bilo oddali 312 mandatov. Od teh je 108 radikalcev, 51 demokratov, 70 Radičevcev, 18 opozic. muslimanov, 13 vladi prijaznih muslimanov, 9 zemljoradnikov (ti so bili silno tepeni,!) 7 Nemcev in 3 socialisti (ss. Dlvac, dr. Sekulič in Tadič). Socijalisti na jugu so torej obdržali trii mandate, kakor so jih imeli v pretečeni parlamentarni dobi. Po številu glasov smo v celi državi (ra- /.u i v Sloveniji) socialisti lepo napredovali, ki se sigurno, če ne dobi SSJ v Vojvodini še en, torej 4. mandat! Komunisti, ki so imeli v bivšem parlamentu 58 mandatov, niso sedaj dobit!i nobenega. Radikalci so izvajali pri volitvah velik teror, posebno seveda v Makedonija Dobili so tamkaj precej bivših komunističnih glasov, dočim jih je drugod pobral največ Radič, ki je zelo napredoval. Ostali od 812 mandatov so razdeljeni na razne frakcije, ki imajo po 1 do 2 poslanca. Vobče so 'se volitve vršile precej mirno. Do večjih nemirov ni nikjer prišlo. Udeležba pri volitvah pa je bila v celi državi malo večja, kakor leta 1920. O tem, kaj mislimo o posledicah izida volitev za naš socijalistični pokret v Sloveniji in kaj mislimo o notranje-politični situaciji, nastali vsied volitev, naj si naši čiitatelji pre-čitajo ostale članke današnje številke. Volitve so izraz —- če tudi v današnjih razmerah precej pokvarjen — ljudske volje in situacijo, ki so jo ustvarile, moramo vpoštevatii ter se iz izida volitev tudi kaj naučili. Kdor nima te volje in zmožnosti, ta drevi v pogubo! Liubifansko volivno okrožje. Število vpisanih volivcev: 1. 1920: 86.119 1. 1923: 97.119 Število oddanih glasov: I. 1920 : 67.318 1. 1923: 72.677 Volivna udeležba: 1. 1920: 78.36 1. 1923: v % 74.1 Število poslancev: 1. 1920: 16; I. 1923: 10 Stranka 1. 1920 Soc. dem. ■ Komu-j nisti Kleri- kalci - Sam. kmetje Demo- krati Nar. soci- jaiisti — — I. 1923 SSJ ir. KDZ : SSDL | Šu- šter. Radi- kalci L. 1920 lani ;ovi ! število - 1 ‘ 1 7134 9142 j 28268 15641 4500 2633 — . ~~ TJ c« 1 o O o j > j 10-6 ! 13’6 . . . j • i 42 ] 23-2 j 67 . 39 izvoljeni postane! i 1 ! 3 i ! . 6 4 j ■ 1 .1 — izvoljeni poslanci1* 1 1 5 "j 3 I o 0 ■-* ■ . ■ — — ■ L 1923 i < - i H ~ c > . xh > O ! 1443 l 5708 j 48497 6470 i 1 i 5981 11259! 743 12126 1 1 I ' "O j£ ! o •© £s5 i » 1 > 2 i i 7 8 j 67 3 i 9 i i 8-3 j 17 1 I 29 I izvoljeni poslanci 0 0 t 9 j 1 I ! 0 i 0 1 o ! o * t.. 1920 je veljal za preračunan je, ko- odpadlo 1. 1920 na posamezne stranke nn liko poslancev dobe posamezne stranke. podlagi takrat oddanih glasov, če hi že popolnoma drug način; razun tegR je volilo takrat veljal isti volivni red, kakor danes, okrožje tudi več poslancev. V to rubriko Na ta. način olajšamo primerjanje. smo postavili število poslancev, kakor bi Mariborsko-celjsko volivno okrožje. Število vpisanih volivcev: I. 1920: 118.192; 1. 1923: 140.115. Število oddanih glasov: l. 1920 : 82.151; 1. 1923 : 97.491**) Volivna udeležba v %: 1. 1920 : 69.43% ; 1. 1923: 69.5 % Število poslancev: 1. 1920 : 21; I. 1923: 15 - I. 1920 Soc. dem. KDZ Komu- nisti Kleri- 1 f i Samost. Demo- Narodni Prekm. gospod. — — j 2 55 1. 1923 SSJ in | SSJ in KDZ KDZBer.j (Golouhova sk.) kalci j kmetje I krati socijal. — Novač. republ Nemci Radič. Radi- kalci Oddani glasovi šte- vilo 21.249 5648 28941 17.369 i. 4592 2365 1960 — L. o“ - 26 69 . 35'2 21 57 2 3 23 __ _ - I- 1920 izvoljeni poslanci 6 1 7 • 5 . 0 - | _ i izvoljeni poslanci* 4 . 1 6 0 0 0 ~ ~ E > 03 O ; šte- j vilo i 4280 j 5734 j 56.665 4553 i 5169 2009 ■— 1461 5981 10.186 1165 L. 1923 O t* _ .o ©”~ > -E Ln •o 58 1 47 5-3 2M I 1*5 61 ' 105 1-2 izvoljeni poslanci 0 j 0 i 12 0 0 i 0 ' ! o 1 2 0 Glej opombo zgoraj. neveljavnih 228 (0.2%)? Iz časopisja. Naprej nam je posvetil v pretečenem tednu zelo mnogo pažaje, oči-vidno se nas boji. Lepo po vrsti: Dr. Milan Korun in njegov pomagač , »G. dr. Korun je res silno prebrisan Na vse naslove . Stvar je pisana deloma tako konfuzno, da jo ne razumemo; v kolikor jo pa razumemo, odgovarjamo na njo v posebni notici: poglejte pa samo vzgojevalni konec: Ali ni. vreden >pijunka. kdor trdi še zadnji trenutek pred volitvami, da je vseeno, če se odloč i za konfuzionizem ali načelnost — — Gospodje okrog R. P.: ali se čutite tudi sami veleizdajalce in vredne, da delavstvo pljune na vas. Delav-stv< ne bo pljunilo na nas, za Binetov pljunek pa se ne brigamo Na vse naslove. Ljubi Naprej, da ti odgovorimo na tozadevno tvoje pisanje. Prvič, preberi dobro vse dosedanje Rdeče Praporje in videl boš, da smo ostali cel čas v volivnem boju naši SSJ in sami sebi zvesti: v boju sta si stali nasproti na Štajerskem dve skupini, to je Bernotova in Golouhova (da jih na kratko tako imenujemo!), ki jih glavni odbor SSJ do danes obe jetlnako prizna. Za katero naj se torej odločimo, vprašamo vas, katera je bolj SSJ, če sta obe? Posebno še, ko vemo, da Bernot svojih kandidatnih list ni predložil glavnemu odboru v Beogradu, med tem ko je Golouh to sto- ril in je bila Golouhova kot oficieiua od stranke objavljena? In če je stranka SSJ trpela na Štajerskem kompromis, mar mislite, da bi ga na Kranjskem ne trpela, če bi ga bila pokrajinska organizacija (Bernotova) hotela? Ona ga pa ni hotela. Tudi mi smo spočetka votivnega boja hoteti, da bi šli brez kompromisa s stranko delovnega ljudstva v volitve; zakaj smo povedali. Ko so pa razme-re, ki jih je Bernotova pokrajinska organizacija sozakrivila, diktirale po našem prepričanju dovoljeno volivno kooperacijo s stranko delovnega ljudstva, smo pa prepustili sodru-gom, da se sami) odločijo, koga volijo: ali Golouha, ali Bernota oziroma kandidate delovnega ljudstva, ker smo vedeli, da bi drugače vse poluo sodrugov ne šlo na volišče, od česar bi imele le meščanske stranke profit. Nam pa je že Makuc ljubši kot dr. Žerjav ali pa dr. Korošec! Kaj pa Napreju? Na kongrese SSJ naj se Naprej ne sklicuje, ker prvič še nobenega ni bilo in ker se sam ne briga za sklepe glavnega strankinega odbora in strankinega štatuta. Zakaj debelo tiskate Kongres SSJ , ki nam ni dal pravice, da izdajamo R. P. — ko veste, da kongresa še ni bilo. Nikar ne ribarite v kalnem! Na kongresu stranke SSJ v maju pa se vidjjno, seveda, če do takrat pokrajinska (Bernotova) organizacija ne bo edin- stva odpovedala in če bo do takrat z glavnim odborom obračunala. Njen zagovor bo pa težji kot naš! Naprej se čudi., da nismo zadovoljni s stranko delovnega ljudstva. Nam se to zdi popolnoma naravno, ker njihov program v nekaterih bistvenih točkah ne odgovarja socialističnemu SSJ: saj celo z Rerno-tovo skupino nismo zadovoljni, ki vendar trdi, da je SSJ! Pred volitvami smo bili /drznejši v kritiki, ker nismo hoteli volivce begati, sedaj pa hočemo brez. pridržka, pa stvarno, razpravljati o tem, kaj nas Ipči in zakaj tdsjmp v enotni stranki. Za nas ne pomeni ne Korup, ne Golouh, ne Perič, ne Kocmur, ne Fabjančič in celo Bernot ne — prev nič, za nas pomenijo samo tisti delavci nekaj, ki so v organizacijah, ki navedenim osebam zaenkrat zaupajo, če te organizacije žele sporazuma, bodo šle tudi preko voditeljev, Če bi voditelji sporazuma na enotnem programu ne hoteli. To utegne s. Bernot še doživeti! In konečno: veleizdajalci socialističnega pokreta! Zakaj se Naprej razburja? Če mu ta izraz ne dopada, zakaj se čuti prizadetega? Naj si, izbere pa kakega drugega izmed onih, ki smo jih našteli: hohštaplerji, in-triganti. histeriki in sebičneži ... Mi smatramo za veleizdajalca socijalistič-nega pokreta v današnjem težkem času vsakega, ki namenoma in brez potrebe išče med naini prepr«, mesto da bi: z vso energijo in razumom spravljal s pota vse, kar nas loči in iskal ter poglabljal ono, kar nam je še danes skupno in kar nas zaroore jutri združiti v enotno organizacijo, v SSJ! To smo danes zadnjič povedali, ponavljali pa ne bomo. Če mi čitamo Naprej, naj čita Naprej °«. P. in našel bo odgovor na vsa brez potrebna vprašanja, ki polnijo sicer predale, ki pa pogrevajo same stave stvari, Radničke Novine obširno komentirajo izid zadnjih volitev. Posebno važen se nam zdi sledeči stavek iz tozadevnega Članka, s katerim se popolnoma strinjamo: > in konečno peta karakteristika teh volitev je, da kmet ni pripraven element za socija-lizem. To našo davno marksistično resnico spoznavajo ne samo komunisti, ampak že tudi mnogi naši drogovi. Komunisti so, po slabem vzgledu ruskih boljševikov, stvorili celo teorijo, res netočno in megleno, pa vendar teorijo: da je namreč kmet pristopen komunizmu, socijalizmu, ker je tudi on izkoriščan v današnjem društvenem redu. Ali pri tem pozabljajo, da je kmet lastnik svojih sredstev za proizvodnjo, da ima zasebno lastnino (tu ne govorimo o poljedelskih proletarcih in poluprole-tarcih), in da kot. tak teži za tem, da svojo zasebno svojino poveča. On je torej daleč od tega, da bi bil pristaš društva brez privatne svojine, ampak je nasprotno najtrdoglavnejši pristaš današnjega društva zasebne lastnime in njegov najvnetejši brani-vec. Posebno je smešno in malo pametno zahtevati, da naj pride kmet poprej do socialističnega prepričanja, kakor pa je prišel tovarniški in obrtni delavec v mestu. Delavski razred v mestu — torej industrijski in obrtni delavci — mora biti zelo mnogoštevilen, njegove gospodarske in politične organizacije morajo biti zelo močne in solidne, celokupen gospodarski in političen vpliv delavskega razreda v državi mora biti zelo velik, da zamore tak delavski razred postati središče, okrog katerega naj se zbira in h kateremu naj se nagiba proletarsko in poluproletarsko selo. Brez tega bo šel vaški proletarec in poluproletarec, posebno pa še mali posestnik v selu, z meščanskimi strankami, pa ne za socijalietično ali komunistično. Volksstiinme, nemško glasilo mariborskega oblastnega odbora SSJ, komentira izid volitev v mari-borsko-celjskem okrožju ter povdar-ja, da je volivni uspeh proti pričakovanju slab, dasiravno se kaj posebnega nismo smeli nadejati, ker smo še cepili., Vendar pa povdarja, da je bila abstinenca delavskih vo- NAKUPOVALNA ZADRUGA f. Z, TL O. X. V LJUBLJANI, Dunajska cesta Štev. 33 C„Balkan4f> ^ Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst KoSonijalfio S špecerijsko blago, mest in slanina, ter rsttm raesni izcteik!, «g Sl Telefon 3t*v. at«. fc.-aoiavni m*)««: nakupovalno UJuMJan«. tnkevni r»fun SHv. \0.41Z. I*"8 STRAN 4. > R D E C I P R A P 0 R < liveev v mestih zelo velika na škodo stranke in da so se volivci dali od klerikalcev preveč vplivati. Pri volitvah je treba imeti program stranke, ne pa dnevna vprašanja pred očmi. Zarja, glasilo grupe okrog dr. Periča, preneha izhajati in bodo njeni naročniki dobivali poslej glavno glasilo Soc. stranke delovnega ljud-Htva Delavske Novice. — S tem prenehajo obstojati Zarjani kot posebna grupa. Strnili so se z ostalim delom stranke v enoto in bodo delili njeno usodo. — V zadnji Številki nam Zarja posveča nekoliko vrstic. Jezi se na nas (»Sofistika R. P.<), ker smo govorili o koaliciji soeR*”-£tov s klerikalci v ljubljanskem občinskem trvetu. Ta koalicija obstoji: skupaj ste ši v v olivni boj in imate skupen delovni program. Najsi bi bil ta program socialističen (je pa malomeščanski!), vendar smatramo skupen dogovorjen voliven nastop s kako meščansko stranko in skupni trajni akcijski program s kako meščansko stranko za pogrešno socijalistično taktiko. Posebno skupen voliven nastop obsojamo. Mi priznamo Zarji pravico, da je o tej stvari drugačnega mnenja, ne more nas pa prepričati o tem. da to, kar so se Zarjani s klerikalci dogovorili, ue bi bila volivna koalicija. In presneto se Zarja slabo hrani, če poskuša, mesto, da prizna svojo pogreško, sumničiti nas, da skušamo zavajati taktiko stranke v prilog buržuazlje. Želeli bi, da nam prinesete dokaze za tak poskus; mi pa vara očitamo konkretno izvršen greh: koalicijo s klerikalci, ki se v obč. svetu imenuje Zveza delovnega ljudstva. Ali se morda lažemo? Upamo pa, da bo bodočnost dala prilike, da se storjene napake popravijo. Maribor že gre z dobrim vzgledom naprej! Delavec prinaša v svoji zadnji štvilki pozornosti vreden članek Sadovi bratomornega boja , v katerem konstatira, da je poraz delav' skih strank pri volitvah zakrivil v glavnem bratomorni boj in da je zmagala plemensko agrarno-bogataška reakoija, ki ne bo imela smisla za razvoj gospodarstva in Industrije, ampak le za piemeuski boj. Nastopila T>o v delavskih vrstah brezposelnost, ki je najhujši škodljivec delavstva, ker ustvarja konkurenco nezaposlenega delavca in slabša s tem delavne pogoje. Edina opora delavstva v teh težkih časih bodo strokovne organizacije in kdor jih ruši, ta je plačanec kapitalizma. Protii razdiračem in zlohotnim kritikom se bodo strokovne organizacije z najenergičnejšimi .sredstvi borile. — Apel Delavca na strnitve vrst strokovno organiziranega delavstva je umesten. Ne samo radi izida volitev. Če bodo imele volitve slabe posledice za konsolidacijo našega notranjega političnega življenja, bo delavstvo občutilo težo obupanih gospodarskih razmer; če pa privedejo volitve v konsolidacijo, bo pa posledica dvig vrednosti našega denarja in s tem — začasno — zopet krize našega gospodarstva, posebno industrije, za katero ni in bo v bodoče še manj razumevanja pri državnih činiteljih. Iz stranke. Tajništvo. Vse dopise na tajništvo naše oblastne organizacije naslavljajte na naslov: Tajništvo oblastne organizacije SSJ, Ljubljana, \Volfova ul. 12. tiskarna Hrovatin. Naročnikom. Današnjo številko smo poslali, vsem onim, ki nam dosedanjih številk niso vrnili. Če kdo te številke ne vrne, ga bomo smatrali za naročnika ter ga prosimo, da nam po poštno-hraniinični položnici, ki smo jo 2. številki priložili, plača naročnino, ki znaša za en mesec 4 Din, za tri mesece 12 Din in za pol leta 24 dinarjev. Agitirajte in nabirajte naročnike za R. P. — Sodruge prosimo, da agitirajo za naš list in nabirajo naročnike. Na željo pošljemo blok za naročnike. Posebno je dolžnost naših somišljenikov, da to store v tistih krajih, kjer se pojavlja sistematična gonja proti Rdečemu Praporju. Naši prijatelji' iz desne in leve so se s posebno vnemo vrgli na agiitacijo proti nam. Očividno se boje R. P. in • e. n;ce. drugače se ne bi bali, da bi njihovi o/ji pristaši čijtali tudi R. P. Gospodarstvo. Vrednost dinarja. Vrednost dinarja se je pretekli, teden sukala okrog 5 in pol zlatih kron. Če ne bo Radič v zvezi z našimi klerikalci de- Srbija. hrvatska nepublika in naša slovenska papežka avtonomistična provinci ja. Znižanje kvozne carine. Naš fin. minister je po svojem gospodarskem prepričanju popolen gospodarski liberalec. Posebno se navdušuje za izvoz, hoteč s tem podpreti našo valuto. V zadnjem času se ministerski svet bavi z vprašanjem znižanja izvozne carine na pšenico, kakor je že dosedaj za mnoge predmete znižana izvozna carina. Če se bodo izpolnile nade fin. ministra, da bo s forsiranjena izvoza, dvignil naš dinar, o tem dvomimo; dosedaj drugih posledic še ne vidimo, kakor le, da draginja — kljub malemu popravljanju dinarja — raste iz dne v dne. Naša državna uprava res ni zmožna voditi moder- ne gospodarske politike, ker ni zato potrebnega aparata, strokovnjakov in — poštenosti, to vemo; vendar pa se nam zdi, da bo tudi ta zastarela gospodarska politika dr. Stojadino-viča doživela neuspeh. Celo naše gospodarsko življenje je tako bolno, da so težke krize neizbežne. Konsainno društvo za Slovenijo je imelo pretečeno nedeljo svoj redni občni zbor v hotelu Tivoli v Ljubljani. — Iz društvenega glasila Konzumen t povzemamo, da so znašale hranilne vloge pri Konzumnem društvu 28. febr. t. 1. 1,634.124.49 Din in da so dvignile od 80. nov. 1. L za 24&000 Din. — Delavd vlagajte svoje skromne prihranke v tej edini delavski hranilnici! Strokovno sibanle. Tudi nekatere podružnice Konzumnega društva so nam očividno sovražno razpoložene. Zakaj? Po volitvah bomo razvili vspešno nabiralno akcijo za naš R. P^ in za organizacijsko popolnitev naše oblastne organizacije. Vse sodruge-so-mieljenike prosimo, da nas pri tem delu podpirajo. Tozadevna navodila bomo v kratkem razposlali. Zelo nam pa bo olajšano delo, 6e posamezni sodrugi in organizacije, ne čakajoč poziva, store, kar je njihova dolžnost! Zbirka za Tiskovni sklad. (1. izkaz). V 2. št. R. P. izkazani s. M. 5 Din, nadalje v din.: Ceglar F. 2.50, Rancinger R. 10.—, Ule A. 3.—, I. I. 100.—, Marin J. 10.—, Svetek F. 3.50. Vodlan F. 10.—, Markove J. 5.—, Kastelic I. 2.50, Jagar Št. 10.—, Gostiša F. 3.—, Mervik F. 5.—, Podrenik M. 2.50, Magorš J. 10.—, Jerneje J. 9.—, Sitter F. 2.50 — skupaj 193 Din 50 p. — Sodrugom se za njihovo požrtvovalnost zahvaljujemo in poživljamo ostale prijatelje R. P., da jih v požrtvovalnosti posnemajo. Razpast Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, Izpostava I. in II. v Ljubljani (preje Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani in železničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani). Na podlagi zakona o zavarovanju delavcev in sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 23. febr. 1923 ste bili gornji instituciji, ki sta od leta 1919 naprej izvrševali nezgodno zavarovanje delavcev (železničarjev in rudarjev) v Sloveniji in Dalmacijii z dnem 18. marca 1923. razrešeni svojih dolžnosti in je sedanji (likvidacijski) delokrog prešel v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Radi tega je vse dopis in pošiljatve, ki bi se imele naslavljati bodisi na bivšo Začasno delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, ki je od l./VII. 1922 nosila naziv »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu Izpostava I. v Ljubljani« bodisi na bivšo Železničarsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, ki je od l./VII. 1922 nosila naziv ■Osrednji urad za zavarovanj© delavcev v Zagrebu, Izpostava II. v Ljvb-ljank od sedaj naprej pošiljati na naslov »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu«, Preradovi-čeva ul. br. 44/1. O tem se obveščajo vsi delodajalci in delojemalci, ki so bili dosedaj člani imenovanih zavodov. Državna borza dela (posredovalnica za delo in službe) v Ptuju naznanja interesentom, delodajalcem in delojemalcem, da se je iz dosedanjih prostorov v Spodnji dravski ulici preselila na mestni magistrat. Za stranke se uraduje razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 13. ure. Sprejema in odgovarja se tudi na pismene prijave. Delavske knjižice. V smislu zakona o zaščiti delavcev se odpravijo delavske knjižice in uvedejo delavske legitimacije. Ker pa se mini-sterstvo za soc. politiko ne zgane, da ivrši tc zakonsko odredbo, se je Strokovna komisija za Slovenijo obrnila na ministerstvo s predstavko, d« izda ministerstvo legitimacijie čim-preje. ial kakih neumnosti, utegne dinar na tej višini ostati ali pa celo dvigniti. Če ne, bomo pa šli po poti avstrijske krone vsi: Pašičeva Velika Prosvete. Vsem podružnicam »Svobode«. Osrednji odbor Splošne delavske izobraževalne zveze Svobode.- za Slovenijo v Ljubljani sklicuje na nedeljo 22. aprila ob pol 9. zjutraj v mestno zborovafno dvorano na magistratu v Ljubljani IV. redni delegacijski zbor z dnevnim redom: 1. Otvoritev delegacijskega zbora; 2. verificiranje mandatov; M. poročilo odbora: a) tajnika; b) blagajnika; 4. poročilo nadzorstva; 5. sprememba zvezinih pravil; 6. sprememba podružničnih pravil; 7. volitev novega odbora in nadzorstva; 8. slučajnosti. Udeležbo na občnem zboru imajo v'-e podružnice, ki so izpolnile vse svojo obveznosti do zveze. Na vsakih sto članov pride en delegat. Začeto število se smatra za polno. Za delegiranje je merodajno število članstva; za katero so posamezne podružnice . poravnale pri zvezi vse obveznosti do 1. marca t. 1. Osrednji odbor. Vičlpnl ga I Naprej se strašno zanima zato, če Golouh še kaj pije, ker je baje enkrat v Beogradu krokal Nas pa je prašal poznavalec beograjskih gosti-len, če je Bemot še vsak dan po tri porcije močnatih jedil. Ker nismo za javno kontrolo jedilnih listkov, radovednežu seveda ne moremo odgovoriti! Hudomušno sv. pismo. Dajte cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega. Kaj pa dolguješ bogu? Rogu? Vse! Ostanek je tenej ce&arjev! Kaj dolguješ cesarju? Nič! ¥ LJUBLJANI, L n^iHallrl *itr» HllfiUSki izdelki vseh vrti,