LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 30. KNJIGA 1979 JL IJUBUANA LETOPIS S A Z U 30 THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 30 1979 LJUBLJANA LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 30. knjiga 1979 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 17. JANUARJA 1980 1 ORGANIZACIJA SKUPŠČINA SAZU Jane?. M i 11 i n s k i, redni član Bratko Kreft, redni član Anton Kuhelj, redni član Gorazd K u š e j, redni član Častna člana (2) Josip Broz-Tito Josip Vidmar Redni člani (43) Anton Bajec, Francč Bezlaj, Robert Blinc, Bogdan Brecelj, Srečko Brodar, Miroslav Brzin, Dragotin Cvetko, Bojan Čop, Davorin Dolar, Janez Fettich, Alojz Finžgar, Maks i m Gaspari, Jože Goričar, Peter Gosar, Bogo Grafenauer, Dušan Hadii, Svetozar Uešič, Božidar Jakac, Viktor Korošec, Ciril Kosmač, Miško Kranjec, Bratko Kreft, Anton Kuhelj, Gorazd Kušej, France Mihelič, Janez Milčmski, Marjan MuŠič, Franc Novak, Anton Ocvirk, Vladimir Pavšič, Janez Pekle ni k, Anton Peterlin, Ivan Rakovcc, Edo Ravnikar, Anton Slodnjak, Lujo Suklje, Miha Tišler, Lado Vavpe-tič, Ivan Vida v, Josip Vidmar, Fran Zwitter, Andrej O, Župančič- Predsednik Podpredsednik Podpredsednik Glavni tajnik Dopisni člani <33) Janez Bati s, Jože Bole, Marja Boršnik, Matija Drovenik, Ivan Gams, Anton Grad, Stanko Grafenauer, Anton Ingolič, Janko Ju-rancič, Zdenko Kalin, Mile Klopčič, Janko Kos, Stane Krašovec, Uroš Krek, Rudi Kyovsky, Janez Logar, Valentin Logar, Boris Majer, Janez Matiašič, Ernest Mayer, Boris Merhar, Lev Milčinski, Dušan Moraveç, Boris Paternu, Ivan Potrč, Vladimir Prelog, Stojan Pretnar, Primož Ramovš, Gabriel S tu pica, Anton Trstenjak, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnlk, Franc Zadravec. Pri delu skupščine SAZU lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (38): • Mihailo Apostolski, Krešimir Balenovič, Aiojz Benac, Oton Berkopec, Johann Cilensek, Edhem Carno, Mirko Deanovič, Aleksander D espié, J ovan Djordjevic, Bran i slav Djurdjev, Boris D rujan, Kurt von Fischer. Aldo Franchini, Milovan Gavazzi, Leon Gerško-vic. Drago Grdenic, Pavle Ivié, Vanda Kochansky-Dévidé, Franjo Kogoj, Blaže Koneski, Josef KratochviL Miroslav Krleža, Emmanuel Laroche, Janko Lavrin, De san k a Maksimovic, Esad Mekuli, Mihailo Mihailovté, Waclaw Olszak, Branko Pavičevic, Bogdan Povh, Stanojlo Rajičič, Harald Saeverud, Pavle Savic, Jakov Sirotko vič, Petar Stevanovié, AI ois Tavčar, Mstislav Volkov, V i le m Za-vada. Pri delu skupščine SAZU sodelujejo še delegati delovne skupnosti SAZU (Milan Adamič Orožen), OO ZK (Zvonka Leder-Mancini) in 10 OOS (Damjan Prelovšek). Delovna skupnost SAZU je 3i. decembra 1979 štela 183 delavcev. Svet delovne skupnosti SAZU v letu 1979: Milan Orožen Adamič, Gabrijela Bukovec, Marjan Dolgan, Jo-lanta Groo-Kozak, Ivana Hafner, Ivan Kenda, Alojz Marinček, Janez Rebec, Jakob Rigler, Alojz Sercelj, Stana Tomšič, Vida Ure k, Sinja Zemljič-Golob. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata SAZU v letu 1979; Marija Brezi ga r-Kovič, Frančiška Buttolo, Olga Dežman-Jokič, Alenka Gložančev, Marija Gorenšek, Jurij Hajna. Božena Kafol, Vojislav Likar, Meta Novak, Damjan Prelovšek, Marija Slanonik, Marina Sinigoj, Ivan Turk. Člani nadzornega odbora: Rado Gospodarič, Alenka Ložar-Pod logar, Anamarija Va lan t ič. PREDSEDSTVO SAZU Predsednik Podpredsednika Glavni tajnik Tajnik L razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede Janez M i 1 č i n s k i Bratko Kreft Anton K u h e 1 j Gorazd K u s e j (zgodovinske in družbene vede) Fran Z w i 11 e r Načelnik oddelka za družbene Jože G o r i Č a r vede Tajnik 2, razreda Tajnik 3, razreda Tajnik 4. razreda Tajnik 5. razreda Tajnik 6. razreda (filoloske in literarne vede) Janko J u r a n č i č (matematične, fizikalne in tehnične vede) Robert B 1 i n c (prirodoslovne vede) ivan R a k o v e C (umetnosti) Anton Ingolič (medicinske vede) Franc Novak Člani pleuutna Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ Janez M i 1 č t n s k i, Anton K u h e l j, Gorazd K u š e j Sedež sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je od julija 1978 dalje v Skopju, predseduje mu Mihailo Apostolski. organizacija akademije (po stanju 31. decembra 1979) L UPRAVNA PISARNA Upravni direktor: Bojan P 1 a v c. Pomočnik upravnega direktorja: Maijetka Pogačnik-Novak. Tajnica predsedstva: Nada J e s s e. Šef odseka za finančno in materialno poslovanje: Milena M o r a u s. Analitik: Jože P a k i ž. II. ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Upravnik: akademik Miroslav Brzin. Samostojni relerent: Jolanla Groo-Kozak. Samostojni referent za tisk publikacij: Staško J e s s e. Tajnica razredov: Marija B r ez i g a r-K o v i č. HI- BIBLIOTEKA Upravnik: dopisni član Primož Ramovš. Višji bibliotekar-specialist: Ana K o b 1 a r-H o r e t z k y. Bibliotekarska referentka: Marija K i e m e n Č i č. [V. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Predsednik: znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. V. INŠTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE Upravnik: dopisni član dr. Boris M a j e r. Znanstveni svet: akademika Robert B 1 i n c in Janez M i 1-č i n s k i; dopisni član prof. stane Krašovec dr. Boris M a j e r, Ivan Potrč in dr. Franc Zadravec; univ, prof. dr. Adolf Bibič, univ. prof. dr. Marjan Britov-š e k. Asistenta: mag. Aleš Erjavec in Vojislav Likar. Administrativna tajnica: Zvezdana Pitam i c-B i z j a k. UPRAVA INŠTITUTOV, KOMISIJ IN STUDIJSKIH CENTROV L ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Upravnik; akademik Fran Zwitter. Znanstveni svet: akademika Franc Zwitter in Bogo Grafenau e r, dopisni član prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Pavle B ] a z n i k. Strokovni svetnik: Božo O t o r e p e c, tajnik inštituta, Asistenta: Darja M i h e 1 i č in mag. Stane G r a n d a. Strokovna delavka: Dragica Bradeško. 2. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STE LETA Upravnik: znanstveni svetnik dr. Emilijan Cev:. Znanstveni svet: znanstveni svetnik dr. Emilijan Ce v c, prof. dr. Stane M i k u ž, akad. Marjan M u š i č, dr, Sergej V r i š e r. Znanstveni sodelavec: dr. Damjan PrelovSek. Asistent; Aleš Roječ. Višja strokovna sodelavka: Vera B a l o h. Bibliotekarska referentka: Vida U r e k. 3. INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO Upravnik: znanstveni svetnik dr, ing, Demetrij B rod ar. Znanstveni svet: akad. Srečko B r o d d r, prof, dr. Jože K as t e l i c (predstojnik PZE za arheologijo FF), dr. Peter Petru (ravnatelj Narodnega muzeja) in delavci inštituta dr. ing. D, B r od a r, dr. Jaroslav Š a š e I, dr. France L e b e n. Znanstvena svetnika: dr. ing. Demetrij Brodar in dr. Jaroslav Š a S e 1. Višji znanstveni sodelavec; dr, France L e b e n, Strokovni svetnik: Ana Š a š e L Asistenta: mag. Slavko C i g l e n e č k i in Janez Dular. Strokovni sodelavec: Ivan T u r k. Strokovni delavec: Dragica K n j f t c-L ti n d e r. Stažist-raziskovalec: Andrej Pleterski. Administrativna tajnica: Breda J u s t i n. 4. INŠTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Upravnik: akademik Viktor Korošec. Znanstveni svet: akademika Viktor Korošec, in Gorazd K u š e j, prof. dr. Jože K a s t e I i c, Višji knjižničar-referent: Inlijana Sušteršič. 5. MUZIKOLOŠKI INŠTITUT Upravnik še nt izvoljen, Znanstveni svet še ni imenovan. 6. ŠTUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZSEUENSTVA Predsednik: akademik Fran Zwitter. 1. ŠTUDIJSKI CENTER ZA DRUŽBENE VEDE Predsednik: akademik Lado V a v p e t i č. 8. INŠTITUT ZA SLOVENSKJ JEZIK Upravnik: akademik Bratko Kreft. Namestnik upravnika: dopisni član prof. dr. Janko J u r a n č i č. Znanstveni svet: akademik Anton B a f e c, akademik France B c z l a j, akademik Bojan C o pf dopisni član prof. dr, Janko J u r a n č i č, akademik Bratko Kreft, dopisni član prof. dr. Valentin Logar in prof. dr. Martina Orožen. Administrativna tajnica: Ivana Hafner. a) Leksikološka sekcija. Načelnik: dopisni član prof. dr, Janko J u r a n č i č. Strokovni svetniki: Ivana Černelič, Milena H a j n š c k-H o I z, Marija Janežič, Zvonka Ledcr-Mancini, Marta Silvester, Stanislav Suhadotnik, tajnik inštituta. Višji strokovni sodelavec: Jakob Müller. Asistenti: Martin A h 11 n, Ljudmila Bokal, Marjeta Hum a r, Alenka Gložančev, Branka K a 1 a n, Polona K o-stanjevec, Borislava K o š m r l j-L e v a č i č, Terezija Lebe n-P i v k, Zvonka Praznik, Ivanka Š i r c e 1 j, Cvetana T a v z e s, Nastja V o j n o v i č. Stažistka: Jerica Kavčič. Strokovni delavec: Marija Dolenc. Višji tehnični sodelavec: Ana A n ž e l. b) Dialektološka sekcija. Načelnik: prof. dr, Martina Orožen. Znanstveni svetnik: dr, Jakob R i g l e r. Zunanji znanstveni sodelavec: dopisni član prof. dr. Valentin Logar. Asistentki: Frančiška B e n e d i k, Sonja Horvat. c) Etimološko-onomastična sekcija. Načelnik; akademik France B e z I a j, Asistenta: Janez Keber, Darja Ž o r g a-G l o b e v n i k. Strokovni sodelavec: Drago M e r t e l j. d) Komisija za pravopis, pravorečjc in gramatiko. Posle razrešenega predsedstva opravlja akademik Bralko Kreft. e) Komisija za historične slovarje slovenskega jezika. Predsednik: akademik France B e z 1 a j. Člani komisije: prof. dr. Jože Koruza, prof. dr, Vilko Novak, prof. dr. Martina Orožen, prof. dr, Breda P o g o r e-lec, Jože S t a b e j, zunanji strokovni sodelavec SAZU, Stanislav Suhadolnik, strokovni svetnik SAZU. Višji strokovni sodelavec: France Novak. Asistentki: Majda Merše, Francka Prem k. 9. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Upravnik: akademik Anton O c v i r k. Znanstveni svet: akademiki France B e z 1 a j, Anton O c v i r k, Josip Vidmar in dopisni član prof. dr. Janko Kos, a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino: Znanstveni svetnik: prof. dr, Francč B e r n i k. Asistent: mag. Marjan Dolgan. b) Sekcija za literarno teorijo: Raziskovalni sodelavec: mag. Darko D o 1 i n a r. Višja strokovna sodelavka: Majda Stanovnik-Blinc. Znanstveni svetnik v pok,; Drago Šega. c) Sekcija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo: Strokovna svetnika: Jože M u n d a in Nada Gspan-Pr a-Šel j. Asistentki: Frančiška B u 11 o i o in Metka P a v č i č. č) Skupne službe inštituta: Višja knjižničarka-referemka; Angela T u r n š e k. Administrativna tajnica: Alenka Maček. 10. KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA Vodi ga akademik Josip Vidmar. Višji strokovni sodelavec v pokoju: Jože Javoršek, Strokovna delavka: Darja K u I e n o v i č. 11. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE V. d. upravnika: znanstvei svetnik dr. Milko M a 11 č e t o v. Znanstveni svet: akademik Bratko Kreft, dopisni č!an prof. VPŠ Boris M e r h a r, prof. dr. Vilko Novak, dop. član prof-dr. Sergij Vilfan, znanstvena svetnika dr. Zmaga K u m e r in dr. Milko M a t i č e t o v, a) Sekcija ?a ljudsko slovstvo: Znanstveni svetnik: dr. Milko M a t i č e t o v. Asistentka: Marija S t a n o n i k. b) Sekcija za ljudske šege in igre; Znanstveni svetnik v pokoju: dr. Niko K u r e t. Strokovna sodelavka: Helena Loža r-Podloga r, c) Sekcija za material no kulturo: Znanstveni sodelavec dr. Tone C e v c. Strokovna sodelavka: Sinja Z e m l j i č- G o l o b. Administrativna tajnica inštituta; Marta Koren. d) Sekcija za glasbeno in plesno narodopisje: Znanstvena svetnika: dr. Zmaga K u m e r in dr. Valens V o-dušek. Asistent: Marko Terseglav. Višji strokovni sodelavec: Bogomir Ramovš. Strokovni delavec: Julijana Strajnar. Tajnica sekcije: Frančiška K o m 1 j a n e c. 12. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik; znanstveni svetnik dr. Peter H a b i č. Znanstveni svet: akademiki Srečko B redar, Svetozar Ivan R a k o v e c, znanstvena svetnika: dopisni član Bole m dr. Peter H a b t č; višji znanstveni sodelavec Gospodaric. Instituts k i delavci: Znanstveni svetnik: dr. Peter H a b i č. ViSji znanstveni sodelavec: dr. Rado Gospodaric. Strokovna svetnika: Mehtilda U r 1 e b în Jože Čar. Raziskovalni sodelavec: mag, Andrej K r a n j c. Asistenti: dipl. ing. mag. Janja K o g o v š e k, Valerija Kušto:, Janez R e b e c in dtpi. ing, France 5 u s t e r S Î č. Višji strokovni delavec: Ivan K e n d a. Strokovna delavca: Jurij H a j n a in Anton Novak. Višja tehnična sodelavka: Vladoša E l e s i n i. Tehnični sodelavec: Marjan L u z a r. Višja knjižničarka-referentka: Alenka Marija K r a n j c. Višji strokovni sodelavec v pokoju: Egon P r e t n e r. Administrativna tajnica: Božena K a f o 1. Jamski vodnik: Alojz V a d n j a 1. 13. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MEL1KA Upravnik; akademik Svetozar 11 e £ i č. Znanstveni svet: akademiki Srečko B r o d a r, Svetozar 11 e š i č, Ivan Rakovec, znanstveni svetniki: dr. Avguštin Lah, dr. Drago M e z e, dr. Peter H a b i Č in dr, Milan Š r f r e r, dop član prof. dr. Ivan Gams in profesor dr. Darko R a d i n j a. Inštitut ski delavci: Znanstvena svetnika dr, Drago M e z e In dr, Milan Š i f r e r, tajnik inštituta. Strokovni svetnik: Milan N a t e k. Asistent: Karel Nate k. Višji strokovni sodelavec: Milan Orožen Adamič, tehnični vodja kartografskega zavoda. Višja knjižničarka-referentka: Marija Gorenšek. Višja tehnična sodelavka-kartografinja: Maruša R u p e r t. Kartografska risarka: Meta F e r j a n. Fotografski mojster: Vlado V i v o d. I lešič. dr. Jože : dr. Rado 14. INŠTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Upravnik: akademik dr. Ivan Rakovec. Znanstveni svet: akad. Ivan Rakovec, dopisna člana dr. Janez MatjaŠiČ in dr. Jože Bole, dr. Dragica Turnšek in dr. Katica Drobne. InŠtitutski delavci: Znanstvena svetnica dr. Dragica Turnšek: višja znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne; strokovni svetnik Franc C t-merman in višja tehnična sodelavka Milojka H u z j a n, 15. BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA Upravnik: dopisni član, znanstveni svetnik dr. Jože Bole. Znanstveni svet: dopisni član prof. dr. Ernest Mayer, prof. dr. Janez Matjašič in dr. Jože Bole, in prof. dr. Kazimir T a r m a n, višji znanstveni sodelavec dr. Mitja Z u p a n č i č, dipl. ing. InŠtitutski delavci: Znanstvena svetnika: dopisna člana prof. dr. Janez Matjašič in prof. dr. Ernest Mayer. Višji znanstveni sodelavci: dr. Lojze M a r i n č e k, dipl. ing., dr. Ivo Puncer, dipl. ing, in dr. Mitja Zupančič, dipl, ing. Znanstveni sodelavec: dr. Božo D r o v e n i k, prof, biol. Strokovni svetnik: Jan C a r n e l u 11 i, dipl. biol. Asistenti: Andrej S e l i š k a r, prof. biol,, Narcis M r š i č, prof, biol. in Vinko Žagar, dipl. ing. Asistent-stažist: Marij Č u č e k, prof. biol. Višja strokovna sodelavca: Milan Prešeren, dipl. ing. Jelka S u h a č, dipl. biol. Knjižničarka-referentka: Inge K a l a n. Strokovni delavec: Peter To n k I i. Višja tehnična sodelavka: Olga D e ž m a n-Jokič, Zunanji znanstvei sodelavci: prof. dr. Viktor Petkovšek, prof. dr. Bogdan V o v k. prof. dr. Miroslav Z e i. PALINOLOŠKI LABORATORIJ Znanstveni svetnik: dr. Alojz Š e r c e 1 j. Asistentka: Metka C u I i b e r g, 16. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: akademik Bogdan B r e c e 1 j. Zunanji znanstveni sodelavci: prof. dr. Stanko B a n i č, priinarij dr. Slavko R a k o v e c, prof, dr. Miroslav K a l i ž n i k. 17. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: univ. prof, ing. Albert Struna. Strokovni svet: akademika Viktor Korošec in Dragotin Cvetko, prof. ing, Albert Struna, prof. dr. Stanko B ati i Č, dop. član prof. dr. Janez B a t i s, prof, Ivan K r e č i č. a) Pravna sekcija: Načelnik: akademik Viktor Korošec. Člani sekcije: akademik Aiojz Finžgar, univ. prof, dr. Peter K o b e, akademik Gorazd K ti še j, univ. prof. dr. Vladimir Murko, univ. prof. dr. Stanko P e t e r i n, akademik Lado V a v p e t i č. Znanstveni svetnik: dr. Ciril K r ž i š n i k. Zunanja sodelavca: Zvonka L e d e r-M a n c i n i, strokovni svetnik Inštituta za slovenski jezik SAZU, dopisni član univ. prof, dr. Sergij Vilfan. b) Tehniška sekcija: Načelnik: zaslužni univ. prof. dr. h.c. ing- Albert Struna. Člani sekcije: univ. prof. dr. ing. France A d a m i č, ing. Stane B o n a č, ing. Venčeslav Funtek, univ. prof. dr, ing. Janko Kavčič, višji razisk, sodelavec ing. Marko Kmecl, ing. Leo Knez, zaslužni unif. prof. ing. Bojan K r a u t, univ. prof. ing. Franc Mlakar, ing. Franc Š p i l c r, univ. prof. dr. ing. Srdjan Turk. Tehnična sodelavka: Majda Jereb. Jezikovna svetovalka: strokovna svetnica SAZU Joža M e z e. c) Medicinska sekcija: Načelnik: univ. prof, dr. Stanko B a n i č. Čiani sekcije: zdravnik Andrej Baraga, dop. član univ. prof. dr. Janez B a t i s, doc. dr. Slobodan G r o b c 1 n i k, univ, prof. dr. Miroslav K a 1 i š u i k, univ. prof. dr. Vito I. a v r i č, univ. prof. dr. Stanislav M a h k o t a, prim. dr. Eman P e r 11, prim. dr. Franjo S m e r d u , zdravnik David V o d u š e k, prim. dr. Janko D r ž e č n i k, univ. prof. dr. Hubert P e h a n i. č) Veterinarska sekcija: Načelnik: dop. član univ. prof. dr Janez B a t i s. Člani sekcije: unif. prof dr. Janez B a n i č, univ, prof, dr, Oskar Böhm, univ. prof. dr. Ivanka B r g I e z, univ. prof. dr. Vlado Giegorovič, Zdenka K a r l i n, dipl, vet. Marko Osred kar, univ. prof. dr. Leo R i g t e r, d) Naravoslovna sekcija: Načelnik: prof. Ivan K r e č i č. Člani sekcije: prof. Julije A n t i Č, univ. prof. dr. Bogdan K iI a r, prof. Pavla R a z i n g e r, prof. Gabrijel S i m č i č, univ. prof. dr. Alojzij V a d n a l. e) Umetnostna sekcija: Načelnik: akademik Dragotin Cvetko. Člani sekcije: znanstveni svetnik dr, Emiiijan C e v c, znan-svetni sodelavec dr. Tone C e v c, prof. Ivan K I e m e n č i č, znanstveni svetnik dr. Zmaga K u m e r, strokovni svetnik prof. Zvonka Ledcr-Mancini, dr. Henrik Neubauer, dop. član prof. Dušan M o r a v e c. SKUPŠČINA i PREDSEDSTVO Upravna pisarna __J_ Rafuno vodstvo -1 Ekomxnal -i - Oddelek i a načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela £ referatom razredov in :c teraiom za tisk I 1 - I I Biblioteka Studijski center Svet za prouči- Inštitut m zgodovino vanje in varstvo za marlotsrifne slovenskega okolja Rudije izšel jenstva RAZREDI _J_ III IV tnšLitut ta slovenski jdk Instituí za skovensko literaturo in literarne vede -1- Kabinet akademika Josipa Vidmarja -1 Itfititut za iloveniko narodopisje I- iniiitui za raziskovanje krasa Geografski institut Antona Meltka in Kartografski zavod VT Inštitut m medicinske vede ~I-1-1-1- Zgodovinski Umetnostno' Inštitut Inštitut inštitut zgodovinski a za prava Milka inštitut arheologijo starega Kosa Franceta Orienta Ste k ta -1-1 Muzikotoski Studijski inštitut center za družbene vede -1-1 Inštitut Biološki za paleonto- institut Jogijo Jovana Hadzijj in Palinološkt laboratorij Termi noloika komisija stkcija: a) pravna, b) lehrtiilta> e) medicinska, d) veterinarska, c) naravoslovna, f) umetnostna Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti II ČLANI ČASTNA ČLANA Josip B r o z- Tito, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije; izvoljen 9. avgusta 1948. Glej Letopis 3, 79—115. Josip Vidmar, član Predsedstva SR Slovenije; za častnega člana izvoljen 25. marca 1976, hkrati redni član. Glej Letopis 3, 172—184. REDNI IN DOPISNI ČLANI t RAZRED Za zgodovinske in družbene vede Redni člani Dragotin Cvetko, rojen 19. septembra 1911, dr. phil., redni profesor za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik oddelka za muzikologijo. Dopisni član akademije od 7. februarja 1967, redni član od S. februarja 1970. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti in Jugoslovanske akademije nauka i umjetnosti, Čtan direktorija Société Internationale de Musicologie (Basel); častni član Hrvatskega glasbenega zavoda; član American Musicología 1 Society, Association Internationale des Bibliothèqus musicales (Kassel), Geselschaft für Musikforschung. Répertoire International des Sources musicales; stalni člani International Institute for Comparative Music Studies and Documentation; član redakcije Muzičke enciklopedije; urednik Muzikološkega zbornika. Nagrada zvezne vlade FLRJ, 1949; nagrada Zveze skladateljev Jugoslavije, 1953; Prešernova nagrada, 1961¡ nagrada mesta Lju- b J jane, 1965; red dela z zlatim vencem, 1965j Herderjeva nagrada, Î972; Smetanova medalja. 1978 — Glej Letopis 18, 31—38 in 21 35-38. Alojzij F i n ž g a r, rojen 30. decembra 1902, dr. iur, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo pravne fakultete v Ljubljani v pokoju, Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Član jugoslovanskega društva za pomorsko pravo, jugoslovanskega d ruš va za mednarodno pravo. International Law Association v Londonu in Société de législation comparée v Parizu. Inštituta za mednarodno in komparativno pravo v Fircnci; dopisni sodelavec Instituta za unifikacijo privatnega prava (Unidroit) v Rimu. Red deîa z zlatim vencem, 1965; red zasiug za narod s srebrno zvezdo, 1972; Kidričeva nagrada, 1972; naziv »zaslužnega profesorja«, 1979. — Glej Letopis 26, 47—53 in 29, 53—55. Jože Gorica r, rojen 20. januarja 1907, dr. iur., redni profesor za sociologijo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1969; redni član od 25. marca 1976. Član komisije za preučevanje ustavnih vprašanj skupščine S RS; čSan odbora za družbene vede Jugoslovanske nacionalne komisije v UNESCO; član komiteja direktorjev v Centre Européen de Coordination de Recherche et de Documentation en Sciences Sociales; član Institute of Sociology of Law for Europe, član znanstvenega sveta mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju, Ljubljana. Red dela III.; red dela z rdečo zastavo; red republike s srebrnim vencem. Naziv »zaslužnega profesorja«, 1979, Kidričeva nagrada, 1979. — Glej Letopis 20, 35—36 in 27, 47—49. Bogo Grafenauer, rojen 16, marca 1916, dr. phil, redni profesor za zgodovino Slovencev na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Dopisni član Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine in Srpske akademije nauka i umetnosti. Član Mednarodne komisije za slovanske študije, član Jugoslovanskega komiteja za historične vede. Medalja zaslug za narod; red dela z zlatim vencem; red dela z rdečo zastavo; nagrada Sklada Borisa Kidriča 1963 in {skupaj s sodelavci) 197 L — Glej Letopis 19, 33—34 in 23, 39—44, Viktor Korošec, rojen 7, decembra 1899, dr. iur., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 2. oktobra 1956. Upravnik Inštituta za prava starega Orienta pri akademiji; načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; član Nacionalnega komiteja SFRJ za orten talistiko; Član Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu. Société d'Histoire du Droit français et étranger v Parizu. Société Internationale 'Ferdinand De Visschcr* pour l'Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Com i ta to seien ti fico internationale revije Iura v Cataniji, Conseil scientifique pri Revue Internationale des Droits de l'Antiquité v Bruslju; redni član Società Italian a d i Stori a del d i rit to; član Sociedade B rasi lie ira de Romani t as v Rio de Janeiro. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1964. Red dela z rdečo zastavo, 1970; red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1978. Zlata značka Rdečega kriza. — G le) Letopis 8, 35—36. Gorazd KuŠej, rojen 17. dcccmbra 1907, dr. iur., redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 17. oktobra 1958, od 1972 glavni tajnik akademije. Dopisni član (associé étranger correspondant) Académie de stanslas (Nancy), član International Law Association v Londonu in Société de Législation comparée v Parizu. Naziv »zaslužni profesor«, 1979. Red dela s srebrnim in z zlatim vencem; red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1978. Zlata plaketa univerze v Ljubljani, srebrna plaketa univerze v Gradcu (Graz). — glej Letopis 9, 33—34, Lado Vavpetič, rojen 26. junija 19112, dr. iur., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na pravni fakulteti v Ljubljani v pokoju. Redni član od 17. oktobra 1958; dopisni član Jugo-slavcnske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Predsednik med akademijskega odbora za študij d sodobnih tendencah znanstvenega dela na nekaterih področjih humanističnih znanosti; častni predsednik Inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani in predsednik njegovega znanstvenega sveta; častni predsednik Društva za upravne znanosti in prakso Slovenije, 1978; predsednik slovenske sekcije Pugwash Conference on Sciences and World Affaires; Član Institut international du droit comparé v Parizu, International Law Association v Londonu in Association internationale pour IŽ/enseigncmcnt du Droit comparé v Strasbourgu; dopisni član v Instituto per la scienza delFammimstrazzione publica v Milanu. Red bratstva in enotnosti L; red zasluge za narod z zlato zvezdo; red zasluge za narod s srebrnimi žarki; red dela z rdečo zastavo, 1972; pri- znanje OK, 27. IV. 1976; zlata plaketa univerze v Lj ubij an i; Kidričeva nagrada, 1973- Naziv »zaslužni profesor«, 1979. — Glej Letopis 9, 35—37. Fran Zwitter, rojen 24. oktobra 1905, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953, redni Član od 17. oktobra 1958. Upravnik Zgodovinskega inštituta Milka Kosa S AZU; tajnik 1. razreda. Dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; član Mednarodne komisije za zgodovino stanovskih skupščin. Red bratstva in enotnosti, 1946; red dela IL; red dela z rdečo zastavo, \965; red republike z zlatim vencem, 1975. Nagrada Sklada Borisa Kidriča 1963 in {skupaj s sodelavci) 1972; Kidričeva nagrada za življenjsko delo, 1975; naslov »zaslužni profesor 1977. — Glej Letopis 5, 76—82 in 9, 41—42. Dopisni Člani Stane Krašovec, rojen 14, julija 1905, dipl. ing. oec., redni profesor ekonomske fakultete v Ljubljani v pokoju. Dopisni Član od 25. marca 1976. Častni član Zveze ekonomistov Slovenije in Zveze društev za napredek prehrane narodov Jugoslavije; elan -ustanovitelj Jugoslovanskega statističnega društva; član Internat iona t Association of Agricultural Economists. — Glej Letopis 27, 50-51. Rudi K y o v s k y, rojen 17. avgusta 1906, dr. Sur,, redni profesor za delovno pravo pravne fakultete v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Kidričeva nagrada, 1977; naziv »zaslužni profesor«, 1979. — Glej Letopis 27, 52—53. Boris Majer, rojen 15. februarja 1919, dr. phil., honorarni redni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, predstojnik Marksističnega centra pri CK ZKS, upravnik Inštituta za marksistične Študije SAZU. Dopisni član od 20. marca 1975. Red republike z zlatim vencem, 1979. — Glej Letopis 26, 54—59. Stoja ji Pretnar, rojen 23. januarja 1909, dr. iur., redni profesor za gospodarsko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Do- pisni clan od 25- marca 1975. Clan več komisij pri Gospodarski zbornici S RS in več domaČih strokovnih organizacij. Član International Law Association (ILA) v Londonu, Association Internationale pour la Protection de la Propriété Industrielle (AIPPI) v Zu-richu, Société de Législation Comparée v Parizu in internationale Gesellschaft fur Urheberrecht v zah. Berlinu; ekspert v delovni grupi prt UNESCO in WIPO s področja nacionalnih zakonov za zaščito folklornih izdelkov kot tudi mednarodnih ukrepov za zaščito. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo — Glej Letopis 26, 60—61. Anton Trstenjak. — glej Letopis 30, ^7—54. Sergij Vilfan, rojen 9. aprila 1919, dr. iur., redni profesor za pravno zgodovino pravne fakultete v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978. — Glej Letopis 29, 56—61. Anton Vratusa, rojen 21. februarja 19 J 5, dr. phiL, častni doktor univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, redni profesor na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in na fakulteti za politične vede univerze v Beogradu; predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Dopisni član od 23, marca 1978. Podpredsednik predsedstva Zveze političnih združenj Jugoslavije; predsednik upravnega sveta Mednarodnega cent Ta za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju v Ljubljani; član upravnega sveta Mednarodnega inštituta za oceanografijo na Malti; član združenja »Reforming international order« v Haagu; član predsedstva C K ZKS. Partizanska spomenica, 1941 ; red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1945; red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, 1946; red partizanske zvezde s srebrnim vencem, 1948; red za hrabrost, 1948; red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1954; red dela z rdečo zvezdo, 1961; red republike z zlatim vencem, 1974; red jugoslovanske zastave z lento, 1975; številna tuja odlikovanja. — Glej Letopis 29, 59—61. Zunanji dopisni člani Mihailo Apostolski, rojen 8. novembra 1906, zgodovinar in vojaški teoretik. Dopisni član od 10. marca 1977. Redni član Makedonske akademije znanosti in umetnosti in njen pred- scdnik; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti; častni član Akademije znanosti in umetnosti Kosova; član Sveta Federacije, Nagrada Republike »11. O k to bar*; nagrada mesta Skopje »13. novembar«, zvezna nagrada »4. julij«. Med Številnimi odlikovanji: red narodnega heroja, red narodne osvoboditve, red bratstva in enotnosti, red zaslug za narod, red republike z zlatim vencem, red za hrabrost, Spomenica 1941. — Glej Letopis 28, 53—55. Alojz Benac, rojen 20. oktobra 5914, dr. arheol., redni profesor prazgodovinske arheologije filozofske fakultete v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 23. marca 1978. Redni član Akademije nauka i umetnosti BiH, dopisni član SANU- Red dela z rdečo zastavo; red zaslug za narod z zlato zvezdo; nagrada 27. julija BiH; AVNOJ. — Glej Letopis 29, 62—64. Jovan Djordjevič, rojen 10. marca 1908, dr. iur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Iugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno pravo; član Mednarodnega instituta za politično filozofijo; predsednik ustavnega sodišča Srbije; pridruženi profesor pravne fakultete v Parizu; predsednik Save za udruženja za političke nauke. Nagrada AVNOJ. — Glej Letopis 9, 45—46. Branislav Djurdjev, rojen 4. avgusta 1908, dr. phil., redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodoiogijo zgodovine na filozofski fakuleti univerze v Sarajevu v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1969. Redni član Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Makedonske akademije na nauki te i umetnostite v Skopju. Redni član Društva za nauku i umjetnost Črne Gore. — Glej Letopis 20, 37—38, K u r t von F i s c h e r. — Glej l.etopis 30, 63—65. Leon Gerškovič, rojen 2, februarja 1910, dr. iur., redni profesor političnih znanosti. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Član Sveta federacije. — Glej Letopis 9, 49—50. Emmanuel Laroche. — Glej Letopis 30, 60—62. Branko P a v i č e v i c, rojen 2. marca 1922, dr. iur. Dopisni član od 10. marca 1977. Redni član Črnogorske akademije znanosti in umetnosti in njen predsednik; dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine; častni član Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Član Centralnega komiteja ZKJ. Nagrada »13. julij«, 1963. — Glej Letopis 28, 56—58. Jakov Sirotkovič. — Glej Letopis 30, 66—68. D. RAZRED Za filološke in literarne vede Redni člani Anton Bajeq, rojen 6. januarja 1897, dr, phiL, profesor slovenskega knjižnega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Red zaslug za narod z zlato zvezdo; Kidričeva nagrada, 1978. — Glej Letopis 23, 45—48 in Letopis 29, 65—66. France Be zla j, rojen 19. septembra 1910, dr. phil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; predsednik komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU. Redni član od 3. junija 1964. Dopisni član Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1969. Prešernova nagrada, 1957 — Glej Letopis 15, 31—34. Bojan Čop, rojen 23. maja 1923, dr. phil., redni profesor za primerjalno indoevropsko jezikoslovje na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni Član od 13. marca 1972; redni član od 25. marca 1976. Redni član Linguistic Society of America, Baltimore, — Glej Letopis 23, 49—52 in 27, 54^57." Anton Ocvirk, rojen 23. marca 1907, dr. phil.. redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na filozofski fakuleti univerze v Ljubljani v pokoju: redni član od 3. junija I964_ Upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pn akademiji. Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1978. — Glej Letopis 15, 30—40. Anton S I o d ji j a k, rojen 13. junija 1899, dr. phiL, redni profesor za slovensko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7. februarja 1967. Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Častni doktor vseučilišča v Zagrebu, 1970; 1L državna nagrada za roman, 1949; nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1974 (s sodelavci). Red dela z rdečo zastavo, 1978— Glej Letopis IS, 39—41. Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1895, častni doktor literarnih znanosti univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; od 25. marca 1976 častni član akademije. Dopisni član Srp-skc akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugoslavenske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu, Akademije nauka i umjet-nosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Makedonske akademije na naukite t umeinostite v Skopju, Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Akademije umetnosti Nemške demokratične republike v Berlinu. Član Predsedstva SR Slovenije, častni član Slavističnega društva Slovenije, častni član Dolenjskega kulturnega festivala, predsednik Glavnega odbora Stenj me ga pozorja, predsednik skupnega sveta enciklopedije Slovenije in slovenskega dela enciklopedije Jugoslavije, član uredniškega sosveta Književnih listov. Partizanska spomenica 1941; red bratstva in enotnosti L; red narodne osvoboditve I.: red zaslug za narod L; red jugoslovanske zastave L; red junaka socialističnega dela; red republike z zlatim vencem; red jugoslovanske zastave z lento; Poloni a Restituía; francoski red oficirja legije časti; francoski red oficirja umetnosti m književnosti; srebrna spominska plaketa ob 25-letnici II. zasedanja AVNOJ; zlata plaketa Ilegalca; Borštnikova listina s plaketo in zlato značko BS; plaketa mesta Kočevje; spominska plaketa ob 40-letnici SAZU. Nagrada Zveze pisateljev Jugoslavije, 1960; Ste rije va nagrada, 1965; Prešernova nagrada, 1966; nagrada AVNOJ, 1967; nagrada Branka G ave I le, 1971; Župančičeva nagrada, 1975; Kidričeva nagrada, 1976. Priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 1971; častno priznanje Skupščine mesta Ljubljana, 1971; priznanje Janeza Kranjca, 1974; priznanje Socialistične republike Slovenije, 1975; Drabosnjakovo priznanje, 1975. — Glej Letopis 3, 172—184. Dopisni Člani Oton Berkopec, rojen 6. decembra 1906, dr. phil., znanstveni sodelavec Češkoslovaške akademije znanosti v pokoju. Dopisni član od 5. februarja 1971. — Glej Letopis 22, 4-6—51. M a r j a Boršnik, rojena 24, januarja 1906, dr. phil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977. Častni član Slavističnega društva Slovenije; član Jugoslovanskega slavističnega komiteja; član Druživa slovenskih pisateljev. Kidričeva nagrada, 1976; naslov »zaslužnega profesorja«, 1977; red del z rdečo zastavo, 1965; red republike s srebrnim vencem, 1975, — Glej Utopiš 28, 59-62. Anton Grad, rojen 23, februarja 1907, dr. phil., redni profesor za romansko Fdologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977. Sourednik revije Lingüistica. Član pariškega Cercle linguistique ter stras-burške Société de linguistique romane. Red dela z zlatim vencem; francosko odlikovanje Ordre National du mérite (Officier); red zaslug za narod s srebrno zvezdo, 1978, — Glej Letopis 28, 36-65. Janko Jurančič, rojen 18. decembra 1902, doktor fi-loloških znanosti, redni profesor za srbski ali hrvaški jezik in xa starejšo srbsko in hrvaško književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani v pokoju. Tajnik 2. razreda SAZU, načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik SAZU; namestnik upravnika istega inštituta, predsednik glavnega uredniškega odbora za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dopisni član od 25. marca 1976. Častni član Slavističnega društva Slovenije." Red zaslug za narod m.; red dela z zlatim vencem; red Republike s srebrnim vencem; častno priznanje Skupščine mesta Ljubljane ob 30-letniei vstaje. — Glej Letopis 27, 58—63. Janko Kos, rojen 9. marca 1931, doktor literamozgodo-vinskih ved, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo ter predstojnik PZE za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977. Član uredniškega odbora Slavistične revije, revije Sodobnost in Primerjalna književnost; Član UO knjižne zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev; član Društva za primerjalno književnost S RS in Slavističnega društva Slovenije. — Glej Letopis 28, 68—71. Janez Logar, rojen 3. februarja 1908, visjj znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, v pokoju. Dopisni član od 23. marca 1978. — Glej Letopis 29, 67—69. Valentin Logar, rojen 11, februarja 1916, dr, phiL, redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972. — Glej Letopis 23, 53—58. Boris Mirhar, rojen L maja 1907, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani v pokoju, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pukoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Častni član Slavističnega društva Slovenije. — Glej Letopis 27, 64— 66. Dušan Moravec, rojen 4. oktobra 1920, direktor Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Nagrada Kidričevega sklada, 1964; srebrna medalja ČSSR, 1965; nagrada Prešernovega sklada, 1968; red dela z zlatim vencem, 1975; Župančičeva nagrada, 1975. — Glej Letopis 27, 67—73. Boris Paternu. — Glej Utopiš 30, 69—71, Franc Zadravec. — Glej Letopis 30, 72—74. Zunanji dopisni člani Mirko Deanovič, rojen 13. maja 1980, dr. phiL, redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu v pokoju. Redni član JAZU od 29. junija 1960. Dopisni član SAZU od 21. marca 1974. — Glej Letopis 24, 41—46. Milovan Gavazzi, rojen 18, marca 1895, dr, se, redni profesor etnologije na filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. — Glej Letopis 27, 74—75. Pavle I v i c. — Glej Utopiš 30, 75—77. Blaže Koneski, rojen 19. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na filozofski fakulteti univerze v Skopju. Dopisni član od 7. februarja 1968. Redni član Makedonske akademije na nauk i te i umetnosti te v Skopju; dopisni član J u gos laven s ke akademije znanoti i umjetnosti v Zagrebu. Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni doktor univerze v Chicagu in Wroclavu. Nagrada AVNOJ, 1966. — Giej Letopis 19, 37— 38. Janko Lavrin, rojen 10. februarja 1887, Tedni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu v pokoju in Magister Artium iste univerze. Dopisni član od 2, oktobra 1956. Podpredsednik angleškega inštituta lingvistov; član British Universities Associaiion of Slavists; član londonskega mednarodnega PEN kluba. — Glej Letopis S, 39—42. III. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične vede Redni člani Robert Blinc, rojen 31. oktobra 1933, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. Redni član od 25. marca 1976. Predsednik zbora razsikovalcev Raziskovalne skupnosti Slovenije, Član sekretariata Society AMPERE; clan izvršilnega odbora mednarodne unije za magnetno resonanco; član sveta mednarodne unije za NOR; član mednarodnega sveta za raziskave feroelektrikov; član širših uredniških odborov mednarodnih strokovnih revij Ferroelectrics, Chemical Physics, Communications on Physics, PHYSICS (section B), Solid State Electronics, Journal of Non- Metals, jugoslovanske revije Fizika, Obzornika za matematiko in fiziko in Raziskovalca, Kidričeva nagrada (s sodelavci), 1961; Kidričeva nagrada, 1975; nagrada ISMAR, 1977. Red dela z zlatim vencem, 1977. — Glej Letopis 20, 42—44 in 27, 76^79. Davorin Dolar, rojen 1, februarja 1921, dr. ehem., redni profesor za fizikalno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani, Dopisni član od 5, februarja 197U, redni član od 10. marca 1977. Član uredniških odborov revij Vest-nik Slovenskega kemijskega društva in Biophysical Chemistry ter društva The International Society of Electrochemistry. Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1968; Kidričeva nagrada. 1979. — Glej Letopis 21, 39-43 in 28, 72-74. Peter Gosar, rojen IS. oktobra 1923, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani, Dopisni član od 7. februarja 1969; redni član od 25. marca 1976. Član Sigma Xi in European Phvsical Society. Kidričeva nagrada, 1964. — Glej Letopis 20. 45—46 in 27, 80—83. Dušan Hadži, rojen 26. avgusta 1921, dr, ehem., redni profesor za kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani, Dopisni član od 7. februarja 1967; redni član od 21, marca 1974; dopisni član Jugoslavenske akademije z na not i i umjetnosti, Srpske akademije nauka i umetnosti; Foreign member of the Indian National Academy of Sciences; častni član Zveze kemikov in tehnologov SFRJ; član uredniških odborov revij Spectro-chimica acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters ter društev The Chemical Society (London), Faraday Society, Bun-senge se lisch aft in Société de chimie physique; predsednik Slovenskega kemijskega d ruš v a in koordinacijskega odbora za molekularne vede pri Svetu akademij; koordinator znanstvenega sveta Subregional nega projekta za sodelovanje v molekularnih vedah. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1957; Kidričeva nagrada. 1976, — Glej Letopis 18, 43—49 in 25, 45—49. Anton Kuhelj, rojen 11. novembra 1902, dr. ing., redni profesor za mehaniko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. dccembra 1949, od 22. decembra 1961 podpredsednik akademije. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Dosmrtni član Gesclise hafl für angewandte Mathematik und Mechanik. Red dela z rdečo zastavo, 1962; red zasluge za narod z ziato zvezdo, 1965; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1975; srebrna plaketa B. Kidriča, 1956; plaketa E, Rusjan, 1969; Kidričeva nagrada, 1972. Naziv »zaslužni profesor«, 1978, Časmi doktor univerze Edvarda Kardelja, 1979. — Glej Letopis 3, 185. Janez P e k i e n i k, rojen 11. junija 1926, redni profesor za discipline: tehnična k i be r net i k a, avtomatizacija obdelovalnih sistemov. eksperimentalne metode in konstruiranje z računalnikom na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Redni član CIRP (Collège International pour l'étude scientifique des techniques de production mécanique) od 1966; VDI (Verein Deutscher Ingenieurc) od 1959, ASME (American Society of Mechanical Engineers) od 1968, Fellow of the Institution of Mechanical Engineering od leta 1970, clan komiteja Zveznega izvršnega sveta za znanost, tehnologijo in izobraževanje 1971 — 72, član komiteja skupščine SR Slovenije za znanstveno raziskovalno delo 1971 — 74, predsednik sveta tehniške sekcije RSS od 1973, predsednik CIRP, član Editorial Board of International Journal of System Science od 197 l, glavni in odgovorni urednik mednarodne revije CIRP Manufacturing Systems od 1971, član Editorial Board of the International Journal of Production Engineering Research od 1973, predsednik mednarodnega CIRP seminarja »Manufacturing Systems« od 1969, častni profesor Univerze v Birminghamu od 1972, član Institute for Advanced Studies in Science and Engineering University of Birmingham od 1964, član direktorske grupe EXAPTTH Aachen od 1967, član councila CIRP od 1973. Taylor Medaile 1960; Plaketa SME 1971; Kidričeva nagrada, 1974; Okoshi Medaile, 1974. — Glej Letopis 21, 44—49 in Letopis 30, 78— 80. Anton Peterlin, rojen 25. septembra 1908, dr. sci. nat., častni doktor naravoslovnih znanosti na univerzi v Malnzu; dopisni član od 21. decembra 1946, redni Član od 6. decembra 1949. Pomočnik načelnika polimernega oddelka v National Bureau of Standards, Washington (D. C., ZDA); profesor-gos( na Case-Western Reserve University, Cleveland (Ohio, ZDA); dopisni član avstrijske akademije znanosti; Častni Član Inštituta J, Stefan v Ljubljani; član American Association for the Advancement of Science (Washington), American Chemical Society (Washington), American Physical Society (Fellow, New York), Deutsche Ko Moid Gesel I-schaft (Koln), Deutsche Physikalische Gesellschaft (Hanau), New York Academy of Sciences (New York), Washington Academy of Sciences (Fellow), Society of Sigma X (New Haven), Society of Rheology (Washington)' glavni urednik Macromolecular Reviews (New York); sourednik Makromolekuiare Chemie (Mainz); član Advisory Board revij Journal of Materials Science (London), Journal of Polymer Science (New York), Kolloid Z. Z, Poly me re (Darmstadt) in Journal of Macromolecular Science, Physics (New York). Red dela z rdečo zastavo FLRJ, 1950; Binghamova medalja Society of Rheology (member Society of American Institute of Physics), 1970; Ford Motor Prize Ameriške fizikalne družbe, 1972. — Glej Letopis 2, 45—46, L u j o Š u k I j e, rojen 21. septembra 1910, doktor tehniških ved, zaslužni profesor fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979, Nagrada Sklada Borisa Kidriča (s sodelavcema). 1964; Kidričeva nagrada, 1972. — Glej Letopis 20, 47—48 in 30, 81^83. Miha T i š 1 e r, rojen 18. septembra 1926, redni profesor za organsko kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti in Jugosla-venske akademije nauka j umetnosti. Član uredniškega odbora Croatia Chemica Acta. Vestnika Slovenskega kemijskega društva, Journal of Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and procedures International, Advances in Heterocyclic Chemistry, He-terocydes; član Hrvatskega kemijskega društva, American Chemical Society; član sekcije za organsko kemijo pri American Chemical Society, član Chemical Society (London); član International Society of Heterocyclic Chemistry ter član izvršnega odbora in predsednik tega društva. Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1962, Kidričeva nagrada, 1977. — Glej Letopis 21, 50—58 in 28, 78—80. Ivan Vida v, rojen 17. januarja 1918, dr. phil., redni profesor za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubija ' .....17. oktobra 1958, redni član od dela z rdečo zastavo, 1965; red Republike s srebrnim vencem, 1974; red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1978; Prešernova nagrada, 1952; Kidričeva nagrada, 1970; svečana listina in mala plaketa univerze Edvarda Kardelja, 1979. — Glej Letopis 9, 55—56 in 13, 32. 21. decembra mathématique de France. Red Dopisni člani Lojze Vodovnik, rojen 6. septembra 1933, dr. sc., redni profesor za biokibemeliko in dinamiko sistemov na fakulteti za elektrotehniko univerze v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, Član predsedstva ET AN Beograd; zaslužni član elektrotehniške zveze Slovenije; član izvršilnega odbora jugoslovanskega društva za medicinsko in biološko tehniko, International Federation for Medical and Biological Engineering, Royal Society of Medicine, London, International Society for Prosthetics and Ort ho ties, Copenhagen, The Biomedical Engineering Society, ZDA; Senior member Institute for Electrical and Electronics Engineers, New York; član editorial board revije Medical and Biological Engineering and Computing; vodja projekta Rehabilitation Engineering Center — Ljubljana, 1978. Nagrada ETAN, 1964; nagrada Sklada Borisa Kidriča (s sodelavci), 1971. — Glej Letopis 28, 81—82. Zunanji dopisni člani Krešimir Balenovič, rojen 1914, dr, sc., redni profesor za organsko kemijo in biokemijo v inštitutu za kemijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976. — Glej Letopis 27, 84—86. Aleksander Despič, rojen 1927, dr, fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na tehnološki fakulteti v Beogradu. Dopisni Član od 25. marca 1976. Redni član SANU, Član redakcijskega odbora časopisov Journal of Applied Electrochemistry, Croatica Chemica Acta in Yugoslav Chemical Papers. Predsednik Srbskega kemijskega društva; predsednik odbora SANU Čovck i životna sredina. — Glej Letopis 27, 87—88. Drago Grdenic, rojen 1919, dr, organske kemije, redni profesor za anorgansko kemijo zagrebške univerze, predsednik Jugoslovanskega centra za kristalografijo JAZU. Dopisni član od 25. marca 1976. Redni član JAZU, dopisni član ANU BiH. Nagrada Rudjer Boškovič, 1961; red zasluge za narod II, 1952; red bratstva in enotnosti, II, 1952; red dela II, 1957; red dela z rdečo zastavo, 1961; red republike s srebrnim vencem. 1969.— Glej Letopis 27, 89—90. M i h a j I o L j. M i h a i 1 o v i č, rojen 22. januarja 1924, dr. kem., redni profesor organske kemije na prirodoslovno-ma-tcmatični fakulteti univerze v Beogradu. Dopisni član od 25. marca L976. Redni član SANU. Nagrada Sveta za kulturo NR Srbije, 1958; Oktobrska nagrada mesta Beograda. 1969. — Glej Letopis 27, 91-92. W a c 1 a w O I s z a k. — Glej Utopiš 30, 84—86. Bogdan Povh, rojen 20, avgusta 1932, dr. fizike, redni profesor fizike na univerzi v Heidelbergu, redni član in direktor Max-Planckovcga inštituta za jedrsko fiziko. Dopisni član od 10. marca 1977. Svetovalec IJS v Ljubljani; član znanstvenega sveta nemškega elektronskega sinhrotona (DESY) v Hamburgu, društva za raziskavo ležkih ionov (GSI) v Darmstadtu, jedrske raziskovalne skupnosti (KFA) v Jülichu in Lawrence Berkeiey laboratorija (LBL) Kalifornijske univerze v Berkeleyu. — Glej Letopis 28, 75—77. Vladimir Prelog. — Glej Letopis 30, 87—89. Pavle Savič, rojen 10. januarja 1909, fizikalni kemik, redni profesor za fizikalno kemijo na naravoslovno-matematični fakulteti v Beogradu (od leta 1966 v pokoju). Dopisni član od 13, marca 1972. Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in njen predsednik; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti t umjetnosti v Zagrebu, Akademije nauka i umjet-nosti Bosne i Hercegovine in Makedonske akademije na naukite i umetnostite; inozemski član Akademije znanosti ZSSR; častni član Madžarske akademije znanosti; član Akademije znanosti v New Yorku, inozemski član Akademije znanosti v Atenah; častni doktor kemijskih ved univerze v Beogradu: nagrada vlade Fl-RJ, 1949; nagrada vlade NR Srbije, 1950. Sfjomcnica 1941; Oktobrska nagrada Skupščine mesta Beograda, 1963; nagrada AVNOJ, 1966, — Glej Letopis 23. 59—61. IV, RAZRLD Za prirodoslovne vede Redni člani Srečko Brodar, rojen 6. maja 1893, dr, phil., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za kvartarologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 22. junija 1953. Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Častni član Arheološkega društva Jugoslavije; dopisni član H.Obenmaier Gesellschaft für die Erforschung des Eiszeitalters und seiner Kulturen, Regensburg. Prešernova nagrada 1949 in i960. Red dela z rdečo zastavo in red zasluge za narod z zlato zvezdo; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, !97H. Kidričeva nagrada, 1974; nagrada AVNOJ, 1974; naziv »zaslužni profesor«, 1979. — Glej Letopis 3, 205—206 in Letopis 5, 98—KKJ. Svetozar Ilešič, rojen 8. junija 1907, dr. phil., redni profesor za geografijo na filozofski fakulteti univer/e v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Upravnik Inštituta za geografijo; član stalne evropske konfercncc za preučevanje podeželske pokrajine; častni član Srbskega geografskega društva, Geografskega društva Hrvaške, Geografskega društva Makedonije, Poljskega geografskega društva, Geografskega društva v Münchnu, Madžarskega geografskega društva in Italijanskega geografskega društva; častni predsednik Geografskega društva Slovenije; naziv »zaslužnega profesorja«, 1977; Kidričeva nagrada, 1977; nagrada AVNOJ, 1979; red dela z zlatim vencem, 1966; red dela z rdečo zastavo, 1967; medalja Jovana Cvijiča, 1968; zlata značka Urbanistične zveze Jugoslavije. — Glej Letopis 18, 52—54 in Letopis 21, 59—62. Ivan Rakove c, rojen 18. septembra 1899, dr. phil,, redni profesor za geologijo in paleontologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani (od leta 1971 v pokoju), Dopisni Član od 21, decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za prirodoslovne vede, upravnik Inštituta za paleontologijo pri akademiji. Predsednik Medakademijskega odbora za favno in floro Jugoslavije do 31. maja 1974; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; častni član Slovenskega geološkega društva in Geografskega društva Slovenije; dopisni član Geološkega društva na Dunaju in Mednarodnega paleontološkega društva. Red dela z zlatim vencem, 1949; red zasluge za narod s srebrno zvezdo, 1970; red bralstva in enotnosti z zlatim vencem, 1978; Kidričeva nagrada, 1957; častna diploma Zveze geoloških društev SFRJ Jugoslavije — Glej Letopis 2, 47—53. Dopisni člani Jože Bole, rojen 17. junija 1929, dr. biologije, znanstveni svetnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija pri SAZU in njegov predstojnik. Dopisni član od 10. marca 1977, Prešernova nagrada za študente, 1954; nagrada sklada Borisa Kidriča, 1966. — Glej Letopis 28, 83—85. Matija Drovenik, rojen 14. februarja 1927, dr, geologije, redni profesor mineralogije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978. Prešernova nagrada za študente, 195 l; nagrada sklada Borisa Kidriča (skupaj z I. Mlakarjem), 1973; red zaslug za narod II., 1951; medalja za hrabrost, 1962; red dela z zlatim vencem, J 977; Zahvala za pomoč pri razvoju rudarsko-metalurške fakultete v Boru, 1971; srebrna plaketa Rudarsko-to pil niš k ega bazena Bor, 1978, — Glej Letopis 29, 70—73. Ivan Gams, rojen 5. julija 1923, dr. geogr., redni profesor fizične geografije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978. Prešernovi študentski nagradi; nagrada Sklada Borisa Kidriča; priznanje Jamarske zveze Slovenije in Jugoslovanske speleološke zveze, Geografskega drušva Slovenije, Zveze organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije. Član uredniških odborov Geografskega vestnika, Geografskega obzornika, Naših jam, Varstva narave. Predsednik komisije za kraško denudacijo pri mednarodni speleoloŠki zvezi, dopisni član komisije za geomorfološko snemanje in karti ran je pri mednarodni geografski zvezi. — Glej Letopis 29, 74—77. Stanko Grafenauer, rojen 13. maja 1922, dipl. ing. rudarstva, doktor geoloških znanosti, redni profesor za kristalogijo, mineralogijo in petro log i jo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni " ' * 1973. Zunanji odbora Izvještaja Jugoslovanskega centra za kristalografijo pri JAZU; član mednarodne komisije za rudno mikroskopijo pri mednarodni mineraloški asociaciji; član delovne grupe mednarodnega projekta »Ofioliti«, mednarodnega programa geološke korelacije UNESCO; referent revije Zentralblatt für Mineralogie (Zal. Schweizerbat, Stuttgart) za področje Balkana, Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1972. — Glej Letopis 24, 53—57. Janez Matjašič, rojen 14. maja 1921, dr. prirodoslov-nih ved, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadzija SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974. Član znanstvenega sveta v biološkem in paleontološkem inštitutu SAZU; podpredsednik med akademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije; glavni urednik Biološkega vestnika; urednik zoološkega dela Razprav IV. razreda SAZU, Levstikova nagrada, 1957. — Glej Letopis 25, 66—68. Ernest Mayer, rojen 10. novembra 1920, dr. phiL, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadzija SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974, Predsednik medakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije; glavni urednik glasila Bulletin scientifique, sect. A, za Slovenijo; član izvršilnega odbora Raziskovalne skupnosti Slovenije; podpredsednik Organizacije za fkotaksonomsko raziskovanje mediteranskega območja (Ženeva); podpredsednik Vzhodnoatpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacijc (Dunaj); regionalni svetovalec za Jugoslavijo pri mednarodnem projektu Flora Europaea (Cambridge); od 1969—75 predsednik zveze bioloških društev Jugoslavije in eden od podpredsednikov unije znanstvenih bioloških društev Jugoslavije; član redakcijskega odbora Biološkega vestnika; urednik botaničnega dela Razprav IV, razreda SAZU; član izdajateljskega in redakcijskega odbora Feddcs Rcpcrtorium, Zeitschrift für botanische Taxonomie und Geobotanik, Akademie Verlag, Berlin. Častni član Bayerische Botanische Gesellschaft (München), dopisni član Societas Zoologica Botanica Fennica Vanamo (Helsinki), član Rcgensburger Botanische Gesellschaft. Medalja zaslug za narod, 1963; red dela z zlatim vencem, 1965; nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1975. — Glej Letopis 25, 69—73. sodelavec Metalurškega inštituta redakcijskega Zunanji dopisni člani V a n d a K och a n s k y-D e v i d e, rojena 10. aprila 1915, dr, prirodoslovnih ved. redni profesor na prirodoslovno-matema-tični fakulteti univerze v Zagrebu. Dopisni član od 20. marca 1975. Redni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Član Hrvaškega prirodoslovncga društva. Hrvaškega. Slovenskega, Srbskega in Poljskega geološkega društva; član Odsijeka za povijest prirodos!. znanosti Hrvaškega prirodoslovncga društva. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1966; nagrada »Rudjer Boškovič«, 1967; nagrada za življenjsko delo Savjeta nauč, rad. SRH. 1975. — Glej Letopis 26, 62—65. Josef Kratochvfl, rojen 6. januarja 1909, doktor naravoslovja in doktor biologije, profesor zoologije, ravnatelj inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Redni član Češkoslovaške akademije znanosti in član njenega pre^idija. Državna nagrada Kle-menta Gottwalda i. stopnje, 1955; Rad prace. 1969; Zlata medalja Vvsoke školy ZemSdčIske v Brnč, 1970; plaketa ČSAV pri z£sluhy o vfidč a lidstvu, 1973. — Glej Letopis 21. 76—77. Petar Stevanovič, rojen 3. junija 1914, doktor geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na rudarsko-geo-loški fakuleti v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975. Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti; član delovne skupine »P ara te ti s« in izvršnega komiteja za mediteranski neogen (CMNS); predsednik Karpato-balkanske geološke asocijacije za Jugoslavijo; dopisni član Slovenskega geološkega društva in častni član Madžarskega geološkega društva. Nagrada vlade SFRJ, 1949: plaketa Madžarskega geološkega zavoda. 1969; Oktobrska nagrada Beograda, 1974; plaketa Prirodoslovncga muzeja v Beogradu, 1972. — Glej Letopis 26, 66—69. V. RAZRF.D Za umetnosti Redni člani Maksim Gaspari, rojen 26. januarja 1H83, slikar; re-sravrator Etnografskega muzeja v Ljubljani v pokoju. Redni član od J3, marca 1972. Častni član Etnografskega društva, društva Vesna in društva Ex lib ris; častni član mesta Kostanjevice; častni občan občine Cerknica, 1978. Prešernova nagrada, 1952; Levstikova nagrada, 1953. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, 1949; red dela z rdečo zastavo, 1973; red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1978. Odkritje spominskega znamenja na umetnikovi rojstni hiši v Selšku, ! 1 samostojnih in več društvenih razstav. — Glej Letopis 23, 65—67. Božidar Jakac, rojen 16. julija 1899, redni profesor akademije za likovne umetnosti v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. decembra 1949, Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni član Accademia Fiorentina dellc Arti del Disegno, Firence, 1925 bronasta medalja mednarodne razstave dekorativnih umetnosti, Pariz; i931 dve nagradi »May show», Cleveland Museum of Art, Ohio, USA; 1946 izvoljen za poslanca Ljudske republike Slovenije; 1946 red bratstva in edinstva II.; 1947 Prešernova nagrada »Po sledovih IV. in V. ofenzive«; 1948 Prešernova nagrada »XIV, divizija«; 1948 izvoljen za poslanca v Dom narodov zvezne skupščine, Beograd; 1949 nagrada Komiteja za kulturo in umetnost vlade FLR.l, za pedagoško delo; 1949 Prešernova nagrada za portret Otona Župančiča; 1949 I. nagrada za grafiko Vlade FLRJ na temo NOB; 1949 Red dela z rdečo zastavo; 1952 Red zaslug za narod s srebrno zvezdo; 1952 zlata plaketa Filatelistične zveze Slovenije; 1952 zlata plaketa Filatelističnega kluba Koper; 1953 nagrada na mednarodni razstavi lesorezov XYL0N. Zürich; 1952 Trubarjeva plaketa — Slavistično društvo Slovenije; 1954 zlata medalja JUFIZ II.; 1956 Trdinova nagrada. Novo mesto; 1959 častno občan stvo Novega mesta; 1959 častni član prosvetnega društva »Lojze Košak«. Dolenjski kulturni festival Kostanjevica na Krki; 1962 1. nagrada Zveze jugoslovanskih založnikov za ilustracije G rad ni ko ve zbirke Eros tanalos; 1963 accadcmico onorario classe incisione, L'Accademía firoentina dclle arti del disegno, Firence, oh 40í)-let-nici; 1963 dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-nosti v Zagrebu; 1963 dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti, Beograd; 1964 srebrna plaketa simpozija grafikov, Subotica; 1964 častno članstvo društva »Dušan Jereb«, Novo mesto; 1965 nagrada mesta Ljubljane, plaketa; 1966 častno občanstvo Slovenj Gradec; 1967 častno Članstvo EX L1BRIS Slovenije; 1967 nagrada AVNOJ za življenjsko delo; 1968 zahval nica GR, Hitóla; 1968 red zasluge za narod z zlato zvezdo; 1968 odkupna nagrada INTART, Udine; 1968 srebrna spominska plaketa 25 let D. zasedanja AVNOJ; 1969 red republike z zlatim vcnccni; 1969 zlata plaketa »100-letnica železarne Jesenice«; 1969 srebrna plaketa univerze v Ljubljani; 1969 bronasta plaketa »Tri ena le mternazkxiale de lic xylogravure contemporanee«, Capru 1969 častni član prosvetnega društva Dolenjski festival v Kostanjevici na Krki; 1969 srebrni ključ mesta Jajce; i 971) zahval nica narodne armije 1945—70. Beograd; 1972 K. Tri en a le delia XILOGRAFIA CONTEMPORANEA -CAPRI; 1973 diploma za sodelovanje, Istorijski muzej. Beograd; 1973 srebrna plaketa 25 let Saveza likovnih umetnika, Skopje; 1974 plaketa mesta Osi je k; 1974 častno občanstvo mesta Kostanjevica na Krki; 1974 odkupna nagrada Študentskega kulturnega centra Zagreb, galerija Zagreb; 1974 odkupna nagrada Študentskega kulturnega centra Beograd, galerija Zagreb; 1974 srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, grafični bienale Zagreb; 1974 priznanje krajevne skupnosti Zavodnje; 1974 srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, za zasluge za Zvezo; 1974 priznanje Filatclističncga društva Slovenije; 1974 plaketa mesta Kostanjevice; 1974 zahval nica Zajednlce jugoslovanske PTT; 1974 zlata medalja Denarnega zavoda Slovenije; 1974 Valvazorjeva plaketa, Krško; 1974 zlata medalja II, Mednarodnega grafičnega bi ena I a v Frcdrikstatu, Norveška; 1975 zlata spominska medalja olTčine Iva-nič Grad; 1975 priznanje Društva likovnih umetnikov Hrvatske ob 30-letnici ULUH in osvoboditve Zagreba; 1975 dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo: 1975 srebrna plaketa univerze v Ljubljani; 1975 spominska plaketa. Dolenjski muzej. Novo mesto; 1975 spominska plaketa, Novo mesto; 1975 priznanje občinske konfereee SZDL Lendava; 1977 plaketa mesta Krško ob 500-letnici; 1978 spominska plaketa Crvene zastave, Kragujcvac; 1978 nagrada zlatarne Majdanpek; 1978 spominski kipec streljanih mesta Kragujevac; 1978 diploma in plaketa ob 30-letnici Filatclističncga kluba Koper. Do decembra 1978 — 98 samostojnih razstav. — Glej Letopis 3, 207—213. Ciril Kosmač, rojen 28. septembra 1910, književnik. Redni član od 22. decembra 1961. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Nagrada AVNOJ, 1974. — Glej Letopis 12, 49—53. Miško Kranjec, rojen 15. septembra 1908, književnik. Redni član od 2. junija 1953. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugoslavcnske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Nagrada AVNOJ, 1969; red jugoslovanske zastave z lento, — Glej Letopis 5, 125—132. Bratko Kreft, rojen 11. februarja 1905, dr. phil., redni profesor za novejšo rusko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju, teatrolog, književnik, gledališki umetnik LA. (od 1962) v pokoju. Redni član od 22. decembra 1961, podpredsednik akademije od 1976, upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji. Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Makedonske akademije na nauki te i umet-nostite v Skopju, dopisni član Matice srpske, častni član Slavističnega drušva Slovenije in Srbije, član osrednjega odbora Jugoslovanskega slavističnega komiteja; predsednik slovenskega slavističnega komiteja; podpredsednik Mednarodnega slavističnega komiteja; predsednik Borštnikovega srečanja; član republiške komisije za urbanizem; član DSP in Pen kluba; član Sociefe Europčcne dc culture in Comunita Europea degli Scrittori. Doctor honoris causa mariborske unjerze (1979), častni občan mesta Gornja Radgona, bronasti in zlati grb Maribora, plaketa-pečat Regensburg, poljska plaketa Julija Slovackega, plaketa Divadla pracujicich iz Gottwal-dova, plaketa Slovenske matice. Tri Prešernove nagrade; nagrada AVNOJ, 1975; red dela z rdečo zastava; red zasluge za narod z zlato zvezdo; Ehrenpreis deželne vlade Koroške. Glej Letopis 12, 63—64. France Mihelič, rojen 27. aprila 1907, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. februarja 1963, Častni član Akademije likovnih umetnosti v Firencah. Nagrade: 1932 — 2. nagrada na razstavi Žena v slovenski umetnosti. Ljubljana; 1948 — Prešernova nagrada za slikarstvo, Ljubljana; 1949 — 2. nagrada vlade FLRJ za slikarstvo, Beograd; Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana: 1951 — Levsti- kova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; 1952 — Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; 1954 — nagrada za grafiko na III. Bianco e ncro, Lugano; nagrada Renato Carrain na XXVII. bienalu, Benetke; 1955 — Prešernova nagrada za grafiko, Ljubljana; 2. nagrada na L mednarodni razstavi grafike, Ljubljana; 1956 — Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; 1957 — nagrada Sabro za grafiko na IV. bicnalu, Sao Paulo; 1959 — 1, nagrada za jugoslovanskega umetnika na IIL mednarodni razstavi grafike, Ljubljana; 1961 — nagrada za slikarstvo na 1. trienalu, Beograd; 1962 — 3. nagrada na razstavi Gozd in les v likovni umetnosti, Slovenj Gradec; 1963 — L nagrada na L jugoslovanskem trienalu risbe. Som bor; 1965 — Prešernova nagrada za sceno iti kostume, Ljubljana; 1966 — 1. nagrada na H, jugoslovanskem trienalu risbe, Sombor; 1968 — nagrada mesta Čačka na V. mc-morialu Nadežde Petrovič in nagrada obiskovalcev; nagrada Guido Ncri na mednarodni razstavi grafike. Firence; 1969 — nagrada »4. julij«, Beograd; 1970 — nagrada mesta Ljubljane; nagrada AVNOJ Beograd; 1971 — L nagrada za slikarstvo na 111. jugoslovanski razstavi JNA na temo NOB, Beograd; nagrada »Politike«, 1977; Jakopičeva nagrada za slikarstvo, 1978; red zasluge za narod z zlato zvezdo, 1975; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1978. — Glej Letopis 16, 31—35. Marjan Mušič, rojen 16. novembra 1904, arhitekt, redni profesor univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979, Dopisni član Jugoslaven-ske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; zaslužni član Zveze jugoslovanskih arhitektov; diploma Urbanistične zveze Jugoslavije; Trdinova. Cankarjeva in Prešernova nagrada. Red dela z rdečo zastavo. Častni občan Novega mesta. — Glej Letopis 21, 82—86 in Letopis 30, 90—91. Vladimir Pavšič-Matej Bor, rojen 14, aprila 1913, književnik. Redni član od 6. februarja 1965. Dopisni-član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; predsednik skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji. Red dela z rdečo zastavo, 1973; nagrada AVNOJ, 1973, — Glej Letopis 16, 36—52. Edvard Ravnikar, rojen 4. deccmbra 1907, ing. arh, redni profesor za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradhe- niš Ivo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni Član od 7, februarja 1969, redni član od 29, marca 1979. Dopisni član Jugoslaven-ske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis 20, 58—63 in Letopis 30, 92—93. Dopisni član Anton Ingolič, rojen 5. januarja 1907, pisatelj. Dopisni član od 25. marca 1976, tajnik V, razreda. Nagrada mesta Maribor, 1939; banovinska nagrada, 1940; Prešernova nagrada, 1950 in 1978; nagrada Društva slovenskih književnikov, 1959; Levstikova nagrada, 1959 in 1968; Preži ho va nagrada, 1960; nagrada Osvobodilne fronte Ljubljana Vič-Rudnik, 1970; priznanje Partizanski kurir, 1972; diploma Zlata knjiga, 1973, 1976 in 1977; diploma »Zmajevih deČjih igara« v Novem Sadu, 1977. Red dela IL, 1949; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1965, — Glej Letopis 27, 93—96. Zdenko Kalin, rojen 11. aprila 1911, kipar, redni profesor akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Dopisni član od 25. marca 1976, Prešernova nagrada, 1955; nagrada vstaje slovenskega naroda, 1966; nagrada AVNOJ, 1975. — Glej Letopis 27, 97—99. Mile K l o p č i č, rojen 16. novembra 1905, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 23. marca 1978. — Glej Letopis 29, 78—81. UroŠ Krek. — Glej Letopis 30, 94—96. Ivan Potrč, rojen 1. januarja 1913, pisatelj. Dopisni član od 10. marca 1977. — Glej Letopis 28, 86—88. Primož Ramovš, rojen 20. marca 1921, skladatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, Upravnik hiblioteke SAZU. Clan Društva slovenskih skladateljev in Društva bibliotekarjev v Ljubljani. Clan International Biographical Association, Cambridge. Član Republiškega komiteja za kulturo SRS, Nagrada Glasbene matice v Ljubljani, 1944; nagrada ljubljanskega festivala 1958; nagrada Prešernovega sklada, 1962; 1. nagrada na konkïlïZU J RT. radio Beograd, 1967, 1969, 1970 in 1976; 3. nagrada na istem konkurzu, 1970; 2. nagrada na istem konkurzu, 1976. Čopova diploma, 1971. Častna plaketa Slovenske filharmonije, 1978. — Glej Letopis 28, 89—91, Gabrijel Stupica, rojen 2L marca 1913, akad. slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977, Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Član Društva likovnih umetnikov Slovenije, Prešernova nagrada 1948, 1950 in 1957; Jakopičeva nagrada na riješkem »Salonu 56«, 1956; jugoslovanska nacionalna nagrada Solomona R. Guggenheima, 1960; zlata plaketa na L trienal u likovnih umetnosti v Beogradu, 1961; nagrada mesta Ljubljane; Jakopičeva nagrada, Ljubljana; AVNOJ, 1977, Red dela z rdečo zastavo, 1977. — Glej Letopis 28, 92—94. Zunanji dopisni člani Johann Cilenšek, rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor Franz L i szt-Hochschule für Musik v Weimarju. Dopisni član od 7, februarja 1967, Redni član Akademije umetnosti Nemške Demokratične Republike v Berlinu, — Glej Letopis 18, 61—63. Miroslav Krleža, rojen 7, julija 1893, književnik. Dopisni član od 2. junija 1953. Prvi Član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Red jugoslovanske zvezde z I en to, 1973; nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis 5, 139—141. Desanka M a k s i m o v i č, rojena 16, maja 1898, knji-ževnica. Dopisna članica od 7, februarja 1^69. Redna članica Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; članica jugoslovansko-francoskega društva, društva »Skrb za otroke«. K. uit urno-prosvetne zajednice Srbije in Matice srpske. Plaketa zahvaJniea Biblioteke Djordje Jovanovič, spominska plaketa skupščine mesta Beograda. Specijalna Vukova nagrada za izuzetni doprinos razvoju kulture SR Srbije, 1975; spomen-plaketa za saradnju na području stvaralaštva za decu i za doprinose na razvoju umetničkog odgoja i ob razo vanj a mladih naraštaja, 1975. — Glej Letopis 20, 57. S t a n o j 1 o R a j t č i č, rojen 16. decembra 1910, skladatelj, redni profesor na Muzički akademiji v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, — Glej Letopis 26, 70—72. Vilem Z a v a d a. — Glej Letopis 30, 97—98. VI. RAZRED Za medicinske vede Redni člani Bogdan Brecelj, rojen 6. maja 1906, dr. med., redni profesor za ortopedi jo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. decembra 1949. Član Sveta federacije. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugoslovanske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjet-nosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; inozemski član Akademije medicinskih nauka ZSSR v Moskvi; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani; clan Société Internationale de Chirurgie et de Traumatologie v Bruslju (S. L C, .O .T.); častni član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu; častni član Društva ortopedov in travmatologov Bolgarije v Sofiji; član International Society for Rehabilitation of the Disabled v New Yorku. Red zasluge za narod z zlato zvezdo; znak hrabrosti; Spomenica Î941; red bratslva in enotnosti s srebrnim vencem; Ted dela z rdečo zastavo; red republike z zlatim vencem, nagrada AVNOJ, 1968. — Glej Letopis 3, 199—200. Miroslav Brzin, rojen 13, aprila 1923, dr. sc., redni profesor mcdicinskc fakultete univerze v Ljubljani in sodelavec Inštituta za patološko fiziologijo. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Član Jugoslovanskega fiziološkega društva; Slovenskega kemijskega društva; izvršnega odbora Slovenskega biokemičnega društva; izvršnega odbora Zveze biokemičnih društev Jugoslavije; Evropske organizacije za ce lu la m o biologijo (ECBO); Evropskega združenja za nevrokemijo (ESN); doživlje- njski član New York Academy of Scicnccs. Nagrada Sklada Borisa Kidriča (1965, skupno z Milanom Kovičem m Srečkom Omanom); nagrada za inovacije in tehnične izboljšave istega sklada (1977, skupno s Srečkom Omanom). — Glej Letopis 25, 54—59 in 30, 99—101. Janez Fettich, rojen 9. oktobra 1921. dr. med., redni profesor dentiatologije in predstojnik katedre za derma loven erolo-gijo medicinske fakultete v Ljubljani; direktor TO Derma to loška klinika Kliničnega centra v Ljubljani. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Član slovenskega zdravniškega društva, dermatološke sekcije SZD, a le rgološko-imunološke sekcije SZD; član združenja dcrmatovcnerologov Jugoslavije, združenja alergologov Jugoslavije; izredni član avstrijskega derm a to loškega društva; častni član poljskega derma to loške ga društva; glavni in odgovorni urednik Acta dermatovenerologica Iugoslavica, član uredniškega odbora Zdravstvenega vestnika. Predsednik medicinskega sveta kliničnega centra v Ljubljani. — Glej Letopis 25, 60—65 in Letopis 30, 102—104, Janez Milčinski, rojen 3. maja 1913, dr, iur., dr. med., častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (1979). redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Od 25. marca 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član J ugosla venske, Srbske, Makedonske in Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine ter Kosova. Častni član Mednarodne akademije za sodno in socialno medicino. Predsednik odbora za Prešernove nagrade študentom Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Predsednik komisije za elična vprašanja pri biomedi-cinskih raziskavah. Član upravnega sveta Mednarodnega združenja univerz. Član upravnega odbora International Medical Law Association. Član uredniškega odbora revije »Medicine and Law». Član odbora Mediteranskega združenja za sodno medicino. Zlata plaketa Univerze v Mariboru, spominska plaketa Instituta za sodne ekspertize v Krakowu in Univerze v Vilnusu. Spominska plaketa G.O.R.S.S.A., Marseille. Plaketa »Thomasius« Univerze Martin Luther v H al le-Wittenberg, Plaketa Academia Naturae Curioso-rum Leopoldi na, Halle. Gcrhičeva plaketa Slovenskega zdravniškega društva, priznanje ob 50-letnici Zdravstvenega vestnika. priznanje dr. Alojza VaJente, velika zlata plaketa Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem (1979). Glej Letopis 12, 43—45, Letopis 21, 63—68 in 29, 45—46. Franc Novak, rojen 2. junija 1908, dr. sc., dr. med., častni doktor univerze v Torinu, redni profesor za porodništvo in ginekologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Častni član Socictas Gynaecologica et Obstetricia Italica; častni član La Sociedad Chilena de Obstetricia y Ginecológica; častni član Českoslovcnske lékarské společnostt J. E. Purkyng; član Féderation Internationale de Gynécologie et d "Obsté trique; predsednik za Jugoslavijo World Association for Gyuecological Cáncer Preve nt ion; častni član Slovenskega zdravniškega d ruš v a in Zbora liječnika Hrvatske; častni član društva ginekologov Madžarske; častni član ginekološko-akušerske sekcije Srpskog lekarskog društva; častni član društva porodničarjev in ginekologov Guayas (Ecuador); častni član italijanskega društva za ginekološko onko-logijo; zunanji član Society of Pelvic Surgeons, Naslov »zaslužni profesor«, 1978. Dve partizanski zvezdi II,; red za hrabrost; red bratstva in enotnosti II.; red zasluge za narod II.; red dela II.; Spomenica 1941; red zasluge za narod z zlatim vencem, 1968; jubilejni spominski znak mesta Beograda; Prešernova nagrada, 1955; nagrada AVNOJ, 1972. — Glej Letopis 12, 46— 48 in 21, 69—73, Andrej O. Župančič, rojen 27. januarja 1916, dr, med., redni profesor za patološko fiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član ud 3. julija 1964; redni član od 5. februarja 1970, Član Roya I Society of Medicine v Londonu, Biochemical Society v Londonu in Associatc Mcmbcr of the Physiologieal Society v Londonu; Scientific Acívisory Panel fundacije Ciba v Londonu; častni član ASOVAC Znanstvei sodelavec v mednarodnem raziskovalnem prograu s Proyecto Amazonas«, ki je vključen v UNESCO program »Človek in biosfera«, Kidričeva nagrada, 1974. Naziv »zaslužni profesor«, 1979. — Glej Letopis 15, 50—51 in 21, 74—75. Dopisni člani Janez B a t i s, rojen 15, marca 1919, dr. veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, imunologije in kužnih bolezni, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, pred-S stojnik Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo VTOZD za veterinarstvo iste fakultete, podpredsednik skupnosti jugoslovanskih veterinarskih fakultet. Dopisni član od 10. marca 1977. Član društva veterinarjev in veterinarskih tehnikov^ Slovenskega mikrobiološkega društva, podpredsednik Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, član republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, sveta za vzgojo in izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL, upravnega odbora Slovenske matice, predsednik komisije za Kidričeve nagrade in nagrade sklada B. Kidriča za biotehniške in medicinske vede. Član World Association for Buia tries. Glavni in odgovorni urednik Zbornika BF-Veterinarstvo. Red dela s srebrnim vencem, 1965; medalja za vojaške zasluge, 1968; nagrada mesta Ljubljane, 1975; zlata plaketa Univerze v Ljubljani, 1976; plaketa Biotehniške fakultete, 1977; red zaslug za narod s srebrno zvezdo, 1978; nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1977. — glej Letopis 28, 95—97. Lev MilČinski, rojen 23. junija 19 f 6, redni profesor za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Centra za izven bolnišnične psihiatrične dejavnosti Klinične bolnišnice za psihiatrijo v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978. — Član in tožilec Slovenskega zdravniškega društva, častni član Jugoslovanskega združenja nevrologov in psihiatrov (1976), častni član suicidološke sekcije Srbskega zdravniškega društva (1979). Član Mednarodne zveze za prevencijo samomora (IASP). Predsednik strokovne komisije za alkoholizem in toksikomanije pri republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo in član analogne zvezne komisije. Red dela II. stopnje (1956) in red »Zasluge za ljudstvo s srebrno zvezdo« (1963). Plaketa češkoslovaškega zdravniškega drušva J-E. Purkynč; priznanje SZDL Slovenije in Zveze organizacij proti alkoholizmu in narkomanijam v Jugoslaviji (1974); spominska plaketa Psihiatrične bolnice Vrapče, SRH, za dolgoletno sodelovanje (1979). Nagrada Sklada Borisa Kidriča (1970), nagrada Sklada dr. Marijana Borštnarja (1971), Kidričeva nagrada za življenjsko delo (1978). — Glej Letopis 29, 82—84. Zunanji dopisni člani E d h e m Č a m o, rojen 30. decembra 1909, dr. vet., redni profesor za zoohigieno na veterinarski fakulteti v Sarajevu. Častni doktor univerze v Sarajevu. Dopisni član od 13. marca 1972. Redni član Akademije nauka i umjelnosti Bosne i Hercegovine in njen večletni predsednik. Dopisni član Makedonske akademije na na-ukite i umetnostite v Skopju in Jugoslavenske akademije znanosti i umjelnosti; častni član Akademije znanosti i umetnosti Kosova; dolgoletni predsednik Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ in predstavnik sveta akademij v zveznem komiteju za znanost in kulturo. Član Sveta Federacije; član prcdsjcdmštva Republičke konferencije SSRN Bosne i Hercegovine. Častni član Mednarodnega društva za zoohigieno; častni član in predsednik Jugoslaven-skog društva »Nauka i društvo«. Spomenica 1941; red jugoslovanske zastave z lento; red bratstva in enotnosti 1.; red -asluge za narod IL; red hrabrosti; red dela z rdečo zastavo; red republike s srebrnim vencem; 27-julijska nagrada Bosne i Hercegovine; povelja Sarajevske univerze, i960; povelja ZJU, 1967; povelja veterinarske fakultete; plaketa SUBNOR Jugoslavije, 1974; nagrada ZAVNO BiH, 1974; spominske plakete inest Sarajeva, Gradačca in Tuzle. — Glej Letopis 23, 62—64, Boris Drujan, rojen 27. julija 1928, dr, organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za navrokemijo IVIC v Venezueli, Caracas. Dopisni član od 10. marca 1977. — Glej Letopis 28, 98—100. Aldo Franchin i. — Glej Letopis 30, 105—106. Fran jo Kogoj, rojen 13. oktobra 1894, dr. med., doetor siccnc, med., doktor honoris causa univerze v Ljubljani, Zagrebu in Vojnomedicinske akademije v Beogradu; doetor honoris causa univerze v Gradcu, redni profesor za dermatovenerologijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953. Pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Schweizerische Akademie für medizinische Wissenschaften v ßaslu in Avstrijske akademije znanosti na Dunaju. Član Deutsche Akademie der Naturforscher »Leopold i na« v H alle/S. Član Društva za napredek iti proučevanje pomorstva Jugoslavije, Pugwash v Zagrebu, Dowlintz Club v Londonu, Société Européenne de Culture (Benetke — Zagreb) in American Association for the Advancement of Science. Častni član Slovenskega zdravniškega društva. Zbora liječnika Hrvatske in Čsl. lekarské společnosti J. F. Purkynè ter poljskega, češkoslovaškega, italijanskega, hamburškega, nemškega, iranskega, munehenskega, angleškega, venezuelskega, avstralskega, berlinskega, mehikanskegâ, bolgarskega, moskovskega, finskega in danskega dermatološkega društva. Častni dopisni član Société française de Dermatologie et Syphiligraphie. Dopisni član Wiener dermatologische Gesellschaft, Societas dermatológica Hungarica, Societas dermatológica Svecica, Société française d'Allergie, American dermatologi cal Association, Deutsche Gesel 1 se h aft für die aestheti-sche Mcdizin und ihre Grenzgebiete, Unionc italiana contra l'obe-si t à, in The Australasian College of Dermatologists. Nagrada vlade FNRJ, 1949; nagrada NR Hrvaške za življenjsko delo, 1962; nagrada AVNQJ, 1966. Red zasluge za narod I., 1949; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1951 ; red dela z rdečo zastavo, 1965; red republike s srebrnim vencem, 1971; red republike z zlatim vencem, 1974, Odlikovanje ob dvajsetletnici osvoboditve Zagreba, 1965; srebrna spominska medalja univerze v Bratislavi, 1966; diploma Zveze zdravniških društev Jugoslavije, 1966; spominska plaketa ob stolctnici Zdravniškega zbora Hrvaške, 1974; plaketa »Marcus Gerbezitis« Slovenskega zdravniškega društva, 1974; diploma (»Priznanje«) Savjeta za očuvanje kulturne baštine komune Hvar-ske, 1975; zlata značka Vojnomedicinske akademije v Beogradu, 1975. — Glej Letopis 5. 101—102. E s a d Mekuli, — Glej Letopis 30, 107—108. Mstislav Vasiijevič Volkov, rojen 1923, doktor ortopedije in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za trav-matologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi; glavni travma-tolog ZSSR, Dopisni član od 7. februarja 1968. Redni član Akademije medicinskih znanosti ZSSR; predsednik društva t revmatologov-orto pedo v ZSSR. Državna nagrada ZSSR; mednarodna nagrada kirurgov R. Denisa; naslov zaslužnega znanstvenega delavca. — Glej Letopis 19, 40. novi ČLANI RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE ANTON TRSTENJAK Dr. Anton Trstenjak se je rodi! 8. 1.1906 v Gornji Radgoni. Po maturi na gimnaziji v Mariboru je Študiral filozofijo in psihologijo na univerzi v inns-brucku, kjer je leta 1929 tudi doktoriral. Leta 1940 je bil izvoljen za docenta, leta 1947 pa za rednega profesorja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Študijska dejavnost dr.Trste-njaka je usmerjena k eksperimentalnemu raziskovanju na področju psihologije in k teoretičnemu proučevanju različnih psiholoških problemov. Na področju eksperimentalne psihologije je postal dr. Trstenjak znan zlasti s svojo teorijo o antagonizmih med zlivanjem in razstavljanjem barv. S to teorijo tudi pojasnjuje razmerje med knntrastnostjo in konstantnostjo barv. Ko je raziskoval časovne značilnosti doživljanja barv, je ugotovil, da obstaja med dolžino elektromagnetnih valov, ki določajo posamezne barvne kvalitete na eni strani, in pa časovnim reagiranjem nanje na drugi, pomembna negativna ko relacija. Dr. Trste njaka zanima nadalje pojav interakcije med različnimi zaznavami. S tega področja kaže omeniti njegovo raziskovanje vprašanja o vplivu doživljanja barv na zaznavanje časa. Na podlagi izsledkov teh raziskav je pokazai, da večina barv deluje tako, da se Časovni potek precenjujc in da individualne preference nimajo posebnega vpliva na ocenjevanje časa. Znanstveno tvoren je dr. Trstenjak tudi na področju psihologije dela. Spoznanja in kategorije, kijih je tu dognal, niso pomembna le sama po sebi, marveč koristno rabijo tudi za klinično psihologijo, kar velja zlasti za analizo motivacije ljudi za delo in pa različnih odklonov od te motivacije. Spoznanja, do katerih jc prišel med svojimi proučevanji, je dr. Trstenjak objavljal v dolgi vrsti razprav in knjig doma in po svetu. Tu naj bodo omenjene le njegove knjige »Psihologija umetniškega ustvarjanja«, »Psihologija dela« in »Problemi psihologije«. V njih avtor obravnava in posreduje ustrezno problematiko tudi glede na njeno bolj ali manj tesno povezanost z družbenim okoljem, v katerem človek živi, dela in ustvarja; s takšnim obravnavanjem se marsikje srečuje tudi s socialno psihologijo. Trstenjakov »Oris sodobne psihologije« v dveh knjigah pa je šteti sploh za prvi izčrpen priročnik o sodobni teoretični in uporabni psihologiji pri nas. Gre za obsežno, pa vendar jedrnato in razumljivo pisano delo, v katerem najdejo dopolnilo za spoznavanje mnogih pojavov ne samo psihologi, marveč tudi psihiatri, socialni psihologi, sociologi in drugi družboslovci. Tudi klinično-psihološka poglavja knjige so dober oris tega, kar lahko klinična psihologija prispeva v diagnostični, deloma pa tudi terapevtski fazi svojega dela. Trstenjakov »Oris sodobne psihologije« lahko brez pretiravanja označimo ne samo za pomembno znanstveno, marveč tudi za dostojno kulturno dejanje v našem znanstvenem prostoru. Da je po načinu obravnavanja in posredovanja snovi dostopno širšemu krogu bralcev, izhaja ne nazadnje tudi iz okoliščine, da je doživelo v relativno kratkem razdobju že tri izdaje, Naj v tej zvezi omenimo še Trstenjakove poljudno znanstvene knjige, ki so vzbudile med bralci veliko zanimanje in so bile delno prevedene v srbohrvaški, češki in italijanski jezik. Ta dela pomenijo pomemben prispevek tudi v smeri mentalnohigienskega razsvetljevanja ljudi. Kratko povedano, dajejo knjige na popularen način in ne da bi vsiljevale kako ideologijo, odgovore na bistvena vprašanja Človekove eksistence — kar ljudje pri nas očitno pogrešajo, Svoja eksperimentalna dognanja s področja dojemanja barv in njihovega učinka na človekovo počutje uporablja dr. Trstenjak kot ekspert za funkcionalno barvo neposredno pri izboljšanju dobršnega dela bivanjskega okolja ljudi. Mnoge naše delovne organizacije in ustanove ga vabijo, da jim pripravi predloge za barvno opremljanje delovnih, šolskih in podobnih prostorov, ali pa da jim pri tem delu pomaga s svojimi, na znanstvenih spoznanjih utemeljenimi nasveti. Trstenjakovo znanstveno delo je že dolgo znano tudi v tujini; član je mnogih nacionalnih in mednarodnih znanstvenih in strokov- ni h društev. Pogosto ga vabijo na različna mednarodna posvetovanja in simpozije, na katerih poroča o rezultatih svojih raziskovanj. Glede na kvaliteto in obseg dela je dr. Trstenjak med naibolj znanimi in produktivnimi jugoslovanskimi psihologi. Pri njegovih raziskovanjih ga žene čisti znanstveni eros, smoter le-teh mu je čista resnica, in ne pusti ideologiji, da bi ga zavedla v pristranost, Blestečo kariero univerzitetnega učitelja in raziskovalca, ki se mu je ponujala v »velikem svetu«, je odklonil in deluje — v skromnih okvirih, ki mu jih nudi domovina — zanjo in za naše ljudstvo. Za uspehe pri delu je prejel Red bratstva in enotnosti in Red dela z rdečo zastavo. Za »Oris sodobne psihologije« je leta 1972 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Skupščina SAZU jc dr. A. Trstenjaka dne 29, marca 1979 izvolila za dopisnega člana. EMMANUEL. LAROCHE Profesor in akademik Emmanuel Laroche je dandanes eden izmed najuglednejših heti-tologov v svetovnem merilu. Rojen 11. julija 1914 v Cla-martu pri Parizu, si je po leta 1936 dovršeni École Normale Supérieure, v Parizu pridobil najprej licenciât filozofije. (ès Lettres) (1937), leta 1938 diplomo višjih študij, leta 1939 opravil agregacijo iz slovnice ter leta 1948 dosegel doktorat iz filozofije (ès Lettres), Od 1940 do 1942 je služboval kot profesor na liceju v Char-tresu, od 1942 do 1946 je bil asistent za klasična jezika na Filozofski fakulteti v Nancy ju. Od 1947 naprej do 1972 je deloval na univerzi v Strasbourgu, najprej kot docent (maître de conférences), nato kot profesor za splošno lingvistiko in za primerjalno slovnico. Vrh tega jc od leta 1957 naprej po nekaj dni tedensko na »École Pratique des Hautes Etudes« v Parizu kot »directeur d'études« v njeni 5. sekciji predaval o hetitskem jeziku, civilizaciji, verstvu (religions hittite et asianique) in arheologiji. Od 1948 do 1964 je desetkrat sodeloval pri francoskih znanstvenih misijah v Turčiji in Siriji, kot epigrafist je bil angažiran pri izkopavanjih ob Xanthosu (v Turčiji) in v Ras Shamri (= Ugaritu v Siriji). Tudi sam je uspešno Organiziral svoja izkopavanja v Giilnarju (v Turčiji). Končno je bil od I 965 naprej več let direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Leta J 972 je postal Membre de P Institut (Académie des Inscriptions et Belles Lettres) in s tem dosegel najvišje priznanje, ki ga more doseči francoski znanstvenik. Popolnoma je prešel s svojim delovanjem v Pariz, ko ga je profesorski zbor starodavnega ( J 530 ustanovljenega) Collège de France izbral za naslednika njegovemu nekdanjemu profesorju Emilu Benvenistu. Obenem so namesto že več kot stoletne stolicc za primerjalno slovnico uvedli stol ko za jezike in civilizacijo Male Azije. Sprememba naslova ima načelen pomen za h e ti to logi jo. Drugače kakor prva generacija hetitologov, ki jo E. L.šteje od Bedricha Hrozncga in Emila Forrerja nekako do Ferdinanda Somme rja, se porajajoča druga generacija zaveda, daje klinopisna hetitščina sicer najpomembnejši, toda ne edini kulturni jezik Male Azije; kajti za njo trdi Laroche, da so tam ohranjeni sledovi 13 pisav in I 7 jezikov. ! [etitologija, ki je bila nastala v zavetju asiriologije kot njeno »najlepše darilo splošni lingvist i ki«, bo poslej morala prvo mesto prepuščati nastajajoči anatolŠčini. Pregled njegovih publikacij do leta 1972 nudi brošura Titres et Travaux d'Emmanuel Laroche (Paris 1972, 12, s.), ki vsebuje 100 knjižnih enot (knjig, razprav in član kov). Na posebnem listu je priložen natipkan dodatek s 17 novimi enotami, segaj oči mi do leta 1977. Med najbolj temeljna dela prof. E, LaTOchea spadajo: Catalogue des textes hittites (Paris 1971, 270 s.); Les hiéroglyphes hittites, repartie, Pécriturc (Paris i960, 294 s.); Dictionnaire de la langue lou-vite (Paris 1959, 180 s.); Recueil d'onomastique hittite (Paris 1951, 120 s.); Les noms des Hittites (Paris 1966, 388 s ); La littérature hittite, les littératures hourrite et ourartienne (Histoire des littera turcs. I, Encycl. Pléiade. Paris 1977, p. 119—136); Collège de France. Chaire de Langues et Civilisation de l'Asie Mineure, Leçon inaugurale faite le Jeudi 29 Novembre 1973 (Paris, 39 s.). K lemu je treba dodati še 50 kritičnih ocen. objavljenih v francoskih in drugih revijah. Kakor E. L, sam navaja, sc je stalno spo-po pol nje val zlasti v zvezi s svojimi predavanji na École Pratique des Hautes Etudes v Parizu. — S svojim katalogom je za helitske tekste uvedel nov način navajanja, obenem pa jc sestavil dragocen vodic za vsakega interesenta po hetitskih napisih. Izredna ljubeznivost, s katero je akademik profesor Emmanuel Laroche vedno rad ustregel naši nt, včasih bolj ali manj zahtevnim željam, ter dobrohotna pripravljenost, s katero je bil vsakič voljan podpirati naša asiriološka prizadevanja, nam prepričevalno dokazujeta, da ima Slovenija v njem dobrega prijatelja. Iskreno želimo, da bo izvolitev E. Laroche a za dopisnega člana SAZU naše prijateljske zveze z žarišči francoskega asiriološkega študija še poglo- bila. Hkrati upamo, da bo živahni razvoj orientalist ičnih študij v Franciji prej ali slej vzbudil ploden odmev tudi v vrstah naših mlajših raziskovalcev. Skupščina SAZU je prof. E. Larochea izvolila za zunanjega dopisnega člana dne 29. marca 1979. KÜRT v. FISCHER Kurt von Fischer je bil rujen 25. aprila 1913 v Benin. Študiral je na univerzi in konserva-toriju v Bemu in v Zürichu ter promoviral za dr phil. v Bernu z disertacijo »Griegs Harmonik und die nordländische Folklore«. Zatem je raziskovalno delal v bibliotekah in arhivih v Firencah in Bruslju. 1948 se je habi-litiral na univerzi v Bemu, bil najprej privatni in nato redni docent do 1956. Od 1957 do 1978 je bil profesor za muziko-logijo in direktor muzikološkega seminarja na univerzi v Zürichu. 1974—76 tudi dekan tamošnje filozofske tak ul te te. Od Fischerjevih znanstvenih del je razen omenjene disertacije najprej treba a omeniti »Die Beziehungen von Form und Motiv in Beethovens In strumen tal werken« (1948), »Studien zur italienischen Musik der Trecento und frühen Quattrocento« (1956). »Die Variation« (1956) in »Moderne Kunst in evangelischer Sicht« (1963). Sledijo številne razprave, ki so bile objavljene samostojno ali v razni muzikološki periodiki. Med njimi so npr. »Zur Theorie der Variation im 18. und beginnenden 19. Jahrhundert« (1957), »Der Begriff des 'Neuen' in der Musik von der Ars nova bis zur Gegenwart« (1961), »Tradition-(alismus), Antitradition(alismus) und das Problem des Fortschrii-tes in der Musik der Gegenwart* (1969). »Neue Quellen mehrstimmiger Musik des 15. Jh. aus schweizerischen Klöstern« (1969). Avtor je izdal tudi več revidiranih starejših tiskov (P. Aretino, O. di Lasso, W. A. Mozart V V. Fische rja zanima predvsem srednji vek, vendar se posveča tudi novejšim razdobjem zgodovine glasbe. V preučevanju problemov je pronicljiv, natanko jih analizira in primerja, v sklepih prinaša mnoge, doslej še ne ugotovljene novosti. To velja še zlasti za večgiasje poznega srednjega veka in renesanse. Teh vprašanj se dotika v. Fischer s posebno pozornostjo, kar se tiče gradiva, pa seže v celoten evropski glasbeni prostor. Predmet njegovega raziskovanja so tudi vprašanja glasbene histografijc od njenih začetkov pa nadalje s lern, da jih, oprt na dostopne vire, skrbno preučuje, pojasnjuje ozadja, ki so jih povzročila, in prikazuje posledice, ki so sledile. Tudi tu seže prostorsko široko l mislijo, da je treba načeti Še vprašanje univerzalne zgodovine giasbe s tem, da moramo iskati eventualna stičišča in razlike med glasbenimi kulturami raznih časov in prostorov ter, če bodo dovolila spoznanja, izvesti tudi ustrezna dognanja. V. Fischer velja za napredno usmerjenega znanstvenika svojega področja, metodološko in v interpretiranju zastavljenih problemov, ki jih pojmuje z upoštevanjem vseh spremljevalnih fenomenov, naj gre za preteklost ali novejši in najnovejši razvoj. Analitično temeljit in s poudarjenim smislom za sintezo je široko razgledan zagovornik interdisciplinarnosti, ki jo smatra za potrebno tudi z vidika glasbene znanosti. Rezultati njegovega znanstvenega dela so uvrstili v, Fische rja med pomembne osebnosti sodobne muzikologije v mednarodnem merilu. To potrjujejo njegove razprave, o tem priča tudi dejstvo, da je začel izdajati pomembno muzikološko periodiko z naslovom »Archiv für Musikwissenschaft« (1965); njegova je realizacija B-IV3"* v RISM (Mednarodni repertoar glasbenih virov), NjegQvo delo je ovrednoteno kot pomemben prispevek k razvijanju sodobne muzi ko! oš ke znanosti. Zanj je dobil priznanje tudi s tem, da je bil izvoljen za dopisnega člana Akademie der Wissenschaften und Literatur v Mainzu (1969). Glede na pomen, ki mu gre, je bil zaželen tudi kot predavatelj na raznih evropskih in ameriških univerzah in kot aktiven sodelavec na mednarodnih muzikoloških kongresih ter simpozijih- Zaradi svojih kvalitet in veljave je bil tudi predsednik Mednarodnega muzikološkega društva {1967— 1972). V svojem znanstvenem delu je v. Fischer pokazal zanimanje tudi za slovansko glasbeno jx>dročje, tako npr. za vire do konca 18. stoletja na slovenskem in hrvatsko-dalmatinskem prostoru. V tej smeri kaže njegov interes tudi razprava »Repertorium der Quellen tschechischer Mehrstimmigkeit des 14. bis 16. Jh.« (1969), pa tudi njegovo večkratno sodelovanje na muzikoloških kolokvijih v Brnu, ki se načrtno lotevajo slovanske glasbene kulture z vidika evropskega razvoja. Z nakazanega gledišča je njegova orientacija in pojmovna Širina značilno izstopila tudi ob 10. kongresu Mednarodnega muzikološkega društva (Ljubljana, 1967), ko je bil slovanski tematiki dan velik poudarek, za kar je bil v. Fischer vsaj posredno zaslužen. Posledice so bile pomembne tudi za nadaljnji razvoj slovenske muzikologije in tudi muzikoloških prizadevanj drugih slovanskih narodov. Na navedenem kongresu je bil chairman simpozija z naslovom »Critical Years in European Musical History 1400 —1430«. . Omeniti je še, da je v. Fischer sodelavec Muzikološkega zbornika in član znanstvenega sveta International Review of the Aesthetics and Sociology of Music; oktobra 1976 je imel več preda' vanj v okviru muzikološkega oddelka ljubljanske filozofske fakultete in tam nekajkrat vodil tudi seminar, v katerem je podrobno prikazal svoje metodološke pristope k obravnavanju glasbenozgo-dovinskih problemov. Za podrobnosti v zvezi z bibliografijo gl. Reim an n Musik-Lexikon, 1959, 518, in supl. 1972, 361; Musik in Geschichte und Gegenwart. zv. 4, 1955, 271; La Musica-Dizionario (UTET) I, 1968; 669; Muzička enciklopedija, 2, izd., zv, 1, 1971, 581. Skupščina S AZU je Kurta v. Fischerja dne 29. marca 1979 izvolila za zunanjega dopisnega člana. JAKOV SIROTKOVIČ Dr. Jakov Sirotkovič, predsednik J ugosla venske akademije znanosti i umjetnosti in redni profesor Sveučilišta v Zagrebu, je bi! rojen v Rabu 7. oktobra 1922, Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Zagrebu t. 1948 in doktoriral iz ekonomskih znanosti 1. 1951 na zagrebški univerzi s tezo o planiranju razširjene reprodukcije v socializmu, Nato je začel s pedagoško kariero na Ekonomski fakulteti v Zagrebu, in sicer najprej s tematiko ekonomskega planiranja, nato ekonomike Jugoslavije in končno šc iz teorije ekonomskega razvoja, V teh okvirih se je gibalo vse njegovo ----raziskovalno in avtorsko delo do danes. Že v disertaciji je dal oris teoretskih temeljev planiranja v socializmu in je postavil podlago za nadaljnje raziskovanje v smeri graditve sistema in prakse planiranja, prilagojenega jugoslovanskim razmeram in družbeno-ekonomskem sistemu na osnovi samoupravljanja, Po naslednjih delih »Akumulacija in razširjena reprodukcija 1952—1956« ter »Metode ekonomske analize in ekonomske politike« in nekaterih drugih spisih je izdal celotno zaokroženo delo »Problemi pri vred nog planiranja u Jugoslaviji« (1961), v katerem posveča posebno pozornost teoretskim načelom planiranja v raznih družbeno-ekonomskih sistemih in obdelavi vseh elementov planiranja {organizaciji, metodam izdelave in uresničevanja plana). S primerjalno analizo je v tem delu dal in oceni rešitve in izkušnje planiranja v vseh sistemih, S tem je ekonomska znanost dobila eno od najcelotnejših in najbolj kvalitetnih del velikega teoretičnega in praktičnega pomena sloh, posebno pa za družbeno planiranje v Jugoslaviji, Dr. Sirotkovič je dal nadalje vrsto temeljnih del o jugoslovanskem gospoda rsskem sistemu in o problemih njegovega nadaljnjega razvoja ter o socialistični produkciji blaga. Kot njihovo sintezo je kasneje objavil »Privredni sistem i društveno planiranje u Jugoslaviji (1964). To delo je postalo teoretična podlaga novemu pristopu v diskusiji o izdelavi zakona o planiranju, predvsem glede temeljne vloge zakona vrednosti, teorije cen in reprodukcije. Kot nadaljevanje je ob upoštevanju našega novejšega gospodarskega razvoja kakor tudi nadaljnjega napredka planiranja drugod po svetu dve leti kasneje izdal »Planiranje u sistemu samoupravljanja«. Za študij celotne naše ekonomike je ob njegovem vodilnem sodelovanju kot koredaktorja (skupaj z akademikom dr. V. S tipe-tiče m) in koautorja izšel eden od naših najboljših učbenikov »Ekonomika Jugoslavije«, ki je doživel že šest izdaj, mestoma dopolnjenih. S tretjega svojega raziskovalnega področja je izdal 1. 1972 še knjigo »Teorija in politika« privrednog razvoja«, kjer obdeluje to snov v različnih sistemih današnjega sveta in v Jugoslaviji posebej. Poleg večjih del oz. knjig je Sirotkovič objavil nad 300 spisov v raznih jugoslovanskih tn tujih ekonomskih in drugih časopisih in zbornikih ter v dnevnem tisku. Jakov Sirotkovič je ustanovitelj uglednega Ekonomskega inštituta v Zagrebu in njegov prvi direktor (od 1952 do 1955). Na zagrebški ekonomski fakulteti je bil poleg rednega pedagoškega dela organizator podiplomskega študija in mentor številnih magistrov in dokiorandov. Od 1. 1967 do danes je glavni in odgovorni urednik časopisa »Ekonomist«, organa Zveze ekonomistov Jugoslavije, najuglednejšega časopisa v Jugoslaviji za vprašanja družbenoekonomskega razvoja. Že dobrih deset let je eden najaktivnejših organizatorjev posvetovanj Zveze ekonomistov Jugoslavije in njene znanstvene sekcije, ki so postala dobesedno vsakoletni zbor najodlič-nejših jugoslovanskih znanstvenih in praktičnih ekonomskih delavcev. Poleg Številnih družbenih in političnih funkcij v S H Hrvatski je bil Jakov Sirotkovič občasno direktor republiškega in kasneje zveznega zavoda za družbeno planiranje ter je Član odbora OZN za planiranje. Nekaj let je bil poslanec Sabora SRH in Zvezne skupščine. Od L 1970 do aprila 1974 je bil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, a od aprila 1974 do aprila 1978 predsednik izvršnega sveta Sabora S Ril. Danes je član CK in Predsedstva C K S K Hrvatske ter član Predsedstva SR Hrvatske. Udeleženec je NOB od 1941 ter nagrajencc nagrad »Mije Mirkoviča« in »Boži-dara Adžije«; je nosilec raznih domačih in tujih odlikovanj, med njimi (1974) reda republike z zlatim vencem. Ju gosi a venska akademija znanosti i umjetnosti ga je izvolila 1. 1966 za dopisnega člana, leta 1975 za rednega člana in leta 1978 za predsednika. Skupščina SAZU je dr. J. Sirotkoviča dne 29, marca 1979 izvolila za zunanjega dopisnega člana. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE BORIS PATERNU Boris Paternu se je rodil 5. VI. 1926 v Predgradu v Beli krajini. Gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, Murski Soboti, Mariboru in Kranju, kjer je 1946. leta maturiral. Med okupacijo je šolanje zaradi sodelovanja v NOB prekinil, bil spomladi 1944 zaprt v Begunjah, nato na prisilnem delu in od septembra 1944 v partizanih. Od 1946 do 1951 je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral jugoslovanske književnosti, zgodovino slovenskega jezika ter jugoslovansko zgodovino, nemščino in ruščino, v \diplomi Je bil na isti fakulteti ^ K do 1960 asistent, do 1966 do- cent, do 1972 redni in nato do danes redni profesor. Doktorat je dosegel 1960. Od 1961—63 je bil predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti in od 1963 dalje predstojnik katedre za slovensko književnost. Od 1973 do 1975 je bil predsednik Sveta filozofske fakultete in od 1975 do 1978 njegov podpredsednik. Od 1978 dalje je predsednik fakultetnega odbora za študijske in znanstveno raziskovalne zadeve. Z objavljenimi referati se je udeležil številnih mednarodnih slavističnih kongresov. S predavanji je sodeloval tudi na mnogih slovenskih in drugih jugoslovanskih strokovnih zborovanjih in pri sloven¡stičnih srečanjih med zamejskimi Slovcnci,. Kot gost je predaval na večini jugoslovanskih univerz in na univerzah v tujini. Razen tega je ves čas, kar dela na FF v Ljubljani, strokovno in družbeno močno angažiran, Za svoje delo med NOB in v času graditve je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, z redom deia s srebrnim vencem, z redom zaslug za narod s srebrnim vencem in s plaketo ZZB NOV 1977. Že kot asistent je pokazal viden smisel za sistematično strokovno delo: s prvo publikacijo, ki je prerasla čas (Slovenska proza do moderne, 1957, 196S2), z načrtnim študijem o Levstiku, njegovih leposlovnih in estetsko kritičnih predhodnikih ter sodobnikih, ki je oplodil poleg študij v manjših publikacijah (Kondor, deloma tudi v drugi izdaji in hrv, prevodu) tudi disertacijo Estetske osnove Levstikove literarne kritike (1960, Obj. SM 1962) in habilitacijo Slovenska literarna kritika pred Levstikom (Univ. zaiožba 1960), Kot redni predavatelj je organiziral tovariše na isti katedri za timsko delo Slovenska književnost (v dvajset le tj u) 1945—1965 in sam prevzel področje lirike v tem času. Leta 1967 je SM objavila prvi dve knjigi te serije, poleg Helge Glušičeve študije o prozi Pa-ternujevo študijo Slovenska lirika 1945—1965, v nasledji knjigi pa tej pripadajočo antologijo Slovenska lirika. Razen zamejske in mladinske lirike iz tega časa skuša biti tu izbrana in estetsko-zgodovinsko obdelana po generacijskem načelu v sedmih poglavjih naša povojna poezija v prvem sistematičnem izboru. Glede na globoko stilno prelomnico, ki se je med tradicionalizmom in avantgard i -zrnom zarezala nekako sredi tega dvajsetletja, je ta naporni objektivni prikaz dovolj posrečeno izpeljan, čeprav bo tu pa tam zahteval še dopolnil in popravkov. Zavedajoč se tega radikalnega literarno-zgodovinskega prodora v sodobnost se Paternu tveganega oranja ledine ne plaši, marveč ga z nenehno novimi študijami nadaljuje. Hkrati se je s prefinjenim posluhom za nove sodobne metode zagrebel v osrednji študij slovenske romantike in se mu je v času, ko je dosegel redno profesuro, iz nje posrečilo izluščiti svoje osrednje delo. Na 650 straneh je v monografiji France Prešeren in njegovo pesniško delo (Mladinska knjiga, I 1976, II 1977) odkrival jedra Prešernove pesmi. To ni le sinteza dotedajih dognanj, marveč je hkrati nov poskus, kako pesnika zajeti v skoraj enakomeren razvoj. Nemara se bo Paternujevi lucidnosti v nadaljnjem razvoju posrečilo pri pesniku odkriti še jasnejšo strukturo. Dosedanji metodični postopeK, ki ga je uveljavljal že z nekaterimi predštudijami (Problem katarze v Pevcu, 1960; Krst pri Savici, 1970 in drugod) so porok za neutrudno iskanje. Komaj nekaj manj ko pol stotine enot Patentujevega dela, naštetega v knjiga, razpravah, člankih idr. do leta 1966, je najti v ULBB (I. in II.); okrog 60 enot pa beleži III. knjiga, ki je v pripravi za tisk. Tu niso le zbori domačih in zamejskih književnikov s spremnimi besedami in študijami, nova literarno teoretična in lite-rarnozgod o vinska problematika s številnimi izsledki doma in po svetu. Vse v skrbnem, dognanem jeziku, le da ponekod prezapletenem. Najtehtnejše do predzadnjega časa (zlasti predavanja in razprave) je ponatisnil v dveh knjigah na 948 straneh pod naslovom Pogledi na slovensko književnost (Partizanska knjiga l, II, 1974). Delo je prejelo Kidričevo nagrado. Zadnje čase organizira Paternu novo skupinsko nalogo med slavističnimi študenti: Slovensko narodnoosvobodilno pesništvo 1941—1945, ki bo predvidoma dokončana 1980. O poetiki tega pesništva je spregovoril v referatu na mednarodnem slavističnem kongresu v Ljubljani. Zaradi omejenega prostora v Letopisu in obširnosti bibliografije je ne objavljamo na tem mestu, temveč je interesentom na voljo v arhivu SAZU. Skupščina SAZU je prof, B. Paternuje dne 29. marca 1979 izvolila za dopisnega člana. FRANC ZA D R AVEC Franc Zadravec je bil rojen 27. IX. 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Po maturi na gimnaziji v Murski Soboti 1946 in diplomi na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani (1952) iz slovenskega jezika s književnostjo in ruskega jezika s književnostjo je od 1952 do 1957 poučeval na gimnaziji v Murski Soboti, nato pa je bil do 1962 asistent, do 1967 docent, do 1973 izredni in nato redni profesor za novejšo slovensko literarno zgodovino na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena Studijska knjižnica v Murski Soboti (1954), delal je v svetu za šolstvo in kulturo soboškega okraja, zlasti pa je bil aktiven kot sourednik in urednik raznih revij in knjižnih publikacij: sourednik revije Svet ob Muri (1956^58), revije Jezik in slovstvo (1959 do 1967), sourednik Slavistične revije (ood 1974) Uredil je Panonski zbornik (1966) in 12 knjig zbranega dela Miška Kranjca (1972, s krajšimi študijami), je sourednik knjižnih zbirk Naša beseda (1967—74) in Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev (1975—79). bil je predsednik Slavističnega društva Slovenije (1970— 72) in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani (1974—76), Aktivno jc sodeloval na mednarodnih slavističnih kongresih ter na jugoslovanskih posvetovanjih slavističnih društev, zlasti pa na zborovanju slovenskih slavistov. Razen tega je ves Čas službovanja v Murski Soboti in Ljubljani strokovno in družbeno angažiran v raznih redakcijah, založbah in samoupravnih organih. Zadravcevo znanstveno I iterarnozgodo vinsko deio izhaja iz prekmurske kulturne problematike. S posebno pozornostjo se je osredotočil na osebnost in literarni razvoj Miška Kranjca. Disertacijo je omejil na prvi izsek Kranjčevega življenja in dela: Miško Kranjec (1908—1935), Pomurska založba 1963. Za razpravo je prejel nagrado Štefana Kovača v Mariboru (J964). V naslednjem obdobju znanstvenega dela je pogled na Kranjca razširil na presojo Kranjčevih pomembnih sodobnikov (S. Kosovel, M. Jarc, C. Kosmač, J. Kozak i.dr.), pa tudi marksističnih teoretikov (Lukacs), ki so usmerjali njegovo metodo. Ta se je med tem Časom še poglabljala, ni pa s tem zašla v navzkrižje z metodo vzornika 1. Vidmarja. Le-ta je že njegovo disertacijo uravnal v interpretacij s ko metodo in ga tudi z nadaljnjim kritično-estetskim razvojem sorodno usmerjal. S poudarkom na humanizaciji spremlja Zadravec že svojo prvo knjigo Razgledi v književnosti 191S-— 1941 s študijo Umetnost za človeka (Kondor 1963). V isti založbi in seriji sledita že knjižici Upornik, Slovenske ekspresion(stične eno-dejanke in prizori z razpravo EkspresL m iz em v dramatiki (1966) in Pot skozi noč. Izbor slovenske futu ične in ekspresionistične lirike z razpravo Futurizem in eksprerc/ lizem v slovenski poeziji (1966) — vse z namenom sistematično prikazati nove, še neobdelane zvrsti in stilne premike. Pomemben zbornik Lirika — epika — dramatika (Pomurska založba 1965) prinaša Zadravčev članek Literarno-zgodovinska metodologija, v katerem se avtor nazorno opira tudi na novejšo zahodno metodologijo. Tematsko in metodično preusmeritev pomeni obsežna razprava Oktobrska revolucija in slovenska literatura (Po m ur. zal. 1968). Obdobje 1967—73 je za avtorja zelo plodovi to. V treh publikacijah je z novimi prijemi obdelal vse prvo petdeset let je našega stoletja. Sodelujoč pri Paternujev i organizaciji skupinske Slovenske književnosti 1945—65 je v II, knjigi to po Is to let je celo presegel s poglavjem Književna esejistika in kritika {SM 1968). Nato se je s tremi knjigami pridružil Pogačnikov! Zgodovini slovenskega slovstva: Nova romantika in mejni obliki realizma (5. knj.. Obzorja, 1970) ter Ekspresionizem in socialni realizem (6. in 7. knj,, 1972), nato pa je ti publikaciji zgostil v sintetično knjigo Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja (MK 1974, zbirka Naša beseda). Po letu 1973 je z dolžno pieteto ovrednotil delo svojega predhodnika v študiji Literarni teoretik in kritik Josip Vidmar (Obzorja 1976). Večino drugih Študij in razprav, posvečenih posameznim pomembnim osebnostim te svoje dobe, predvsem Cankarju in Zupančiču, usmerja v glavnem k estetsko-stilni analizi njihovega opusa, Izjema je razprava Cankarjeva satirična proza v izboru Agonija veljakov v Cankarjevi satirični prozi (Obzorja 1976), nagrajenem s Kidričevo nagrada, saj se ne dotika samo Cankarjevega izraza, temveč ideološko ostro, deloma rahlo pristransko presoja tudi takratne razmere. Dosedanje nadpoprečno prizadevno in plodno Zadravčevo delo ne obsega le navedenih izvirnih knjig, marveč še vrsto poljudnejših izborov, pa tudi razprav, člankov, kritik — do 1966 je v zborniku UBBL II zabeleženih okrog 60 enot, za IIL knj., pa je pripravljenih približno prav toliko z dosti večjo težo — kar priča o naglem, uspelem razvoju sodobnega literarnega zgodovinarja, ki noče zaostajati za današnjimi zahtevami po sintezi, osredotočenosti na bistveno, ustrezajoč modernim metodičnim prijemom. V duhu marksistične teorije, ki jo zastopa, se trudi za jasno izražanje. Zaradi omejenega prostora v Letopisu in obširnosti avtorjeve bibliografije je ne objavljamo na tem mestu, temveč je interesentu na voljo v arhivu SAZU. Skupščina SAZU je prof. F. Zadravca dne 29. marca 1979 izvolila za dopisnega člana. PAVLE IVIČ Dr. Pavle Ivic se je rodil t. XII. 1924 v Beogradu, kjer je 1949 na filozofski fakulteti diplomiral iz področja srbskohr-vaškega jezika m jugoslovanskih književnosti. Po diplomi je delal kot asistent v inštitutu za srbski jezik pri SANU štiri leta, nato je bil lektor za sh. jezik na univerzi v Leidenu na Holand-skem. Doktoriral je 1954 v Beogradu. Od 1954 je bil docent, od 1959 izredni in od 1964 do upokojitve redni profesor v Novem Sadu in nazadnje v Beogradu. V času fakultetne kariere se je znanstveno izpopolnjeval v fonet. laboratoriju michiganske univerze v An Arboru, kot gost — profesor pa je predaval na raznih ameriških univerzah v Tokiu, na univerzi v Moskvi ter na pariškem Institut d'études slaves in na londonski univerzi. Zadnjih petnajst let je imel na povabilo tujih univerz oz. akademij posamezna predavanja v evropskih in ameriških univerzitetnih centrih. Z referati je sodeloval tudi na Številnih mednarodnih znanstvenih slavističnih srečanjih. Kot glavni urednik urejuje Zbornik za filologijo m lingivstiko (Novi Sad) ter Priloge proučavanju jezika (Novi Sad), je član uredništva pri International Journal of Slavic Lingvistics and Poetics (Haag), Slavjanskc lingvistične terminologije (Sofija), Voprosnika obče sla vjanskogo lingvist ičeskogo atlasa (Moskva), Slovar'ja slavja nskoj lingvističeskoj terminologiji (Praga), Sabranih dela Vuka Karadžiča (Beograd), Obsčeslavjanskoga lingvist i čkoga a d asa (Moskva), Language in Sodety (Cambridge. Anglija), Iníerlingual Atlas of Europe (Nijmegen, Holandska). Po upokojitvi na fakulteti nadaljuje znanstveno delo predvsem v okviru SANU kot predsednik Medakademijskega odbora za díale k tološke atlase in kot predsednik Komisije za Evropski lingvistični atlas (Atlas Linguarum Europae) pri tem odboru, kot član Komisije SANU za Biiten Fonda, kot član Upravnega odbora Fonda za znanstveno delo in kol član Onomastičnega odbora. Še nadalje je angažiran na področju lingvistične geografije kot član redakcije Občesiovanskega lingvističnega atlasa in Evropskega lingvističnega atlasa. Ob uredništvu Zbornika za filologijo in lingvisti ko je prevzel še uredništvo Srbskega dialektološkega zbornika in Onomatoloških prilog. Je član Izvršnega komiteja CIPL (svetovna organizacija lingvistov), predsednik Medakademijskega odbora za dialektološke atlase, član uprave Sodetas Lingüistica Europaea, član Mednarodne komisije za Občeslovanski lingvistični atlas in Mednarodne komisije za lingvistično terminologijo, član Mednarodnega komiteja za lingvistični atlas Evrope, član Soeietč de Linguistique de Pariš in International Linguistic Association (New York) in nosilec projekta za preučevanje jezika srednjeveških srbskih listin pri Inštitutu za lingvistiko v Novem Sadu. Je predsednik Sveta Mednarodnega slavističnega centra Srbije, član Upravnega odbora Srbske književne zadruge, član Upravnega in izvršnega odbora pri Matici srbski, član Sveta za jezik in književnost pri Zveznem zavodu za preučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, član Jugoslovanskega slavističnega komiteja, član Komisije za kuhumohistorične znanosti pri Svetu za koordinacijo znanstvene dejavnosti SR Srbije itd. V SANU že več let dela na projektu Zgodovina srbohrvaškega jezika (Istorija srpskohrvatskog jezika). lviceva znanstvena bibliografija šteje okoli 200 enot z vseh področij slovanskega, zlasti pa srbskohrvaškega jezikoslovja, od dialektologije preko zgodovine knjižnega jezika, njegove fonetike, morfologije, sintakse, leksikologije itd. Profesor Ivic je svetovno znanstveno javnost, tako na Vzhodu kot na Zahodu, seznanil s problematiko srbskohrvaškega jezika, predaval je v evropskih, ameriških in deloma azijskih cenirih (Tokio), objavljal v domačih in tujih znanstvenih glasilih, v srbskohrvaškem, ruskem, poljskem, 7fi češkem jeziku, od neslovanskih pa predvsem v angleščini, francoščini in nemščini. Sodeloval je tudi v slovenski Slavistični reviji. Za dopisnega člana SANLf je bil izvoljen 1972, za rednega člana iste akademije pa 1978. Kot javno priznanje je 1965 prejel red dela z zlatim vencem, 1968 pa Sedmojulijsko nagrado SR Srbije. Zaradi obširnosti njegove bibliografije ne navajamo v Letopisu, Hrai jo arhiv SAZU. Profesor Pavle Ivič je vodilni znanstvenik v jugoslovanski slavist ¡ki. zelo pomembno ime pa tudi v mednarodni slavistični znanosti. Tako nadaljuje v znanosti svetle tradicije Franca Miklošiča, Dura Daničiča, Toma Marelica, Stjepana lvšiča in Aleksandra Beliča. Skupščina SAZU je prof. P. Iviča izvolila dne 29. marca 1979 za zunanjega dopisnega člana. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE E K LENI K Prof. dr. Janez Peklenik je bil izvoljen za dopisnega čiana SAZU dne 5. februarja 1970. Iz njegove biografije je razvidno, da je deloval na več raziskovalnih področjih, ki jih po tematiki lahko razvrstimo v štiri večja področja, in sicer mehanizmi in fizika tehnoloških procesov in njihova identifikacija; fizikalne lastnosti orodij z izrazito stohastično zgradbo, identifikacija in lastnosti tehničnih površin, proizvodna kiberne-tika in obdelovalni sistemi, adap-tivno krmiljenje. V razpravah o mehanizmih in fiziki tehnoloških procesov ter njihovi identifikaciji je avtor razvil nove modele brusilnega procesa, ki temelje na probabilistični koncepciji. Prodor je bil napravljen z merilno metodo, ki omogoča meriti trenutne temperature na koncih zrn, ki se gibljejo z visoko hitrostjo skozi material. Tako je uspelo razviti in utemeljiti model procesa brušenja z ozirom na mehanizem poteka procesa, trenutne temperature, mehanizem obrabe, formiranje površin z določanjem statistične distribucije preseka odrezkov ter identifikacijo procesa brušenja s Iran sfernimi funkcijami. To so bila pionirska dela, ki so danes osnova raziskav tega kompleksnega procesa. Z razvojem koncepta sprotne identifikacije odrezovalnega pro-ccsa na principu energijskega minimuma časovnih energijskih serij I A N E Z je bilo prvič možno opisati odrezovalni proces s transferno funkcijo, ki služi kot osnova za adaptivno krmiljenje procesa. Raziskave fizikalnih Lastnosti orodij z izrazito stohastično zgradbo so rezu I tirale v dveh novih metodah za ugotavljanje statičnih in dinamičnih lastnosti teh teles. Na osnovi teh raziskav je bila razvita fizikalna skala trdot za ta orodja, ki velja danes za osnovni standard v svetu. Dosežki na področju raziskav tehničnih površin predstavljajo povsem novo smer identifikacije in opisa njihovih mikrogeometrič-nih lastnosti. Avtor je razvil s pomočjo korelacijskih funkcij, kore-lacijskih dolžin in ovojnic tipologijo površin, generiranih v različnih tehnoloških postopkih, ki je dala fundamentalnim raziskavam obrabe, lubrikacije, trdnosti, nosilnosti itd. nova izhodišča v raziskovanju teh fenomenov. S trodimenzionalnim opisom površine kot stohastičnega polja je bila definirana izotropnost mikrogeometrične strukture, kar se jc izkazalo kot pomembno pri raziskavah dveh nalegajočih se površin z ozirom na določanje realnega kontakta. Proizvodna kihernetika kot posebna veja kibernetike je bila prvič utemeljena, S tem se odpirajo znanosti o proizvodnih sistemih in procesih metodologije in znanstvene metode, ki so bile dosedaj domena informatike, elektronike in drugih znanstvenih disciplin, Raziskovalno delo na področju obdelovalnih sistemov se giblje v smeri razvoja osnovnih konceptov računalniškega integriranja delovnih sredstev s posebnim ozirom na njihovo zgradbo, fleksibilnost, adaptivnost in zanesljivost V navedenih delih so te ideje raziskane in utemeljene. Poseben poudarek je dal J. Peklenik razvoju in raziskavam novih konceptov adaptivnega krmiljenja obdelovalnih sistemov z ozirom na odrezo-valno performanco, kakor tudi z ozirom na stabilnost geometrične natančnosti in kvalitete površine. Prva temelji na sprotni identifikaciji stanja t ran sferne funkcije procesa in primerni strategiji sprotnega optimiranja, ki ji sledi adaptivno krmiljenje. Geometrično adaptivno krmiljenje je osnovano na sprotni identifikaciji odstopanj dimenzij in oblik od teoretičnih. Na teh področjih je bila izvedena vrsta fundamentalnih det, ki temelje na pro babi list ičnih modelih, sprotni identifikaciji t ran sfernih funkcij in optimiranju. Nadaljnje raziskave je avtor izvedel na področjih direktnega digitalnega krmiljenja in računalniškega programiranja obdelovalnih sistemov s procesnim računalnikom ter zgradbo tehnoloških bank podatkov. Odmevnost znanstvenih dosežkov J. Pe kleni k a v svetovni literaturi kakor tudi industrijski aplikaciji rezultatov je razvidna iz številnih citatov in realizacije dosežkov v industriji v ZDA, ZRN, Angliji, Jugoslaviji in drugod. Njegova dela uporabljajo raziskovalci na navedenih področjih pogosto, kar izpričuje med drugim tudi veliko Število navedb v Citation Index-u. V tej zvezi je potrebno omeniti, da je bil J. Peklenik povabljen na številne univerze v ZDA, Angliji, Nemčiji, Indiji, Švici, Švedski, Japonski, Avstraliji, Norveški, NDR in Jugoslaviji kot profesor-gost, kjer je predaval o svojih raziskovalnih izsledkih. Aktivno kot avtor in predsednik sekcij je sodeloval tudi na številnih mednarodnih konferencah v navedenih deželah in drugod. Skupščina SAZU je prof. J. Peklenika dne 29. marca 1979 izvolila za rednega člana. L U J O ŠUKLJE Dr. Lnjo Suklje jc bil do 30. 9. 1975, ko je stopil v pokoj, redni profesor fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Kot predstojnik je vodil pedagoško, raziskovalno in strokovno delo katedre za geotehniko in laboratorija za mehaniko tal. Pri raziskovalnem delu laboratorija sodeluje tudi po upokojitvi. Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 7, februarja 1969. Ob koncu istega leta jc izšla pri založbi Wiley-Interscience v Londonu njegova knjiga » Rheo-logical Aspects of Soil Mecha-nics« (Reološki vidiki mehanike tal). V njej je podal kritičen pregled takratnega stanja raziskav reoloških sovisnosti za zemljine in njihove vloge pn preučevanju geomehanskih problemov, s povzetki in z razširitvijo lastnih predhodno objavljenih raziskav viskoznih lastnosti zemljin in njihovega vpliva na razvoj konsolidacije tal, na zemeljske pritiske ter na stabilnost pobočij in nasipov, (V nekoliko skrajšani obliki je izšla knjiga leta 1973 v Moskvi v ruskem prevodu prof. Maslova.) Kasnejše raziskave prof. Šukijeta s področja reologije zemljin lahko razdelimo v dve skupini. V prvi, ki obsega šest razprav, je prikazal vpliv raznih geometrijskih in fizikalnih parametrov na potek konsolidacije slojev iz zemljin z viskoznimi lastnostmi: vpliv dolžine filtracijske pot), propustnosti, začetne gostote oz. stopnje predhodne sekundarne konsolidacije, vpliv velikosti bremenske stopnje in hitrosti njenega naraščanja ter vpliv stopnje zasičenosti. Te vplive je raziskoval v linearnih deformacijskih pogojih: pri numeričnem reševanju difuzijske enačbe po metodi končnih diferenc je upošteval reološke sovisnosti z analitičnimi izrazi, ki so ustrezali rezultatom preizkusov, izvedenih v klasičnih konsolidomctrih, ter linearno, radialno ali kombinirano filtracijo. V drugi skupini, ki obsega štiri razprave, je po »triaksialnih« preizkusih na valjastih vzorcih tolmačil reološke sovisnosti za zemljine po modelu nelinearnega Kelvinovega telesa, upoštevajoč napetostna stanja vse do porušitve; za takšne sovisnosti je po metodi končnih elementov razvil numerične postopke za analizo razvoja napetosti in deformacij pri ravninskih deformacijskih stanjih. Vpliv fittracijskega upora na razvoj deformacij je bil obravnavan posebej s poenostavitve no predpostavko, da hidrodinamična konsolidacija razvoja totalnih napetosti ne izpreminja. Vendar je bila že v teh razpravah nakazana usmeritev nadaljnjih raziskav v hkratno reševanje difuzijske enačbe in ravnovesnih enačb za nelinearne reološke sovisnosti viskoznih zemljin. Pri numeričnih rešitvah so v obeh skupinah raziskav s prof. ŠukIjetom sodelovali mlajši kolegi; M. Simončič, J. Kozak, L Kovačič in B, Majes; v šestih razpravah nastopajo posamič kot soavtorji. Sistematični pregled vseh navedenih raziskav je bil vključen v serijo predavanj z naslovom j&Non-Lmear Viscous Soil Behaviour« {Nelinearno viskozno obnašanje tal), ki je bila objavljena v knjigi »Limit Analysis and Rheological Approach in Soil Mechanics o; izdala sta jo W. Olszak in L. Šuklje v zbirki »CESM Courses and Lectures« (Springer-Verlag), V področje reologije zemljin sega tudi rimsko predavanje »Creep e rottura progressiva nei pendii naturah« (Rivista Italiana di Geotechnica, 1970), V njem je prof. Šuklje na izviren način tolmačil vpliv lezenja in postopne porušitve na stabilnost naravnih pobočij. V razpravi »Load Distribution in Pile Groups Embedded in Elastic Half Space«, ki jo je prispeval mednarodnemu simpoziju v Sarajevu, je podal sisteme enačb za določitev razporeditve obtežbe v kolovjih, vsajenih v elastična tla. Razprava temelji na pri-vzetku linearne sovisnosti med obtežbami in premiki, opozarja pa na omejenost sklepov, ki slede iz takšnega privzetka. Bibliografija po letu 1968 obsega še tri strokovne članke, pet krajših poročil oz, diskusijskih prispevkov in štirideset kratkih recenzij. O svojem in svojih sodelavcev raziskovalnem delu je prof. Šuklje predaval na simpoziju o novih izsledkih v mehaniki tal v Pragi ( 1969), na univerzah v Palermu, Neaplju in Rimu (1970), na Purdue University, University of Colorado, Duke University in na Waterways Experiment Station (Vicksburg) v ZDA (1974), na univerzi v Gre nob! uT v Laboratoire Central des Ponts et Chaussés in pri francoskem komiteju za mehaniko tal in temeljenje v Parizu ( 1975), na tehniški visoki šoli v Wroclawu (1975), na tehniški visoki šoli v Delftu in pri nizozemskem društvu za mehaniko tal in temeljenje v Haagu (1976), na univerzah v Karlsruhe, Goteborgu in Trondheirnu ter v geotehničnih inštitutih v Oslu in v Linkôpingu (1977). V Centre International des Sciences M ceha niques (CISM) je imel leta 1974 deset predavanj s področja reologije tal in dvakrat (v letih 1974 in 1975) je vodil tritedenski seminar UNESCO iz mehanike tal. Kot gostje imel posamični predavanji tudi na univerzah v Sarajevu (Î 978) in Splitu ( 1978) v okviru podiplomskega študija pa je imel predavanja iz mehanike tal na univerzah v Zagrehu (1972, 1974, 1976, 1978) in v Beogradu (1972, 1974, 1977). Predsedoval je 1. sekciji razprav na 8, mednarodnem kongresu za mehaniko tal in temeljenje v Moskvi (1973) in organizacijskemu komiteju 4. podonavsko-evropskega posvetovanja o mehaniki tal in temeljenju na Bledu (1974). Kot mentor pri fakultetnih inštitutih in laboratorijih (Ljubljana, Tuzla, Zagreb), kot član strokovnih svetov in deloma z lastnimi ekspertizami je obravnaval geotehnične probleme visokih deponij in globokih ukopov v rudarstvu (rudniki lignita in železne rude v Bosni), ugrezanja tal zaradi izpiranja kamene soli (Tuzla), gradnje cest na slabih tleh (Ljubljansko barje), gradnje dolinskih pregrad (M rati nje, NikŠiČko polje) ter gradnje (Čapljina. Obrovac) oziroma sanacije (Moste) podzemnih strojnic. Na povabilo Jugoslovanskega društva za mehaniko tal in temeljenje je napisal »Pojasnila k Pravilniku o tehničnih normativih za projektiranje in izvajanje del pri temeljenju gradbenih objektov« (v srbohrvaščini izdal leta 1979 časopis Izgradnja, Beograd). Za uspešno strokovno sodelovanje je prejel spominsko plaketo podjetja Črnogorske elektrarne, priznanje Geološkega zavoda Ljubljana in zlato plaketo združenega podjetja Dunav-Tisa-Dunav. Leta 1974 je postal častni član Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, leta 1976 pa častni član Jugoslovanskega društva za mehaniko skale. Od 1967 do 1972 je bil predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti SR Slovenije. Leta 1972 je prejel Kidričevo nagrado. Skupščina SAZU ga je dne 29. marca 1979 izvolila za rednega člana. WACLAW O L S Z A K Profesor dr. Waclaw Olszak se je rodil dne 24. oktobra 1902 v mestecu Kanvina v tistem delu Poljske, ki je takrat pripadal Avstro-ogrski monarhiji, Po maturi se je leta 1920 vpisal na tehniško visoko šolo v Varšavi in nato nadaljeval študije na Dunaju, kjer je leta 1925 napravil diplomski izpit za inženirja gradbeništva. Po diplomi je v letih 1925 do 1927 dopolnjeval svoje znanje na pariški Sorboni in se je nato zaposlil pri gradbenih podjetjih v domovini. Leta 1933 je na tehniški visoki Šoli na Dunaju dosegel doktorat tehničnih znanosti z disertacijo s področja tehniške mehanike, leto pozneje pa na univerzi v Varšavi doktorat naravoslovnih znanosti z razpravo s področja teorije elastičnosti. Leta 1937 se je habilitiral za docenta na visoki šoli za rudarstvo v Etra kovu. Po težkem razdobju nemške okupacije je v letih 1945—1946 študiral in delal v znanstvenih ustanovah v Krakovu. Leta 1952 je prešel na tehnično visoko šolo v Varšavi in hkrati začel organizirati oddelek za mehaniko konti-nuov pri Poljski akademiji znanosti, ki ga je vodil do leta 1963. Tedaj je bil imenovan za direktorja Inštituta za osnovne probleme tehnike Poljske akademije znanosti, ki si je pod njegovim vodstvom pridobil velik mednarodni ugied. Leta 1969 je bi! izvolje- za enega od prvih treh rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine) in bil leta 1976 znova izvoljen za naslednjo poslovno dobo. Med svojim praktičnim delovanjem iti pozneje na Visoki šoli za rudarstvo v Krakovu je profesor Olszak objavil več razprav z raznih področij tehnične mehanike, kjer je obravnava! predvsem vprašanja določanja napetosti in deformacij v konstrukcijah in njihovih delih. Že v tem obdobju je pokazal izredno zanimanje za poglobljeno obravnavanje tehničnih problemov, po prehodu na oddelek za mehaniko konti n no v v Varšavi in pozneje na inštitut za osnovne probleme tehnike pa se je posvetil predvsem osnovnim vprašanjem teorije plastičnih, elastično-plastičnih, visoko-elastični h in visoko-plastičnih teles in uporabe teh spoznanj na razne probleme tehnike. Prof. Olszak je v prej omenjenem prvem razdobju, sam ah skupaj s svojimi sodelavci, objavil okrog 50 originalnih razprav in 2 monografiji, od leta 1952 dalje pa je napisal v poljskih in med'na'rodnih znanstvenih revijah okrog 280 originalnih razprav, o katerih je potem v približno 60 razpravah še dodatno poročal. V eni najvažnejših razprav iz drugega obdobja obravnava prof. Olszak splošna vprašanja teorije elastično-plastičnih, v isti ko-elastičnih in visoko-plastičnih snovi in preučuje slošne oblike osnovnih enačb, ki naj bi zajele vse pomembne makroskopske lastnosti teh snovi in ki bi bile hkrati tudi v soglasju s splošnimi fizikalnimi zakoni. Druge razprave tega obdobja uporabljajo splošne zakone na vrsto posameznih primerov, ki so važni za prakso in katerih stanje napetosti in deformacij se ne da v zadovoljivi meri zajeti z znanimi zakoni tehnične mehanike. Med naloge te vrste, ki jih obravnava prof. Olszak sam in s svojimi sodelavci, moramo omeniti določevanje napetosti in deformacij v neelastičnih in anizotropnih ploščah in lupinah, limitno analizo inhomogenih in anizotropnih konstrukcij in vpliv raznih oblik konstruktivnih enačb na stanje napetosti in deformacij v sestavljenih telesih. V svojih splošnih razpravah se je prof. Olszak večkrat dotaknil tudi nalog, ki so šele veliko pozneje, po uvedbi novih materialov in njihove uporabe, pora le pomembne tudi za prakso. S svojim delom in z delom članov zgoraj navedenih znastvenih institucij je prof. Olszak pritegnil veliko mlajših moči in jim pokazal pot in smernice za nadaljnje delo. 12 tega sodelovanja je zraslo mnogo razprav, saj ima od prej navedenih 280 originalnih prispevkov več kakor sto poleg prof. Olszak a še enega ali več avtorjev. Svoje obširno in temeljito znanje je prof, Olszak s predavanji in razgovori rad prenašal na mlade znanstvenike in pri tem ni poznal narodnostnih razlik. Večkrat je sodeloval tudi z našimi mladimi raziskovalci in je imel v Ljubljani na akademiji in na univerzi nekaj predavanj o vprašanjih s svojega področja. Prof. Olszak je s svojim delom in uspehi žel veliko priznanja doma in v tujini. Leta 1950 je postal redni član Varšavske akademije naravoslovnih in humanističnih znanosti, leta 1954 pa dopisni in leta 1956 redni član Poljske akademije znanosti. V letih 1957 do 1960 je bil izvoljen za tajnika razreda tehničnih znanosti, leta 1960 je bil izvoljen za člana prezidija in teta 1964 za predsednika komiteja za mehaniko pri Poljski akademiji znanosti. Leta 1959 je bil izvoljen za zunanjega dopisnega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu, temu so v naslednjih letih sledile izvolitve za zunanjega člana v desetih drugih akademijah znanosti. Prof. Olszak je tudi prejel častne diplome številnih univerz in tehničnih visokih šol na Poljskem in v inozemstvu. Poljska vlada mu je podelila poljsko nacionalno nagrado v letih 1950, 1955 in 1966, Skupščina SAZU ga je dne 29. marca 1979 izvolila za zunanjega dopisnega člana. VLADIMIR PRELOG Dr, Vladimir Prclog je bil rojen 23. 7. 1906 v Sarajevu, v Zagrebu je končal gimnazijo, kemijo pa je študiral v Pragi, kjer je diplomiral in leta 1929 doktoriral pri Emilu Votočeku. Nekaj let je delal tam v industriji, v letih 1935—41 pa je bil docent in profesor na Univerzi v Zagrebu. Leta 1941 seje odzval vabilu prof. Lavoslava Ružičke in odšel v Zürich, kjer je delal na ETH in postal njen profesor. Leta 1957 je postal naslednik prof. Ružičke ter predstojnik laboratorija za organsko kemijo na ETH. Od leta 1976 živi v pokoju. Ze za časa študija v Pragi se je prof. Prelog spoznal s kemijo naravnih spojin. Njegova prva dela so sinteze narave, vendar z izrazito stereokemijskim poudarkom. Za časa delovanja v Zagrebu, kjer je organiziral šolo organskih kemikov, izvira njegova sinteza adamantana, ki je postala klasična. Poleg tega je v tem obdobju določil relativno in absolutno konfiguracijo kini na tako, da je molekulo razgradil na manjše kiral-ne molekule in konfiguracije koreliral s konfiguracijami znanih naravnih spojin iz vrste amino kislin in sladkorjev. Svoje delo je nadaljeval v Zürichu na naravnih spojinah, predvsem na področju terpenov, stereoidnih hormonov in stereoidnih alkaloidov. Te raziskave so postale zlasti aktualne po letu 1950, ko je Bijvoet ponovno povezal kiralnost molekul s strukturo kristalov in ko se je stereokemija toliko razvila, da so lahko kiralnim molekulam nedvoumno določili absolutno konfiguracijo. Poleg raziskav na stereokemijski koleraciji se je Pre Jog ukvarjal s kemijo sTcdnje-velikih obročev (z 8 do 11 atomi v obroču). Ugotovil je, da jih lahko sintetiziramo na enostaven način z aciloinsko sintezo in da je mogoče njihove posebne lastnosti tolmačiti s konformacijsko analizo. S temi deli je postal Pre log sou te me I j it cl j k on formacijske analize, ki je veliko prispevala k razumevanju eksperimentalnih ugotovitev. Prav s konformacijsko analizo je Prelog omogočil interpretiranje rezultatov asimetrijskih sintez, ki med drugim koristijo tudi za določanje absolutne konfiguracije organskih molekul. Nadaljevanje teh raziskav so tudi Pre logo ve študije procesov encimskih reakcij. Pre logove raziskave segajo tudi na področje biolšk i h aktivnih spojin, ki jih proizvajajo mikroorganizmi. Raziskoval je več kompleksnih spojin, med katerimi je omeniti zlasti nonactin, ki specifično veže kalijeve ione in jih prenaša skozi biološke membrane. Nadalje naj omenimo raziskave na sideraminih, rifamicinu ter boromicinu, ki je prva naravna spojina s kompleksno vezanim borom. Boromicin je zgrajen tako, da ima kiralno odprtino, ki je hidrofitna, medtem ko je površina lipofilna. Prof. Prelog je skupno s sodelavci objavil več kot 370 znanstvenih del. Dolgoletne raziskave in izkušnje s kiralmmi molekulami so privedle prof. Preloga, da je z R.S. Cahnom in C. K.. Ingoldom izdelal nova pravila za označevanje kiralnosti, t.j. pravilo se k vence. Novi koncept je takoj prišel v splošno rabo. Na ta način je Prelog zelo pospešil razvoj kemijske topologije in v ste reo kemijo uvedel kon-ccpt simpleksa. Slednji mu jc omogočil najti takšne vrste strukturnih steroizomer, ki jih do sedaj v naravi niso ugotovili, Prelogova dela spadajo med vrhunske dosežke kemijske znanosti in je zato *za raziskave stereo kemije organskih molekul in reakcij« leta 1975 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Da je bilo njegovo delo vseskozi visoko ocenjeno sirom po svetu, pričajo številna druga priznanja, ki jih je prejel. Častni doktorat so mu podelile univerze v Zagrebu (1954), Liverpoolu (1963), Parizu (1963), Cambridgeu (Anglija, 1969) in Bruslju (1969). Je dopisni, zunanji ali častni član tehle Akademij: Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreh (od 1954), Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine (od 1973), Royal Society, London (od 1962), American Academy of Arts and Sciences, Boston (od 1960), National Academy of Sciences, Washington (od 1961), Deutsche Akademie der Naturforscher Leopold i na, Halle/Saale (od 1963), Academia di Scienze e Letterc, Istituto Lombardo, Mil an o (od 1964), Academia Nacionale dei Lincci, Roma (od 1965), Akademije nauk ZSSR (od 1966), New York Academy of Sciences (od 1966), Academy of Pharmaceutical Sciences, Washington (od 197ü), Royal Irish Academy, Dublin (od 1971) ter Kraljevske Danske akademije znanosti (od 1971), Prof. Prelog je dalje prejel vrsto nagrad in medalj: Werncr-jcvo medaljo švicarskega kemijskega društva (1945), Stasovo medaljo Belgijskega kemijskega društva (1962), medaljo William Marsh Rice univerze v Houstonu, Texas (1962), Marcel Bcnoist nagrado (1965), Hanušovo medaljo Češkoslovaškega kemijskega društva (1966), August Wilhelm von Hofmartnovo spominsko medaljo društva nemških kemikov (1967), Davyjevo medaljo od Royal Society (1968), Roger Adamsovo nagrado od Ameriškega kemijskega društva (1969) ter medalji Paula K arre rja (1974) in Paracelsusa (1976) od švicarskega kemijskega društva. Poleg tega je prof. Prelog častni član vrste kemijskih in drugih strokovnih društev. Čeprav je prof. Prelog po delu na univerzi v Zagrebu nadaljeval svojo življenjsko pot v Ziirichu, je bil vseskozi v povezavi s kemiki v Jugoslaviji, mnogi med njimi so se izpopolnjevali v njegovih laboratorijih, in kasneje vzdrževal redne stike z njimi. Ob njegovih Številnih obiskih v Jugoslaviji so bili njegovi napotki za raziskovalno delo in diskusije z njim izredno koristni. Posebej je še omeniti njegove dolgoletne stike s slovenskimi kemiki, njegovo strokovno, moralno in materialno pomoč. Za njegove zasluge, ki jih ima za jugoslovansko znanost, ga je leta 1977 odlikoval predsednik SFRJ maršal Tito z redom jugoslovanske zastave z lento. Skupščina SAZU ga je dne 29. marca 1979 izvolila za zunanjega dopisnega člana. RAZRED ZA UMETNOSTI MARJAN MUŠIČ Profesor inž. arh. Marjan Mušič je tudi po 5. februarju 1970, ko je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU, nadaljeval svoje znanstveno in raziskovalno delo. Med ustvarjalnimi dosežki v tem obdobju zavzema posebno mesto njegova knjiga Arhitektura slovenskega kozolca (1970). V tej knjigi, za katero je prejel Cankarjevo nagrado, je osnovna tema predstavitev kozolca in njegove arhitektonske kompozicije. Ko avtor presoja odnos kozolca do stavbarske dediščine staroselcev naše domovine, pride do sklepa, da je stegnjenec prvotna oblika kozolca, a vezani kozolec plod zgodovinskega razvoja. Kozolec je torej dediščina anonimnega ljudskega stavbarstva, v katerem sta kolektivna ustvarjalnost in oblikovanje neločljivo povezana z dolgotrajnim razvojem. To velja tudi za popolnoma razvit vezani kozolec, ki je mlajša, a najbogatejša oblika kozolca. Na osnovi najnovejših raziskav je kozolec s svojimi značilnimi oblikami arhitektonski spomenik slovenske ustvarjalnosti in nosilec prostorske kompozicije, ki znatno prispeva k poetičnosti slovenske pokrajine. Mušičeva knjiga o slovenskem kozolcu s prefinjeno skladnostjo med tekstom in risbo potrjuje, da je avtor ustvaril nov tip znanstvenega eseja, v katerem se združujeta zanos teksta z optično predstavljeno poezijo prikazanega predmeta. Vso pozornost zasluži tudi Mušičeva Novomeška pomlad (1974). V tej svoji spominski knjigi, ki se odlikuje s poetično na-dahnjenim pisanjem, oživlja avtor slovensko kulturno življenje v času prve svetovne vojne in nekoliko Je t po njej, ko jc Novo mesto bilo žarišče naprednih idej v slovenski literaturi in slovenskem slikarstvu. Tudi Mušičeva znanstvena in publicistična dejavnost v domačih in tujih strokovnih revijah v tem času je izredno bogata. Omeniti je treba vsaj tri njegove razprave. Med 1970 in 1974 je v Zborniku za likovne umetnosti Matice srpske v Novem Sadu objavil izbrana poglavja iz daljše razprave Plečnik in Beograd, ki osvetljuje v omogočeni do tedaj neznano delo velikega slovenskega arhitekta, Za obsežno knjižno delo Les v arhitekturi slovanskih narodov (Unesco, 1977) je profesor Mušič prispeval bogato ilustrirano in dokumentirano razpravo Les v arhitekturi slovenskega naroda, Za zbornik Umetničko blago Jugoslavije (Beograd, 1970) pa je napisal razpravo Arhitektura XX. stoletja. To delo je toliko pomembnejše, ker je bila jugoslovanska arhitektura vse do najnovejše dobe izredno heterogena, Marjan Mušič je prvi slovenski arhitekt, ki se je sistematično poglobil v problematiko spomeniškega varstva. V letih 1976—1978 je bil Član komiteja za kulturo pri IS SRS, v letih 1977—1978 pa tudi član sveta za preučvanje in varstvo okolja pri SAZU ter kot zastopnik SAZU član sveta pri Narodni galeriji v Ljubljani. Od leta 1972 je zaslužni član Zveze jugoslovanskih arhitektov, istegaa leta je bil nagrajen s Prešernovo nagrado za življenjsko delo, naslednje leto pa je dobil ob svetovnem letu urbanizma in človekovega okolja diplomo Urbanistične zveze Jugoslavije in red dela z rdečo zastavo. Bibliografijo njegovih del hrani arhiv SAZU, Skupščina SAZU ga je dne 29. marca 1979 izvolila za rednega člana. EDO RAVNIKAR Prof. inž. arh. Edo Ravnikar je po izvolitvi za dopisnega člana SAZU 5. februarja 1970 izredno intenzivno nadaljeval z ustvarjalnim delom na področju arhitektonskega in urbanističnega projektiranja, v katerem prihaja do izraza moč njegove ustvarjalne, umetniške invencije in intelektualne analize, o čemer pričajo mnogoštevilni objekti, realizirani po njegovih načrtih. Osnovna karakteristika tega dela, ki je posebno vidna v njegovem ljubljanskem opusu, je enotna arhitektonska in urbanistična koncepcija. Posebnost Ravnikarjevega postopka je prav v tem, da arhitektonski objekt ocenjuje v njegovem internem organskem in ekstemem urbanem bistvu. Kompozicije, ki jih je profesor Ravnikar ustvaril v zadnjem času, se odlikujejo z originalnim variiranjem not rajih konstruktivnih nivojev. Kot posebno uspele je treba navesti naslednje njegove projekte: razširitev jugozahodnega dela Benetk (Tronchetto), urbanistično ureditev Mi loče ra, načrt obnove Skopja in zgradbe skopske občinske skupščine ter urbanističen koncept mesta Espoo na Finskem, nadalje projekt kompleksa Unido na Dunaju, gledališča v Novem Sadu in načrt za razširitev zgradbe SAZU. V tem času je bilo realiziranih več njegovih objektov, tako zgradba FASS in srednja faza izgradnje Trga revolucije v Ljubljani z ustreznimi zgradbami, zgradbe na arheološkem terenu foruma Emone, hotel Creina in objekt Globus v Kranju, podružnici Narodne banke v Celju ¡11 Kranju ter hotel Maestral na Miločeru, medtem ko je v izgradnji Kulturni dom Ivana Cankarja v Ljubljani. Edo Ravnikar, ki sodi med pionirje modernega urbanizma, je za svoje delo prejel številna domača in tuja odlikovanja, med drugimi v Benetkah, ki sodi med največje mednarodno priznanje, leta 1978 pa je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Je tudi zunanji dopisni čfan JAZU ter zaslužni član Zveze jugoslovanskih arhitektov. Skupščina SAZU ga je dne 29. marca 1979 izvolila za rednega člana. UROŠ KREK Profesor Uroš Krek sc je rodil 21. maja 1922 v Ljubljani. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, prvo pri L. M. Šker-jancu, drugo pri D, Svari, in iz obeh diplomiral 1949. Leta 1948 je postal urednik za komorno in simfonično glasbo v Radiu Ljubljana, 1950 pa načelnik glasbenega programa prav tam, V letih 1957—67 je bil sodelavec Glasbe no-narodopisnega inštituta v Ljubljani, zatem najprej izredni in nato redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer deluje Še danes. Dve mandatni dobi je bil predsednik Društva slovenskih skladateljev, pet let član glavnega odbora Zveze skladateljev Jugoslavije. Leta 1977 je bil izvoljen za dopisnega člana JAZU. Uroš Krek je nase opozoril neposredno po drugi svetovni vojni, ko je napisal svoje prve skladbe, Že kmalu je nakazal svoj koncept: po eni strani je upošteval dosežke evropske in slovenske tradicije, po drugi pa pretehtal, kar je novega nastajalo v evropskem okviru, in od tega sprejel spoznanja ter dosežke, ki so bili v skladu z njegovimi pojmovanji. Kompozicijska tehnika, v kateri je neoporečen, mu je samo sredstvo za izraz. Zato so tega neoklasicistično naravnanega ustvarjalca iz novo nastajajočega zanimale zvočne strukture, kolikor so bile v novih konkretizacijah blizu njegovemu estetskemu svetu. Vendar ne zato, da bi svojim zvočnim kompleksom dal moderni zven. Le-le je oblikoval na svoj način in tako, da je z njimi strcgcl svoji izpovedni misli, Skladateljev stavek, ki kaže dognanost ne samo z vidika tehnike, ampak tudi forme in je po fakturi v vsem trden, je jasen. Iz njega v primerjavi odseva postopno stopnjevanje avtorjeve kreativnosti, ki je dosegla najbolj zaželeno stopnjo, lasten, individualno pogojen izraz, Ta jc večkrat veder kot zaskrbljeno napet, v njem se prepletata komično in tragično, to in 0110 prepričevalno, spodbujajoče k zavzetemu, intenzivno doživljajoče mu poslušanja. V posameznih skladbah je razločen tudi nagib k ljudski, predvsem slovenski tematiki, kar priča o Krekovi zavezanosti duhu zemlje, ki ji pripada, in obenem potrjuje, da je lahko ljudska tehnika še danes zanimiva in more biti, če je ustrezno uporabljena, aktualna tudi v sodobnem ustvarjanju ne glede na oblikovalno smer. V dobrih dvajsetih letih je skladatelj Uroš Krek napisal Številne kompozicije, ki so premišljeno grajene, melodično sveže, harmonsko bogate, instrumentacijsko, kadar gre za te vrste dela. tudi blesteče, po izrazu pa impresivne in privlačne. Med najznačilnejšimi so: Koncert za violino in orkester (1949), Simfonietta za simfonični orkester {195 1). Koncert za fagot in orkester s harfo in timpani (1954), Mouvements concertants (1955), Konccrt za rog in godalni orkester (1960). Inventiones ferales za violino in godalni orkester (i960), Simfonia per archi (1973). Sonata za violino in klavir ( 1946), Thème varié za trombon in klavir (1970), Episodi concertant! (1971), Sonata za dve violini (1972), La journée d'un bouffon za kvintet trobil ( 1973), Sur une mélodie za klavir (1977) in Trio za violino, violo in violončelo (1977), Treba je omeniti še zborske skladbe, scensko in dramsko (za Shakespearov Vihar, Borov Šel je popotnik skozi atomski vek, Krleževega Areteja, Smoletovo Antigono, Kosmače v Pomladni dan in Cankarjevega Kurenta) ter filmsko glasbo (za Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh). Vsa ta in še druga dela so bila izvedena na mnogih domačih in tujih koncertnih odrih. Izvedli so jih domači in tuji orkestri, komorni ansambli in solisti; skoraj vsa so bila natisnjena pri domačih ali tujih založbah, precej pa jih je bilo posnetih na gramofonske plošče. Domači in tuji (nemški, avstrijski, švicarski, francoski, holandski in drugi) kritiki so jih ocenili s priznanjem in poudarili njihove vsebinske in tehnične dognanosti ter kleno izraznost, moderen tehnični konccpt, izvirnost melodike, prefinjenost zvočnih skupin, sodobnost izraznih sredstev, izrazno moč, ki sili h globokemu doživljanju, ter avtorjevo izrazito nadarjenost, ki se izraža v ustvarjanju pristnih muzikalnih razpoloženj. Dodati je še treba, da so prizadevanja profesorja Kreka veljala tudi vzgajanju sklada tel jskega naraščaja in preučevanju ljudske glasbe. V svojem oblikovanju se je Krek zavestno odločil za smer. ki pomeni nekakšen most med dosedanjim in novim tokom evropskega glasbenega izraza, Rezultati, ki jih je dosegel, ga uvrščajo med osrednje osebnosti generacije slovenskih skladateljev opisane usmerjenosti. S svojim skladateljskim delom je vidno obogatil sodobno slovensko glasbo in prispeval k njeni afirmaciji doma, a tudi zunaj slovenskih meja. Za svoje kompozicije je dobil vrsto nagrad in priznanj, Prešernovi» nagrado (1950 in 1952), Župančičevo (1978). Badjurovo (1976), Jugoslovanske RTV (1968. 1971. 1972, 1974. 1975 in 1977), zlato areno (Pulj 1975) ter plaketo Zveze skladateljev Jugoslavije (1970). Bibliografijo njegovih skladb hrani arhiv SAZU. Skupščina SAZU ga jc dne 29. marca 1979 izvolila za dopisnega člana. f w i l£m zAvada Češki pesnik, literarni kritik in esejist dr. Vilem Zavada se je rodil 22. maja 1905 v nekdanji vasi Hrabova, ki je zdaj del velikega rudarskega mesta Ostrava na Moravskem. Po končanem študiju si a vi stike, primerjalne književnosti in knjižničarstva na Karlovi univerzi v Pragi je sprejel mesto tajnika v praški založbi Aven-tinum in bil urednik njenega literarnega tednika Rozpravy A ven ti na. Leto pozneje je prevzel v založbi Melantrich uredništvo časopisa Listy pro umčni a kritiku, kjer je objavil številne eseje, članke in kritike o sodobni Češki literaturi. Leta 1937 je dobil mesto bibliotekarja v praški Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je bil od leta 1938 sekretar. Med vojno je skrbel za neokrnjenost knjižničnih fondov in pomagal, kolikor je mogel, nameščencem biblioteke, ki so jim grozile nacistične perse-kucije. Po osvoboditvi je bil leta 1949 imenovan za ravnatelja knjižnice, čez ieto dni pa je stopil v službo Zveze češkoslovaških književnikov. Leta 1954 je bil imenovan za predsednika Češkega literarnega fonda, kjer je deloval vse do leta 1971, ko je stopil v pokoj. Zdaj živi v Pragi in se posveča ustvarjalnemu delu. Za zasluge, ki jih ima za češko kulturo, je leta 1955 dobil naslov zaslužni umetnik, dvajset let pozneje pa naslov narodni umetnik. S svojimi desetimi pesniškimi zbirkami (Panichida, 1927; Sirena. 1932; Peš pot, 1937; Grajski stolp, 1940; Vstajenje od mrtvih. 1946; Mesto svetlobe, 1950; Poljsko cvetje, 1955; Neko življenje. I%2; Na pragu, 1970; Hvala življenje. 1977} se je dr. Vilčm Zaveda trdno zapisa! v bogato češko pesništvo, s prevodi v tuje jezike pa je kot pesnik zaslovel tudi zunaj svoje dežele. Ze pred vojno so številne tuje revije (ruske, nemške, bolgarske in druge) prinašale prevode iz njegove lirike. Po vojni so v Sovjetski zvezi izdali dva obsežna izbora Zavadovih pesmi (Odna žtzn, Moskva, 1967 in Stihi, Moskva, 1978), po enega pa v Bolgariji {Peša po patja, Sofija, 1972), v Italiji (Poesia, Napol i, 1976), v srbohrvaščini {Trava pod ruševinama. 1477) in v madžarščini (Valogatott Versck, Budimpešta, 1976), v tisku pa so knjižne izdaje njegovih pesmi v poljščini, ukra-jinščini in makedonščini. Nobeden od živečih čeških pesnikov ni v tujini doživel tolikšnega priznanja kot Vilem Zivada. Kot večina velikih pesnikov tudi Zavada presaja v svoj rodni jezik tista dela tujih literatur, ki so ga prevzela s svojo vsebino in umetniško obliko. Pri prevajanju se navadno poslužuje dobesednih prevodov poznavalcev jezika in literature ali pa sodeluje s strokovnjakom, ki mu nudi točno vsebino in pesniško zgradbo dela. Tako jc prevedel iz madžarščine štiri knjige, po eno iz slovaščine, romun-ščine, bolgarščine in perzijščine. Slovenske pesmi je prevajal-ob pomoči dr. Otona Berkopca, Preložil je po dve Prešernovi (Zdravica in sonet Ran mojih bo spomin in tvoje hvale), šest Župančičevih (Tja bomo našli pot, Izgnanci, Veš, poet svoj dolg?, Podoba, Vprašanja, Naša beseda), nadalje po dve pesmi L. Krakarja in P. Levca ter eno Kajuhovo. Z O. Berkopcem sta izbrala, napisala spremno besedo m prevedla preko 8fl pesmi Srečka Kosovela in jih izdala v Pragi leta 1974. V. Zavada je tudi sodeloval pri prevajanju južnoslovanskth epskih narodnih pesmi v zborniku Jugoslavske zpevy {Praga, 1958), zdaj pa pripravlja za tisk izbor iz trinajstih sodobnih slovenskih pesnikov srednje generacije. Zaradi njegovega ustvarjalnega pesniškega in prevajalskega dela in zaradi njegovega iskrenega odnosa do jugoslovanskih narodov, še posebej do slovenskega, ga je skupščina SAZL' dne 2<>. marca 1977 izvolila za zunanjega dopisnega člana, RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE MIROSLAV BRZIN Dr. Miroslav Brzin, redni profesor za biokemijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani jc bil izvoljen leta 1974 za dopisnega člana SAZU. Poleg pedagoškega dela na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer predava zlasti na oddelku za podiplomski študij, opravlja še dolžnosti profesorja vsakoletnih podiplomskih simpozij-skih programov iz nevrokcmije, ki jih organizira UNESCO v Latinski Ameriki. Leta 1976 je bil imenovan za svetovalca UNESCO pri projektu »Postgraduate Training in Biochemistry«. Aktivno se udeležuje mnogih kongresov in simpozijev ter o svojem delu predava na številnih raziskovalnih ustanovah. Tako je npr v letu 1978 predaval v ČSSR (International Symposium on Holinergic Synapse), v Venezueli (PAABS Symposium on Neurochemistry), v Kanadi (International Symposium on Parkinson Disease). Trenutno mu je poverjena organizacija 3. kongresa Evropskega društva za nevro-kemijo na Bledu. Od leta 1975 do 1979 je bil član komisije za kadre RSS in član komisije za štipendije medrepubliškega koordinacijskega odbora. Dalje je član komisije za mednarodne stike RSS, izvršilnega odbora PRS za biomcdicino; član Jugoslovanskega društva za fiziologijo in Slovenskega biokemičnega društva, član izvršnega odbora Zveze biokemičnih društev Jugoslavije, član Evropske organizacije za ce-luiarno biologijo ter Evropskega in internacionalnega združenja za ncvrokcmijo; od leta 1966 je član »New York Academy of Sciences«. Od leta 1975 je vodja raziskovalnega dela na pa to fiziološke m inštitutu mcdicinske fakultete v Ljubljani. Raziskovalno delo prof. Brzina sodi v širše področje nevrobiologije. Obsega skalo od razvijanja ultrasenzitivnih kvantitativnih oziroma citokemičnih metod za delo na posameznih izoliranih celicah ali njihovih delih, za lokalizacijo encimske aktivnosti na subce-lulami ravni — prek študija funkcij membranskih holinesteraz vse do širših filogenetskih in ontogenetskih študij holinergičnega sistema. Trenutno dela na molekulskih osnovah holinergičnega sinaptič-nega prenosa v normalnih in patoloških razmerah. Raziskave motorične ploščice pa prinašajo nova gledanja na mehanizem nevro-muskularnega prenosa. Od svoje izvolitve za dopisnega člana SAZU leta 1974 je prof. Brzin objavil šestindvajset znanstvenoraziskovalnih razprav. Zanj je značilno, da se je že od nekdaj loteval vprašanj, katerih rešitve so na meji zmogljivosti obstoječih metod. Zato je postopa! tako, da je najprej izboljševal metodiko. Tako npr. je občutljivost ultramctode za določanje aktivnosti holinesteraz s kartezijskim po-nirkom izboljšal kar za več potenc. Leta 1975 je s S, Omanom objavil novo izboljšavo te metode; tokrat sta avtorja opisala izvedbo magnetnega ponirka kot dosledno diferencialnega mikrogazometra in pokazala vse prednosti v primerjavi z nediferencialnim merjenjem. Za to delo sta avtorja prejela leta 1977 tudi nagrado SBK za inovacije in tehnične izboljšave. Istega leta so Oman, Grubič in Brzin opisali še avtomatizacijo merjenj za vse poprej razvite vrste magnetnih ponirkov. izboljšana metodika se je že obrestovala pri mnogih Študijah, tako npr. pri pomembnih raziskavah, ki jih prof. Brzin s sodelavci posveča verigi reakcij za lokalizacijo holinesteraz z bakrovim tioholinom: od natančnega razumevanja vsake stopnje so odvisni pogoji za čim natančnejšo hi sto- oziroma ci to kemično lokalizacijo teh encimov. Med drugim so ta prizadevanja pripeljala tudi do modifikacije metode, ki daje boljše rezultate od klasične. Čeprav so metodološke raziskave prof. Brzina že same na sebi pomembne, se avtor z njimi ukvarja le z namenom, da si pripravi primerno orodje za delo na glavnem torišču svojega zanimanja. To so kombinirane citokemične in biokemične študije holinergičnih mehanizmov, velikokrat zastavljene v ontogenetskih in filogenet- skih profilih. Te raziskave zadevajo širok spekter, od trdoživnjakov, kjer so holinergični in adrcncrgični mehanizmi komaj nakazani, do visoko organiziranih struktur centralnega živčevja sesalcev. Subcelu larna citokemična organizacija orjaških sinaps v stelatnem gangliju ameriškega lignja, kakor tudi nevromuskularnega stika pri ameriškem jastogu se ujema s še relativno nizko razvojno stopnjo teh živali. Zajetna ontogenetska študija na fetusih kunca zadeva aktivnost in lokalizacijo acetilholinesteraz med zorenjem miotub v mišično vlakno. Nadaljnje študije obravnavajo aktivnost in sintezo nevroni uskulamih holinestcraz v normalni in denervirani trebušni preponi podgane oziroma kunca; acetilholinesterazno aktivnost iste mišice pri miši po učinkovanju proteolničnih encimov lokalizacijc, aktivnost in molekularne oblike holinesteraz med postnatalnim razvojem mišice; izvor, transport, način vezave različnih tipov holinesteraz v sinaptični reži nevromuskularnega stika in vloga teh encimov pri prenosu impulza; citokemično lokalizacijo holinesteraz v jetrih podgane; značilnosti tipov holinesteraz v tkivih žabe; učinek inhibitorjev holinesteraz na tok motorične ploščice pri žabi; elektro-fiziološkc in biokemične funkcionalne kontakte med horizontalnimi celicami mrcžnice ribe; in pa citokemična lokalizacija acctilholinc-steraze v corpus striatum podgane, Vsaka od gornjih razprav prinaša nova spoznanja, in to večinoma s področja, kjer je sploh težko priti do zanesljivih rezultatov, še težje pa jih je pravilno interpretirati. Ravno tu se pokaže vsa Brzino va kritičnost in izjemno poznavanje širokih obmejnih področij. Razumljivo torej, da je prof- Brzin zelo zaželen soavtor, bodisi pri vodilnih skupinah, ki se po svetu ukvarjajo s cito- in biokemijo holinesteraz, bodisi pri mlajših raziskovalcih, ki jim je zanesljiv in spodbuden mentor. Skupščina SAZU ga je dne 29. marca 1979 izvolila za rednega člana. JANEZ F E T TI C H Dr. Janez Fettich, redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je bil izvoljen za dopisnega člana v razredu za medicinske vede SAZU dne 21. marca 1974. Kljub številnim strokovnim in pedagoškim obveznostim v Kliničnem centru in na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter mnogostranskemu družbenemu udejstvovanju je profesor Fettich v obravnavanem obdobju intenzivno razvijal svojo znanstveno dejavnost. Znanstveno misel in raziskovalne metode je smiselno prenašal v stroko in s tem prispeval k razvoju medicine in posebej, dermatovenerologije. Že v času do izvolitve za dopisnega člana SAZU je s poglobljenim proučevanjem nekaterih vprašanj, ki zadevajo reakti-bilnost kože in patogenezo kožnih bolezni, in posebej z eksperimentalnimi raziskavami ekcemske senzibilizacije pri živalih prišel do spoznanj, ki so pojasnila marsikatera, do sedaj malo znana dogajanja v zvezi z nastankom ekcema pri človeku. Zaključki, da pri ekce-mu ne kaže pripisovati dogajanjem na živčnem sistemu odločilne vloge, poizkus: v zvezi s skrajšanjem dobe, ki je potrebna za senzi-bilizacijo, kot tudi dognanja o vlogi starosti in spola na eksperimentalni ekcem pri budri so zelo pomembni. Tudi v času po izvolitvi za dopisnega člana SAZU je profesor Fettich nadaljeval s proučevanjem ekcema in nekaterih drugih bolezni kože, katerih nastanek temelji na alergijski se nzi bil i za d ji. V 1 v* zadnjem času se je to ti t raziskav, ki zadevap alergijsko pa toge ne zo in imunološka dogajanja pri atopičnih dennatozah (pruridermatitis) in pri medikamentoznih eksantemih. Iz del, ki jih je objavil sam ali skupaj s sodelavci, je razvidno, da je še vedno najpogostejši ekcematogen kalijev bikromat, da v zadnjih letih vse bolj narašča število oseb. ki so senzibilizirane na niklov sulfat in parafcnilcndiamin, da je v upadanju pogostost senzibiliza-cije na forma! in in terpenlin in da se hkrati pojavljajo novi alergeni. Določanje IgF z radio imunim sorbont testom pri bolnikih z atipičnimi dermatozami je pokazalo značilne potrditve delovne hipoteze, obenem pa sklep, da določanje IgE ne more odločilno vplivati na diagnozo pri nejasnih primerih pruridermatitisa. Pojav vse pogostejšega nastopanja med i kam en t ozn i h eksante-mov se je zdel vreden analitične oecne (na kliniki v Ljubljani se je pogostost zvečala od 4,9 na 6,4% in to bolj pri ženskah kot pri moških [2,4:1 J). Zanimanje za poklicne bolezni kože je logična in na prakso prenesena aplikacija proučevanja kontaktnega alergijskega ekcema. Pomembna je klasifikacija poklicnih dermatoz, ki upošteva predvsem etiopatogenetske faktorje, ki so važni za nastanek, potek in klinično sliko bolezni, vključuje pa tudi pogostost in socialno medicinske vidike. S področja epidemiologije spolnih bolezni je napisal profesor Fettich večje število del, ki imajo socialno medicinski pomen in raziskovalni značaj. Vsakoletne analize gibanja spolnih bolezni v Sloveniji so bogat vir podatkov za proučevanje v današnjem času zelo aktualne problematike. V povezavi s tem je pomembno tudi zavzemanje za uveljavljanje enotne in sodobne doktrine zdravljenja spolnih bolezni, posebej sifilisa. V zadnjem obdobju se je profesor Fettich zanimal tudi za probleme, ki se pojavljajo pri sodobnem zdravljenju kožnih bolezni. Proučeval je vpliv in vlogo emulzijskih sistemov ter posebej škodljive vplive glukokortikoidov pri zdravljenju različnih neinfektivnih dermatoz. Hkrati je kritično opozoril na neupravičeno visoko potrošnjo teh zdravil v Jugoslaviji. Pri prebiranju znanstvenega in strokov no-publicističnega dela profesorja Fettich a ni prezreti njegove skrbi za študij dermatove-nerologije in venero logi je. S sodelavcem (M. Betetto) sta napisala bogato ilustrirano knjigo o kožnih in spolnih boleznih, ki je doslej izšla v dveh izdajah, obakrat posebej v slovenščini in posebej v srbohrvaščini. Delež profesorja Fettich a se kaže zlasti v zasnovi knjige. uspeli klasifikaciji in razdelitvi gradiva ter pri sestavljanju Številnih poglavij. Pri vsesplošni oceni udejstvovanja profesorja Fetticha je vredno podčrtati tudi njegovo delo, ki ga opravlja kot glavni in odgovorni urednik prve in edine jugoslovanske dermatološke revije {Aeta derm ntoveneroIogica Iugoslavica). Revija se po vsebini, raziskovalni ter strokovni ravni lahko meri z marsikatero tujo dermatološko periodično publikacijo. Uspešna raziskovalna, strokovna in pedagoška dejavnost je dvignila ugled profesorja Fetticha v naši ožji in širši domovini. Poverjene so mu bile odgovorne funkcijc (dekan Medicinske fakultete, predsednik Medicinskega sveta Kliničnega centra, predsednik Udružcnja dermatovenerologa Jugoslavije). Predaval je na kongresih doma in v tujini in na povabilo tudi na mnogih klinikah številnih evropskih držav. Skrbel je tudi za povezavo z vsemi jugoslovanskimi in nekaterimi tujimi dcrmatološkimi institucijami, Bibliografijo del profesorja Fetticha od leta 1974 do 1979 hrani arhiv SAZU. Skupščina SAZU ga je dne 29. marca 1979 izvolila za rednega člana. ALDO FRANCHINI Profesor A Ido Franchim je hi I rojen leta 1910 v Genovi. Tam se je šolal in leta 1935 promoviral na medicinski fakulteti. Od lota 1937 je bil kot zdravnik in asistent na inštitutu za sodno medici no i n zavaro v al niško medici nov Genovi. Tu se je habilitirai leta JMTY 1940. Tudi v času vojne in nemške I okupacije je delal na inštitutu v Wh Genovi. Leta 1950 je dobil v dr-g^^fl žavnem natečaju profesuro in ^^p^^M predstojništvo inštituta za sodno Mt^rM I medicino na medicinski fakulteti IJL [ v Bari ju. Leta 1953 gaje medicin - ska fakulteta v Pado vi povabi laza predstojnika sodnomedidnske ga inštituta, kjer je ostal do leta 1961, ko je prevzel predstojništvo inštituta za sodno medicino univerze v Genovi. To funkcijo opravlja še danes, razen tega pa je že šest let dekan medicinske fakultete. Mnogo njegovih učencev uspešno vodi sodnomedidnske katedre na raznih univerzah in samostojne sodno medicinske oddelke v velikih bolnišnicah. Profesor Franchini je imel in še ima pomembne funkcije v italijanskem in mednarodnem sodnomedidnske m življenju. Je urednik časopisa »Medicina legale e delle assicurazioni« in član uredniških odborov italijanskih in tujih znanstvenih revij. Tako je tudi soizdaja-telj najpomembnejše revije svoje stroke »Zcitschrift fiir Rechrsmedi-zin«. Bilje podpredsednik sodno medicinskega svetovnega združenja — Mednarodne akademije za sodno in socialno medicino in italijanskega društva za sodno medicino, podpredsednik »International Associaiion of Forensic Sciences«, ki ima sedež v ZDA, član direkto- rija italijansko-francosko-švicarskega sodnomedicinskega združenja, soustanovitelj in podpredsednik Mediteranskega združenja za sodno medicino. Je častni član sodnomedicinskih združenj (kronološko) Francije, Jugoslavije, Brazilije, Španije in Mehike, nacionalni član akademije znanosti za Puglio, član ligurske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član mehiške akademije za kazenske znanosti. Je ustanovni član mednarodnega instituta za socialno varstvo, predsednik društva za sodno medicino v Genovi in član centralne komisije za zdravniški poklic pri ministrstvu za zdravstvo. Leta I976jc bil razglašen za častnega doktorja na univerzi Complutense v Madridu, Profesor Franchini je objavil okoli 200 znanstvenih del z vseh področij sod no medicinske stroke in 4 samostojne knjige; ena izmed njih je doživela že 7 izdaj, Posebna področja, na katerih velja Franchini upravičeno za vodilno avtoriteto italijanske sodne medicine, so razen klasičnih poglavij sodnomedicinske morfologije še ocenjevanje telesnih poškodb in njihovih posledic, forenzična seksuologija, mladoletniško prestopništvo in poklicna zdravniška vprašanja. Omeniti je treba, da jc aktivno sodeloval v zdravniški zbornici (Ordine dei medici) pri sestavljanju italijanskega deon to loškega zdravniškega kodeksa. Profesorja AI da Franchini j a lahko štejemo za vodilno avtoriteto sodne medicine v sedanji generaciji. Nesporen je njegov ugled v italijanskem in mednarodnem merilu. Posebej je treba poudariti njegove zasluge za vezi in sodelovanje z jugoslovansko sodno medicino. Bilje prvi pobudnik medsebojne ga spoznavanja, ko je že v letih okrog 1953 s svojimi sodelavci obiskal ljubljanski inštitut za sodno medicino in ježe leto ali dve zatem skupaj s svojim uglednim učiteljem profesorjem Macaggijem uradno obiskal ljubljansko univerzo. Vedno je skrbel za udeležbo jugoslovanskih predstavnikov na italijanskih sodnomedidnskih kongresih in omogočal ter vodil izpopolnjevanje naših sodelavcev na inštitutih v Italiji. S sodelavci se je udeležil več jugoslovanskih kongresov in prispeval vselej pomembne referate. Zaradi visoke znanstvene stopnje njegovega dela in njegovega zvestega prijateljstva do nase dežele in naših ljudi ga je Združenje za sodno medicino Jugoslavije izvolilo za častnega člana — med prvimi petimi. Skupščina SAZU ga je dne 29. marca 1979 izvolila za zunanjega dopisnega člana. ES AD MEKULI Dr. Esad Mekuli je bil rojen 17. decembra 1916 vPlavu v Črni gori. Gimnazijo je obiskoval v Peči in maturiral 1936; veterino je študiral v Beogradu, kjer je 194-7 diplomiral. V študijskem letu 1947/48 je bil na specializaciji iz parazit o logi je v Zagrebu. Naslednje leto je v Beogradu doktoriral s tezo: Prispevek k poznavanju piroplazmoze domačih živali na Kosovu in Metohiji. Leta 1957 je s sodelavcema R. Kostičcm in V. Dimitrijevičem napisal monografijo »Patogeni a n aerob n i mikr oorganizm i«, ki jo je izdat Veterinarski inštitut v Prištini. V znanstvenih in strokovnih člankih, ki jih je objavil v Veterinarskem glasniku, v zborniku del Veterinarskega inštituta v Prištini, v biltenu mednarodnega urada za epi-zootije v Parizu (Bulletin de ¡'office international des epizootics) in v Glasniku — časopisu za poljedelstvo, veterinarstvo in gozdarstvo Kosova in Met oh i je, obravnava sam ali s sodelavci pereče probleme parazitoz na Kosovu in v Metohiji, antraksa in anaerobnih infekcij pri govedu, ovcah in prašičih. Znanstveno, strokovno in poljudno znanstveno delo dr. Esada Mekulija je bilo v letih po osvoboditvi za območje Kosova in Metohije izredno pomembno, saj se je veterinarska znanost na tem območju z njegovimi deli pričela uveljavljati tudi med albanskim prebivalstvom. Zaradi sodelovanja v študentskih akcijah in demonstracijah v začetku aprila 1940 je bil zaprt v G lavnjači. Po amnestij i v aprilu 1941 je delal kot veterinar-dobrovoljec v Peči. Tu je bil 1942 aretiran in zaprt, V začetku 1944 je odšel v partizane; bil je član agitpropa operativnega štaba NOV in POJ Kosova in Metohije in urednik časopisa Lirija (Svoboda). Po osvobodi t vi je bil prvi urednik Časopisa »Rilindja« (Preporod), od 1947— 1960 pa zna nst ven i sode lavec i n ve te r i na rsk i sve tn i k ter šef parazitološkega oddelka veterinarskega inštituta v Prištini. Poleg tega je b i I od 1949 odgovo rn i uredn i k prve a Iba n s ke k n j ižev nerevijeprinas »Jet e re« (Novo življenje), ki jo je urejal skoro četrt stoletja. Bil je tudi urednik strokovno-znanstvene revije za poljedelstvo, veterinarstvo in gozdarstvo Kosova in Me to h i je Glasnik, zdaj je odgovorni urednik revije Biotehnika, ki izhaja v albanščini in srbohrvaščini, ter odgovorni urednik redakcije Enciklopedije Jugoslavije — SAP Kosovo. Kot družbenopolitični delavec je bil odbornik skupščine Kosova in Metohije v dveh volilnih dobah in poslanec prosvetno-kulturnega sveta Zvezne skupščine. Bil je predsednik znanstvenega in umetniškega društva Kosova. Ko seje ustanovila Akademija znanosti in umetnosti Kosova, je postal njen predsednik. Esad Mekuli ni pomemben samo kot znanstvenik svoje stroke, marveč tudi kot pesnik in prevajalec. Že kot srednješolec je napisal roman Vendetta. Pozneje je sodeloval z literarnimi prispevki v beograjskem Vencu, zagrebški Mladosti, splitskem Podmlatku Jadranske straže, sarajevskem Novem beharu, podgoriškem Granitu in drugod. Doslej je objavil naslednje pesniške zbirke: v albanščini: Per ty (Za tebe), 1955; Ditae re (Novi dan), 1966; Afsha ada (Otok Avša), 1971; Vjersha (Stihi), 1972; v srbohrvaščini: Napoti, 1964; Med ljubeznijo in mrznjo, 1970; Glasovi časa, 1974; Avša ada, dvojezična izdaja, 1975, V Skopju so izšle 1975 njegove Pesmi v makedonščini. Izredno pomemben je kot prevajalec, tako poezije kot proze. Prevedel jeokoli 70 knjig iz srbske, hrvaške, slovenske, ruske in italijanske literature, prevaja pa tudi albansko literaturo v srbohrvaščino. Iz slovenske književnosti je med drugimi prevajal Ivana Cankarja, Franceta Prešerna in Preži h o ve ga Voranea (Solzice). Je tudi najpomembnejši popularizator slovenske književnosti na albanskem jezikovnem področju. Za svoje književno delo, originalno in prevajalsko, je dobil več nagrad, med njimi tudi nagrado AVNGJ (1971). Odlikovan je bil z redom dela (1959), bratstva in enotnosti (1966) in 1976 z redom republike 7, zlatim vencem. Skupščina SAZU ga je dne 29. marca 1979 izvolila za zunanjega dopisnega člana. UMRLI ČLANI Rado Kušej, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. i ur., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, — Glej Letopis 1. I «5—190. Metod Do len c, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 194 L dr. ¡ur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1949 do smrti. — Glej Letopis 1, 193— 197, Gregor Krek, rojen 27. junija 1874, umrl I. septembra 1942. dr. iur., redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani, Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 1L julija 1942. — Glej Letopis 1. 201—238. Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853, umrl I. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeogra-lijo in botanično sistematiko. Dopisni član matematično-prirodoslov-nega razreda od 16. maja 1940,— Glej Letopis i. 241—257. Ferdinand Seid I, rojen 10. marca 1856, umrl 1, decembra 1942, realčm profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologi jo in geologijo. Dopisni čian matematično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis L 261 — 290. Rihard J a k o p i č. rojen 12. aprila 1869, umrl 2 I. aprila 1943, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7, oktobra 1938. — Glej Utopiš I, 41—43; 2. 75—89, Anton Breznik, rojen 26. junija IKK I, umrl 26. marca 1944, dr. phil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovce. Dopisni član filo-zofsko-filološko-historičneea razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I. 157—160; 2, 61—74. Matija Jama, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947. akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 193S. — Glej Letopis 1, 47—49; 2. 90^103. Ivan R e g e n-,rojen9.decembra 1868,umrl27.juliju 1947,dr, phiL gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član matematično-prirodoslovncga razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 175—176; 2, 104—105. M i I <1 n Š k e r I j, rojen 4. septembra 1H75, umrl 8. decembra ! 947, dr. iur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v I jubljani. Redni član pravnega razreda od 16. maja 194(1. — Glej Letopis I. 127—130; 2. 106—125. O t o n Zupančič, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik. Redni član razreda za umetnost od 7, oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 151—153; 2, 225—256. France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl 11, aprila 1950, d r. p h i I.. red n i p ro fc so r za st aTe jše slovanskein slovensko I i te ratu ro n a univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 7/oktobra 1938; od 28, junija 1941 do I. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. — Glej Letopis 1, 51—61; 2, 34—44; 3, 257—266; 4, 86—100. Sergej Ivanovič Vavilov, rojen 24. marca 1891, umrl 25, januarja 195 L Prezident Akademije nauk ZSSR v Moskvi. Zunanji dopisni član razreda za matematično prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947. Glej Letopis 2, 31. Janko Slebinger, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 195i, dr. phil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliograf, Dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filotogijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis 2, 54—58; 4, 101—124. Matija Murko, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Zunanji dopisni član filozofsfco-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 172—174; 5, 169—177. Fran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. phil., red ni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani, redni član filozofsko-fitoloŠko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940, glavni tajnik akademije od N. julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis 1. 105—110; 5, 148-160. Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 1 L aprila 1953; predsednik Gospodarskega sveta Fl.RJ. Redni član razreda za zgodo-vuiske in družbene vede txl 6. decembra 1949. — Glej Letopis 3, 156— 164; 5. 161— 167. L u c i e n Tesnižre, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Mont-pellieru. Zunanji dopisni član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 92—94; 7, 59—63, Pavel Lunaček, rojen 31. januarja 1900, umrl 2, aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko porodniške klinike medicinske fakultete univerze v Ljubljani. Redni član razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija 1954. — Glej Letopis 6, 61—65; 7, 55—58, Petar Skok, rojen 1. marca 1881, umrl 3, februarja 1956, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na vscučiiišču v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.— Glej Letopis 5, 89—91; 8, 77—82. Janko Polen c, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. tur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri akademiji. — Glej Letopis 1, 97—101; 8, 48-60, Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 78—89; 8, 61—67. Rajko N a h t i g a l, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949, — Glej Letopis t, 71—75; 9, 63—67. Franc K s a v. Lukman, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. theo!., dr, phil., redni profesor za historično dogmatiko na teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 168—169; 9, 78—81. Andrija Štampar, rojen 1. septembra 1888, umrl 26-junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in sodlano medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Zunanji dopisni čian od 7. novembra 1947. — Glej Utopiš 9, 82— 84, Izidor Cankar, rojen 22, aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. phil., redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani, Redni član od 2, junija 1953, — Glej Letopis 5,67—73; 9, 68-77. K a z i m i e r z Nitsch, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. — G le j Letopis 9,85—87. Pavel G o I i a, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književni k, upravni k Slo venskega na rod nega gledališča. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 116—120; 10, 34— Aleksandar Belič, rojen 2. avgusta 1876, umrl 2t). februarji 1960; dr. phil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 11, 36—38. Anton L a j o v i c, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, komponist in muzikolog. Redni član od 16. maja 1940, tajnik razredazaumetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Leto- pis razreda za umetnosti od 30. septembra 1949do smrti.— Glej Letopis I, 63—76; 34—35 Ejnar D y g g v e, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, dr. h. c., dr. ing. h. c., arhitekt in arheolog v Kopenhagnu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958, — Glej Letopis 9,47—48; 12, 81—82, Božidar L a v r i Čt rojen 10. novembra 1899, umrl 1 5. novembra 1961, dr. med., dr. h. c., redni profesor za kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike: Redni član od 6. decembra 1949, od 21, marca 1950 do smrtipodpredsed-nik akademije. — Glej Letopis 3, 201—202; 12, 72—80. ZdenČk Nejedly, rojen 1U.februarja 1878,umrl9.februarja 1962, profesor Karlove univerze v Pragi, prezident Akademije znanosti CSSR. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Fran Šaleški Finžgar, rojen 9, februarja 1871,umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938, od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnost. — Glej Letopis 1, 23—25; 13, 43—46. Milan Vidmar, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. h. c., dr. techn. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940,načelnik matematično-prirodos lovnega razred a od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942, predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od 1, junija 1948 do i. maja 1959, konzulent tega inštituta od l,maja 1959dalje. — Glej Letopis 1, 130—142; 13, 47—50. Vale V o u k, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. phil.., redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2, junija 1953,— Glej Letopis 5, 108—109; 13, 51—53. Anton S o v r e, rojen 4. decembra 1885, umrl J. maja 1963, redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 86^88; 14, 36—38. Milan Bogdanovi č, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 135—136. Maks Samec, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. phil., redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni član od 6, decembra 1949, od 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede. — Glej Letopis 3, 188—198; 15,60—61, Juš Kozak, rojen 26. junija 1892, umrl 29, avgusta 1964, književnik. Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis 12, 54—62; 15, 62—64. Ivan Grafenauer, rojen 7. marca 188U, umrl 29. decembra 1964, dr. phil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. scptcmhra 1949 do smrti. — Glej Letopis 1, 161—165; 15, 65-71. I 1 i j a D j u r 1 č i č, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, d r - m cd „ red n i profesor za fiziologijo na ve te ri na rsk i fa k u lle ti u n ive rze v Beogradu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis 12, 40-42; 17, 50-52. Igor Tavčar, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redničlanod6.decembra 1949, upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji. — Glej Letopis 3, 203—204; 16. 63—65. Ivo K r b e k, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966. dr. iur„ redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu, Zunanji dopisni član od l 7. oktobra 1958.— Glej Letopis 9,51—52; 17, 53—55. Anton M e l i k, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. phil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. — Glej Letopis 1, 170—171; 17, 37—46. Marjan Kozina, rojen4,junija 1907,umrl 19.junija 1966, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Utopiš 5, 123-124; 17, 47-49. Marjan !> a lo p e k, rojen 23. decembra 1883, umrl 23, februarja 1967, dr. phil., redni profesor za geologijo na vseučilišču v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967, — Glej Utopiš 18, 59—60 in 83—86. Josip Plemelj, rojen 11. deccmbra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. phil,, častni doktor ma t ema t ični h in t eh nični h znanosti, redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda oziroma razreda zamatematične, pri rodoslovne in t en i čne ved c od 16. ju I i ja 1942 do 30. septembra 1949,—Glej Utopiš 1,93—94; 18,73—78, Alojz Gradnik, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. ¡ur., književnik. Redni član od 21. decembra 1962.— Glej Letopis 13, 33—38; 18, 79—82. Ljudmil Hauptman, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. phil, zlati doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 16. januarja 1940. — Glej Letopis 1,166; 19,51—62. Venčeslav Koželj, rojen 17, septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. techn., redni profesor za teoretično elektrotehniko nauniverzi v Ljubljani. Dopisničlanod2.junija 1953,redni član od21. decembra 1962. — Glej Letopis 9, 55—56; 13,31; 19, 49—50. Othmar Kuhn, rojen 5, novembra 1892, umrl 26, marca 1969, dr. phil,, redni profesor za paleontologijo in paicobiologijo na univerzi na Dunaju. Zunanji dopisni član od 6. februarja 1965.—Glej Letopis 16, 53—54; 20, 78—80. Robert Neubauer, rojen7.decembra 1895,umrl3.maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, Redni Član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis 12, 38—39; 20, 74—77. Frank Wol]man, rojen 5, maja 1888, umrl 9, maja 1969, dr. pilil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis 20, 41 in 81—82. Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, dr. h. e. univerze v Ljubljani, redni profesor na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949, -Glej Letopis 3, 186-187; 21. 99—100. Gojmir Anton Kos, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis 3, 214—215; 21, 105—107. Lojze Dolinar, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970. — Glej Letopis 5, 137—138; 21, 78—81 in 111—113. France Bevk, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik. Redni član od 2. junija 1953, tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. — Glej Letopis 5, U0-115;21, 117—121. Zoran Ra.nt, rojen 14. septembra 2904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehničnih znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu. Zunanji dopisni član od 3. julija 1964. — Glej Letopis 15, 47—49; 23, 81—84. Milko Kos, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. p hi I., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1950 do 1972 glavni tajnik akademije, redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 53—62; 23.85—95. Maks Wraber, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Inštitutu za biologijo pri akademiji. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis 20, 51—55; 23, 97—101. France S t e 1 ž, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. phil., redni profesor za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 113—123; 23, 103—115. Jovan H a d ž i, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. phil., redni profesor za zoologijo na prirodoslovno-ma- te matični fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 29—37; 23, 117-120. Dimitrije JovČtc, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, redni profesor za ortopedijo in travmatologijo. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. — Glej Letopis 18, 55—58 in 24, 69-72. Lucijan Marija škcrjane, rojen 17.decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis 3,216— 220 in 24,73—76. A i i j a Košir, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, redni profesor za histoiogijo in embriologijo medicinske fakultete. Redni član od 24. junija 1955. — Glej Letopis 7,45-48 in 24, 77—81. M i o d r a g Ibrovac, rojen 24, avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, redni profesor roman isti k e na fdozofski fakulteti v Beogradu. Zu n anj i dopisni član od 17. aprila 1973.— Glej Le topiš 24,47— 52 in 83—85. Franc Čelelnik, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta i 973, redni profesor za čeljustno kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, — Glej Letopis 20, 49—50 in 24, 87—91, Vojeslav Mole, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, redni profesor za srednjeveško umetnost na JageIonski univerzi v Krakom Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961.— Glej Letopis 12, 29—34 in 24, 93—98. Siniša Stankovi č, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. phil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953,— Glej Letopis5,103 do 104 in 25, 93—94. Milan fiartoš, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor pravne fakultete v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17, oktobra 1958. — Glej Letopis 9, 43—44 in 25, 97—99: V a s o Butozan, rojen 5. decembra 1902, umrl 14. maja 1974, dr. vei., dr. h. c., redni profesor veterinarske fakultete v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 7, februarja 1967, — Glej Letopis 18,50 do 51 in 25, 103—104. France Koblar, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1 975, dr. phil,, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964, tajni k razreda za filološke in literarne vede qd 22. januarja 1965 do smrti. — Glej Letopis 15, 35—38 in 26, 83—87. Jean Nougayrot, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1968. — Glej Letopis 19, 35—36 in 26, 89—95. Ivo Andričt rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Nobelov nagrajenec za književnost. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953,— Glej Letopis 5, 133—134 in 26,97—102. Krsto HegeduŠič, rojen 28. novembra 1901, umrl 8. aprila 1975, akademski slikar-mojster. Zunanji dopisni član od 20, marca 1975. — Glej Utopiš 26, 103—108. Boris Kalin, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Lj ubija n i. Redni član od 2. j unija 1953. — G le j U topiš 5,121 — 122 i n 26, 109—113. Dušan Kermavner, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. iur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljuhljani. Dopisni č!an od 5. februarja 1971. — Glej Utopiš 22, 39—45 in 26, 115—118. Bran imir Gušie, rojen6.aprila 1901,umrl7.julija 1975, dr. med., dr. phil., redni profesor za otorinolaringologijo na medicinski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 3. junija 1964. — Glej Letopis 15, 41—46 in 26, 119—121. Stanko Škerlj, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. phil., redni profesor za romansko ftlologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. februarja 1969. — Glej Utopiš 20, 39—40 in 26, 123—126. K o s t a Todorovič, rojen 5, julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr, med., redni profesor za infekcijske bolezni medicinske fakultete v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 107 in 26, 127—130. Boris Ziherl, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na filozofski fakulteti in fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik akademije od 20. marca 1975 do smrti. — Glej Utopiš 3, 165—171; 9, 38—40 in 27,119—124. Milko BedjaniČ, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, redni profesor za infekcijske bolezni na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1968. redni član od 21. marca 1974. Tajnik razreda za medicinske vede od 20, marca 1975 do smrti, — Glej Letopis 19, 39; 25, 50—53 in 27, 125—129. Pavel S t e rn, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakologijo na medicinski fakulteti v Sarajevu. Zu n anj i dopisni član od 2 i. ma rca 1974. — G le j Letopi s 25,74— 76 i n 27, 131—134. Marko KostrenČic, rojen21.marca 1884,umrl 19.maja 1976, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19. stoletja na pravni fakulteti v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 74—75 in 27, 135—138. Velibor Gligoric, rojen 28. junija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. — Glej Letopis 18, 42 in 28, 113—116. Gustav Krklec, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis 20, 56 in 28, 123—126. Matija Bravničar, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za ko m pozicijo in glasbe no te o re t s ke pre dm ete n a ak adcmiji za g) asbo v Lj ubl jan i. Dopisn i član od 13. marca 1972, redni član od 2L marca 1974. — Glej Letopis 13, 68—70; 25, 77—79 in 28, 117-121. Anica Sodnik-Zupanc, rojena 21. marca 1892, umrSa 20, januarja 1978, slikarka. Dopisna članica od 25. marca 1976. — Glej Letopis 27, 100—102 in 29, 99—100, Grga Novak, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. phil., redni profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis 12, 35—37 in 29, 103-105. Leonid S, Persianinov. — Glej Letopis 30, 143—146. Edvard Kardelj. — Glej Letopis 30, 121— 127 Milan Grošelj. — Glej Letopis 30, 129—132. Alois Tavčar. — Glej Letopis 30, 139—142. Makso Šnuderl. — Glej Letopis 30, 133— 137. Edvard Kardelj Častni član edvard kardelj* Četlidi smo vsi vedeli za bolezen tovariša Kardelja in je vsa naša javnost s tesnobo spremljala vesti o slabšanju njegovega zdravja; Četudi je usahnilo upanje v čudežni preobrat na boije, ki ne zdravniku lahko ublaži srečanje z neozdravljivo smrtno boleznijo; četudi smo mi zdravniki še bolj prizadeto, obteženi s stoletnimi izkušnjami medicine, opazovali brezupni bolnikov boj za življenje in delo — nas je vest o agoniji in smrti našega velikega revolucionarja globoko ganila. Zbrali smo se, da bi se jxiklonili njegovemu spominu in da bi iz svetlega vzora pokojnikovega črpali misel in moč za naloge, ki nam jih zastavlja odgovornost naši skupnosti ter zgodovini in prihodnosti človeštva sploh. Življenjsko pot Edvarda Kardelja vsi poznamo in se v teh dneh vnovič in vnovič vračamo k njej. Zato naj se spomnimo samo na nekatere pomembne mejnike na njej, posebno na tiste, ki označujejo prelomnice v razvoju naše najširše skupnosti, pa tiste, ki se vežejo na Ljubljano in na našo Akademijo. Edvard Kardelj je bil rojen v Ljubljani v delavski družini dne 27. januarja 1910. Že v šestnajstem letu jc postal član SKOJ, ko se je na ljubljanskem učiteljišču pripravljal za učiteljski poklic. Čez dve leti, ose m n a jst let en, je postal č lan m estne ga komi te ja SKOJ za Ljubljano in član Komunistične partije Jugoslavije, leto dni pozneje, 1929, Član pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. To leto je končal učiteljišče. Preden je mogel stopiti v poklic, ga je doletela prva aretacija in leto dni zatem druga, ki se je po sedemmesečni preiskavi in mučenju v zloglasni beograjski Glavnjači iztekla v obsodbo pred »sodiščem za zaščito države« in dveletni strogi zapor. Ne mučenje ne zapor ga nista odvrnila od revolucionarne poti; Še zrelejši in odločnejši se je vrnil na partijsko delo. Leto 1932 označuje srečanje in začetek neločljivega sodelovanja z Borisom Kidričem in leto 1934 s tovarišem Titom, Po dveh letih študija in pomembnih odločitev na Dunaju, v Moskvi in v Parizu seje leta 1937 vrnil v Slovenijo in kot član slo venskega in jugoslovanskega partijskega vodstva sodeloval na zgodovinskih srečanjih, na katerih se je odločala usoda Partije, že v senci grozeče svetovne vojne. Leta 1939 je pod psevdonimom Spe ran s izdal knjigo »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. * Govor predsednika na žalni seji Slovenske akademije znanosti in umetnosti dne 12. februarja 1979. Začetek vojne je doživel v Beogradu ob bombardiranju dne 6. aprila 1941. Odslej, v odločilnih in najbolj slavnih letih slovenske in jugoslovanske zgodovine, je bila njegova ustvarjalna misel neločljivo povezana z odločitvami in dogodki, ki so bili z množično udeležbo jugoslovanskih narodov in narodnosti temelj nove Jugoslavije in s tem pogoj za njeno socialistično,samoupravno pot. V tem času je opravljal vrsto najbolj odgovornih dolžnosti: bil je podpredsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, član vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, podpredsednik izvršnega odbora AVNOJ, podpredsednik prve vlade Demokratske federativne Jugoslavije, minister za konstituanto, član politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. Po zmagovitem koncu vojne je da i odločilen delež v novi jugoslovanski zakonodaji, prav posebno pa se ga spominjamo kot borca za pravične meje Jugoslavije proti Italiji in Avstriji, ko je ob nepozabni podpori vsega našega ljudstva kot podpredsednik zvezne vlade in minister za zunanje zadeve vodil jugoslovansko delegacijo na konferencah zunanjih ministrov v Londonu leta 1945, v Parizu 1946 in v Moskvi leta 1947, Nič manj hvaležna ni naša misel nanj, ko se spominjamo njegovega odločnega in doslednega stališča in trdne podpore tovarišu Titu v najbolj trdih letih naše povojne zgodovine ob prelomu z Informbirojem leta 1948 in v letih groženj in pritiska, ki so sledila. V tem obdobju ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti 6. decembra 1949. leta izvolila za častnega člana in mu je diplomo o tem sklepu izročila na slavnostni skupščini dne 12. decembra 1949 v navzočnosti leto dni pred tem izvoljenega prvega častnega člana tovariša Tita in najvišjih članov slovenskega in zveznega državnega in partijskega vodstva. Takratni predsednik akademije France Kidrič je v pozdravnem govoru orisal zasluge Edvarda Kardelja, posebej pa še podčrtal njegov veliki prispevek marksistični znanosti. Z zanj značilno skromnostjo se je tovariš Kardelj zahvalil za izvolitev in povedal, da počastitev jemlje predvsem kot priznanje, ki ga slovenska javnost izkazuje vsem mnogoštevilnim ljudem, ki so v času vojne nosili odgovornost za uspehe in neuspehe osvobodilnega boja proti tujim osvajalcem, pa tudi priznanje »vsem tistim, ki so po zmagoviti vojni in revoluciji prispevali in prispevajo... po svojih močeh in sposobnostih postavljanju načelnih osnov socialistične države, gospodarske in kulturne graditve slovenskega ljudstva in vseh narodov Jugoslavije«. Naj mi bo dovoljeno, da iz njegove ga govora obnovim še nekatere misli, ki so— četudi izrečene skoraj pred tridesetimi leti — še danes žive in ki nas še vedno zavezujejo. »Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti in pa zgodovina tistih dolgotrajnih bojev, ki so jo pripravljali, sama po sebi govori o tem, kakšne težkoče in zapreke je morala premagovati kultura malega naroda, da bi se afirmirala. Po drugi strani ta zgodovina govori o tem, kakšna odpornost in kakšne nepremagljive energije so se razvijale v tem malem narodu, ki je končno zlomil tuje gospodstvo na svojih tleh obenem z reakcionarnim družbenim redom in odprl svobodno pot razvoju produktivnih sil in obenem razvoju svoje kulture. Mislim, da nam danes ta odpornost in te energije niso nič manj potrebne kakor v času, ko smo se borili za nacionalno in socialno osvoboditev. Potrebne so nam zato, da bi slovenski narod — skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi in s tovarišem Titom na čelu — u resn iči 1 ve I i ke n ačrte in cilje, ki si j ih j e postavil, načrte in ci Ije, ki si ji h lahko postavi samo svobodno ljudstvo, načrte in cilje, ki pomenijo odstranitev vseh ostankov eksploatarije človeka po človeku — a obenem končno osvoboditev Slovenije in vse Jugoslavije iz okov zaostalosti. In drugič, potrebne so nam zato, da bi slovenski narod — skupaj z drugimi narodi Jugoslavije — ne samo vzdržal na poti, po kateri je krenil, ampak tudi prispevat v svobodni ustvarjalni aktivnosti svoj pozitivni delež v obče človeško zakladnico napredka in kulture, kar danes konkretno pomeni—k nadaljnje mu napredku socializma in soci ali stične *de mokraci je.« V nadaljnjem govoru se je tovariš Kardelj z ostro polemično besedo ustavil pri kominiormovskih kritikah našega razvoja in pri zlorabljanju znanosti kot orodju za napad in pritisk na neodvisno Jugoslavijo. »Mnenja smo,« je dejal, »da morajo naši znanstveni delavci biti svobodni v svojem ustvarjanju prav zato, ker brez borbe mišljenj in brez znanstvene diskusije, kritike in preverjanja teoretičnih postavk v praksi ni napredka znanosti in tudi ne uspešne borbe proti reakcionarnim koncepcijam in dogmatizmu v znanosti. Naši znanstveniki morajo smelo in brez bojazljivega spoštovanja pred okamenelimi dogmami segati v znanstveno problematiko. Naša znanstvena kritika ne sme biti destru ktivna in zastrašujoča, kajti ta ka kritika demoralizi ra in ubija. Naša znanstvena kritika mora sicer biti ne pomirljiva nasproti vsakršnim neznanstvenim in reakcionarnim tendencam, toda konstruktivna i rt ohrabrujoča nasproti vsakemu naporu, ki mu je zares cilj znanstvena resnica.« Svoj govor, ki značilno izkazuje njegov pogled, uprt v bližnjo pa tudi dalj njo prihodnost, je Edvard Kardelj končal z besedami: »Ne bom pretiraval, če rečem, da ima naša znanost danes pred seboj naloge velikega zgodovinskega pomena ne samo za narode Jugoslavije, ampak za razvoj socializma in napredka človeštva spfoh. Mi smo na to vlogo lahko ponosni, toda ne smemo pozabiti, da nam taka vloga nalaga tudi večjo odgovornost. Prepričan sem. da bo Slovenska akademija znanosti in umetnosti s svoje strani zelo mnogo prispevala k taki afirmaciji in napredku slovenske in vse jugosiovanske znanosti. Zato sem srečen, da bom lahko sodeloval v njenem delu.it Domala trideset let je minilo, odkar je tovariš Kardelj prav v tej dvorani izrekel misli, ki sem Vam jih dobesedno navedel. Danes lahko z občudovanjem ugotovimo, kako odločilen delež je naš pokojni Častni član prispeval k revolucionarnim spremembam v naši družbi in v nas samih. 2 obžalovanjem se zavedamo, da je ugasnil daljnovidni duh, ki nas je tolikokrat presenečal s smelimi zamislimi, ki smo jih sprejemali k o t vizij o pri hoiinosti, pa smo še sam i dož i vel i n j ihovo u resnice nje in — iskreno prepričani, ne da bi se prav zavedeli, kdaj — sami z vsem zanosom, ki ga zmoremo, sodelovali pri njihovem uresničevanju, tako kot da bi bile zamisli prav naše lastne. Ko je zadnji leti Edvard Kardelj, zavedajoč se mračne perspektive svojega zdravja in življenja, ne da bi se bil pustil streti od bolezni, hotel povedati in napisati vsaj nekaj tistega, kar mu je dozorelo v njegovem neutrudnem ustvarjalnem duhu, nam je zapustil bogat in zahteven kažipot. Na nas je, da gremo naprej po začrtani poti in da zamisli, ki nam jih je Kardelj zapustil kot dediščino, razvijamo naprej; da nas njegove besede spominjajo naših nalog in naše odgovornosti. Edvard Kardelj je izpolnil obljubo, ki jo je pred tolikimi leti na povabilo predsednika Franceta Kidriča, »ko Vam izročam diplomo, ki naglasa, da ste zaslužni za našo osvobodilno borbo, politiko in družbeno vedo, Vas prosim, da svoje akademijske pravice čim pogosteje uporabljate«, dal z besedami: »Srečen sem, da bom lahko sodeloval pri njenem delu.« Pri te m ne mi slim samo n a zani ma n je za del o in vlogo naše i n drugih jugoslovanskih akademij, ki ga je pokojni Kardelj brez pridržkov izkazal ob mnogih priložnostih, mislim predvsem na široka področja, ki jih je s svojimi zamisli m i odprl znanstvenemu raziskovanju in jih s tem postavil v ožji krog akademijskih nalog. V mislih imam hkrati možnosti in razvoj, ki smo jih doživeli v znanosti nasploh in v akademijah posebej. Kako blizu je bila Edvardu Kardelju naša akademija in kako prizadeto je živel in čutil z njo, smo se lahko prepričali pri zadnjem srečanju z njim mesec dni pred smrtjo, 9. januarja letos. Čeprav za vsakogar pogled očitno telesno oslabel, za zdravniško oko pa že zaznamovan za bližnjo smrt, se je neprisiljeno in prizadeto zanimal za našo akademijo, za njeno minulo proslavo Š tridesetletnice in za naše načrte. Pri tem se je kar razvnel, ko smo se pogovarjali o zamislih naših prostorskih rešitev. Očitno je bilo, kako mu je pri srcu tudi lep in skladen pogled na zgodovinsko Ljubljano in na Novi trg z okolico kot enega njenih najlepših delov. Takrat smo mu lahko obenem z jubilejnim zbornikom izročili spominsko plaketo, ki mu jo je — enako kot za vsakega od častnih članov — v znak priznanja in hvaležnosti podelila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Po tem srečanju smo mu lahko samo še 27. januarja letos, ko je stopil v svoje sedemdeseto leto, sporočili pozdrave članov in sodelavcev naše akademije in dobre želje nas vseh. V mesecu dni od zadnjega srečanja je neutrudljivi snujoči Kardeljev duh stopil Čez prag, onstran katerega vladajo mir, tema in tišina. V spominu pa nam Edvard Kardelj ostaja živ kot graditelj našega samoupravnega socializma in neuvrščenosti v zbližujočem sožitju med narodi, ostaja živ kot humanist, neomajno zaupajoč v človeka in njegove ustvarjalne moči, ostaja živ kot spoštovan in nam vsem drag čast ni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V minuli tišine mu namenimo prijazno in hvaležno misel. Stava Edvardu Kardelju! Janez M Uči tiski Milan Grošelj MILAN GROŠELJ* (1902—1979) Neizprosna usoda je segla v vrste drugega razreda SAZU in kruto potrdila večno veljavo Prešernovih besed Odprta noč in dan so groba vrata. Zapustil nas je akademik in univerzitetni profesor Milan Grošelj, vseh nas najboljši prijatelj, mlajšim dolgoletni učitelj in svetovalec. Rodil se je 19. septembra 1902 v Kamniku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in se 1920 jeseni vpisal na Filozofski fakulteti istotam na klasično filologijo; diplomiral je junija 1925. Nato je s štipendijo ljubljanske univerze v letih 1925— 1926 nadaljeval študije na Sorbtfni, École des Hautes Éludes v Parizu; tam je poslušal predavanja tudi na Collège de France .Po vrnitvi v domovi no je bi l nekaj Časa srednješolk k i profesor; vmes je bil promoviran za doktorja filozofije (= filoloskih zrfanosti) junija 1934, prav tako na ljubljanski univerzi, na podlagi disertacije Iz sintakse latinskega ge netiva in dat i va. Leta 1935 je bil imenovan za honorarnega docenta klasične filologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani; docent je postal 1940, izredni profesor 1945, redni profesor pa 1950. V pokoj je stopil 1967. Za zasluge ne le pri poučevanju klasične filologije, ampak tudi pri delu za razmah slovenskega jezikoslovja ga je SAZU izvolila 17. oktobra 1958 za dopisnega, 10. marca 1977 pa za rednega člana. Kot ustanovni član se je udeležil kongresa obnovljene (ndogermantscfie Gesellschaft leta 1953, najpomembnejše svetovne organizacije jezikoslovcev, in bil tam izvoljen za člana širšega odbora. Ce na kratko opišemo dejavnost Milana Grošlja, moremo strniti pregled v naslednje odstavke: Ze v Času svoje srednješolske profesure je postal znan kot izredno široko razgledan strokovnjak, ki scob temeljitem poznavanju klasične filologije (združeval je tako literarno zgodovino obeh klasičnih narodov kot tudi historično slovnico klasičnih jezikov in primerjalno s lovn i co i nd oe vropsk ih jezi kov) n i ustraši 1 pose gov na področja d rugih historičnih znanosti, etnologije in arheologije. Zato je bil pravi užitek Povzeto po govora na žalni seji II. raireda SAZU, dne 13, IL 1979, poslušati njegova predavanja, recimo o rimskem epu. Bil je nadvse natančen in vesten, temeljit predavatelj in prav tak v svojih pismenih delih. Ta na eni strani obsegajo učne tekste za pouk latinščine in rimske literature na gimnaziji; med drugim izbor iz O vid a, Salüsta, Cicero na, Taci t a. Med klasiki mu je bi) najbolj pri srcu H orač, zlasti po njegovi zreli življenjski modrosti, Omeniti moramo seveda tudi odlična predavanja iz rimske literature za študij na univerzi. V znanstvenih člankih, ki jih je objavljal predvsem v domačih revijah Slavistična revija, Linguistica, Živa Antika, je obdeloval izredno različna območja filologije in jezikoslovja. Vedno, še od št ude n to vskih let, so mu bita pri srcu vprašanja iz sklad nje (tako že doktorska diser-i acija o skladnji latinskih sklonov, kasneje skripta; članki o abundant-nem refleksivnem zaimku, o posesivnem adjektivu i.dr.). Že od leta 1951 naprej (s prvim letnikom Žive Antike) pa nastane prava množica etimoloških člankov, kjer na izredno zgoščen način objavlja duhovite razlage grških besed, grških lastnih imen, latinskih, hetitskih, pred-grških in drugih še nepojasnjenih leksemov; vrsta njegovih razlag je prišla v pomembna standardna dela (npr. v Friskov Griechisches etymologisches "Wörterbuch). Ob etimologijah in samostojno je pisal tudi o morfoloških in besedotvornih problemih v vrsti indoevropskih jezikov. V njegovih delih te skupine se čuti močan vpliv pariških lingvistov (Meillet), pa tudi našega Oštirja. Grošljeva dejavnost pa ni pomembna le po pismeni zapuščini, temveč tudi po tem, daje hi I med buditelji Jezikoslovnega krožka na Filozofski faul te ti v Ljubljani, med ustanovitelji in dolgoletnimi urednik i revijeLinguistica(k i j e bi la sprv a, 195 5 ss,, ie privesek Slavistične revije, od 1961, s IV. številko pa samostojna) in Žive Antike (Skopje 1951 ss.). Bil je tudi med uredniki dveh Zbornikov Filozofske fakultete (I 1950, II 1955). Njegovi učenci na Filozofski fakultet) mu bodo trajno hvaležni za njegovo pravičnost, doslednost in vsestransko pomoč. Bil je med prvimi, ki so po vojni začeli misliti na načrtno vzgojo znanstvenega naraščaja. Tudi študijska komisija pod njegovim vodstvom in drugi organi te fakultete mu dolgujejo mnogo. Univerza in SAZU sta z njim izgubiti dragocenega znanstvenega delavca; slovenski jezikoslovci in filologi pa požrtvovalnega mentorja. Bojan Čop Mak so Šn ude rl MAICSO ŠNUDERL (1895—1979) Dne 23. junija 1979 se je utrnila življenjska nit Maksu Snuderlu, rednemu članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v njenem razredu za zgodovinske in družbene vede. Rodil se je 13. oktobra 1895 v Rimskih Toplicah. Gimnazijo je končal v Mariboru, nakar ga je zajela prva svetovna vojna kot avstrijskega mobiliziranca in ga popeljala na rusko in albansko bojišče. Kot nacionalno zaveden Slovenec se je ob razsulu avstroogrske monarhije uvrstil med borce za našo severno mejo v Mariboru in na Koroškem (191S do 1919). Pravne študije je dovrši I na pravni fakulteti univerze v Zagrebu, kjer je 1921 dosegel diplomo in doktorat. Poklicno se jc udejstvoval sprva kot sodnik, potem pa kot odvetnik v Mariboru, vse do jugoslovanske mobilizacije marca 1941, Aprila se je umaknil preganjanju gesta pa v Ljubljano. Julija je postal član vrhovnega plcnuma-O F kot predstavnik skupine štajerskih beguncev. Septembra 1943 je odšel v partizane. Kot član Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora sc je udeležil Kočevskega zbora (začetek oktobra 1943) in bil izvoljen za odposlanca AVNOJ v Jajcu. Opravljal je različne naloge, za katere ga jc posebno usposabljala njegova pravniška izobrazba. Med njimi naj bodo omenjene le nekatere. Tako je bil predsednik komisije pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta za ugotavljanje zločinovokupatorjev in njihovih pomagačev, od začetka 1945 pa predsednik komisije za vojno škodo v Beogradu. Od 1941 naprej je bil nepretrgoma član vodilnih organov OF in njene naslednice Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Od Kočevskega zbora do konca mandatne dobe poslednje zvezne ljudske skupščine pred sprejetjem zvezne ustave 1963, torej skoraj polnih dvajset let je bil poslanec v našem tedaj najvišjem skupnem, se pravi zveznem predstavniške m telesu. Da pa ta doba ni bila le izraz družbenega odlikovanja, da je marveč bila doba trdega dela v pravnem izgrajevanju naše socialistične gospodarske in politične ureditve, najzgovorneje izpričuje dejstvo, da je bil pokojni akademik ves čas od 1945 do 1962 dejaven član skupščinskega zakonodajnega odbora, nekaj časa njegov tajnik, zadnjih deset let pa njegov predsednik. Razumljivo je, da je to nepretrgano ustvarjalno de Jo na področju pravnega organiziranja naše nove družbe oblikovalo tudi pokojnika samega v enega najpomembnejših predstavnikov sodobne ustavne znanosti v Jugoslaviji. Zato ga je pravna fakulteta ljubljanske univerze že 1947 izvolila za rednega profesorja ustavnega prava, kjer jc obravnavanje tega predmeta dvignil na ustrezno ne samo pravno, marveč tudi idejnopolitično znanstveno raven. Naši slovenski in jugoslovanski ustavnopravni in politično teoretični strokovni literaturi je dal vrsto tako pomembnih prispevkov kakor so to knjige Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji (1949), Zgodovina ljudske oblasti (1950), Ustavno pravo FLRJ (1956, 1957) in prav tako sistematična obravnava naše politične ureditve na podlagi ustavnega stanja z aprila 1963 (1965). Poleg tega se je v številnih razpravah in člankih spoprijemal s posebnimi problemi naše družbenopolitične ureditve kakor npr. z vprq£anjem o bistvu našega federalizma, o bistvu državne, ljudske in narod ne suverenosti, o pravni naravi različni h splošnih aktov organov oblasti in samoupravnih organizacij. Š n ude r lovi znanstveni napori in dosežki so našli najvišje družbeno in strokovno priznanje, ko ga je 1956 izvolila Slovenska akademija znanosti in umetnosti za rednega člana v razredu za zgodovinske in družbene vede, Leta 1961 ga je izbrala za zunanjega dopisnega člana tudi Jugosl a venska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Tudi mednarodnih priznanj mu ni manjkalo. Bil je član International Law Association (London), Association de Science politique (Ženeva) in Association de Droit comparé (Pariz). Tudi v Mednarodni parlamentarni uniji se je uspešno uveljavljal na njenih kongresih in na sestankih njenih vodstvenih organov kot viden član jugoslovanskih delegacij. Med domačimi odJičji naj bodo naštete Nagrada A VNOJ1969 in dolga vrsta visokih državnih jugoslovanskih odlikovanj ; Spomenica 1941; nagrada mesta Maribor, 1969; zlati znak priznanja OF, 1974; velika plaketa skupnosti jugoslovanskih univerz 1975; srebrna spominska plaketa AVNOJ; zlata plaketa ljubljanske univerze; članstvo v svetu republike (Slovenije) od njegove ustanovitve 1975 naprej. Njegovo osemdesetletnico je počastila ljubljanska univerza s podelitvijo častnega doktorata, pravna fakulteta pa s podelitvijo naslova zaslužni profesor. Navzlic tolikšni družbeni in strokovno znanstveni zavzetosti ni zavračal organizacijskega dela za fakulteto in univerzo. Bil je dekan pravne fakultete v Stud. L 1952/53 in rektor univerze od 1961/62 do 1963/64, V tem razdobju je bil določen čas tudi predsednik skupnosti jugoslovanskih univerz. Vendar bi bil ta, četudi še tako bežen oris pokojnikove osebnosti pomanjkljiv, če se ne bi spomnili Še njegovega literarnega daru. Tega izpričujejo njegova knjiga Osvobojene meje (Kronika 1914—]Q]9) kot romansiran prikaz boja za severno mejo in zbirke novel, ki sodijo v najbolj pretanjeno zvrst proznega leposlovja. Gorazd Ktišej Alois Tavčar alors tavčar (1695—1979) Dne 2. marca 1979 jc umrl akademik Alois Tavčar, zunanji dopisni član SAZU, častni doktor ljubljanske in zagrebške univerze, re d n i profesor za ge neti ko i n žlah t nj e n je rast I i n a gronom sk e fa k u 11 e t e S ve uči i ista v Zagrebu v po ko ju. Rojen 2. marca 1895 v Ljubljani, kjer jc obiskoval osnovno Šolo in realko, je leta 1918 diplomiral po ustreznem študiju na češki tehniški visoki šoli v Pragi za inženirja agronomije. Takoj zatem je nastopil svoje prvo službeno mesto kot adjunkt za rastlinsko produkcijo in žlahtnjenje rastlin pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, vendar se je kmalu vrnil v Prago na specializacijo iz žlahtnjenja rastlin, kjer je bil leta 1921 tudi promoviran za doktorja agronomskih znanosti. Istega leta postane adjunkt in predstojnik Zavoda za rastlinogojstvo poljedelsko-gozdarske fakultete univerze v Zagrebu. Tu se je leta 1924 habilitiral za docenta in na isti fakulteti postal 1927 izredni ter J 93 3 redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin. Enoletna nadaljnja specializacija iz lega področja na Cornell University (Ithaca, New York) v letu 1926 mu je odprla vrata v svet, tako da je kasneje s podporo Rock efe I le rje ve ustanove večkrat obiskal v študijske namene zavod za genetiko v Passadeni in razne ustrezne institucije v Evropi. Ud leta 1947je redni član JAZU v Zagrebu, leta 1932 je postal redni član Masarykove akademie prace v Pragi, 1927 častni član Scientific Society Sigma X Cornell University v It h a ki ter kasneje častni član vrste strokovnih društev oz. združenj. Poleg odlikovanj in številnih domačih in inozemskih priznanj je leta 1966 prejel nagrado AVNOJ. Prof. Alois Tavčar jc bil v jugoslovanskem prostoru od samega začetka dalje nesporno vodilni strokovnjak na področju rastlinske genetike, ki je s svojimi več kot 90 znanstvenimi, vedno aktualnimi in prodornimi razpravami široko odmeval preko naših meja. Ves čas se je intenzivno ukvarjal, teoretično in praktično, z našimi najpomembnejšimi kmetijskimi rastlinami, med katerimi še posebej izstopa koruza v pogledu medsortnih hibridov in ohranitve njenega domačega genetskega materiala. S Sloveni i jo je bil prof. Alois Tavčar trajno in ozko povezan. Močno je bil zavzet za ustanovitev naše prve postaje zažlahtnjenje rastlin v prekmurskih Beltincih v letu 1922 in se nato stalno zanimal za njen razvoj in strokovne uspehe. Vsem medvojnim in prvim povojnim generacijam slovenskih agronomov, ki so študirale v Zagrebu, je bil nadalje vzoren univerzitetni učitelj, marsikomu izmed njih pa kasneje drag in spoštovan mentor. Ernest Mayer Leon id Seme no vie Persianinov LEONID SEMENOVIČ PERSIANINOV (1908—1978) Dne 27. 12. 1978 je nenadoma umrl l.eonid Semenovič Persia ni -nov, ko se je zjutraj odpravljal na delo. S A ZU je bila o tem obveščena šele 10. maja 1979. Tako se je zgodilo, da je bil na predlog medicinskega razreda z dne 6. septembra 1978 na skupščini S A ZU 29, marca 1979 izvoljen za zunanjega dopisnega člana. Leonid Semenovič Persian i nov je bil rojen 18. avgusta 1908 v vasi Staroje, smolenska pokrajina, v kmečki družini. Leningrajski medicinski in š rit ut je kon čal I e ta 1931. Do vojn e je de I oval kot porod n i ča r i n ginekolog. V letih 1941—1945 je bil na fronti vodilni kirurg poljske bolnišnice. Od 1951 dalje je bil predstojnik katedre za ginekologijo in porodništvo v Minsku, od 1967 pa L moskovskega medicinskega inštituta. Objavil je nad 300 del, med katerimi je 25 monografij in priročnikov za zdravnike. Bil je urednik priročnika iz porodništva in ginekologije, ki je izšel v več zvezkih med 1961—1964 {Medgiz, Moskva). Nekaj monografij in priročnikov je izšlo tudi v treh izdajah; del teh je bil preveden v španščino, poljščino in angleščino. Objavil je vrsto člankov v tu jezemskih revijah (Čehoslo vaška, Bolgarija, Nemška demokratična republika. Poljska, Romunija, ZDA, Švedska, Italija, Avstrija in Zvezna republika Nemčija) in v zbornikih mednarodnih kongresov ginekologov in porodničarjev (Dunaj 1961, Avstralija 1967, ZDA 1970, Moskva 1973, Mehika 1976). Bil je član uredniškega odbora revij »Akušerstvo i ginekologija« (Moskva), »Inter. J. Obstetr. Gyn.« (ZDA), »J. Perinatal Medicine« (Berlin, New York), »J. Physiol. Reproduc.« (Stockholm) in član uredniškega odbora letopisa »Reviews in Perinatal Medicine« {ZDA, Anglija, japonska). Privzgojil je 40 doktorjev znanosti in 85 kandidatov znanosti, ki sedaj delujejo v različnih ustanovah ZSSR, Nemške demokratične republike, Mongolije, Afganistana, Alžirije, Sirije, Vietnama in Madžarske. Na družbenopolitičnem torišču je bil predsednik zveznega društva ginekologov in porodničarjev, član izvršnega odbora mednarodne federacije ginekologov in porodničarjev, član prezidiuma UMS M Z SSSK, član biroja OKM AMH SSSR, izvedenec VOZ. član politbi-roja VNNAG in član plenuma VAK. Leta 1958je prejel naslov zaslužni znanstvenik BSSR. Leta 1960je bil izvoljen za dopisnega člana akademije medicinskih znanosti ZSS R, leta 1965 pa je bil imenovan za akademika te akademije. Bil je častni član nacionalnih društev ginekologov in porodničarjev Bolgarije, Nemške demokratične republike, Poljske, češkoslovaškega zdravniškega društva PurkynS in madžarskega zdravniškega društva. Bilje doktor «honoris causa-x medicinske univerze Scmmel-weis v Budimpešti. Bilje nosilec naslednjih državnih nagrad: zlate in srebrne medalje ter častne diplome VDNH za vrsto del s področja antenatalnega varstva ploda in profilakse umrljivosti, ordena Lenina, ordena oktobrske revolucije, rdeče zvezde in 8 medalj. Dne 21. 7. 1977 mu je presidium vrhovnega sovjeta ZSSR podelil naslov heroja socialističnega dela za pomembne zasluge pri razvoju sovjetskega zdravstva, medicinske znanosti in vzgoje osebja. Od leta 195 7 je vzdrževal tesne stike z jugoslovanskim i ginekologi, posebej še z ginekološko kliniko medicinske fakultete v Ljubljani. Od leta 1964 je bil častni član Združenja ginekologov in porodničarjev Jugoslavije. Leta 1975 je imel v Beogradu, Zagrebu, Titogradu in v Ljubljani 9 predavanj. V Ljubljani je predaval o elcktroanalgeziji v porodništvu in ginekologiji in o ultrazvočni diagnostiki. Zla usoda nam je tega uglednega znanstvenika, raziskovalca in organizatorja iztrgala še predno bi bil mogel sploh stopiti v naše vrste. Franc Novak POROČILO O DELU AKADEMIJE RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE V okviru razreda za zgodovinske in družbene vede delujeta od leta 1978 dva odde I k a, in to oddelek za zgod o vinske vede, k i m u je n ačel ni k tajnik razreda in oddelek za družbene vede, ki mu je načelnik namestnik tajnika razreda. Skupščina akademije je dne 29. marca 1979 izvolila za novega dopisnega Člana dr. A. Trstenjaka, poleg tega pa enega zunanjega dopisnega člana (dr. J- Sirotkovič) in dva tujezem-ska dopisna člana (K. v. Fischer in E. Laroche), umrl pa je v letu 1979 akademik M. Šnuderl. Ob koncu leta 1979 so v okviru oddelka za zgodovinske vede bili Štirje redni in en dopisni član, v okviru oddelka za družbene "vede pa štirje redni in šest dopisnih članov; poleg tega ima razred še sedem zunanjih in dva tujezemska zunanja dopisna člana. Leta 1979 je imel razred Štiri seje, in sicer 21. febr., 30. maja, 26, septembra in 20. decembra. Na isti dan kakor seji razreda v februarju in v septembru sta bili tudi seji volilnega telesa, sestavljenega iz članov razreda in iz znanstvenih sodelavcev in zastopnikov raziskovalcev inštitutov, ki spadajo v pristojnost razreda; v kom pete nco tega telesa sodijo potem volitve in reelekcije znanstvenih in strokovnih delavcev ter asistentov inštitutov, ki spadajo v področje dela tega razreda, Kar se tiče strok, k i ji h zajema razred, je prišlo v le tu 1979 do spremembe, obstoječe v tem, da je bil palinoloski laboratorij, ki je deloval dotlej v sestavi Inštituta za arheologijo in s tem prvega razreda, dodeljen Biološkemu inštitutu Jovana Hadžija in s tem četrtemu razredu. Razred je vse leto mnogo razpravljal o novem republiškem zakonu o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, ki je bil končno sprej e t i n je v decembru že začel veljati, in pa o za konu o Slo ven sk i a k a-demiji znanosti in umetnosti, za katerega zdaj že obstoji predlog Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. V vsebinskem pogledu je najbolj pomembno, da se predvideva reorganizacija upravljanja inštitutov SAZU, in da prevzema SAZU nalogo sodelovati pri obravnavi temeljnih vprašanj s področja raziskovalne dejavnosti, pri oblikovanju politike in programov raziskovalne dejavnosti ter pri ocenjevanju rezultatov raziskovalnega dela. V zvezi s pripravljanjem teh zakonov ter z iniciativami, ki so prihajale od naravoslovcev, zlasti od tretjega razreda, so bile v razredu diskusije in nastajali so elaborati, ki so imeli namen dati oznako specifičnosti znanstveno-raziskoval ne ga dela na SAZU v strokah, ki jih obsega razred, poleg tega so sc pa dotaknili položaja raziskovanja iz teh strok zunaj SAZU v SR Sloveniji sploh. Vsa ta vprašanja seveda še niso rešena in čakajo ureditve z novim statutom SAZU, ki bo moral biti izdelan do konca leta 1980. Razred in nekateri njegovi člani so sodelovali tudi pri nekaterih vprašanjih usmerjenega izobraževanja, ki so važna za vprašanje vzgoje znanstvenega naraščaja. V prvih mesecih leta je razred ob pripravah za skupščino SAZU razpravljal tudi o predlogih za nove člane. V letu 1979 sta izšli dve publikaciji SAZU iz področja našega razreda, delo dr. Paole Korošec Zgodnjesrednjcveška arheološka slika karan lanskih Slovanov, in 29. letnik Arheološkega vestni k a za leto 1978, razred je mnogo razpravljal tudi o publikacijah, ki so Še v tiskarni ali pa šele v pripravi. Razred je priredil v letu 1979 štiri javna predavanja; en predavatelj je bil član oddelka za zgodovinske vede, dva predavatelja sta bila člana oddelka za družbene vede, en predavatelj pa prof. F. K. Beier iz Munehna. Mnogi člani razreda so se udeležili raznih znanstvenih zborovanj, simpozijev in manjših sestankov v Jugoslaviji in v tujezemstvu. Končno je omeniti, da se razred bori za to, da zadovolji svoje najbolj nujne potrebe v zvezi s povečanjem prostorov, ki bo z njimi razpolagala SAZU. Oddelek za zgodovinske vede Stroke, ki jih združuje ta oddelek, imajo v okviru SAZU svoje inštitute in je njihova aktivnost razvidna iz poročil teh inštitutov. Med petimi inštituti imajo štirje že dolgoletno tradicijo obstoja; muziko-loški inštitut je bil sicer teoretično ustanovljen že leta 1972, med publikacijami SAZU so tudi muzikološke študije, vseh drugih pogojev za obstoj in defo inštituta pa doslej ni hilo. V letu 1979 so bila prvič priznan a osnovna finančna sredstva za kritje kadrovskih in drugih potreb, obstoje tudi izgledi za pridobitev prostorov in zato je ob koncu leta razred na seji 20. decembra predlagal imenovanje upravnika in znanstvenega sveta inštituta, Oddelek se je sestal 14. maja na seji, kjer se jc razpravljalo o položaju v njem zastopanih inštitutov v okviru znanstvenega dela v teh strokah v SR Sloveniji sploh in pa o sodelovanju s sorodnimi institucijami v drugih jugoslovanskih republikah. Že prej je Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ sklenil, da se naj sestanejo zastopniki istovrstnih strok vseh jugoslovanskih akademij in razpravljajo o sodelovanju; za področje zgodovinskih ved je bila organizacija takega sestanka poverjena SANU in tako je prišlo do sestanka 16- maja v Beogradu, Na sestanku se je pokazalo, da so kljub razlikam v strukturi posameznih akademij zastopane v glavnem iste stroke, potrebno je bilo rešiti le nekaj manjših vprašanj. Kar se pa tiče sodelovanja, je bilo ugotovljeno, da to sodelovanje v znatni meri že obstoji, deloma v okviru internacionalnih ohvez, kijih imamo, deloma v okviru zveznih projektov, pa tudi v obli ki bilateralnih sodelovanj med akademijami; pri tem imajo velik pomen medakademijski odbori, od katerih nekateri delajo, nekatere pa bi bilo potrebno reaktivirati; dane so bile tudi nekatere nove sugestije za sodelovanje, o katerih sc razpravlja na posameznih akademijah. Oddelek za družbene vede V oddelku se je nadaljevalo z raziskovalnim delom pri preučevanju pravnega sistema SFRJ. Pri tem raziskovalnem delu sodelujejo pravniki, ki so člani oddelka oziroma I. razreda, skupaj z njimi pa še vidni pravniki iz znanstvenih, pedagoških, upravnih in drugih institucij zunaj Akademije, Vodja raziskave akad. Finžgar je nave/.al stike še s pravniki iz drugih republik in pokrajin, ki se ukvarjajo z isto ali podobno problematiko. Kaže, da bo (vmesni) rezultat dosedanjega dela večje število monografskih obdelav posameznih vprašanj, ki zadevajo naš pravni sistem. Člani oddelka, predstavniki drugih družboslovnih panog — filozofije, politične ekonomije, politične znanosti, sociologije in psihologije — so vključeni v raziskovalno in deloma tudi pedagoško delo pri ustreznih zunajakademijskih ustanovah, Mnogi med njimi so aktivno sodelovali tudi na znanstvenih posvetovanjih doma in v tujini. Dva člana oddelka sta imela javni predavanji ob40-letnici SAZU. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Drugi razred za filološke in literarne vede ima šest rednih, enajst dopisnih m pet zunanjih dopisnih članov. Redni in dopisni člani se sestanejo na sejah, kjer rešujejo personalna in organizacijska vprašanja. zlasti se posvetujejo, katera znanstvena dela članov razreda in zuna-n j i h zn a n st ve n i h sode la vce v bodo pre d laga I i predse dst vu a kademi je za objavo. Razred je imel v letu 1979 sedem sej. Na njih je razpravljalo izdaji korespondence Emila Korytka. Rokopis je uredil prof. H. Lee m ing z londonske univerze v sodelovanju z akademikom A. Slodnjakom. Deloje v načelu sprejeto, urediti je treba še vprašanje jezika. Sklenjeno je bilo, naj bo urednikov uvod v slovenščini, korespondenca pa v poljščini z vzporednim slovenskim prevodom, Na ta sklep mora dati soglasje prof. Leeming. Drugi predloženi rokopis Dajnkove Uganke je je zi kov n o pre m alo dogn an. Za to je bi I odlože n, doki er u re dn ik J. Lisac ne pripravi rokopisa v smislu recenzije, ki jo je razredu predložil recenzent do p. član B. Merhar. Ob koncu 1979 je izšla III. knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika z gesli od Ne — Prcn, v približnem obsegu kakor prejšnji dve knjigi, Začela se je redakcija IV. knjige, katere izid je predviden ob koncu 1985. Razred je s svojimi sodelavci in zunanjimi institucijami organiziral simpozij ob 100-letnici rojstva Jerneja Kopitarja, ki bo v septembru 1980. Približujejo se tudi pomembni datumi v zvezi z J. Jurčičem, Francem Levstikom in St, Kuzmičem, Na dal je je razred orga n izi ra 1 d ve ti s kovn i konfere nci, prvo ob izidu Govekarjeve korespondence (urednik D. Moravec), Izbranih spisov I—III Franca Kidriča (urednik D. Dol in ar) in Prekmurske bibliografije. ki jo je ob sodelovanju Vilka Novaka zbral Ivan Škafar, drugo pa ob izidu petih zvezkov Literarnega leksikona. Razred je bil močno zaposlen z vprašanjem urednika SBL, ker za zahtevno mesto ni bilo primernega kandidata, ali pa so izbor ovirale neugodne okoliščine. Končno je mesto zasedel J, Munda iz NUK. In ne samo urejevanje SBL, enako je aktualno vprašanje izhajanja vseb dolgoročnih publikacij, ki spadajo v pristojnost II. razreda. Trajno vprašanje so znanstveni kadri, nagrajevanje sodelavcev, prostorski in drugi problemi. V letu 1979 je umrl akad. Milan Grošel ¡. Za dopisna člana sta bila izvoljena Boris Paternu in Franc Zadravec, za zunanjega dopisnega člana pa dr. Pavle Ivič, redni Član SANI J. V inštitutih za slovenski jezik, slovensko literaturo ter slovensko n arodop i s je so n ast ale razn e persona 1 n e spre m embe ,očemerpo ročaj o v Letopisu posamezni inštituti. V aprilu je bilo v Bihaču tridnevno strokovno posvetovanje slavistov s področja srbskohrvatskega jezika (z nad sto udeleženci in v organizaciji Inštituta za jezik iz Sarajeva), kjer so se na demokratičen način določila načela sodobnega pravopisa predvsem za Bosno in Hercegovino, vendar pa v najtesnejšem sodelovanju in soglasju z drugimi republikami, kjersc govori srhskohrvaški jezik. Posvetovanje je potekalo po načelu: vse preučiti, nič (dobrega) podirati in (manjkajoče) dograjevati. Na povabilo sarajevskega inštituta za jezik se je posvetovanja udeležil sedanji tajnik razreda. Bosansko-hercegovsko posvetovanje je aktualno tudi za naše jezikovno področje, kjer pravopisna mrzlica že nekaj let buri duhove, predvsem zaradi metode dela, ki niti malo ni podobna oni iz BiH- Preveč se je pri nas uveljavila osebna nota brez povezave s preteklostjo in sedanjostjo ter brez razumevanja za čas. Za 1980 je razred predvidel obisk prof. Lamprechta iz Brna, koroški rojak. Hrich Prunč z graške univerze pa je svoj obisk v SAZU že opravil ob koncu leta 1979, Člani razreda, redni in dopisni, so znanstveno delali in objavljali t ud i zu n a j razre d a, veči nom a pr i dom ačih založbah inre\ijah,dc loma v tujini. A kad. A. Bajee je kot član glavnega uredniškega odbora in kot redaktor sodeloval pri pripravi III. knjige SSKJ. A kad. F. Bezlaj je bil zaposlen predvsem s pripravo IÍ. knjige Etimološkega slovarja slovenskega jezika, bil urednik revije Onomástica jugos lav ica, na SAZU vodil komisijo za historične slovarje ter na FF opravljal dolžnosti predstojnika katedre za primerjalno slovensko jezikoslovje. A kad. B. Cop je objavil razpravo iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja v avstrijski znanstveni reviji (Innsbruck, 1979), vodil katedro primerjalnega indoevropskega jezikoslovja s predavanji na FF ter kot član glavnega uredniškega odbora sodeloval pri redakciji rokopisa 111. knjige SSKJ, Akad. A. Ocvirk je objavil v letu 1979 »Literarna umetnina med zgodovino in teorijo«. Razprave. Drugi del, DZS in opravljal u red n iško de I o pr i zbi r k i Zbra n a de 1 a s love nsk i h pesni ko v in pisa te Ije v (v letu 1979 izšla 128. knjiga — Frane S. Finžgar I) ter Literarnega leksikona. Akad. A. Slodnjak je pregledal in dopolnil rokopis knjige Alfonza Gs pa n a C ve t n i k s love n ske ga u met n ega pesništ va do srede 19. stole tja, priobčil razpravo Petar Petrovič Njegoš kod Slovenaca v Glasniku Odjelenja umjetnosti Črnogorske akademije nauka i umejtnosti; v Zborniku s simpozija o O. Župančiču objavil predavanja Nov pogled na Župančičevo tragedijo Veronika Deseniška in na plen umu kulturnih delavcev OF slovenskega naroda predaval ob VII. sklicu na Ravnah o temi Pogled na pripovedništvo Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca. Akad. J, Vidmarje objavil knjigo Obrazi (452 str.) in prevedel A. K. Tolstoja Smrt Ivana Groznega (160 str., vezana beseda), uredil tri knjige Znamenitih Slovencev, napisal nad dvajset razprav, člankov, imel vrsto govorov, pogovorov in javnih nastopov na televiziji v Ljubljani in Zagrebu, v kulturnih in političnih organizacijah, pri »okroglih mizah« sodeloval v slovenskem in drugem jugoslovanskem dnevnem in revijalnem tisku, opravljal pomembne politične in kulturno-znan-stvene funkcije kot član Predsedstva SRS, kol predsednik Plenuma kulturnih delavcev OF, kot predsednik Sterijinega pozorja, kot predsednik skupnega sveta Enciklopedije Slovenije in slovenskega dela Enciklopedije Jugoslavije, kot predsednik uredniškega odbora zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev, kot član uredniškega sosveta Književnih listov in kot član programskega sveta SNG Drame v Ljubljani. Za izreden delovni prispevek je ob 40-letnici SAZU prejel spominsko plaketo- Dopisni član O. Berkopec je objavil Pesmi Vilema Zšvade v reviji Sodobnost (članek in enajst pesmi v svojem prevodu) in pri Slovenski matici izdal knjigo Oton Župančič in Cehi. Dopisna članica M. Boršnik je objavila pet člankov iz literarno-zgodovinske problematike ter kulturno-memoarske narave ter razpravo o Otonu Župančiču. Dopisni član A, Grad je objavil Slovensko-španski slovar (747 strani) in imel v okviru razreda predavanje Etimologija imen Ljubljana- Lu biana-Lai bach. Dopisni član J. Jurančič je objavil razpravo Naloge in dosežki panonske leksikografije, Mednarodni simpozij Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Zbornik v tisku; končal obširen rokopis Slovensko-srbskohrvatskega slovarja, je predsednik glavnega uredniškega odbora SSKJ, načelnik leksikološke sekcije in namestnik upravnika Inštituta za slovenski jezik pri SAZU, od jeseni 1979 tajnik II. razreda. Dopisni član Valentin Logar je pripravil za tisk fonološke opise nekaterih slovenskih govorov, zapisanih za OLA. Zapisi so iz različnih jezikovnih območij Slovenije (Zilska dolina. Trst, Brda, Bohinj, Horjul, Dragatuš, Porabje), pripravlja opis govora Solbice v Reziji (v izdaji predvidoma SANI BiH). Udeležil se je mednarodnega zasedanja delovne komisije OLA v Moskvi (maj, junij, 14 dni), kjer vodi fonološko sekcijo, imel na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture pel predavanj o razvoju slovenskega jezika in slovenskih narečij, honorarno predaval zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na FF, do septembra 1979 bil tajnik II, razreda. Dopisni član D. Moravec je pri DZS objavil Zbrano delo Lojzeta Kraigherja III z obširnimi opombami, pri MK ponatisnil v skrajšani obliki študijo Shakespeare pri Slovencih, imel dve predavanji iz gledališke problematike (eno v okviru razreda na SAZU, dTugo na Vojni-vučevem simpoziju v Dubrovniku). Prejel Zlato značko in Plaketo Borštnikovega srečanja 1979, častni član Slavističnega društva Slovenija. Dopisni član B. Paternu je izbral, uredil in spremno besedo napisal kot Esej o treh pesnikih naših dni (53 strani), objavil v zbornikih in periodiki devet razprav s področja slovenske literarne zgodovine od Prešerna do literature NOB, pet strokovnih člankov s kulturološko tematiko, imel štiri oddaje na RTV Ljubljana, sodeloval (deloma v vodstveni vlogi) na več simpozijih, znanstvenih posvetovanjih, slavističnih srečanjih, predaval na seminarjih in strokovnih posvetovanjih. Razen tega je opravljal službene obveznosti na FF, v strokovnih, znanstvenih in družbenopolitičnih organizacijah. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Razred je imel v letu 1979 deset rednih članov, enega dopisnega Člana in osem zunanjih dopisnih članov, ki delajo na univerzi in v vrsti zunajakademijskih inštitutov. Področje dela članov razreda je v letu 1979 zajemalo predvsem funkcionalno analizo, teorijsko fiziko trdne snovi, fiziko fcroeSektrikov in tekočih kristalov, fiziko polimerov, molekularno spektroskopijo 1er zgradbo molekul, fizikalno in organsko kemijo, hidrodinamiko, elastodinamiko in geomehaniko, teorijo obdelovalnih sistemov ter tehnično kibernetiko in biokiberneliko. Člani skrbe predvsem za temeljne raziskave na področju matematičnih, fizikalnih in tehniških ved, ki so podlaga našemu gospodarskemu in družbenemu razvoju, ter za uspešno uveljavitev fizikalnih, matematičnih in tehniških znanosti doma in v svetu. Redni in dopisni člani razreda (brez zunanjih dopisnih članov, za katere nimamo podatkov) so v letu 1979 objavili 62 znanstvenih razprav v mednarodnih strokovnih revijah. Z referati so se udeležili osemnajstih mednarodnih kongresov v SFRJ, ZRN, NDR, Franciji, ZDA, Kanadi, ZSSR, Madžarski, Švici in Avstriji. Na omenjenih kongresih so'Tmeii tudi vrsto uvodnih predavanj na podlagi izrecnih vabil. Objavili so dve knjigi in prispevali več poglavij za tri monografije, objavljene v tujini. Člani razreda so v okviru svojega rednega dela predavali na vrsti jugoslovanskih univerz, predavali pa so tudi na univerzah v Nijmegenu, na Dunaju, na University of Waterloo (Kanada), na Young University, Wesleyan University, University of Michigan, University of Nebraska, University of Oregon (vse ZDA), na univerzi v Belo Horizontu (Brazilija), na nankingškem aeronavtičnem inštitutu (Kitajska), na univerzah v Legami in Kumasiju (Gana) ter na univerzah v Mainzu, Dortmundu in Leipzigu, Člani razreda so imeli tudi šest javnih predavanj v okviru SAZU. Pod pok rovit e I jstvom SAZU so čla n i razred aorganizirali4. evropsko konferenco o feroelektrikih, Portorož, 3.-7. 9. 1979, ter konferenco Horizons in H-Bond Research, Ankaran, 8.—10. 9. 1979. V sodelovanju z naravoslovnim in medicinskim razredom je razred organiziral na SAZU 7. 6. 1979 pogovor za okroglo mizo na temo »Temeljne raziskave v naravoslovnih, tehniških, biotehniških in medicinskih vedah ter povezava z združenim delom«, V letu 1979 je bil prof, A. Kuhlju podeljen častni doktorat Univerze E. Kardelja v Ljubljani, prof. A. Peterlinu je bil podeljen častni doktorat naravoslovnih znanosti univerze v Mainzu, prof. L, Šukljeje postal zaslužni profesor fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, prof, A. Peterlin dopisni član Avstrijske akademije znanosti, prof. A. Tisler pa zunanji dopisni Član JAZU. Razred se je v 1. 1979 sestal na šestih sejah. Predstavnik razreda se jc udeležil sestanka predstavnikov tehniških razredov akademij SFRJ v Beogradu, ki ga je letos organizirala SANU. RAZRED ZA PRIRODOSLOVNE VEDE Razred je imel v preteklem 1979. letu štiri seje, in sicer 2 L februarja, 26. aprila, 7. junija in 24. oktobra. Na njih so člani razreda razpravljali predvsem o predloženih rokopisih za objavo v Razpravah IV. razreda, v Geografskem zborniku in v Acta carsoiogica. Razen tega je bilo ] 1 sej Znanstvenih svetov, in sicer Biološkega inštituta Jovana Hadžija dve: 9. maja in 23. julija. Geografskega inštituta Antona Melika tri: 22. marca, 24. maja in 18. oktobra, Inštituta za paleontologijo pet; 29. januarja, 20. februarja, 7. marca, 20. marca in 21. decembra, Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni pa ena: 25. julija. Na teh sejah so bila obravnavana poročila inštitutskih sodelavcev o izvršenem raziskovalnem delu, programi za prihodnje leto ter osebne zadeve. Pol eg t e ga so bila v okvi ru razred a š ti ri javn aprcdavanja. Dop. čla n dr Jože Bole je predaval 7, novembra o en dem ¡zrnu in zoogeugraf-skih značilnostih malakofavne Jugoslavije, dop. član dr. Ivan Gams 14. novembra o koroziji kot geomorfološkem dejavniku, dop. član dr. Matija Drovenik 21. novembra o nastanku rudnih mineralov v nekaterih slovenskih rud išči h in akademik Innokentij Petrovič Gerasimov, d ire k tor lnš tit u ta za geografijo na A kade mi ji zna nos ti ZSS R v Moskvi, 26. decembra o znanstvenih osnovah usmerjanja prirodoslovnih geosistemov po antropogenem preoblikovanju. RAZRED ZA UMETNOSTI Razred za umetnosti ima 9 rednih, 7 dopisnih in 6 zunanjih dopisnih članov. V letu 1979 je imel 7 rednih sej; poleg tekočih zadev je obravnaval predvsem možnosti natiska tistih umetniških publikacij svojih članov, ki so pomembne za kulturno rast našega naroda, za založbe pa pomenijo poslovno zgubo; nadalje medakademijsko sodelovanje z umetniškimi razredi drugih jugoslovanskih akademij, kot tudi sodelovanje s tujezemskimi akademijami. Ob 100-letniči rojstva Antona Lajovica je 19. aprila v dvorani SAZU priredil jubilejni koncert skladateljevih zborovskih skladb. Spominsko besedo je spregovoril akademik Dragotin Cvetko, Komorni zbor RTV Ljubljana pa je pod vodstvom dirigenta Marka Muniha zapel šest Lajovčevih skladb. Skupaj z Društvom slovenskih pisateljev in Društvom slovenskih knjižnih prevajalcev je nadalje priredil 17. maja v dvorani SAZU večer poezije Češkega pesnika Vilema Za vade, ki je bil na letni skupščini SAZU 29. marca 1979 iz vol jen za zunanjega dopisnega člana SAZU. Akademik in podpredsednik SAZU dr. Bratko Kreft je v uvodu spregovori I o pesniku in slovensko-českih literarnih stikih ter v prevodu dopisnega člana dr, Otona Berkopca recitiral nekaj Zavadovih pesmi, sam pesnik pa je povedal svoje pesmi v izvirniku. V dneh 11. do 17. junija je razred imel v gosteh redna člana Akademije umetnosti NDR, slikarja Ericha Karla Mullerja in Wilhelma Schmieda ter znanstvenega svetnika dr. Hilmarja Franka. V teh dneh so si gost je po le g G rafičn cga bie n al a ogle dali se dr uge 1 i k o vne razst a ve v Ljubljani, v Hrasto vi j ah pa freske in Formo vi vo v Seči pri Portorožu. Za izdajo partiture in klavirskega izvlečka Kozi nove opere Ekvi-nokcij, ki ju je razred v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev sprejel v svoj delovni načrt. Kulturna skupnost Slovenije pa finančno omogočila, je bilo zbrano in urejeno osnovno gradivo ter določena verzija, ki bo natisnjena, napravljene so bile kopije te verzije, slovensko besedilo pa prevedeno v nemščino (prevajalec dr. Franjo Smerdu), s čimer jc omogočeno nadaljevanje tega zahtevnega projekta. Do sklenitve pogodbe za izdajo monografije Lojzeta Doli na rja. ki jo ima razred že nekaj let v svojem načrtu, pa žal ni prišlo, kerSAZU ne razpolaga s tolikšnimi finančnimi sredstvi, da bi mogla odkupiti 300 izvodov monografije, kar jc pogoj, ki ga postavlja založba Borec za izdajo tega dela. Za medakademijsko sodelovanje z umetniškimi razredi drugih jugoslovanskih akademij je razred izdelal kratkoročni in dolgoročni program. Kratkoročni obsega zamenjavo literarnih večerov med dvema ali več akademijami ob istočasni razstavi izbora del sodelujočih avtorjev; izdajo zbornika z literarnimi, literarno-kritični m i in likovnimi deli ter skladbami živečih jugoslovanskih akademikov; in priporočilo, naj jugoslovanske akademije s predavanji ali kako drugače proslavijo najpomembnejše ustvarjalce jugoslovanskih narodov in narodnosti. Za dolgoročni program pa razred predlaga ustanovitev in izdajo zbirke najpomembnejših del živečih članov jugoslovanskih akademij v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije, V delovnem zapisniku o sodelovanju med Akademijo umetnosti NDR in SAZU, k i je bil podpisan 8. novembra 1979, pa so med drugim za leto 1980 predvideni študijski obiski naših članov likovnih razstav in muzejev ter galerij v Vzhodnem Berlinu in izmenjava mnenj o sodobni umetnosti, kakor tudi študijski obisk dnevov glasbe NDR; za leto 1981 pa udeležba na plenarnem zasedanju o temi Umetnost in družba v letu 2000, nadalje razstava del Ivana Cankarja s predavanjem o njegovem življenju in delu ter objava eseja in primerov iz slovenske literature v reviji Sinn und Form, ki jo izdaja Akademija umetnosti NDR. In, seveda medsebojni študijski obiski. Težišče dela razreda pa je še nadalje umetniško ustvarjanje nje- govih članov zunaj razreda. Naj navedemo samo glavne njihove dosežke v letu 1979. Božidar Jakac, akademik, je imel 16 samostojnih razstav, in sicer v Pulju (znamke), Umagu (znamke), Novem mestu (stalna zbirka Partizanske grafike in risb— daroval 127 listov), Budvi (partizanski obrazi), Zagrebu (partizanski obrazi), Poreču (znamke), Celovcu (kulturni delavci), Zagrebu (NOB), Slovenj Gradcu (NOB), v Novem mestu (Dolenjska v pastelu in risbi),Ljubljani (retrospektiva), Velenju (slovenska pokrajina) ter Trebinju, Visokem, Nikšiču, Pri-boju in Črnučah (povsod grafike iz NOB). Odlikovan z redom Jugoslovanske zastave z lento, prejel zlato plaketo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, odlikovanje občinske skupščine mesta Ljubljane, srebrni grb občine Velenje, zlato plaketo Lovrenc Košir Fiia tel isti čne zveze Slovenije, zlato medaljo Fi-latelističnega društva v Kopru, kamniti grb občine Buje in značko Coni unita Montana Tarcento. Bil imenovan za zaslužnega profesorja akademije za likovno umetnost Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, postal častni občan občine Krško ter častni član Fi ta te listič ne zveze Slovenije. Zdenko Kalin, dopisni član. Z delegacijo SZDL odpotoval v Avstralijo, kjer je v Melboumu prisostvoval odkritju Zupančičevega doprsnega kipa, ki je njegova stvaritev (11.3.); podaril ljubljanski univerzi doprsni kip Edvarda Kardelja; ta kip je univerza ob pre-imenovanjuvUni verzo Ed var da Ka rde lj a pos t a vi ia v s večano dvora no (18.4.), drugi Kalinov kip poprsja Edvarda Kardelja pa pred univerzo. Za svojo umetniško ustvarjalnost dobil Župančičevo nagrado. Ciril Kosmač, akademik. Ponatis-. Balada o trobenti in oblaku (v zbirki Petdeset najlepših). Mladinska knjiga, Prevodi: v ruščini je izšel v samostojni knjigi izbor črtic in novel pod naslovom lzbranoe; Inostrannaja literatura pa je objavila prevod novele Župnik in hudič. Novela Balada o trobenti in oblaku je izšla v hrvaškem prevodu. Kot vodja jugoslovanskih PEN-cen t rov se je udeležil kongresa PEN v Riu de Janeiru; kot gost Zveze sovjetskih pisateljev se je mudil v Sovjetski zvezi, ob tej priložnosti jc Inostrannaja literatura objavila intervju z njim; bil je član žirije za Krležino nagrado in sodeloval na literarnih večerih v Celovcu in Gorici ter obiskal več šol na Primorskem. Bralko Kreft, akademik, podpredsednik SAZU. Samostojni knjigi: Prešeren in takratna družba {razprava) in V ječi življenja (drama). V Književnih ¡istih je objavil daljše razmišljanje o BrechtOvem življenju in deiu v zvezi s Schumacherjevo monografijo in odlomek iz spominov na pokojnega Edvarda Kardelja. Govoril na skupščini Slavističnega društva SR Srbije (kjer je prejel diplomo častnega članstva) o pomenu in nalogah sla vi stike danes, zlasti jugoslaviscike (21/1.); predsedoval v Mariboru konferenci Borštnikovega srečanja in govoril o njegovem pomenu ne samo za Slovenijo, marveč za Jugoslavijo (15. 2.}; odprl z govorom o sodobni teatrologiji razstavo na V. mednarodnem trienalu gledališke knjige (v okviru Sterijinega pozorja, 11. 4. 1979), gOvori I na literarnem večeru o delu češkega pesnika V. Za vade in recitiral nekaj njegovih pesmi v slovenskem prevodu (17.5.); imel slavnostni govor v Vrbi ob 40-letnici preureditve Prešernove rojsthe hiše v muzej (20.5.); predaval v Slatini Radenci o temi Kardelj in s Sove n s ko narodno vprašanje (v okviru krajevnih slavnosti ob letošnjih političnih jubilejih; 7. 6.); nastopil na literarnem večeru v Vidmu ob Sčavnici (II. 6,); sodeloval pri »okrogli mizi« Mariborskega marksističnega centra in poročal o ustanovitvi ekonomske založbe in revije Književnost leta 1932 (11. 6.); govoril o slovenski socialni književnosti in Kosovelovem krogu pri odkritju razstave v NUK (15. 6.); se udeležil v Novem Sadu kot zastopnik SAZU prve seje kandidacijske komisije, ki je razpravljala o predlogih za kandidate vojvodinske akademije (26.6.) govoril uvodno besedo o razsvetljenstvu na simpoziju na univerzi (28. 6.); imel slavnostni govor na proslavi letošnjih političnih jubilejev, naHrašenskem vrhu nad Slatino Radenci (12.8.); govoril na slavnosti na De vinske m gradu pri Trstu ob priliki izida faksi-milirane izdaje italijansko-slo venskega slovarja A Jasi a de Som m ari-ppa (23. 8.) ; imel slavnostni govor na Stari gori pri Vidmu ob Ščavnici iia ljudskem zborovanju, ki je bilo posvečeno letošnjim političnim jubilejem, in o delu proletarskega pisatelja Ivana Vuka ter odkril njegov kip pred tamosnjo osnovno šolo (22. 9,); se udeležil dni jugoslovanske kulture v Frankfurtu in pri javni okrogli mizi govoril o nemških prevodih iz jugoslovanskih književnosti, predvsem o številnih prevodih v tuje jezike Cankarjevega Hlapca Jerneja (10.—12. 10.); se kot dotedanji predsednik Mednarodnega slavističnega komiteja udeležil plen um a v Budimpešti in Višcgradu, tam bil izvoljen ponovno za podpredsednika MSK, ker je predsedstvo MSK zaradi naslednjega mednarodnega slavističnega kongresa v Kijevu (1983) prešlo v roke sovjetskega slavističnega komiteja (15.—20. 10.); se udeležil kot predsednik Borštnikovega srečanja v Mariboru in razdelil nagrade (23.—30. 10.); ob prejemu diplome častnega doktorja (mariborske un ¡verze) govoril o pomenu mariborske univerze in o nujnosti njenega nadaljnjega razvoja (18. 9.). Uroš Krek, dopisni član. Novi skladbi: glasba k radijski pesnitvi Andreja Hienga Krvava ptica (premiera 2. 9. na RTV Ljubljana in RTV Beograd) in godalni kvartet (prva izvedba predvidena na festivalu sodobne glasbe v Radencih v letu 1980), Izvedbe prejšnjih del: Simfonietta (arhiv ni posnetek s si m fonični ni or kest rom za hodno-nemškega radia v Kdlnu), Sonatina za godalni orkester (javni koncert v Rostocku in arhivni posnetek v bavarskem radiu v Munchnu) in Sim-fonia per archi (koreografska postavitev za baletne večere v ljubljanski Operi). V tisku in založbi Edicije Društva slovenskih skladateljev izšlo dvoje del, in sicer: Trio za violino, violo in violončelo in Sur une melodie za klavir. Potovanje v NDR kot gost Akademije umetnosti NDR. France Mihelič, akademik. Samostojna razstava pastelov v Mali galeriji v Ljubljani; sodeloval na razstavah jugoslovanske likovne umetnosti v Španiji (Madrid, Barcelona), na Portugalskem (Lizbona), na Irskem (Dublin) in v Veliki Britaniji (Norwich). Imenovan za zaslužnega profesorja Akademije za likovno umetnost Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ivan Potrč, dopisni član. Ponatisa: Zločin, roman (s pisateljevo besedo), Državna založba Slovenije; Na kmetih, roman (z besedo kritikov Fr. Vurnika, H. Glušič, A. Slodnjaka, J. Kosa in Mitje Mejaka: v zbirki Petdeset najlepših), Mladinska knjiga. Prva objava: Babici na in stričeva pravljica, novela (Prešernov koledarza leto 1980), Prevod: Zgodba o moji ženi in Mariči, novela. V bolgarščino proved Iti Vence slava Jordanova (Slovenski raz kazi, Sofija). V Književnih listih objavil članke: Proza je kot pšenica (4. L), Marginalijeo revolucij ski prozi (28. G.) in Partizansk i brezi na rob (11,10.), v Delu pa prispevek k anketi o slovenski umetniški ustvarjalnosti v letu 1979 (22. 12.). Sodeloval na literarnem večeru v Kotljah in na VII. zasedanju kulturnih de lavcev na Ravnah z Besedo o Vorancu in o Solzicah (11. K).). Primož Ramovš, dopisni član. Krstno izvedbo so doživele nasled nje skladbe: Polipti h za orkester (Ljubljana), Po tipkah za klavir (Ljubljana), Opus X za komorni ansambel (Zagreb), Pentagon /.i za pihalni kvintet za 4 orkestrske skupine (Opatija). Nadalje so bile izvajane skladbe; Suita (turneje Mostarskega simfoničnega orke- stra po SZ), Signali (turneja ansambla Stavko Ostere po Zahodni Nemčiji), Dva noktuma in Acuta (na koncertu slovenskih skladb v Weimarju). Pri Slovenski filharmoniji ali RTV Ljubljana so bile arhivno posnete skladbe: Pcntagon za pihalni kvintet in 4 orkestrske skupine, Poliptih za orkester, Concertino za trobento in orkester, Vzporedja za klavir in godalni orkester. Lekcija za pihala, trobila in tolkala ter Huktuacije za komorni ansambel. Na kaseti založbe RTV Ljubljana in na gramofonski plošči je pri isti založbi izšel Apel za rog in komorni ansambel, številne skladbe pa so bile izvedene doma in v tujezemstvu na radiu in televiziji. Potovanje v NDR kot gost Akademije umetnosti NDR Gabrijel Stupica, dopisni član, sodeloval na razstavi Slovenska umetnost od 1945 do 1979 v Ljubljani in na reprezentativni razstavi jugoslovanske umetnosti v Madridu. Lizboni in Londonu. Anton Ingolič, dopisni član in tajnik razreda, Samostojni knjigi: Zgodbe mojega jutra (spomini na deška in dijaška leta). Mladinska knjiga; Bila sem izgnanka (zgodovinska slikanica, ilustriral Marjan Amalietti), Založba Borec. Ponatisi originalov; Tajno društvo PGC, Deček z dvema imenoma. Mladost na stopnicah (v zbirki Zlata knjiga) in Gimnazijka (v zbirki Petdeset najlepših), vse pri Mladinski knjigi. Prevoda v samostojnih knjigah: Potopljena galeja v italijanščini (Padova) in Tajno društvo PGC v albanščini (Priština). Ponatisa prevodov: Tajno društvo PGC (Beograd) in Potopljena galeja (Zagreb). Odprl razstavo mladinskih knjig ob 30-1 etniči mestne knjižnice v Osijeku in obiskal 25 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji in na Hrvaškem ter sodeloval na treh literarnih nastopih. Kol tajnik razreda zastopal SAZU pri odkritju doprsnega kipa Ivana Trinka-Zamejskega v Novi Gorici (14. 10.) in pri odkritju spominske plošče 36 pesnikom, pisateljem in esejistom, ki so padli med NOB (21 12. na sedežu DSP v Ljuhlja-ni); na 4. slovenskem knjižnem sejmu ob razstavi del Prežihovega Voranca obudil spomine na zadnje dni tega našega velikega pisatelja (13. 11. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani). RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE Razred ima 6 rednih, 2 dopisna in 6 zunanjih Članov. Dva dopisna člana sta bila izvoljena v letu 1979 za redna člana. V tem letu naj bi razred pridobil 3 zunanje dopisne člane, vendar je eden izmed njih umrl v času, ko je postopek za izvolitev še tekel. Delo razreda se kaže v individualnem delu njegovih Članov, povezanem z njihovim poklicnim udejstvovanjem, Pri tem sodelujejo s strokovnjaki svoje ustanove in uporabljajo njeno gradivo ter pripomočke. Razred je imel v letu 1979 7 rednih sej. Dva člana sta predavala v okviru inštituta za medicinske vede, tretji pa je predvajal in komentiral dva dela filma o ekologiji tropskega deževnega gozda za širši krog povabljenih. Redni in dopisni člani so objavili skupaj 21 publikacij, in sicer 12 znanstveno strokovnih, 5 strokovnih in 4 druge. Od teh je bilo objavljenih 5 pomembnejših: 3 doma in 2 v tujini. En član je sodeloval kot so avtor pri strokovni knjigi, ki je izšla v zamejstvu, eden pa je napisal poglavje za knjigo, publicirano v naši državi. Člani razreda so se aktivno udeležili 8 kongresov v domovini in 8 kongresov v tujini, na katerih so imeli nekateri tudi po več referatov. Skupaj je bilo 21 referatov, in sicer 9 referatov na domačih in 12 referatov na zamejskih kongresih. Poleg tega so predavali na drugih univerzah, ustanovah in društvih, in sicer doma 18-krat, v tujini 6-krat. Trije člani so nosilci raziskovalnih nalog, dva pa sta sodelavca pri raziskovalnih nalogah. Eden izmed rednih članov je posnel okrog 3000 m filma o živalstvu na Slovenskem. V Strugi (Ohrid) je bil v septembru 1979 jugoslovanski med-akademijski strokovni sestanek medicinskih razredov od nosno oddelkov. na katerem je en član razreda aktivno sodeloval. Naslednji strokovni sestanek bo v organizaciji razreda za medicinske vede SAZU v Sloveniji. Poročilo o delu inštituta za medicinske vede je podano posebej, kar velja tudi za delo medicinske in veterinarske sekcije terminološke komisije SAZU. Poročila posameznih članov razreda za medicinske vede o delu v letu 1979 so na vpogled v arhivu razreda. AKADEMIJA V LETU 1979 Splošno Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec dc-cembra 1979 dva častna člana, 42 rednih, 34 dopisnih m 37 zunanjih dopisnih članov, skupaj torej 113. Konec leta 1979 jc delalo na SAZU 182 delavce" s polnim delovnim časom. SAZU je v letu 1979 izgubila častnega člana Edvarda Kardelja (10. 2. 1979), akad. Milana Grošlja (12. 2. 1979), akad. prof. dr. Maksa Šnuderla (23. 6. 1979) ter zunanjega dopisnega člana akad. Alojza Tavčarja (2.3. 1979). Inštituti SAZU ima 14 inštitutov, terminološko komisijo s pravno, tehniško, medicinsko, veterinarsko, naravoslovno in umetnostno sekcijo; študijski center za družbene vede, svet za preučevanje in varstvo okolja, kabinet akad. Josipa Vidmarja, knjižnico, oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela in upravno službo. Jubileji V letu 1979 so doživeli: zunanji dopisni član akad. Franjo Kogoj 85 let; akademiki Božidar Jakac, Viktor Korošec, Ivan Rakovec, Anton Slodnjak SO let; akademik Marjan Mušič 75 let; zunanji dopisni član akad. Josef Kratochwil, dopisni Član dr, Stojan Pretnar, zunanja dopisna člana akad. Edhem Čamo in akad. Pavle Savič 70 let; zunanji dopisni član akad, Krešimir Balenovič 65 let; dopisni člani dr. Boris Ma-jer, dr. Janez Batis in dr. Sergij Vilfan ter zunanji dopisni član akad Drago Grdenič 60 let. Nagrade, odlikovanja, priznanja i z v o I i t v e Častni član Josip Broz-Tito je bil izvoijen za častnega člana Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Nagrade so prejeli: Kidričevo: akad. Jože Goričar — za življenjsko delo na področju sociologije; akad. Davorin Dolar — za dosežke na področju termodinamike in transportnih lastnosti po I ¡elektrolitov. Sklada BK: dr, Katica Drobne, višja znanstvena sodelavka — za delo Paleogenske alveoline iz Slovenije in Istre. AVNOJ: za leto 1979 akad, Svetozar llešič. Župančičeva: za leto 1979 dopisni član Zdenko Kaliti. Za častne doktorje Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani so bili promovirani: predsednik S AZU, akad- Janez Milčinski, pod predsednik akad. Anton K uhelj in dopisni član dr. Anton Vratuša, Častni doktorat mariborske Univerze pa je bil podeljen podpredsedniku akad. Bratku Kreftu. V letu 1979 je bil podeljen naslov »zaslužni profesor« akademikom: S reč k u B radarju, Alojzu Finžgarju, Jožetu Gor ¡carju, Božidarju Jakcu, Gorazdu Kušeju, Francetu Miheliču, Antonu Ocvirku, Luju Šukljetu, Ladu Vavpetiču, Andreju Župančiču, in dopisnemu članu Rudiju Kyovskemu, Akad. Janez Milčinski je bil izvoljen za zunanjega dopisnega člana MANU, prejel zlato plaketo Univerze v Mariboru, spominsko plaketo Inštituta za sodne ekspertize v Krakowu in Univerze v Vilniusu, spominsko plaketo G.O.R.S.S.A. Marseille, plaketo »Thomasius« Univerze Martin-Luther v Halle-Wittenhergu. Ger-bičevo plaketo Slovenskega zdravniškega društva, priznanje ob 59-letnici Zdravstvenega vestnika, priznanje dr. Alojza Valente, veliko zlato plaketo Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem 1979. Nadalje so prejeli v letu 1979: Akad. Ivan Vidav je prejel svečano listino in malo plaketo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Akad. Franc Novak — red republike z zlatim vencem; akad. Božidar Jakac — red jugoslovanske zastave z lento; dopisni član dT. Boris Majer — red republike z zlatim vcnccm; dopisni član dr. Rudi Kyovsky — red republike z zlatim vencem, Akad. Viktor Korošec je prejel zlato značko Rdečega križa. Akad. Božidar Jakac je prejel zlato plaketo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, odlikovanje občinske skupščine mesta Ljubljana, srebrni grb občine Velenje, zlato plaketo Lovrenc Košir Filatelistične zveze Slovenije, zlato medaljo Fi la tel i stične ga dru- štva v Kopru, kamnit grb občine Buje in značko Comunitä Montana Tarcento, postal častni občan občine Krško ter častni član Filatelistične zveze Slovenije, Akad. Dragotin Cvetko in akad. Miha Tišler sta bila izvoljena za dopisna čiana JAZU. Akad. Anton Peteri in je prejel naslov častnega doktorja naravoslovnih ved na Univerzi v Mariboru in bil izvoljen za dopisnega člana Avstrijske akademije znanosti, Dopisni član dr. Stoj an Pretnar je bil imenovan za eksperta v delovni skupini pri UNESCO in WIPO za področja nacionalnih zakonov o zaščiti folklornih izdelkov kot tudi mednarodnih ukrepov za njihovo zaščito, Akad. Marjan Mušič je postal častni občan Novega mesta. Dopisni član Primož Ramovš je bil imenovan za člana Republiškega komiteja za kulturo SRS. Dopisni član dr. Janko Jurančič je bil izvoljen za tajnika razreda za filološke in literarne vede SAZU. Priznanja za 25-letno delo na SAZU so prejeli: Jan Carnelutti, dr, Nikolaj Kuret, dr. France Leben, Ana Koblar-Horetzkv, dr. Jakob Rigler, dr. Alojzij Sercelj, dr. Milan Šifrer in dr. Karolina Turnšek. Frančiška Gobec, dolgoletna delavka SAZU je bila odlikovana z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Pomembnejši dogodki v zvezi z litjem in delom SAZU v letu 1979 4. 10. sc je predsednik SAZU udeležil seje sekcije za marksistično publicistiko pri Marksističnem centru CK ZKS in svečane podelitve nagrad Borisa Kraigherja v prostorih Skupščine SRS; 5. i. je bil na razgovoru pri podpredsedniku izvršnega sveta Skupščine SRS Dušanu Sinigoju v zvezi s pripravo zakona o usmerjenem izobraževanju. L je imel razgovore z načelnikom medicinske sekcijc TK prof. dr. S. Baničem; 8. 1. sta akad. B. Brecelj in predsednik izročila spominsko plaketo častnemu članu SAZU Edvardu Kardelju; 10, L je predsednik SAZU v imenu SAZU in v lastnem imenu čestital predsedniku SANU akad. P. Saviču za njegovo 70-letnico in ob prejemu odlikovanja — reda heroja socialističnega dela; 11. 1. se je udeležil sprejema, ki ga je priredil predsednik rep. komiteja za kulturo Andrej Ujčič ob 30-letnici povojnega delovanja Slovenske filharmonije; 13. 1. odkritja razstave »Gimnazije na Slovenskem 1848 do 1918«; plen um a Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije, na katerem je tov. Aleš Bebler izročil častne plakete Zveznega sveta za varstvo okolja; med odi i kovanci je bil tudi a kad. M. Bor; 19. 1 bil navzoč na predavanju sekretarja predsedstva CK ZK.J tov. S. Dolanca v prostorih CK ZKS; 26. 1. je v imenu SAZU poslal voščilo akad. M. Gaspariju ob njegovem 97. rojstnem dnevu; 27. 1. je v imenu SAZU poslal voščilo častnemu članu SAZU (ov, Edvardu Kardelju ob njegovem 69. rojstnem dnevu; 28. 1. se je podpredsednik akad. Kreft udeležil skupščine Slavističnega društva SR Srbije, na kateri so mu podelili diplomo častnega člana; po tej podelitvi je imel govor o pomenu in Irazvoju jugoslovanske slavistike in o nujnem poglabljanju medsebojnih stikov; 30. 1. so predsednik, podpredsednik K uhelj in Kreft in glavni tajnik izročili spominsko plaketo in zborni biografij živečih čanov SAZU, izdan ob 40-letnici SAZU, predsedniku Predsedstva SRS tov. S, Kraigherju s prošnjo, da oboje posreduje našemu prvemu častnemu članu tov. Titu; 7. 2. se je udeležil odkritja razstave »Fotoreporterska služba med NOB« in še prve seje komisije za podeljevanje Kidričevih nagrad za področje biokemijskih in medicinskih ved ter se zvečer tega dne udeležil slavnostne podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada ter sprejema, ki ga je v počastitev Prešernovega dne priredil predsednik Predsedstva SRS tov. S. Kraigher; 8. 2. je predsednik kot predsednik zbora za podelitev Prešernovih nagrad študentom ljubljanske univerze z nagovorom pozdravil nagrajence in udeležene^ na slovesni podelitvi v zbornični dvorani Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani; še isti dan je predsednik izročil v navzočnosti podpredsednika Kuhlja in glavnega tajnika spominsko plaketo ob 40-le t niči SAZU častnemu članu akad. Josipu Vidmarju; 10. 2. je umrl tov. Edvard Kardelj, častni član SAZU, član predsedstva SFRJ in predsedstva C K ZKJ. Predsednik SAZU je bil imenovan v odbor za pogreb preminulega; 12. 2. je bila v veliki dvorani Skupščine SRS žalna seja za pokojnim, na kateri so sc zbrali vsi zbori Skupščine SRS, člani pred- sedstva S RS, predsedstva CK ZKS, delegacije republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij ter javni in kulturni delavci. Istega dne je podpredsednik akad. Kreft govoril na žaini seji Drušva slovenskih pisateljev; ta dan je bila v dvorani SAZU še žalna seja za pokojnim častnim članom, na kateri je govoril predsednik SAZU zbranim članom in delavcem SAZU; na tej žalni seji sta bila navzoča tudi predsedni RK SZDL tov. M. Ribičič in predsednik izvršnega sveta dr, A. Vratuša. Podpredsednik akad. Kreft je tega dne po žaini seji na SAZU skupaj z akad. Novakom in sekretarko O O ZK SAZU tov. B. Koš mrl je vo položil venec ob krsto pokojnika. 13. 2. so bile pogrebne svečanosti za pokojnim tov. Edvardom Kardeljem. 15. 2. je podpredsednik akad. Kreft objavil v Delu odlomek spominov na Edvarda Kardelja; 16. 2. se je predsednik udeležil svečane podelitve naslova »zaslužni profesor« akad- A. Ocvirku in dr. Vladimirju Sehmtdtu, profesorjema filozofske fakultete v Ljubljani. Opoldne istega dne je še prisostvoval tiskovni konferenci sodelavcev knjižne zbirke »Znameniti Slovencih, na kateri so bile predstavljene knjige o Antonu Tomažu Linhartu, Matiji Čopu in Simonu Jenku in se zvečeT še udeležil odkritja razstave sodobne beneške grafike v Moderni galeriji; 21, 2. je predsednik odkril v Prešernovi dvorani razstavo »Edvard Kardelj — znanstveno in publicistično delo«, ki sta jo pripravili NUK ¡n SAZU v počastitev preminulega častnega člana Edvarda Kardelja; 21. 2. se je podpredsednik akad. Kreft udeležil seje na republiškem komiteju za izobraževanje, ki jo je sklical tov. dr. Iztok Winkler, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno delo, v zvezi z raziskavami na področju t. im. nacionalnih ved; 22, 2. je predsednik sprejel med sejo predsedstva Nobelovega nagrajenca prof, dr. Vlad imi rja Pre loga. 27. 2. jc bila seja zbora delovne skupnosti SAZU. 28. 2- je dal predsednik intervju za časopis NIN ob 40-letnici SAZU. V mesecu februarju je SAZU podala RSS obrazložen popoln znanstveno raziskovalni program delovnih enot SAZU, katerega nosilec je predsednik SAZU. 2. 3. se je predsednik udeleži] izrednega občnega zbora Zgodovinskega društva, ki je bil posvečen pomenu Edvarda Kardelja v slovenskem zgodovinopisju ob 40-letnici izida knjige Sperans: Razvoj slovenskega narodnostnega vprašanja; 8. 3. je bil na SAZU razgovor s predstavniki Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki so se ga udeležiti na strani KSS prof. dr. Klemenčič, dr. Korber, ing. Zimšek in tov. Čadeževa. S strani SAZU pa predsednik, akad. Janez Milčinski, a kad. Robert Blinc, znanstveni svetnik dr. Dragica Turnšek in upravni direktor Bojan Plavc; 9. 3. se je predsednik udeležil v NUK odkritja razstave Josip Murn Aleksandrov ob 100-letnici pesnikovega rojstva; istega dne je Še sprejel v navzočnosti podpredsednika akad. Antona Kuhlja in upravnega direktora B. Plavca, predsednika Skupščine mesta Ljubljane Marjana Rožiča in predsednika izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana Albina Vengusta, ki sta si po razgovoru ogledala prenovljene prostore v hiši Novi trg 5; 31. 3. se je udeležil predsednik skupne seje predsedstva in izvršnega odbora RSS, na kateri je bil obravnavan program dela SAZU. 29. 3. je bila redna seja skupščine SAZU z volitvami novih članov; istega dne zvečer se je udeležil predsednik še odkritja razstave, prirejene v čast razvoja slovenske likovne umetnosti v času od 1945 do 1978; 2. 4. se je predsednik udeležil predavanja sekretarja predsedstva CK ZKJ tov. Staneta Dolanca; 3. 4. se je predsednik udeležil občnega zbora Drušva visokošolskih profesorjev; 4. 4. je podpredsednik akad. Kreft v Mariboru predsedoval konferenci Borštnikovega srečanja z delegati različnih podjetij zaradi sklenitve samoupravnega družbenega dogovora; 7. 4. se je udeležil podpredsednik akad. Kreft v Rogaški Slatini zbora podpisnikov družbenega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrževanju spominskega doma dr, Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu. Ob tej priliki je izročil Muzeju v dar tri knjige del Franceta Kidriča, ki jih je izdala SAZU in ob tem prevzel tudi priznanje za akademijo; 11. 4. se je predsednik udeležil slovesne podelitve Kidričevih nagrad in nagrad Sklada Borisa Kidriča; istega dne je odprl podpredsednik akad, Kreft v Novem Sadu z daljšim govorom o teatrologiji razstavo na V. mednarodnem trie-nalu gledališke knjige in periodike v okviru 24. jugoslovanskih gledaliških iger; 12. 4. se je udeležil predsednik 11 S. plenarne seje Jugoslovanske komisije za sodelovanje z UNESCO; 18. 4. je bila slovesnost ob razglasitvi Ljubljanske univerze v Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani, katere se je udeležil predsednik; 19. 4. se je predsednik udeležil tudi osrednje slovesnosti ob 30-letnici obstoja Inštituta Jožef Štefan; 20. 4. se je udeležil, ob 60-Ietnici ustanovitve KPJ, odkritja razstave Komunistična partija v Sloveniji 1919—1941, ki jo je v Prešernovi dvorani SAZU pripravil Arhiv SRS. 26, 4, se je predsednik udeležil osrednje slovesnosti in podelitve priznanj OF v veliki dvorani Skupščine SRS ob priliki obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda; istega dne je imel podpredsednik akad. Kreft slavnostni govor ob 60-letnem jubileju delavskega kulturno prosvetnega društva Solidarnost v Kamniku; 17. 5. sta se udeležila podpredsednik akad. Kuhelj in glavni tajnik akad. Kušej slovesnosti na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ob priliki podelitve priznanja »zaslužni profesor« akademiku Srečku Bradarju. 14. 5. se je podpredsednik akad. Kreft udeležil v Portorožu posveta Slovenščina v javnosti; 16- 5. se je predsednik udeležil razgovora o formiranju sveta za spremljanje raziskovalnega programa SAZU pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, ki ga je sklical predsednik Republiške konference SZDL tov. Mitja Ribičič; 17. 5, je bila na SAZU slovesnost v zvezi s podelitvijo diplom novim rednim, dopisnim in zunanjim dopisnim članom, ki so bili izvoljeni na redni letni skupščini SAZU 29. marca 1979. Tega dne dopoldne je odprl predsednik razstavo »Ob 40-let-niči SAZU« v Prešernovi dvorani, medtem ko je podpredsednik akad. Kreft govoril na literarnem večeru, ki gaje priredil razred /a umetnosti z uvodno besedo o pesniku Vitemu Za vadi in o s loven-sko-čeških literarnih stikih ter na koncu recitiral nekaj Zavadovih pesmi v slovenskem prevodu dopisnega člana dr. Otona Berkopca, 20. 5. je imel podpredsednik Kreft slavnostni govor v Vrbi ob 40-letnici preureditve Prešernove rojstne hiše v muzej in kulturni spomenik; 21. 5. se je udeležil predsednik v Narodni galeriji slovesnosti oh podelitvi Plečnikovih nagrad; 23. 5. se je udeležil predsednik v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani slovesnosti ob podelitvi naslova »zaslužni profesor« akad. Andreju O. Župančiču in prof. dr. Stanislavu Mahkoti, Istega dne popoldne je odprl razstavo Ledenodobne kulture na Slovenskem, posvečene 50-letnici odkritja Potočke Zijalke in delu akad. Srečka Brodarja, ki jo je v razstavišču Arkade pripravil Narodni muzej. 24. 5. se je udeležil podpredsednik akad. Kreft kot predstavnik SAZU odkritja razstave »60 let dela KPJ — ZKJ v Sloveniji« na Gospodarskem razstavišču in istega dne še odkritja razstave slik Ivane Kobilce v Narodni galeriji v Ljubljani; 24. 5. je RSS predlagala, da se do sprejetja zakona o raziskovalni dejavnosti in zakona o SAZU imenuje odbor za usklajevanje znanstveno raziskovalnega programa SAZU z drugimi raziskovalnimi programi in projekti; v ta odbor je tudi SAZU imenovala pet delegatov. 25. 5, se je predsednik udeležil v Belem dvoru na Dedinju slovesnosti ob 87. rojstnem dnevu predsednika republike Josipa Broza Tita; 26. 5. se je udeležil predsednik v Cepovanu osrednje proslave Primorske, posvečene 60-letnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov; 28. 5. se je predsednik udeležil predavanja člana predsedstva CK ZKJ tov. Staneta Dol a n ca o obisku predsednika Tita v Sovjetski zvezi; 4, 6, so Odpotovali predsednik, podpredsednik akad. K uhelj, glavni tajnik akad. Kušej in upravni direktor Plavc na Plitvice na sejo Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ; 6. 6. se je predsednik udeležil izrednega koncerta SF v korist prizadetih ob potresu v Črni gori; 7. 6. je bila v dvorani SAZU okrogla miza o temi »Temeljne raziskave v naravoslovnih, tehničnih, biotehničnih in medicinskih vedah ter njih povezava z združenim delom«. Istega dne jc imel podpredsednik akad. Kreft predavanje a Kardelj in slovensko nacionalno vprašanje« v Slatini Radenci — v okviru krajevnih slovesnosti ob jubilejih 1979. Istega dne je pristojna kolavdacijska komisija pregledala adaptirano podstrešje v hiši SAZU na Novem trgu 5 in po pregledu sklenila predlagati izdajo uporabnega dovoljenja. S. 6. se je predsednik udeležil slovesnosti ob vročitvi odlikovanj, ki jih je članica sveta federacije tov. Lidija Sen t jure izročila španskim borcem v vili Podrožnik; na večer istega dne pa odkritja 13. mednarodnega grafičnega bienala v Modemi galeriji in sprejema, ki ga je ob tej priliki priredil član Predsedstva S RS dr. Marijan Brecelj v prostorih Predsedstva SRS; 9, 6. se je predsednik udeležil občnega zbora Slovenskega zdravniškega društva v Ptuju s predavanjem »Delo in misel dr, Jožeta Potrča danes«. Istega dne je sodeloval podpredsednik a kad. Kreft na literarno glasbenem večeru v Vidmu ob Ščavnici in 11. 6. sodeloval pri okrogli mizi mariborskega marksističnega centra na temo »Jugoslovanska monarh i stična diktatura in umor Djakoviča in Hecimoviča«; 14. 6. se je predsednik udeležil začetka simpozija »60 lei biologije in slovesne podelitve naslova »zaslužni profesor« a kad. Luju Šukljetu v zbornični dvorani Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Istega dne se je podpredsednik akad. Kuhelj udeležil na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo slovesnosti prav tako ob podelitvi naslova »zaslužni profesor« akad. Luju Šukljetu. 15. 6. se je udeležil predsednik prve seje odbora za postavitev spomenika Edvardu Kardelju v prostorih Predsedstva S RS; istega dne je govoril podpredsednik akad. Kreft o socilant književnosti pri odkritju razstave v NUK. 16. 6, se je podpredsednik akad. Kreft udeležil kot predstavnik SAZU osrednje ljubljanske proslave, ki je tekla pod geslom »40-letnica državnega posveta vodilnega aktiva KPJ v Tacnu«. 16. 6. se je predsednik udeležil proslave ob 35-letnici Rdečega križa Slovenije in 100-letnici prvih društev RK na Slovenskem; proslava je bila v Gradacu; J 9. 6. je odpotoval predsednik v Novi Sad, kjer je bil v skupščini AP Vojvodine 20. 6. 1979 navzoč pri sprejetju zakona o Akademiji znanosti in umetnosti Vojvodine; 20, 6. se je sestal predsednik s predsednikom Skupnosti jugoslovanskih univerz, rektorjem Trpenovskim; 25. 6, je bila komemorativna seja za akad. Maksom Šnudcrlom v dvorani SAZU ter poslovilna slovesnost na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. Popoldne tega dne se je predsednik udeležil komemorativne slovesnosti za pokojnim a kad. Šnuderlom na ljubljanskem pokopališču Navje — Žale. 26. 6. se je predsednik udeležil v zbornični dvorani ljubljanske univerze slovesnosti ob podelitvi naslova »zaslužni profesor« akad. Božidarju Jakcu in akad. Francetu Mi beliču; istega dne je sodeloval podpredsednik akad. Kreft kot zastopnik SAZU na seji kandidacijske konference komisije za bodoče kandidate vojvodinske akademije; 28. 6. je podpredsednik akad. Kreft v imenu SAZU govoril in pozdravil mednarodni simpozij o razsvetljenstvu in seminar za slovenski jezik, književnost in kulturo; 1. 7. se je predsednik udeležil v Gorici slovesnosti ob odkritju doprsnega kipa dr. Josipu Vilfanu; 2. 7. pa se je sestal s predsednikom Republiške konference SZDL tov. Mitjo Ribičičem; 4. 7. se je predsednik ob dnevu borca udeležil osrednje republiške proslave v Duhu na Ojstrem; 6. 7. je predsednik izročil članu predsedstva SFRJ tov. Sergeju Kraigherju v zahvalo in pomoč za uspešen potek proslave 40-let-nice SAZU spominski album, posvečen temu jubileju; 10. 7. se je predsednik v Titogradu udeležil 1. seje odbora za vprašanja obnove in zaščite kulturnih spomenikov na potresnem območju Orne gore; 12. 7. se je udeležil seje delovne skupine za usmerjanje in oblikovanje smernic družbenega plana Ljubljana 1981—85; 13. 7. se je udeležil sprejema, ki ga je priredil rektor Univerze Edvarda Kardelja prof, Hodžar za udeležence seminarja slovenskega jezika, literature in kulture; 16. 7. se je udciežil sprejema, ki ga je priredil predsednik skupščine mesta Ljubljane tov. Marjan Rožič udeležencem 2. seje sveta mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lasti; 18. 7. se je predsednik udeležil slovesnosti ob vročitvi odlikovanja red jugoslovanske zastave z len to akad. Božidarju Jakcu ob njegovi 80-le t niči; 19. 7. je sprejel predsednik na ra/.govor o financiraju in investicijah SAZU sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun tov, Jožeta Packa in predsednika rep, komiteja za raziskovalno delo dr. Iztoka Winklerja, in se še istega dne, ob priliki 80-letnice akad. Božidarja Jakca, udeležil jubilejne razstave v likovnem razstavišču Rihard Jakopič. 20. 7. se je predsednik udeležil v prostorih Skupščine S RS slavnostne seje rep. odbora zveze združenj borcev NOV in podelitve nagrad vstaje slovenskega naroda; 26. 7. se je pogovarjal predsednik s predstavniki mesta Ljubljana o investicijah oz. ureditvi prostorov v hišah SAZU Novi trg 4 in 5; 2. 8. se je predsednik udeležil slovesnosti na ljubljanski univerzi, posvečeni 80-1etnici a kad, Božidarja Jakca. 12. S. je imel podpredsednik akad. Kreft slavnostni govor na proslavi političnih jubilejev v letu 1979 na Hrašenskem vrhu nad Slatino Radenci. 2. 9. je predsednik pozdravil kot častni predsednik udeležence IV. evropske konference o feroelektrikih na otvoritvi v Portorožu: 16, 9. se je podpredsednik akad. A. Kuhelj udeležil sklenitve Evropskega kolokvija za mikropaleontologijo, ki je bil na Bledu od 8, do 16. 9. 1979. 22. 9. je podpredsednik akad. Kreft govoril o političnih jubilejih v letu 1979 na slavnosti na Stari gori in odkril spomenik pro-lctarskemu pisatelju Ivanu Vuku; 27. 9. sta predsednik in upravni direktor odfjotovala v Peč na sejo predsedstva Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ, ki je trajala do 30. 9. 1979; 1, 10. se je predsednik udeležil začetka 26. mednarodne razstave Sodobna elektronika na Gosjxidarskem razstavišču; istega dne zvečer pa Še otvoritve razstave Barvna grafika NDR v Narodni galeriji; 2. 10, se je udeležit v Moderni galeriji začetka razstave petnajstih sodobnih makedonskih likovnih umetnikov; 4. 10, se je predsednik udeležil začetka 8. bienala industrijskega oblikovanja v Jakopičevem razstavišču. 10. 10. se je predsednik sestal s predsednikom skufJŠČine RSS tov. Zimškom in akad. Blincem na razgovor o nujnih tekočih vprašanjih, ki so se tikala SAZU; 12. 10. je bil predsednik na sklepni slovesnosti dnevov Tbili-sija in gruzinske kulture v hali Tivoli; 17. 10, seje predsednik udeležil v zbornični dvorani Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani začetka in prvega dela Ziherlovih dnevov in istega dne odprl v Prešernovi dvorani razstavo del Borisa Ziherla in se udeležil sprejema, ki ga je priredil predstojnik Inštituta za marksistične študije, dop. član prof dr. Boris Majcr, 19. 10. je predsednik imel razgovor z novinarko časopisa Rad Ra dojko Jovanovič o povezovanju znanosti z združenim delom. Zvečer istega dne se je udeležil sprejema, ki ga je v vili Bled priredilo Predsedstvo SRS za šefe dipiomatskih misij v Jugoslaviji. 21. 10. se je predsednik udeležil v Mariboru podelitve Borštnikovih priznanj in začetka Borštnikovih srečanj s predstavo Lepa Vida. Od 23, 10. do 30. 10. se je podpredsednik akad. Kreft udeleževal kot predsednik Borštnikovega srečanja srečanj slovenskih gledališč in podelil Borštnikov prstan in nagrade Borštnikovega srečanja 1979; 27. 10. je bil predsednik na slovesnosti občinskega praznika v Cerknici v Ložu, kjer je bil odkrit spomenik Janezu Hribarju, praznovana 25-letnica Kovinoplastike in odprta razstava Lojzeta Perka; 28. 10, se je predsednik kot predsednik častnega odhora udeležil 10. jugoslovanskega simpozija iz biofizike in slovenskih dnevov biofizike membran v Radencih; 5. 11. je predsednik pozdravil v Kliničnem centru v Ljubljani udeležence ob začetku XXI. Tavčarjevih dnevov. Istega dne je prejel predsednik spominski album z otvoritve 5. salona Tabora likovnih samorastnikov iz Trebnjega. 9. 11. je imel predsednik razgovore o novem zakonu o SAZU, ki je v pripravi, in to s članom Predsedstva SFRJ tov, Sergejem Kraigherjem, članom izvršnega sveta tov. dr. Iztokom Winklerjem in predsednikom republiškega komiteja za raziskovalno delo ter podpredsednikom izvršnega sveta Skupščine SRS tov. Dušanom Sinigojem. 12. 11. se je predsednik udeležil otvoritve 4. slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču in še istega dne popoldne otvoritve razstave Mestnega muzeja Rešena arheološka dediščina Ljubljane, ki je bila v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič; 13. 11. se je udeležil predsednik na Rep. konferenci SZDLS seje odbora za usklajevanje znanstveno raziskovalnega dela na SAZU. Istega dne je imel razgovore o novogradnji SAZU s predstavnikom rep. zavoda za sjximeniŠko varstvo tov. Basinom in tov. Frelihovo; 14. L je predsednik čestital Kartuziji Pletcrje ob prejemu visokega državnega odlikovanja; 26. 11. se je udeležil predsednik slovesnosti ob 30-letnici VDO Biotehniške fakultete v Ljubljani. Istega dne popoldne se je udeležil tudi še slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole v Polju po tov. Edvardu Kardelju-Krištofu; 27. ] 1, je bil predsednik na otvoritvi razstave Talci na Gorenjskem, ki jo je pripravil Muzej ljudske revolucije in se istega dne zvečer še udeležil tovariškega srečanja, ki so ga družbenopolitične organizacije in Skupščina mesta Ljubljana pripravili Francu Ki-movcu ob 70-lctnici; 28. 11. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob dnevu republike priredil predsednik republike tov. Josip Broz-Tito v Belem dvoru v Beogradu; 3. 12. je dal predsednik izjavo o raziskovalnem programu SAZU na RTV Ljubljana; 4. 12. se je predsednik udeležil seje častnega odbora za proslavo 60-let niče Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.. Tega dne se je udeležil predsednik tudi slavnostne seje medicinskega fakultetnega sveta ob priliki 60-let niče Medicinske fakultete v Ljubljani; 5. 12. je podpredsednik a kad. Kuhelj pozdravil v Postojni udeležence seminarja in Programa človekovega okolja Združenih naroaov; 7. 12. je bil predsednik pri predsedniku predsedstva SRS tov. Viktorju Avblju v zadevi plenarne seje Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ; 7. 12. je prejela dolgoletna delavka in hišnica SAZU tov. Frančiška Gobec iz rok predsednika SAZU odlikovanje »red dela s srebrno zvezdos; istega dne je predsednik vodil Še sejo upravnega odbora za podeljevanje Prešernovih nagrad in priznanj za študente pri Univerzi Edvarda Kardelja; 10. 12. se je predsednik v prostorih Skupščine SRS udeležil slovesne podelitve zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije; 11. 12. se je predsednik udeležil slavnostne seje univerzitetnega sveta v veliki dvorani Skupščine SRS, nato pa odkritja kipa Edvarda Kardelja pred poslopjem univerze. Istega dne zvečer je bil predsednik na večeru ljudskih plesov akademske folklorne skupine France Marolt v prostorih Drame SNG, ki so bili prirejeni v počastitev 60. obletnice univerze v Ljubljani. 12. 12, sla se predsednik in podpredsednik a kad. Kuhelj udeležila v Beogradu slovesne akademije ob 100-letnici rojstva Alberta Einsteina, ki jo je pripravil Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ; 14. 12. se je podpredsednik akad. A. Kuhelj udeležil svečane seje Akademije znanosti in umetnosti Vojvodine v Novem Sadu, ki jo je pozdravi! v imenu SAZU. 17, 12. se je predsednik udeležil konstitutivne seje republiške konference S ZD L, Istega dne je bil s člani ožjega predsedstva in upravnim direktorjem na razgovoru pri predsedniku izvršnega sveta tov. dr. Antonu Vrat uši, ki se ga je udeležil tudi predsednik republiškega komiteja za raziskovalno delo tov. dr. Iztok Winkler. Prav tako je tega dne predsednik govoril na slovesnosti v čast 9U-letnici prof. Pavla Kunaverja; 19. 12. se je predsednik udeležil svečane prireditve ob 22. decembru, dnevu JLA; 20. 12. se je predsednik udeležil 1. seje odbora za obeležite v 70-letnice rojstva Edvarda Kardelja pri republiški konferenci SZDLS; istega dne zvečer se je udeležil sprejema, ki ga je ob dnevu JLA priredil predsednik Skupščine mesta Ljubljane tov. Marjan Rožič; 21. 12. se je predsednik kot delegat Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v Beogradu udeležil sestanka članov Sveta ustanoviteljev jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja; 25. 12. se je predsednik udeležil na rektoratu Univerze Edvarda Kardelja novoletnega sprejema; 27, 12. je bilo novoletno srečanje akademikov in delavcev SAZU. Istega dne je čestital predsedniku republike tovarišu Titu za novo leto in ob izvolitvi za prvega častnega člana Akademije nauka i umetnosti Kosova. Razstave v letu 1979 V Prešernovi dvorani SAZU so bile naslednje razstave: 22. 2. otvoritev razstave »Edvard Kardelj — znanstveno in publicistično delo«, ki sta jo pripravili NUK in SAZU; 20. 4. otvoritev razstave »Komunistična partija v Sloveniji 1919—1941«, ki jo je pripavil Arhiv SR Slovenije; 17. 5. otvoritev razstave dipiom, plaket in daril, ki jih je prejela akademija ob svoji 40-letnici; 1. 6. otvoritev razstave »100-letnica Prizrenske lige«, ki so jo pripravili Arhiv SAP Kosovo, Muzej Kosova tn Arhiv SR Slovenije; 14, 12. otvoritev razstave »Črna gora — april 1979« Predavanja v letu 1979 22. 2. dr. Vladimir Prelog »Specifikacija konfiguracije organskih molekul in geometrijske stereokemije«; 15. 10. dr. F, H, Beier »Unifikaeija prava industrijske lastnine s posebnim ozirom na države zunaj EGS«; 2. 11, v Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU V.N. Dubljanski. 26. 12. akad. I. P. Gerasimov (ZSSR) »Znanstvene osnove usmerjanja prirodnih geosistemov po antropogcnem preoblikovanju«. Predavanja kot spremljajoče prireditve proslave 40- let niče SAZU so imeli: 10. 1. akad. Peter Gosar »Fizika ledu«; 17. I. akad. Janez Pekienik »Avtomatizacija danes in jutri«; 14. 2. dop. član Dušan Moravec »Problemi obnovitve slovenskega gledališča po L svetovni vojni«; 21. 2. akad. France Bezlaj »Etnogeneza Slovencev v luči jezika«; 7.3. dop. član dr. Lev Milčinski »Samomorilno* t v svetu in pri nas«; 14. 3. akad. ¡van Vidav »Številski sistemi«; 28. 3. akad. MihaTišler »Naravne spojine kot sintezni modeli«; 18. 4. dop. član dr, Anton Grad »Etimologija imen Ljubljana, Lubiana in Laibach«; 25. 4. akad. Viktor Korošec »Hetitsko pravo«; 16. 5. akad, Lujo Šuklje »O gradnjah na Barju, geotehnični vidiki«; 30. 5. dop. član Stane Krašovec »Vloga mešanih kmečko delavskih gospodinjstev v družbenem razvoju«; 24. 10. dop. član dr. Rudi Kyovsky »Varstvo splošnih in posebnih pravic italijanskih delavcev v SRSc; 7, M, dop, član dr. Jože Bole »Endcinizem in zoogeografeke značilnosti malakolavne Jugoslavije; 7. 11. akad. A. O. Župančič — v okviru Instituta za medicinske vede SAZU »Iz tropskega deževnega gozda«; 14. 11. dop. član dr. Ivan Gams »Korozija kot geomorfogc-netski dejavnik«; 21. 11. dop. član dr. Matija Drovcnik »Nastanek rudnih mineralov v nekaterih slovenskih rudiščih«; 5. 12. dop. član dr. Lojze Vodo vn i k »Funkcionalna električna stimulacija ekstremitet«. Tiskovne konference v letu 1979 16. 2. ob izidu knjig knjižne zbirke Znamenili Slovenci Anton Tomaž Linhart, Matija Čop, Simon Jenko. 7, 3, ob izidu petih knjig II, razreda: Govekarjeva korespondenca, Izbrani spisi Frana Kidriča I,—111., Prekmurska bibliografija. 23, 3, skupaj z DZS ob izidu prvih 5 snopiče v Literarnega leksikona, ki jih je pripravil Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede SAZU. 20. 11. tiskovna konferenca, ki so jo sklicali SAZU, RSS in SZDL, na kateri so nosilci nalog posameznih inštitutov SAZU na kratko poročali o nalogah. Stiki s tujino 22. 2. je predsednik sprejel na SAZU Nobelovega nagrajenca prof. dr. Vladimira Preloga s soprogo; 14. 3. so predsednik, glavni tajnik akad. Kušej in upravni direktor Plavc odpotovali na povabilo H AS v Budimpešto, kjer je bil 16, 3. 1979 podpisan program znanstvenega sodelovanja med SAZU in H AS za obdobje 1979/80; 30. 3. je podpredsednik akad. Kuhelj sprejel prof. Univerze v Grenohlu J. Krautchcnka; 6. 4. je predsednik sprejel vice konzula SZ v Zagrebu Nikolaja Maslenikova; 7. 5, jc predsednik odpotoval v Sofijo na zasedanje izvršilnega odbora IAU, ki je trajalo do 14. 5. 1979; 27. 5, sc je predsednik udeležil svečane akademije, ki jo je posvetila Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu letošnjemu mednarodnemu letu otroka; 29, 5. se je predsednik udeležil sprejema v Klubu delegatov, ki ga je ob državnem prazniku Italije priredil generalni konzul Ferrari; 11. 6. je predsednik sprejel člana akademije umetnosti NDR Karla Erich a Mullerja in Wilhelma Schmieda ter znanstvenega sodelavca dr Htlmarja Franka; pred tem jih je sprejel še podpredsednik akad. Kreft; 14. 6. je sprejel podpredsednik akad. Kuhelj O. C. Zienkie-wi cza, Člana Royal Society, profesorja univerze v Swanseaju — Anglija; 27. 6. je sprejel predsednik na poslovilni obisk večletnega direktorja francoskega centra v Ljubljani gospoda Fusillierja; istega dne zvečer se je udeležil srečanja s predstavniki Univerze v Celovcu; 18. 7. je predsednik v spremstvu akad. Dolarja in prof. Levca sprejel člana National Academy of Enge nee ring prof. Smith a; 11. 8. je predsednik odpotoval v Helsinke na skupščino mednarodnega združenja univerz IAU, ki je trajala do 18. 8. 1979; 19- 8. do 25. 8, se je predsednik z referatom udeležil 5. svetovnega kongresa o medicinskem pravu, ki je bil v Gen tu; 23. 8, je podpredsednik akad. Kreft v imenu SAZU v Devin-skem gradu pozdravil predstavitev faksimilirane izdaje slovarja A lasi e da Sommaripa; 26. 8. se je predsednik udeležil v Lyonu z reteratom v katastrof ni sekciji 11. kongresa mednarodne akademije za sodno in socialno medicino; 12. 9. se je predsednik udeležil v Krakovu 50-letnice Instytuta Expertyz Sadowych — JanaSehnain izročil spomenico Združenja za sodno medicino SFRJ; 17. 9. je bil predsednik v Varšavi na sestanku in razgovoru z ambasadorjem Muhidinom Dedičem in rektorjem Univerze v Varšavi Rybickim; 18. 9. do 24. 9. se je predsednik udeležil v Vilniusu slovesnosti ob 400-letnici tamošnje univerze in ji izročil spomenico Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. V tem času je bil predsednik tudi na protokolarnem obisku na Akademiji znanosti litovske SSR; 2. 10. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob 30-letnici ustanovitve NDR v Klubu delegatov priredil generalni konzul Gerhard Ahner; 5. 10. je bil predsednik z rektorjem Univerze Edvarda Kardelja prof. dr. Hodžarjem na dvodnevnem obisku na Univerzi v Celovcu; 10. 10. se je podpredsednik akad. Kreft udeležil ob priliki Mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu razgovora za okroglo mizo na temo »Jugoslovanska knjiga v nemškem jeziku«. 15. 10. je bil plen um Mednarodnega slavističnega komiteja v Budimpešti, ki je trajal do 20. 10. 1979 in se ga je udeležil podpredsednik akad. Kreft; 15.. 10. je predsednik sprejel prof. dr. F. K. Beierja, strokovnjaka za patente z Max Planck Gesellschaft, ki je bil v spremstvu dop, člana prof. dr. S to ja na Pretnarja; 17, 10. konzula dr. Lichema in vodjo sekcije za raziskovalno politiko pri Zveznem ministrstvu na Dunaju dr. Wilhelma Grim-burga; 6. II. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob 62-letnici velike Oktobrske revolucije priredil generalni konzul SZ v Zagrebu, Valentin Gusev; 7. 11. se je predsednik udeležil na celovški univerzi slovesnosti oh pričetku novega študijskega leta in inavguracije novega rektorja, profesorja Hödla; 8. 11. je predsednik sprejel generalnega sekretarja Akademije umetnosti NDR Hainza Schnabla; 16. 11. je predsednik sprejel generalnega sekretarja IIAS (Madžarska akademija znanosti), akademika Ferenca Mart ho; 19. 11. je predsednik odpotoval v ZRN kot vodja delegacije Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ, ki so jo sestavljali še akad. Hrvojc Požar, akad. Idriz Ajeti in upravni direktor SAZU B. Plavc z namenom, da se navežejo stiki z Deutsche Forschungsgemeinschaft. Ob tej priliki je delegacija obiskala v Bonnu tudi ustanovo Alexander von Humboldt, v Münchnu pa Max Planck Gesellschaft in Bavarsko akademijo znanosti; 25. 11. je bil predsednik ob priliki obiska zvezne ministrice za znanost dr. Herte Fimberg v Ljubljani na sprejemu, ki ga je priredi! avstrijski generalni konzul dr. Walther Liehe m; 6. 12. je predsednik predaval na pravni fakulteti tržaške univerze »Reati contro ia salute umana nella legge penale della RS di slovenia«. Istočasno se je srečal z rektorjem G. de Ferro; 26. 12. je predsednik sprejel prof. dr. L P. Gerasimova, dolgoletnega direktorja Geografskega inštituta Akademije znanosti ZSSR, ki ga je spemljal akad, Ilešič- V okviru sodelovanja s tujimi akademijami so se mudili v Ljubljani: 8. 1. prof. dr. Aleksej Ziščenko in Sergej Jablonskij z Akademije znanosti ZSSR, na tritedenskem obisku na Inštitutu za sociologijo in filozofijo univerze v Ljubljani: 17. 5. Ross Geoghegan iz ZDA na tridnevnem obisku pri prof. dr. J. Vrabcu (oddelek za matematiko); 7_ 6. dr. Mitchell L, Borke iz ZDA, na enotedenskem obisku na Farmakološkem inštitutu MF pri prof. F. Erjavcu in Odseku za farmakologijo FNT pri dr. Jelki Smid in dr, A. Krbavčiču; dr. G. Somogy na enotedenskem obisku v mesecu maju na Inštitutu Jožef Stefan pri dr. Najžcrju; Od 12. 6. do 12. 7, je bil v Inštitutu za sociologijo in filozofijo dr, V. Kudrjavcev iz ZSSR; od 1. do 8. 9. sta bila kot gosta akad. R. Blinca na simpoziju v Portorožu Smolensk! in Suvalov iz ZSSR; od 3. do 9. 9. je bil na simpoziju, organiziranem v okviru Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, tov. Kovalev iz ZSSR; od 8. do 14, 9, sta prišla na povabilo akad. D. Hadžija tov. Librovic in Sakun iz ZSSR; od 10. do 16. 9. sta prišla na Mossbauerjevo konferenco v Portorožu tov. Makarov in Krupijanski iz ZSSR; od 8. do 31. 10. je bil v Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni dr. Peter Bankwitz; od 15- do 17. 10, je bil pri prof. Ljubu Goliču (Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo) Charles K. Prout iz Oxforda (Royal Society); od 17. do 21, 10. sta bila na V, kongresu onkologov Jugoslavije kol gosta tov Ko rman in Bcidinski iz ZSSR; od 19. do 25. 10. je bil na obisku pri katedri za tekstilne surovine in preiskave Fakultete za naravoslovje in tehnologijo in na Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani dr. Raymond Young iz ZDA. 2, 12, Margarita Kašuba, etnograf iz ZSSR, jc bila na enotedenskem obisku pri prof. S. Kremenšku; 4. 12. K, Z. Ione iz Sibirske akademije znanosti ZSSR na 14-dnevnem obisku na Inštitutu Borisa Kidriča; 18. 12. 3-članska delegacija kitajskih pravnikov s Kitajske akademije družbenih ved. Delegacijo je vodil prof. Sun Jan Min, direktor pravnega instituta omenjene akademije. Spremljal jih jc dekan Pravne faultetc v Ljubljani prof, dr, Bojan Zabel, sprejel jih jc tudi predsednik SAZU. POROČILO O ZAKLJUČNEM HACUNU ZA LETO 19 79 CELOTNI PRIHODEK; 1. 2. 3. 4. 5. Republiški proračun Svobodna menjava dela: RSS — naloge RSS — stažisti Posebne raziskovalne naloge Nočni ne in bivanje v domovih Dohodek od prodaje publikacij Drugi prihodki ODHODKI: 1. Materialni stroški za tisk, nabavo knjig, potni Stroški, dnevnice, avtorski honorarji, amortizacija in članske nagrade 2. Zakonske obveznosti: stan, prisp, dodatno zdravstveno zavarovanje in za nesrečo pri delu, prispevek za zaklonišča, zavarovanje kmetov, zaposlovanje, invalidsko pokojnino zavarovanje 3. Pogodbene obveznosti: obresti, bančni stroški, zavarovanja itd. 4. Bruto osebni dohodki delavccv — vsa delovna razmerja Tako ostane za razdelitev na sklade: RAZDELITEV! 1. Rezervni sklad 2. Poslovni sklad 3. Sklad skupne porabe družbeni dogovor regresirana preh. stanovanjski skl. 551,427,30 935.519,24 1,094,660,00 970,200,00 300.000,00 11,112.500,00 45,819.625,00 183.500,00 3,304.018.09 17.695,50 256.938,80 78.366,29 Skupaj 60,772.643.68 24,010.823,13 2,792.633,20 660,770,56 29,456.610,25 Skupaj: 56.920,837,14 3,851.806,54 60,772.643,6« SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ Plenum sveta akademij se je sestal 4. in 5. junija 1979, seji predsedstva sveta akademij sta bili 23. marca 1979 in 28. septembra 1979, Odbor za medakademijsko sodelovanje pa se je sestal 6. Februarja 1979 in 16. oktobra 1979. Na plenarni seji Sveta akademij, ki je bila na Plitvicah, je predsednik CANU informiral navzoče člane o posledicah potresa v Črni gori in o ukrepih, ki jih je ob tem sprejela tako Socialistična republika Črna gora kot akademija. Na tej seji je bil ustanovljen odbor, v katerem sodelujejo po en predstavnik razreda za družbene in zgodovinske vede akademij z nalogo, da predložijo Svetu predlog v skladu s predlogi glavnih tajnikov akademij o izdaji spomenice, posvečene preminulemu akademiku Edvardu Kardelju. Sklenjeno je bilo: da se organizira simpozij o Edvardu Kardelju s specifično vsebino in tematiko, ki naj bi obsegal njegov prispevek k analizi družbe no-političnega in ekonomskega sistema in njegov prispevek k analizi neuvrščenosti. Referati in diskusije s tega simpozija naj bi se objavili v posebni publikaciji; da se natisne spomenica z biografijo akademika Edvarda Kardelja z vsemi njegovimi govori, ki jih je ime! na jugoslovanskih akademijah; da se ustanovita medakademijski odbor za sodobne slovenske knjižne jezike in MO za preučevanje tradicionalne religiozne obredne glasbe; da se organizira jugoslovanski simpozij o flori in vegetaciji Jugoslavije in problemu njune zaščite. Simpozij naj bi bil leta 1981 na MANU, M0 za floro in favno pa bi prevzel njegovo organizacijo; da Svet pismeno predlaga Avstrijski akademiji znanosti možnost skupnega znanstvenega sodelovanja. V zvezi s skupnim znanstvenim sodelovanjem med Svetom in P AN je bilo sklenjeno, da pripravijo vse akadeije svoje predloge za sodelovanje, na podlagi katerih bi se sestavil skupen predlog o sodelovanju. Predsednik JAZU a kad. Sirot kovič pa je informiral Svet o razgovorih, ki jih je imel s predsednikom AZ ZSSR v zvezi s podpisom protokola o skupnem sodelovanju za nadaljnjih pet let. Na seji predsedstva Sveta akademij, ki je bila v Štipu 23. marca 1979, se je tudi razpravljalo o znanstvenem sodelovanju z akade- m ¡jama znanosti ZSSR in NAS in o znanstvenem sodelovanju s Kitajskima akademijama. Na seji predsedstva Sveta 28, septembra 1979 v Ped je potekal govor o pripravah za svečanost v zvezi s 100-letnico rojstva Alberta Einsteina, dalje o pripravah za izdajo spomenice o pok. a kad. Edvardu Kardelju in končno še o odhodu delegacije Sveta akademij v ZRN. Na tej seji je delegacija SAZU še predlagala, naj bi v bodoče predsednik tiste akademije, na katero je bil prenesen sedež Sveta, ostal v funkciji predsednika Sveta do spremembe sedeža Sveta akademij. Ta predlog je bi) dan v premislek. Sklenjeno je tudi bilo, da se na naslednji plenarni seji Sveta da pooblastilo, da njegovo predsedstvo sprejme med svoje člane tudi delegate pravkar ustanovljene Akademije znanosti in umetnosti Vojvodine. SVET DELOVNE SKUPNOSTI Poročilo o delu v letu 1979 Svet delovne skupnosti je imel v letu 1979 devet sej in je pripravil dva zbora delovnih ljudi. Polovici članov sveta delovne skupnosti je v tem letu potekel mandat in na zboru delovnih ljudi 27, februarja je bila na novo izvoljena polovica članov sveta delovne skupnosti. Na mesto dosedanjega predsednika sveta delovne skupnosti Janeza Dularja je bil na prvi seji svefa v novi sestavi izvoljen Milan Orožen Adamič in za podpredsednika Marjan Dolgan. Na sejah smo obravnavali in reševali vrsto vprašanj, ki so zajemala finančni načrt za leto 1979, presojali in potrdili zaključni račun za leto 1978 in skupno s predsedstvom SAZU razdelili sredstva za sklade, obravnavali četrtletne bilance, razpravljali o razporejanju in delitvi dohodka in številnih drugih finančnih problemih. Kot že v preteklih letih je tudi v tem letu svet delovne skupnosti posvetil mnogo pozornosti perečim prostorskim problemom SAZU. V ospredju so bili problemi ob adaptaciji prostorov na podstrešju Novi trg 5 in načrti za novo gradnjo. Komisija za prostorski razvoj SAZU je svet delovne skupnosti stalno podrobno seznanjala s potekom del, svet se je strinjal, da je to poleg drugih ena najbolj perečih in odgovornih nalog v naslednjem letu. Na vseh sejah sveta delovne skupnoti smo razpravljali tudi o stanovanjskih problemih delavcev SAZU, ki jih je svetu predložila v razpravo 7.e I o aktivna in prizadevna stanovanjska komisija, V skladu z novimi določili zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih je svet sprejel dopolnitve m spremembe pravilnika o delovnih razmerjih v SAZU. Sodelovali smo z raznimi organi, zlasti pa s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Dosegli smo boljšo organiziranost in večjo delegatsko dejavnost med nami in Raziskovalno skupnostjo Slovenije. Prizadevali smo si tudi bolje urediti, zlasti prek komisij, notranjo organiziranost samoupravnih organov. Potrebno je končno poudariti še skladno sodelovanje med predsedstvom SAZU in svetom delovne skupnosti, ki se kaže zlasti v s ko roda že institucionaliziranem skupnem reševanju znanstveno raziskovalnih in organizacijskih problemov. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA PRI SAZU Poročilo o delu v letu 1979 Sindikalna organizacija postaja vse bolj pobudnik in hkrati nosilec družbenopolitične aktivnosti. Še zlasti po 9, kongresu ZSS in 8. kongresu ZSJ ter sprejetju zakona o združenem delu je sindikatu zagotovljena naloga, da skupaj z Zvezo komunistov, SZDL in Zvezo socialistične mladine načrtuje in oblikuje preobrazbo naše družbe. Vse to se je odražalo tudi v delu OOZS SAZU v minulem letu. Osnovna organizacija na akademiji vključuje danes 155 delavcev, kar je manj kot ob koncu leta 1978. Padec je razložljiv z osamosvojitvijo delavcev Jugoslovanske avtorske agencije, po drugi strani pa je nasledek večjega števila pogodbeno vezanih uslužbencev, ki so z upokojitvijo prenehali plačevati članarino. Ena najbolj pomembnih nalog, s katero se je v preteklem letu moral soočati izvršni odbor, so bile priprave na novi zakon o SAZU. Ker so nanj vezani vsi samoupravni akti, ki določajo mesto in vlogo inštitut-skega dela akademije, je to vprašanje temeljnega pomena za našo delovno organizacijo. Razprava še ni končana in prehaja v odločilno fazo. Ob tej nalogi so bile predmet razprave predvsem naslednje teme: ocena in sprejem zaključnega računa, priprave na proslavo 60-letnice KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, osnutek Zakona o usmerjenem izobraževanju, priprave na akcijo NNP ter sprejemanje vrste samoupravnih sporazumov. Odbor se je sestal takoj po potresu v Črnogorskem pri morju in iz svojih sredstev nakaza! pomoč prizadetim. Prav tako razgibano je bilo delo po komisijah. Komisija za strokovno i 11 družbeno izobraževanje je organizirala predavanje tov. Draga Kusmrlja o aktualnem pulitičnem položaju v svetu in pripravila vodstva po vseh pomembnejših umetnostnih razstavah v Narodni galeriji. Moderni galeriji in razstavišču Arkade, Posebno topel sprejem je doživelo predavanje podpredsednika lO. tov. Tonklija o entomološki odpravi v Nepal, Pomembne naloge je opravila tudi komisija za socialno varnost, ki je kot vsako leto doslej, poslala določeno število delavccv akademije na preventivne zdravstvene preglede v Rogaško Slatino, organizirala cepljenje proti gripi, prehrambene bone ter posredovala nakup ozimnice in kurjave. Nekaterim delavcem z nižjimi osebnimi prejemki je omogočila tudi finančne podpore. Kar zadeva šport in rekreacijo, velja omeniti udeležbo na vsakoletnih Pohodih po poteh tovarištva in spominov, ki jih organizira Aktiv mladih. Že več let potekajo tekmovanja v smučanju. Izmenoma jih prirejata ljubljanski in j)o-stojnski de! SAZU. Ob zaključnem računu je SDS namenil nekaj več sredstev za obisk dedka Mraza. Tako je bila tudi obdaritev otrok nekoliko bogatejša. Poslovanje BVP je po nekaterih predhodnih kadrovskih in tehničnih težavah spet normalno steklo. Na pobudo lO OOZS je akademija dobila v najem dve počitniški prikolici^ Z njima bo tudi našim delavcem omogočeno cenejše letovanje na morju. Na občnem zboru OOZS SAZU 20. XII. 1979 je bil izvoljen nov izvršni odbor v sestavi: Franca Buttolo, Olga Dežman-Jokič, Alenka Gložančev, Marija Gorenšek, Jurij Hajna, Božena Kafol, Marija Kovič-Brezigar (tajnica), Vojislav Likar (predsednik), Meta Novak, Damjan Prelovšek (podpredsednik), Marija Stanonik, Marina Sinigoj in Ivan Turk. INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE S AZU Poročili) 0 delu v letu 1979 V 1, !979 so bili na Inštitutu za marksistične študije SAZU redno zaposleni asistent mag. Aleš Erjavce, asistent Vojislav Likar in tajnica Zvezdana Bizjak-Pitamic. Zaradi interdisciplinarne usmerjenosti instituía je pri njegovem delu sodelovalo večje število zunanjih sodelavcev. V L 1979 je inštitut v skiopu raziskovalnega programa SAZU prijavil raziskovalno nalogo »Zgodovina in razvoj marksistične misli na Slovenskem«, ki se deli na tri podnaloge (1. »Zbrana dela Borisa Ziherla« (Raziskovalni načrt za pripravo in izdajo), 2. »Temeljna slovenska izdaja dei Marxa in Engelsa« (Raziskovalni načrt za pripravo in izdajo) in 3, »Aktualna vprašanja teorije znanosti in marksizem«. 1. pod naloga: »Zbrana dela Borisa Ziherla« (Raziskovalni načrt za pripravo in izdajo) Na podlagi izdelane bibliografije del Borisa Ziherla je potekalo v prvi fazi zbiranje bibliografskih enot (iskanje, zbiranje in fotokopiranje revijaimh in časopisnih člankov in prispevkov) ter dopolnjevanje bibliografije, da bi se na podlagi kompletnega gradiva lahko odločili za tematske sklope, ki bi bili potem dodelani in izdelani v posameznih zvezkih. Letos je bilo najpomembnejše iskanje nekaterih člankov, ki jih dosedanja bibliografija Še ni upoštevala; gre za članke iz predvojnega obdobja, ki so izhajali zlasti v »Književnosti«, »Gledališkem listu« in »Akademskem glasu«, pa tudi v nekaterih lokalnih listih. Za predvojno ohdohje je bilo potrebno tudi preverjanje identitete člankov, ki so bili objavljeni pod različnimi psevdonimi. Zaradi tega je potekalo dosedanje delo v raznih arhivih in v razgovorih z Ziherlovimi nekdanjimi sodelavci. Gradivo za prvo povojno obdobje smo iskali tudi v Beogradu, v arhivu Instituta za društvene nauke, arhivu Instituta za radnički pokret, arhivu CK ZKJ, kjer so delno ohranjena gradiva predavanj višje partijske šole. Ugotovili smo, da je Ziherl tudi v letu 1949/50 sicer redno predaval, pozneje — do leta 1955 — pa občasno, vendar predavanja, kakor kaže, niso ohranjena. Tako smo v nadaljnjem pripravljanju vezani predvsem na slovenske vire in na nadaljnje razgovore, predvsem z Ziherlovimi predvojnimi in medvojnimi sodelavci, (Dokaj nejasno je obdobje »Agrtpropa«. kjer se razumljivo najpogosteje pojavljajo razni psevdonimi.) Izdelan je bil predlog urejanja Zbranih del Borisa Ziherla in pripravljen je bil koncept prvega zvezka. Nadaljevalo se je delo na raziskavi »Zgodovina marksizma na Slovenskem«, kjer sta bila sestavljena prikaz in analiza gradiva za obdobje od leta 1933 do 1935. Na podlagi navedenega raziskovalnega dela smo sodelovali na znanstvenem posvetovanju »Ziherlovi dnevi«; organizirali sta jih Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo in naš inštitut in to v Ljubljani od 17. do 18. oktobra 1979. Uvodni govor je imel dopisni član dr. Boris Majer, zunanja sodelavka Neda Brglez pa jc sodelovala z referatom »Bibliografska in biografska podoba Borisa Ziherla«. 2. podnaloga: »Temeljna slovenska izdaja del Marxa in En-ge!sa« (Raziskovalni načrt za pripravo in izdajo) Pri raziskovalni pod na logi »Temeljna slovenska izdaja del Marxa in Engelsa« je zaenkrat sodelovalo 12 sodelavcev, ki so se sestajati na rednih delovnih sestankih. Najprej so pregledali, podrobno obravnavali in z neznatnimi dopolnitvami sprejeli načrt celotne slovenske izdaje del Marxa in Engelsa, ki ga je pripravil dr, Božidar Debenjak, kar je služilo skupini raziskovalcev za izhodišče in podlago vsega nadaljnjega dela. Sprejeta je bila predlagana tematska razdelitev izdaje na 7 tematskih sklopov, ki zajemajo 1. Raziskovanja, 2. Razlage, programe in dokumente političnega boja, 3. Zgodovina, 4, Polemike, 5. Publicistiko, 6. Pisma in 7. Dokumente in pričevanja. Na podlagi tega načrta celotne izdaje je bila pripravljena kartoteka naslovov Marxovih in Engelsovih del. Sestavljena je bila tudi prioritetna lista izdaje za prvo petletno obdobje, pri čemer so bi Se upoštevane potrebe (predvsem dela, ki jih še nimamo v slovenskem prevodu kot npr, Grundrisse, Zur Kritik der Politischen Oekono-mie, Sveta družina, spisi o ruskem carizmu itd.), kot tudi aktualnost in seveda ne nazadnje tudi trenutne realne možnosti. Na podlagi prioritetne liste so bili določeni uredniki in pisci spremnih študij k tistim zvezkom, ki naj bi prišli prvi na vrsto za izdajo. Tako so bili doslej pripravljeni in podrobno obravnavani ter sprejeti predlogi za izdajo Marxove disertacije in spremljajočih ekscerpt-nih zvezkov, za »Nemško ideologijo«, za »Grundrisse« in za »H kritiki politične ekonomije«, v pripravi pa sta še načrta za izdajo »Svete družine« in spisov o Rusiji, Čeprav je program prvega leta predvideval samo izdelavo pilotske študije (tj. izdelavo podrobnega načrta in razčlenitev celotne izdaje), že tečejo dela pri pripravi prvih dveh zvezkov, ki sodita v program za prihodnje leto (prevajajo se Marxova disertacija in spisi D ruskem vprašanju). Pred dokončanjem je tudi priročni terminološki slovar ključnih terminov iz Marxovega in Engelsovega opusa, ki je izdelan na osnovi registra k MEID in obstoječih prevodov Marxovih in Engelsovih del in katerega naloga bo poenotenje terminologije in s tem tudi prevodov. Sodelavci so obiskali Institut za med una rodni radnički pokret v Beogradu in se dogovorili za sodelovanje. 3. podnaloga: »Aktualna vprašanja teorije znanosti in marksizem« 3.1. Geneza in struktura V dosedanjih raziskavah geneze in strukture ter njune povezave oz. odnosov, je šlo predvsem za raziskavo francoskih avtorjev. Pri tem se je raziskava zaenkrat omejila na sisteme, ki obravnavajo navedene koncepte (1.) v posameznih znanostih (biologija, psihologija, matematika, sociologija, zgodovina, psihoanaliza) in v filozofiji ter (2.) na zgodovinsko razmerje obeh konceptov v zgodovini navedenih področij. Na podlagi dosedanje raziskave sta se razkrili dve bistveni nezadostnosti zastavljene teze: (!.) Zaenkrat Še ni možen historični pregled oz. analiza obeh konceptov, saj še ni razjasnjeno, kaj sploh lahko razumemo z obema pojmoma, ki se poleg tega prekrivata še z vrsto drugih (evolucija, sistem, organizacija itd.). (2.) Postalo je razvidno, da je odnos geneze in strukture bistveno odvisen od konceptov (a) dialektike in (b) zgodovine, kar pomeni, da bo treba raziskavo razširiti na obravnavo le-teh, od katerih predvsem prva sploh šele omogoča jasnejšo postavitev problematike, statusa, vloge in odnosa geneze in strukture. Zaradi tega se je raziskava v L 1979 namesto na avtorje osredotočila na analizo osnovnih pojmov in povezav, s čimer bo potrebno nadaljevati tudi prihodnje leto. 3.2, Znanost, znanstvena praksa in epis t e m o 1 o g i j a Raziskava, ki zajema obravnavo epistemoloških teorij, se je najprej osredotočila na kratek zgodovinski prerez francoske epi-stemološke tradicije (Meyerson, Brunschvicg, Poincarč), kar je omogočilo izpostaviti tisto problematiko, ki je vseskozi v ospredju zanimanj najrazličnejših sodobnih avtorjev. Tu gre predvsem za vprašanje narave in zgodovine znanosti in njenega odnosa do epi-stemologije, ki je povezano s problematiko kontinuitete in dis-kontinuitete tako v sami zgodovini znanosti kot tudi v refleksiji te zgodovine. Izkazalo se je. da je ta problematika konvergirala v Bachclar-dovi teoriji znanosti, ki se postavlja na stališče diskont i nui tete, tj, zastopa stališče revolucije (in ne evolucije) znanstvenih teorij ter tako omogoča večino sodobnih zastavitev te problematike. Raziskava je pri tem upoštevala na eni strani dela M, Pecheusa. M. Fichanta in P. Raymonda, ki izhajajo iz Althusscrjeve šole marksizma, pri tem pa razrešujejo vprašanje odnosa zgodovine znanosti do epistemologije precej različno, po drugi strani pa delo Georgesa Canguilhema. Vsi omenjeni avtorji se neposredno ali posredno navezujejo na epistemološke koncepte in kategorije G. Bachelarda {predvsem na koncepte epistemološkega preloma, epistemo loške ovire, predelave in reku renče). Zato se bo raziskava v prihodnjem letu usmerila v natančnejše proučevanje in kritično obravnavo teh konceptov ter skušala ugotoviti njihovo teoretsko relevantnost in plodnost. Na podlagi natančnejše in poglobljene analize Bachclardovega epistemološkega opusa bo mogoče podati tako retrospektivno kot perspektivno sliko epistemo loške tradicije ter obenem pokazati, v čem je njen možni prispevek k historično-materialistični obravnavi vprašanja teorije znanosti in kje ostaja zaradi spregledan j a konkretnih historičnih pogojev formiranja znanstvenih teorij in praks še ujeta v meščanske filozofske koncepcije. 3.3. Problemi formalizacije Raziskava za 1. 1979 zajema: Oris predpostavk Fregejevega pojmovnega zapisa, ki je obenem začetek in eno najbolj bogatih del sodobne logike. Pregled Leibnizove tradicije programa zgradbe računa in univerzalne govorice. Russellov ugovor, ki je z izpostavitvijo antinomije v samem jedru Fogejevega deia {nadomestitev slovničnih kategorij s formalnimi termini) pokazal vprašljivost predlaganega razlikovanja med govorico in zapisom. Oris Russellove teorije tipov kot odgovora na prej zastavljeno vprašanje ter določitev njenih mej. l2tek krize osnov formalizacije v korespondenčno teorijo resnice, Ta rs k i je vo razlikovanje predmetne in met a-govorice, ter opozorilo na sodobne semantične teorije, ki se opirajo na tarskijan-sko tradicijo. Pregled začetkov teorije množic ob vprašanju omejitve domene znanosti. Asistenta mag. Aleš Erjavec in Vojislav Likar sta bila na enotedenskem študijskem bivanju na LTnstitut d'histoire des sciences pri Centre National de la Recherchc Scientifique (C.N.R.S.) v Parizu, ki se ukvarja s podobno epistemološko problematiko. Ob tej priložnosti sta obiskala tudi Centre d'Etudes et de Recberchcs Marxistes (C.E.R.M.) in sc dogovorila za sodelovanje na tem raziskovalnem področju. Objave: 0. M a j e r : Ustvarjalna sinteza marksistične teoretične misli in strategije socializmu. Delo 13. 2, 1979. S t vsi ra lack a sinteza marksist ičke teOre! s k c misli i strategije socijalizma. Dometi 1^79. štev, 1—2. Marksistična esieliku v samoupravni izkušnji. Delo 21. J, 1979, Dnevnik 21.3. 1979 poti naslovom: K ustvarjalni sintezi. Zakaj v ZK potrebujem« teoretično delo? Komunist it. 19. 4. 5. 1979. Revolucionarni demokrat dr, Anton Fi.ster. NaiSi razgledi it. 9. I J. S. JV79. Sejtt desetletij boja in dela jugoslovanskih komunistov. Objavljeno v X jubilejni Številki biltena: »Tabor slovenskih pevskih zborov* 16,—24. ft. 1979. Pluralizem samoupravnih interesov in kulturna ustvarjalnost. Komunist št, 2H. 29 in .1(1. 1979. Otvoritveni govor ob začetku »Zi be rlo vi h dnevov«. Delo I K, 10, 1979 in Bok-ba 21!, 10, 1979 (Zoreti). i Kultura, revolucija in današnji čas. Objavljeno v knjižnici, ki sta jo izdala Plenum kulturnih delavcev OF in Cankarjeva založba 1979. A, Erjavec: Estetske koncepcije Lucicita Godmanna. Časopis za k rili ko munirsti, Si, 27— 2ii. str, [49— 197. 1979. F.stetske koncepcije lis jen a Goldmana. Ideje, šl. 3/4. str, 109— IJfi. Beograd 1979, Ruski formalizem (v luči analogij in njegove vloge v sodobni francoski strukturalni umetnosti teoriji). Anthropos, St, 1—II. Ljubljana 1979-, Marksizem med stalinizmom iti kiičanstvom (ti sodobne estetike: Roger Garanj), Delo (Književni listi), 9. 1979, str, 14—15, Marksizem med genezo in strukturo (Iz sodobni; estetike: Lueren Goldmann). Delo (Književni listi), 2. 8. 1979, str. 14—15, Osrednja kategorija je človek (Iz sodobne estetike; Henri Le teb vre), Delo (Književni listi), 19. 7. 1979, str. 14—15. Strukturalna umetnostna teorija (Iz sodobne estetike: Roški formalizem in francoski strukturalizem). Delo (Književni listi), 15. ti. 1979, str. IS— ]9; 11- del — 22. 11. 1979, str. 18—19; III. del — 6. 12. 1979. str. 18—19. ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA Poročilo o delu v letu 1979 S 1. januarjem 1979 je začel delati v inštitutu mag, Stane Gran-da kot asistent in je s tem inštitut dobil prvega delavca za novejšo zgodovino. V tem letu je sporazumno prenehala z delom v inštitutu strokovna delavka Jelka Miloševič-Perko; nato je inštitut zaposlil kot strokovno delavko Dragico Bradeško. Asistent za starejšo zgodovino Darja Miheličeva je bila v letu 1979 reelegirán a kot asistent. Tako so ob koncu leta v inštitutu v rednem delovnem razmerju en znanstveni svetnik, en strokovni svetnik, dva asistenta in ena strokovna delavka, kar je še vedno mnogo premalo za obsežne naloge, ki jih ima inštitut. Publikacije, Pri obsežni seriji publikacij pod naslovom * Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, enciklopedična obravnava po panogah«, je od prvega dela pod naslovom »Zgodovina agrarnih panog« izšel prvi zvezek že leta 1970, delo na drugem (in sklepnem) zvezku tega dela pa je zastajalo zaradi drugih obveznosti avtorjev. V letu 1979 so bila dokončno rešena že prej dogovorjena formalna vprašanja tako, da je založnik dela Državna založba Slovenije, izdajatelj pa je SAZU oz. njen Zgodovinski inštitut Milka Kosa. V tem letu so bili dokončani vsi teksti vključno z nemškim in francoskim résuméjem, ki vsebinsko ne bosta enaka in bosta oba skupaj imela okrog 100 tiskanih strani. Vsi dokončani teksti so bili oddani v tiskarno in so tudi že stavljeni. Za leto 1980 ostanejo v bistvu še lomljenje in lomljenje korekture ter dokončanje osebnih, krajevnih in stvarnih registrov, ki bodo imeli skupaj okrog 100 strani in jih jc mogoče dokončati šele ob lomljenih korekturah. Publikacija bo imela približno isti obseg kakor prvi zvezek (okrog 650 strani), V okviru programa Med akademijskega odbora za leksikon in atlas jugoslovanskih pokrajin v srednjem veku in v XVI. stoletju se dela na historični topografiji Slovenije, pri čemer naj bodo provi-zorične izdaje za posamezne pokrajine podlaga za kasnejši tiskani tekst. Doslej je izšla provizorična izdaja za Kranjsko (Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije, za Kranjsko do leta 1500, I—III, Lj. 1975). Zdaj se zdi realizaciji najbližji tekst za Prekmurje, delo zunanjega sodelavca dr. Ivana Zclka, kjer je gradivo zbrano, rešiti je treba še vprašanja reprodukcije, registra in kart, tako da obstoji upanje, da bi mogel biti tekst objavljen v letu 1980. Vprašanje izdaje korespondence in ev, tudi nekaterih rokopisov in objav dr. Henrika Turne, važnih za politično zgodovino in posebej za zgodovino socializma, jc dobilo konkretno obliko s tem, da je redakcijo te izdaje prevzel dr. Jože Pirjcvcc. doccnt za slovansko zgodovino na tržaški univerzi, in da so to misei načelno odobrili znanstveni svet inštituta, razred in predsedstvo,Gradivo je v glavnem zbrano, potrebni so pa še pretipkavanje tekstov, izdelovanje registrov in opomb ter edicijski uvod. Delo na virih in historični bibliografiji. V okviru dolgoročnega načrta za diplomat arij za slovensko zgodovino v srednjem veku je strokovni svetnik B. Otorepec nadaljeval s kopiranjem in strokovno obdelavo nadaljnjih 108 listin iz let 1407—1437 iz kronološke zbirke listin Arhiva Slovenije, transkribiral in obdeloval 118 listin benediktinskega samostana v Gornjem Gradu tz tet 1140—1355, ki so bile iz Štajerskega deželnega arhiva vrnjene Nadškofijskemu arhivu v Ljubljani, tako da se je s tem in z drugim manjšim fondom vred število evidentiranih listin povzpelo na 4036 primerkov. V okviru priprav za izdajo fevdnih knjig grofov Celjskih iz let 1436 do 1461 je končal s prepisom rokopisa, ki je bil vrnjen iz Državnega arhiva na Dunaju (B 313, fol, 107—139 v, 70 strani, s 121 vpisi fevdnih podelitev in številnimi omembami srednjeveških to-ponimov) in bo nadaljeval z lokalizacijo toponimov in identifikacijo celjskih vazalov ob primerjavi z listinami Celjskih grofov, ki bodo predane z Dunaja, in drugim rokopisom celjskih fevdnih knjig. V dneh od 25. junija do 6. julija 1979 je v Koroškem dežel- nem arhivu v Celovcu nadaljeval s pregledom bogatega listinske-ga gradiva, ki se tiče ozemlja SR Slovenije. Dr. Miroslav Pahor zaradi bolezni ni mogel nadaljevati svojega dela na izdaji piranskih statutov, upati pa je, da mu bo 1o mogoče zdaj s pomočjo njegovega novega sodelavca prof. Janeza Sumrada. Asistentka Darja Mihelič je nadaljevala z delom na izdaji najstarejše piranske notarske knjige iz let 1282—1287 (1289) in sicer l usklajanjem in prepisovanjem teksta ter z deli na edicijskem uvodu in seznamih. Zaradi ponovnega pomanjkanja deviznih sredstev tudi v tem letu ni bilo mogoče izvesti dela v arhivu v Inns-brucku v zvezi s projektirano publikacijo virov za zgodovino slovenskih kmečkih uporov do vključno leta IS 15. Asistent za novejšo zgodovino Stane Granda je skoraj dokončal delo na pregledu rokopisne zapuščine Henrika in Etbina Coste, kolikor se ta zapuščina nahaja v Jugoslaviji; drugi del te zapuščine sc nahaja v Leningradu, kjer so že izrazili željo po sodelovanju z nami pri njenem pregledu in ureditvi. Poleg tega je začel sistematično delati na ugotovitvi stanja korespondence važnejših slovenskih politikov v 19. stoletju in na pripravljalnih delih za izdajo izbranih virov za revolucionarno leto 1848/49 na Slovenskem, Kar se tiče slovenske historične hibliografije, zajema zadnja publikacija tekoče bibliografije v Zgodovinskem časopisu za leto 1975 publikacije do vključno leta 1972. Predvideva se, da bo mogla bibliotekarka Olga Janša-Zom v letu 198(1 objaviti tekočo bibliografijo za leta 1973—1977. Vse delo na tekoči in še bolj na retrospektivni bibliografiji zastaja zaradi drugih obveznosti vseh tistih, ki delajo na njej. Znanstveni svet inštituta je sklenil na zadnji seji, da si bo inštitut prizadeval pridobiti posebno mesto za delavca, ki bo zadolžen za bibliografijo. Delo na drugih publikacijah. Pri deloma že omenjenem delu na historični topografiji slovenskega ozemlja v srednjem veku je zdaj težišče na gradivu za historično topografijo za Slovensko Štajersko, kjer delo vodi znanstveni svetnik dr, Pavle Blaznik. V letu 1979 je nadaljeval in skušal dokončati redakcijo gradiva od črke K do vključno črke R, kar jc zajelo okrog 15.500 toponimov. Pri tem je sodelovala asistentka D. Miheličeva tako, da jc delala na končni redakciji kartoteke tujih oblik slovenskih krajevnih imen za nadaljnjih 4500 toponimov Slovenske Štajerske, Ob novo evidentiranem gradivu sta tako dr. Blaznik kakor B. Otorepec že mogla do jxi I nje vat i tako gradivo v M. Koso vi publikaciji za Kranjsko kakor tudi v dotlej zbranem arhivu za Slovensko Štajersko. Ko bo izšlo tako deio dr. 1. Zelka za Prek mu rje kakor tudi publikacija za Slovensko Štajersko, bomo imeli vsaj v provizorični obliki zbrano gradivo za slovensko ozemlje v okviru predvojne Jugoslavije; odprto pa je doslej vprašanje dela za Slovensko Primorje in za slovensko ozemlje zunaj Jugoslavije, Kar se tiče drugih monografij, je omeniti, da je asistentka D. Miheličeva nadaljevala z delom o agrarnem, neagrarnem in družbenem razvoju Pirana med 1280 in 1340 in pod vodstvom dr. P. Blaznika na razvoju agrarne kolonizacije jeseniškega območja. Nekatera dela, ki jih ima inštitut v svojem programu, pa še niso privedla do konkretnih rezultatov, ker avtorje absorbirajo druge obveznosti, med njimi tudi delo na izdaji Kosovih rokopisov in objav o zgodovini kolonizacije tn pa delo o nekaterih spornih vprašanjih razdobja med francosko revolucijo in ustanovitvijo Kraljestva Ilirije. izvajanje arhivskega sporazuma iz l. 1923 z Avstrijo. Sodelovanje pri tem delu ne spada v program znanstvenega raziskovanja inštituta v ožjem smislu besede in ne more biti dvoma o tem, da to delo ovira delavce in zunanje sodelavce inštituta pri drugih nalogah. Vendar pa dosežki tega dela, pri katerem je njihovo strokovno sodelovanje nujno potrebno, pomenijo povečanje našega kulturnega patrimonija, obenem pa olajšujejo znanstveno raziskovanje prevzetega gradiva, kar je deloma razvidno iz že navedenih podatkov. V letu 1979 je B. Otorepec prevzel med 17. in 22, decembrom 106 samostanskih listin in prvih 200 listin iz skupine notranje avstrijskih listin, dr. P. Blazni k pa je sodeloval pri prevzemu okoli 120 fasci-kiov raznih a rh i vali j. Glavno delo na tem področju v letu 1979 pa ni bilo v prevzemanju arhivalij in v sestankih z avstrijskimi eksperti, ampak v internefn delu doma, v izdelavi elaboratov in v sestankih slovenskih in jugoslovanskih ekspertov. Delo še ni končano, na eni strani zato, ker še niso bile izročene obsežne arhivali-je, ki so nam jih Avstrijci že priznali, na drugi strani pa zaradi nekaterih zelo pomembnih še spornih vprašanj. Znanstveni svet, uprava in biblioteka. Znanstveni svet je imel v letu 1979 tri seje, in sicer 23. aprila, 14. junija in 7. decembra. Strokovni svetnik B. Otorepec je opravljal posle tajnika inštituta in imet zaradi financiranja inštituta mnogo dela (242 dopisov, poročila, bibliografije, pogodbe z RSS, delovni in kadrovski načrti in drugo). Zato je na njegovo željo sklenil znanstveni svet predlagati, da se v prihodnjem letu osvobodi tajniških poslov in da postane novi tajnik asistent mag. Stane Granda. Posle v zvezi z in št i t nt s ko knjižnico in tehnične posle v zvezi z biblioteko (povečana za 334 zvezkov) in upravo je opravljala strokovna delavka Jelka Miloše-vič-Perko, za njo pa Dragica Bradeško. Posebno delo delavcev na inštitutu. Pri delu za II, zvezek Zgodovine agrarnih panog so bili vsi trije avtorji (dop. član dr, S. Vilfan, ki je napisal večino teksta, in pa akad, B. Grafenauer in znanstveni svelnik dr. P, Blaznik, ki sta napisala vsak po eno poglavje) obenem Člani ožje redakcije tega dela. Pri tem je opravi! dr, P Blaznik vse tisto redakcijsko delo, ki ga je bilo potrebno opraviti pred oddajo rokopisa v tiskarno, zdaj pa opravlja korekture in vzdržuje vse druge stike s tiskarno; obenem dela na stvarnem registru dela, da bi ga bilo mogoče oddati čimprej po prejemu lomljene korekture in zajema pri tem tudi tekste drugih avtorjev, samo akademik Grafenauer je izdelal stvarni register za svoj del in ga bo potrebno uskladiti z registrom za druge dele. Na podoben način pripravlja asistentka D. Miheličeva dokončanje in oddajo osebnega in krajevnega registra ter sodeluje še pri nekaterih delih za to publikacijo. Strokovni svetnik B, Otorepec je poleg vsega že omenjenega dela tudi v tem letu predaval zgodovinske pomožne vede za slušatelje zgodovine in umetnostne zgodovine po tri ure tedensko, imel vaje iz paleografije za dva podiplomska študenta zgodovine, bil je član izdajateljskega sveta in uredništva Kronike, sodeloval na SAZU v odboru za medsebojna delovna razmerja in sodeloval aktivno na simpoziju ob 750-letnici Kamnika 25. in 26. oktobra. Asistent mag. Stane Granda je sodeloval še pri nekaterih simpozijih in sestankih, imel referat o razvoju statistike in statističnem gradivu na zborovanju arhivskih delavcev v Radencih 26, do 28, septembra, še pred odhodom iz Inštituta za zgodovino delavskega gibanja pa je dokončno uredil dva zvezka Prispevkov za zgodovino delavskega gibanja, ki sta izšla v letu 1979. Asistentka D. Miheličeva je poleg vsega že omenjenega inšti-tutskega dela opravljala tudi v tem letu posle tajnika Zgodovinskega društva za Slovenijo in tajnika izdajateljskega sveta Zgodovinskega časopisa, do srede 1979 pa je bila tudi predsednik aktiva mladih dclavcev na SAZU- Strokovni delavki J. Miloše vid-Per k o in Dragica Bradeško sta poleg že um en je nega dela opravljali še tipkarske posle v zvezi s predvidenimi publikacijami. Drugo delo. Akciji za informiranje javnosti o delu S A ZLI je prispeval tudi inštitut z informacijami na tiskovni konferenci, na radiu in v publikaciji »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Raziskovalni program inštitutov Slovenske akademije znanosti in umetnosti*. Ljubljana 1979. A kad, Fran Zwitter zastopa S AZU in inštitut v Jugoslovanskem komiteju za historične vede, katerega naloga je gojiti stike z Mednarodnim komitejem za historične vede, njegovimi komisijami tn kongresi; v letu 1979 so bile tu najbolj aktualne naše priprave za sodelovanje na XV. mednarodnem kongresu za historične vede v Bukarešti L 1980. Udeležil se je tudi znanstvenega sestanka o postanku Jugoslavije 1.191K v Iloku v dneh od 17. do 19. V. 1979. Ni pa se mogel udeležiti seje Jugoslovanskega komiteja za zgodovino II, svetovne vojne 30, 1979 v Beogradu, kjer ga je nadomeščal znanstveni svetnik dr. T. Ferenc iz Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Akad. B. Gratcnauer se je udeležil v zadnjih dneh septembra 1979 seje jugoslovansko-čeŠkoslovaŠke komisije h i stori kov v Pragi, ki je razpravljala o problematiki dobe prehoda iz fevdalizma v kapitalizem, Postal je član družbenega sveta za izdajo zgodovine narodov in narodnosti Jugoslavije. Ni pa se mogel udeležiti seje Medakademijskega odbora za balkanologijo v Beogradu 12. de-ccmbra 1979, kjer ga je nadomeščal univ. prof. dr, Ignacij Voje. Dopisni član dr. S, Vilfan se je udeležil zasedanja Mednarodne komisije za zgodovino stanovskih skupščin v Madridu 24.—27, IX. 1979 z referatom v plenumu o nekaterih odprtih vprašanjih pokrajinskih stanov in njihovih zborov in pa zasedanja Mednarodne komisije za zgodovino mest v Bruslju 4.—7. oktobra I9?y, ki je obravnavalo vprašanje odnosov med centralno oblastjo in mesti. Objave: P, B I a z n t k : O preselitvi loških pod lož rti kov. Loški razgledi 2to, 1979, str. 77—H9_ B. Otorepcc: Gradivo za starejšo Jgotfovino Ljubljane v nekaterih italijanskih in avstrijskih arhivih. Arhivi [, 1978, s(t. 19—21 (¡tSIo 1979). Doneski k zgodovini srednjeveškega Kamnika Zbornik »Kamnik 1229—1979* (v tisku), Iz najstarejSe zgodovine krajev v kamniški občini. Prav tam (v tisku). Listina i7 1232 in starejša zgodovina Kamnika. Prav tam (v tisku). S t. Grandi: Lojze Zumcr, Delei gradov v slovenskem prostoru, Zt 32, 1978, str. 510 do 512. Janez Stergar, Oris godovi ne Počitniške zveze Slovenije. ZC 33, 1979, str, 192-193. Tone Strojin, Dr. Henrik Tama. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 17, 1977, str. 189—1911. Časopis ¿a. zgodovino in narodopisje, letnik 47. Kronika 27, 1979, str. 73—74. Novo mesto skozi £as. Kronika 27, 1979, str. 78-^79. Kronika, 26. letnik, Delo 1979, it. 85, Bralcu v pouk in razmislek. Delo 1979, št. 119. Tehtna opozorila razprav. Delo 1979, št. 225. D. M i h e I i t: Izšlo pet od šestih objav, ki so v Letopisu 29. knjiga označene kot »v tisku* (razen Socida.,.), Poslovanje in življenje nekaterih Peroni je v v srednjeveškem Piranu. Kronika (v tisku). Zgodovinsko društvo 73 Slovenijo 1976— 1978, ZČ 32, 1978, str. 497 do 499. VII. jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine, ZČ (v tisku). Kpoučuje zgodovino na naših Šolah Prosvetni delavec 1979, št, 2, str, 5. Za usklajeno delo fakultet. Prosvetni delavec 1979, št. 13. str, 4. Ferdo Gestrin, Pomorstvo srednjeveškega Pirana. Kronika 27, 1979, str, 76—77. U M ETNOSTNOZGO DO VINSKJ INSTITUT FRANCETA STELETA Poročilo o delu v letu 1979 Program, zajet v naslovu »Temeljne raziskave slovenske umetnostne preteklosti«, želi obseči izbrana poglavja, ki v slovenski umetnostni zgodovini še niso dovolj osvetljena ali sploh še ne načeta, in nekatere naloge, ki so nujne spremljevalke razvoja stroke. Realiziral se je po načrtu, d asi smo ga morali zaradi zmanjšanih sredstev v nekaterih podnalogah nekoliko skrčiti. Izpopolnjevanje dokumentacijskega aparata je temeljna sestavina inštitutskega dela in s svojim pomenom presega trenutne potrebe raziskovalnih nalog; zato ni niti časovno niti tematsko omejeno. Obsega predvsem različne kartoteke: spomenikov, umetnikov, ikonografije, v načrtu pa so Še slogovne kartoteke; poseben pododdelek je specialna kartoteka arhitekture. V kartoteke se stekajo ekscerpti in kserokopije iz domačih in tujih periodik in iz strokovne literature, zlasti še iz lokalnih zgodovin in kronik (tudi rokopisnih). Sproti vnašamo tudi izsledke terenskih raziskovalnih poti, ki se seveda ne omejujejo samo na tekoče naloge, marveč skušajo obiskane objekte zajeti in popisati v celoti in jih tudi fotografsko dokumentirati. Pri dokumentacijskem delu, ki ga vodi višja strokovna sodelavka Vera Balo h, sodelujejo vsi člani inštituta, Vzporedno s pregledovanjem literature nastaja bibliografija, vezana na spomenike in umetnike. Delno se je pomnožila zbirka arhivskih regestov in arhivskih izpisov, prav tako tudi zbirka načrtov. Fototeka se je obogatila s številnimi terenskimi posnetki, delno tudi s starejšimi, že dokumentarnimi fotografijami objektov, ki jih ni več ali so predelani. Zaradi skrčenih sredstev smo, na žalost, morali prenehati z zbiranjem hemeroteke. Redakcija virov za umetnostno zgodovino Slovenije je tudi v tem letu obsegala kritične prepise in komentiranje rokopisne ostaline J. G. Thalnitscherja. Za objavo sta pripravljena teksta »Cypressus Labacensis« in »Marianalc Carnioliac« in upamo, da ju bomo leta 1980 v primerni obliki razmnožili. Prepisi so zvesti originalnemu zapisu z vsemi abreviaturami, ki so razložene v dodatku. — Nadaljevalo se je prepisovanje in komentiranje rokopisa »Bibiiotheca Labacensis puhlica«; ker je vsebina rokopisa interdisciplinarna, bo treba za komentar pritegniti tudi druge stroke (literarno zgodovino, muzikokigijo in pod.) Redakcijsko delo opravlja asistent Aleš Roječ, Priprave in zbiranje gradiva za umetnostnozgodovinski atlas Siovenije so zaradi preobremenjenosti zunanjih sodelavcev potekale jxjčasneje kot bi želeli. V tem letu smo predvsem dopolnili in izpopolnili sezname spomenikov zgodnjega in zrelega srednjega veka in skicirali nekaj kart za parcialna poglavja gotske umetnosti (mojstri in delavnice). Prvi poskusi sintetične obdelave arhitekture 19, stoletja na Slovenskem so pokazali potrebo po nadrobnejši analizi gradiva in ugotavljanju razmerja med arhitekturo 18. in 19. stoletja. Znanstveni sodelavec dr Damjan Prclovšek je v tej smen začel delati že v letu 1978 in v letu 1979 nadaljeval. Razen tega je s terenskimi ogledi dopolnjeval seznam spomenikov, zbiral arhiva I ne podatke in literaturo. Po načrtu je primerjalno pritczal tudi nstrezne spomenike beneške, furlanske, istrske, graške in os red nje hrvaške arhitekture 18. in 19. stoletja, vendar ta poseg ni mogel preseči značaja prvega sondiranja. V oktobru in novembru se je dr. Prelov-šek mudil s štij>endijo RSS v Benetkah, kjer je v tamkajšnjem Državnem arhivu (Archivio di Stato) zbiral podatke o umetnikih, ki so delovali tudi na Slovenskem. Izsledki sicer niso številni, vendar so dovolj pomembni. Med drugim se je razrešila tudi uganka ro-jaštva in kiparskega šolanja kiparja Francesca Robba. Študij beneških baročnih spomenikov je osvetlil tudi nekatere probleme naše baročne arhitekture. V okviru naloge je dr, Prelovšek sodeloval tudi z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo pri izdelovanju nekaterih valorizacij (Cerknica, več ljubljanskih stavb). Posebej velja omeniti izdajo monografije o zgodnjem delu arhitekta Jožeta Plečnika, ki je konec novembra izšla na Dunaju, Gre za Prelovškovo disertacijo, ki jo je avtor za objavo predelal in dopolnil z novimi podatki, Študij slovenskega slikarstva 17, stoletja se jc še vedno osre-dotoČal na terensko zbiranje gradiva. Dr, E. Cevc je pregledal predvsem tiste okoliše na Dolenjskem in v Slovenskih goricah, ki doslej v tej smeri še niso bili preiskani, pridružile so se tudi nekatere lokalitete na Gorenjskem in na Vipavskem; pri tem je šlo predvsem za revidiranje sicer že znanih sjximenikov ali za njihove fotografske posnetke. Število spomenikov se je s tem pomnožilo, kar velja posebno za zadnjo četrtino 17, stoletja, ko jc slikarstvo pognalo spet močnejše domače, tudi lokalno vezane korenine. Kakor lani, se je tudi to leto posrečilo korigirati in precizirati nekatere dosedanje datacije, največkrat v prid večji starosti. Nekatere vidnejše delavniške skupine so se zaokrožile, kljub temu pa ostaja slogovna podoba tega slikarstva še vedno dovolj neenotna in izrazito pluralistična. K temu so pripomogle tudi različne grafične predloge, ki so vnašale tudi v časovno mlajše slike zapoznele kompozicijske in ikonografske elemente. Arhivsko paberkovanje je navrglo več novih slikarskih imen, a te je le redkokdaj mogoče povezati z ohranjenimi spomeniki; večkrat je tudi težko določiti, ali gre za ustvarjalnega umetnika ali le za pol i h roma to rja ali pleskarja. Komaj načet je problem stikov s Hrvatskim Zagorjem, kjer se kaže verjetnost slikarskega importa iz štajerske smeri. — , olikor slikarstvo 17. stoletja ne kaže večje slogovne enotnosti, razkrivajo dosežki raziskav vsaj sorodne, pokrajinsko vezane inklinacije, Pod na loga o kiparstvu na Slovenskem med gotiko in barokom, ki je bila sicer že pred dvema letoma v glavnem dokončana, je ob pisanju monografije, ki bo leta 1980 izšla pri Slovenski matici, doživela nekaj temeljnih dopolnitev, ki ne zadevajo samo kataloga spomenikov, marveč tudi delavniške grupacije. V tej zvezi so bili plodni tudi študijski obiski na Koroškem in nemškem Štajerskem, še posebej, kar zadeva kiparje Martina in Philiberta Pacobella in Vinzenca Cuminija, Dodati je še, da je bilo v tem letu registriranih več na novo odkritih srednjeveških plastik, med katerimi zlasti Glava Janeza Krstnika iz srede 14. stoletja, ki jo je pridobila Narodna galerija, vzbuja tudi mednarodni interes. Raziskovanje začetkov slovenske ilustracije in karikature je zorelo ob zbiranju podatkov o življenju in delu ilustratorjev domačinov in tujcev (z bogato kartotečno in fotografsko zbirko). Dosedanja nabirka del narekuje predvsem raziskavo umetniške ilustracije oz. njene vloge kot višje vrednote v oblikovanju tiskane knjige oz. strani; ta je ostala tudi v generaciji Vesnanov — razen z redkimi izjemami — še okrnjena in nerazvita in vklenjena v opisovanje snovnega besedila. To pa narekuje, da v sklepnem poglavju pritegnemo t vidi dela generacije iz dvajsetih let našega stoletja. Za začetke karikature je treba jroseči nazaj do leta 1848 in kolikor mogoče osvetliti njena družbena, socialna in politična izhodišča. Zaradi primerjave z evropsko karikaturo je bila posebna skrb posvečena tudi pregledovanju tistih tujih revij, ki so prihajale v roke naših mojstra v in nanje vplivale vsebinsko ali oblikovno. Prav tako je veljalo preučiti tehnične zmogljivosti naših starejših tiskarn, ki so mogli pozitivno ali negativno vplivati na risarsko tehniko ilustratorjev. Dokončana izčrpna bibliografija ilustracij in karikatur Maksima Gasparija z uvodno Študijo čaka na objavo, /brano ilustrativno gradivo pa na razstavo. To raziskovanje je opravljala višja strokovna sodelavka Vera Baloh. V primerjavi z lanskim letom se je knjižni fond inštitutske biblioteke !e skromno povečal. Z nakupi, zamenjavo in z darili je prejela knjižnica le okoli 200 novitet. Te je bibliotekarska referentka Vida Urek obdelala za abecedni imenski in za gesclski katalog, hkrati pa je dopolnjevala stvarni katalog tudi za starejši knjižni fond. Obiskovalcem smo posredovali okoli 180 knjig in periodik, mnogim, zlasti študentom umetnostne zgodovine, pa smo omogočili študij ob specialnih kartotekah. Dr. E. Cevc je v novembru predaval na zgodovinskem simpoziju, ki ga je priredilo v Kamniku v proslavo 750-letnice prve omembe mesta. Zgodovinsko društvo Slovenije, o umetnostnem pomenu kamniške preteklosti. Dr. E. Cevc se je v marcu udclcžiJ mednarodnega strokovnega srečanja ob koncu velike razstave ^Parterji in lepi slog 1350—1400 (Evropska umetnost v času Luksemburžanov)« v Kolnu. Prireditelj razstave in srečanja je bil kolnsk: Schniitgen IVfuscum, Na srečanju je predaval o plastiki na Slovenskem v času okoli leta 1400 in s tem dopolnil pregled naše kiparske situacije, ki jo je na razstavi častno zastopalo 6 izbranih eksponatov, V maju se je dr. E. Cevc na povabilo Avstrijske umetnostne galerije udeležil odprtja razstave slovenskih impresionistov, ki jo je posredovala Dunaju ljubljanska Narodna galerija. — Hkrati je izrabil priložnost za študij v strokovnih bibliotekah in muzejih, predvsem pa za ogled nekaterih srednjeveških kiparskih spomenikov med Dunajem in Melkom. V juniju je dr. E. Cevc na povabilo prireditelja bil na otvoritvi narodne razstave tapiserij v Lausanni in pri tem študijsko obiskal več srednjeveških in renesančnih spomenikov v Lausanni in v pokrajini Vaud. Dr. D. Prclovšek je od srede oktobra do srede novembra bival študijsko v Benetkah (glej zgoraj), v maju pa se je mudil na Dunaju v zvezi z izdajo knjige o arhitektu J. Plečniku. Dr. E- Cevc, Aleš Roječ in Vera Baloh so se v septembru udeležili mednarodnega kongresa za umetnostno zgodovino v Bologni in pri tem obiskali tudi Parmo, Faenzo in Forli. Objave: E. Ctvc: Slowenische Impressionisten und ihre Vorläufer. Slowenische Impressionisten und ihre Vorläufer aus der Nationalgalerie in Ljubljana. Wien, Selbstverlag der Österreichiscfien Galerie 1979. str. 9—31. (Razstavni katalug) Die slowenische Malerei von der Romantik bis zum Impresstonismus. Slowenische Malerei von der Romantik bis zum Impressionismus. Berlin, National-galcrie der Staatlichen Museen 1979, str. 5—17, (Razstavni katalog) Renesančna reliefa v Skolji Loki in na Turjaku. Loški razgledi, 26. 1974, 37-44, Slikar Marko Pernat. Koledar Aula Sloveniea. Celovec, D. P r e 1 o v š e k : Josef Plečnik. Wiener Arbeiten von 1896-^1914. Wien, Tusch Verlag. 1979, 208 str. Plečnikov prispevek k dunajski secesiji. Naši razgledi 9, 3, 1979, str. 141, Dvorec Goričane. Goričane. Ljub ij a na, Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo 1979, str. 3—10. (Kulturni in naravni spomeniki Sloveniji;, 91,) (Soavtor.) Arhitektura 19. stoletja v Sloveniji. Arhitektov bilten 1979, it. 42, str. 34—35. Žalujoče Žale. Arhitektov bilten 1979, št. 43. str, 4—7. Dvorec Zemona Koledar »Lipa* ¡ca leto 1979. A. R o j e i : Likovna umetnost. Ljubljana. Cankarjeva založba. 1979 291 str. (Leksikoni Cankarjeve založbe. ) {Prevod.) INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Poročilo o delu v letu 1979 Delo inštituta, ki ga je usmerjal in spremljal njegov znanstveni svet, se je odvijalo v skladu z raziskovalno nalogo Slovenija od predzgodovine do zgodnjega srednjega veka, ki je programski sklop št. 5 usmerjenega programa SAZU »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«. V raziskovalno nalogo so bili pritegnjeni vsi delavci inštituta, pogodbeno pa so določene akcije vodili in v njih sodelovali zunanji arheološki strokovnjaki. Inštitut je financiral terenske topografske akcije in problemska sondiranja določenih arheoloških točk, Topografija je zajela določena območja v regijah Koper, Sežana, Črnomelj, Murska Sobota, Kočevje in Radovljica. Problemska sondiranja so zunanji arheologi izvedli na Belškcm polju pod Koroško Belo zaradi predhodnih najdb kamnitih orodij in okruskov (izv. Gorenjski muzej v Kranju); v Dobovi so bili odkriti novi latenski grobovi (izv. Posavski muzej v Brežicah); na Gradišču v Šafarskem je ugotovljena naselbina iz starejše bronaste dobe (izv, Pokrajinski muzej v Murski Soboti); na Golovcu v Ljubljani je sondiranje pokazalo, da na hribu ni bilo prazgodovinske naselbine (izv. Mestni muzej Ljubljana); na Straži nad Brezovico je odkrita prazgodovinska naselbina, medtem ko so bile sonde v Čepljah negativne (izv. Pokrajinski muzej v Kočevju); na Šumenju pri Trebelnem so naleteli na poznoantično utrjeno pribežališče, zgrajeno na mestu prazgodovinske naselbine (izv. Dolenjski muzej v Novem mestu). Delo na skupnih inštitutskih nalogah jc teklo sproti. Tako na topografski dokumentaciji, kartoteki arheoloških najdišč, arheološki terminologiji in izpisovanju literature, historiografiji arheologije, dokumentaciji arheološkega gradiva doma in na tujem, urejevanju inštitutskega arhivskega fonda in dopolnjevanju centralne arheološke kartoteke. Znanstveni svetnik dr, ing. Mitja Brodar je vodil raziskovalno temo »Paleolitska raziskovanja«. Nadaljeval je z izkopavanjem Vilharjeve jame pri Postojni, Na prostoru pred previsom in pod njim je razširil že lansko leto začeti jarek z upanjem, da se velike podorne skale in zasigani kompleksi grušča ne bodo več širili in da bo možno normalno delo. Žal ni bilo tako. Izkopavanja jc pač moral zaenkrat skončati z ugotovitvijo, da z našimi finančnimi sredstvi in tehničnimi zmogljivostmi ni moč nadaljevati dela. Ker je najdišče ogromno in z velikimi razsežnostmi profila, ni ogroženo in lahko počaka na boljše delovne razmere. Predvidenih poskusnih sondiranj v določenih jamah letos zaradi tehničnih in finančnih ovir ni izvedel. Enkrat ni bilo moč dobiti delavcev, drugič niso sprejeli plačilnih pogojev, ki jih nalagajo predpisi. Uspešna so bila rekognosciranja jamskih objektov. Na Mokrici nad Kamniško Bistrico, kjer je znana paleolitska postaja v Mokriški jami, smo našli Še dve jami; vsaj v eni bo treba izvesti poskusno sondiranje. Blizu Kostanjevice na Krki je na koncu za-t repne doline j»toka Studeno značilen previs, ki bi ga bilo treba raziskati. Severno od Krškega se pri zaselku Kostanje k v visoki skalni steni odpira obsežnejša vodoravna jama z možnimi sedi-menti ledenodobne poselitve. Jamskih rekognosciranj se je M. Brodar udeležil še na Gorenjskem in po Di vaškem ter Sežanskem krasu. Pri internem delu je M. Brodar predelaval monografijo o Potočki zijalki, katere glavni problem je izredna obsežnost; poskusi selekcije, da bi se ohranila sorazmernost posameznih poglavij, še niso uspeli. Za arheološko terminologijo je obdeloval tipologijo paieoiitskega kamnitega orodja, ki je obenem tudi oblikovna predloga za orodja iz mlajših arheoloških obdobij. Sodeloval je pri zasnovi in organizaciji razstave »Ledenodobne kulture v Sloveniji«, ki jo je ob 50-lctnici slovenskega paleolitika priredil Narodni muzej. Največ časa je M. Brodar posvetil vodstvu inštituta, saj je usmerjal finančne posle in znanstveno dejavnost tako notranjih inštitutskih nalog kot dela z zunanjimi sodelavci. Znanstveni svetnik dr. Jaroslav Saše I je delal na študiju in programskih nalogah raziskovanja antičnega obdobja. Skupaj z A. Sašcl je nadaljeval z zbiranjem in študijem virov antičnih avtorjev za keltsko obdobje vzhodnoalpskega prostora pred rimsko zasedbo, za bifurkacijo Donave na krasu ter za legendo o Argonavtih; analizirani so tudi literarni podatki o boju Cimbrov in Tevtonov pri Noreji. Nadaljeval je študij virov o prvih omembah Slovanov na Balkanu, posebej o poselitvi in organizaciji plemen na vzhodno-alpskem in panonskem prostoru v 5. in stoletju. Delal je na sistematizaciji latinskega epigrafskega gradiva v Sloveniji in Jugoslaviji in na novo pričel zbirati in razčlenjevati tekste v ptujskem lapidariju. Za topografijo Emone je nadaljeval z zbiranjem podatkov v literaturi. J. Šašel je predaval v Društvu klasičnih filologov Slovenije, na sestanku slovenskega arheološkega društva, na kolokviju ob 750- letnici mesta Kamnik in na povabilo Graške univerze v Inštitutu za zgodovino starega veka (Institut für die Geschichte des Altertums). Imel je konzultacije z nekaterimi študenti tretje stopnje. Največ inštitutskcga dela mu je vzelo urednišvo 30. letnika (1979) Arheološkega vestnika in priprava rokopisov za naslednjo 31. številko, ki so že oddani Razredu za zgodovinske in družbene vede v odobritev. Višji znanstveni sodelavec dr. France Leben je po programu vodil raziskovanja obdobij starejše prazgodovine-neo I i ti k a, ene-olitika in zgodnje bronaste dobe. Tretjič zapored je sistematično izkopaval v jami Trhlovci na D i vaškem krasu; raziskovanja so zajela južni del vhodnega spodmola. Stratigrafija holocenskih jamskih plasti je po zapovrstju in sestavi identična prejšnjim, le da se plasti nagibajo in debelijo proti zahodnemu jamskemu kriiu — v smeri vhoda v jamski rov. Drobne najdbe (keramika, kamnitni in koščeni izdelki) nam znova potrjujejo časovno in kulturno pripadnost posameznih plasti: od železne dobe do neolitika. Predvsem najnižje so obogatile jamski inventar neolitskih kultur z jadranskega območja — danilsko in hvarsko fazo. Hkrati z izkopavanji v Trhlovci se je lotil sondiranja v Mali Triglavci. Ta manjši spod mol se odpira onstran železnice v lokav-ski kraški gmajni in v slovenskem katastru jamskih objektov še ni bil registriran. Zaradi manjšega izkopa ni bilo moč kopati globlje. Z ozirom na keramične in druge najdbe se da razločiti dva prazgodovinskega horizonta, globlje pa je pričakovati še starejšega od eneolitskega. Poskusno sondiranje je opravil tudi v Moverni vasi v Beli krajini na platoju nad kanjonom itrupe in odkril ostanke selišča iz starejših prazgodovinskih obdobij. Stratigrafija in tipologija predvsem keramičnih najdb kažeta horizonte starejše bronaste dobe, ene o I iti k a in starejšega neolitika, Pri terenskem znanstvenem delu je F. Leben usmerjal problemska sondiranja pri Koroški Beli in se udeležil rekognosciranja jam na Divaškem in Sežanskem krasu (Velika in Mala Triglavca, Perkova pečina, Jama v Lazu). Bilje vodja mladinskega raziskovalnega tabora v Vinici, ki je deloval v okviru gibanja »znanost mladini«, F. Leben je v internem delu dopolnjeval kartoteko in bibliografijo starejših prazgodovinskih najdišč na prostoru jugovzhodnih Alp, Še posebej jamskih, obenem pa odbiraJ specialne vire o neo-eneolitiku in starejši bronasti dobi za srednjo in jugovzhodno Evropo. V mejah tehničnih možnosti je obdeloval gradivo iz Ciganske jame. Velikega zjota in Trhlovce. Tehnično je uredil 30. letnik Arheološkega vestnika in v njem tudi pisal o rezultatih raziskovanja starejše prazgodovine na Slovenskem zadnjih trideset let. Strokovni svetnik Ana Saše! je urejevala fond inštitutske knjižnice, ki je v letu 1979 narasel za 793 knjižnih enot; zunanji obiskovalci so si izposodili nad 200 knjig. Urejevala je vse posle v zvezi z akccsijo in izposojanjem in nadaljevala tudi z novo katalogizacijo starega fonda. Poleg tega je lektorirala prispevke za Arheološki vestnik, skupaj z J. Sašlom sodelovala na inštitutski epigrafski temi in na podlagi kartotečnih izpisov pripravljala osnutek geslovnika do črke U za terminološki slovar. Skoraj mesec dni je delala v Švici (Vandoeuvres, Fondation Hardt) na antičnih literarnih virih za Slovenijo. Asistent mag, Slavko Ciglenečki dela na programu iz obdobja pozne antike in preseljevanja ljudstev. Sodeloval je pri sistematskih raziskovanjih na Kucarju pri Podzemlju, kjer je vodil izkopavanje stanovanjske palače poznoantičnega cerkvenega kompleksa. Odkril je še tri nove prostore in v enem ugotovil prefurnij, iz katerega so ogrevali osrednji del stavbe. Večji prostor je našel tudi na južni strani zgradbe, z nakazanim vhodom, odkril Štiri apnenice, do kraja od kopa I tudi stolp zahodno od palače in po vsej dolžini sledil obrambni zid na južni strani; tik na južni strani cerkve je odkril manjši jiravokotni prostor s stopničastimi tlemi — domnevno bap-tisterij. Nadaljeval je s sondiranjem na Gradcu pri Prapretnem, da bi na ledini »Britof* ugotovil mesto poznoantičnega grobišča. Vodil je odkrivanje in dokumentacijo vrezanih risb na skalah v Zg. Sveči v Halozah in sodeloval pri izkopavanju poznoromantične naselbine na Ajdini nad Potoki. V okviru topografije Kozjanskega je naredil nekaj poskusnih sond in nekaj geodetskih posnetkov gradišč in nadaljeval "z rekognosciranjem poznoantičnift najdišč po Sloveniji in deloma tudi na Koroškem in Furlaniji, in pri tem odkril nekaj novih lokalitet: Veliki Vrh nad Osredkom, Lenart nad Rodežem. Sv. Vid nad Čatežem in Jerberk pri Vrbskem jezeru. S, Ciglenečki je pri internem delu sproti dopolnjeval kartoteko poznoantičnih najdišč na Slovenskem in zastavil stvarno luknjica sto kartoteko za obdobje pozne antike in preseljevanja ljudstev. Asistent Janez Dular vodi programsko raziskovanje inštituta za prazgodovinska kovinska obdobja. Nadaljeval in končal je sistematično izkopavanje prazgodovinske naselbine na Kučarju v Beli krajini in se osredotočil predvsem na raziskovanje severnozahod-nega dela naselbinskega platoja. Odkril je večjo prazgodovinsko hišo z zanimivo arhitekturo, bogatim inventarjem in ognjiščem Močno uničene prazgodovinske ostaiine {ostanek hiše in dveh peči) je našel še na osrednjem delu platoja pod zidovi poznoantične stavbe. Pri terenskem delu je nadaljeval s topografijo severnega dela Bele krajine; nadaljeval je z merjenjem prazgodovinskih utrjenih naselij, ki je zajelo pet gradišč v ljubljanski regiji in geodetski posnetek naselbine na Vinjeni Vrhu in sodeloval pri sondiranju v Moverni vasi. V okviru raziskovalnega tabora »Gibanje znanost mladini« na Vinici je bil mentor za arheologijo. J, Dular je pri internem delu nadaljeval tematsko nalogo o halštatski keramiki Slovenije. Delal je na tipologiji in kronologiji grobiščne keramike in v ta namen pregledal tudi gradivo Narodnega muzeja v Ljubljani in Naravoslovnega muzeja na Dunaju, preverjajoč tipološki sistem na originalnih kosih. Pričel je urejati tipologijo naselbinske keramike iz Stične, urejeno še preje po kompleksih. Hkrati s kronologijo in tijxilogijo se je ukvarjal tudi s slovensko terminologijo halštatske keramike, saj doslej še ni bila narejena. Strokovni sodelavec Ivan Tur k je za centralno arheološko kartoteko izpisal gradivo iz knjižnic Gorenjskega muzeja. Loškega muzeja, Mestnega muzeja iz Ljubljane, Pomorskega muzeja v Piranu, Pokrajinskega muzeja v Ptuju in Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Tekoče je dopolnjeval prispele akcesijc knjižnic, ki so zajete v CAK, Izdelal je stvarni katalog periodike in zastavil stvarni katalog knjig po geslih in urejeval inštitutski arhiv. Za program arheološke topografije Slovenije je dopolnjeval kartoteko najdišč z izpiski vse dostopne domače literature za področja: Celje, Kranj, Krško, Ljutomer, Maribor (sodclavea S. Ciglenečki in B, Justin), V kartoteko je sproti ustavljal podatke s terenskih akcij in naredil zapisnike za vsa v letih 1976 do 1979 raziskovana palco-litska najdišča in tekoče s sodelovanjem B, Justinove dopolnjeval kartoteko paleolitske literature. Strokovno je obdelal kostno gradivo izkopavanj v Trhlovci (1976—79) in napisal poročila o favni-stičnih najdbah. S terenskim delom se je L Turk udeležil izkopavanj v Vilharjevi jami in Trhlovci in sondiranja v Mali Triglavci in na Belskem polju pod Koroško Belo; sodeloval je pri rekognosciranjih okrog Bohinjske Bele, Begunj in v Kamniških Alpah (Mokrica, Krvavec, Ko-rošica). Stažist-raziskovalec Andrej Pleterski se je programsko ukvarjal z raziskovanjem zgodnjega srednjega veka. Samostojno je vo- dil problemsko sondiranje v Gradišču pri Gole k u v Beli krajini in od kri! arhitekturo utrjenega pribežališča iz 15. stoletja; sodeloval je pri inštitutskih izkopavanjih na Kučarju; s sodelovanjem PZE za arheologijo FF (T. Knific) je vodil problemska sondiranja na Selu in v Bodeščah pri Bledu, kjer so odkrili staroslovansko grobišče. Z istim sodeiavccm jc opravil arheološko topografijo blejskega območja. V internem delu je A, Pleterski s sodelovanjem zunanjih arheologov izdelal ključ za kartoteki literature zgodnjega srednjega veka — in še posebej Slovanov in tvarne kulture. Revidiral je knjižni fond knjižnice in zbiral dokumentacijo za topografijo. Za delo na historiografiji arheologije je zbiral bibliografijo slovenskih arheologov in stare ter novejše podatke o dogajanjih v arheološki vedi. Sproti se je seznanjal s strokovno literaturo, obiskal več najdišč in se udeležil srečanja zgodovinarjev ljubljanske in celovškc univerze, V mejah študija tretje stopnje je imel konsultacije z akad. B. Gra-fcnaucrjem in doc. dr. P. Simonittijem. Zbral je večino gradiva za magistrsko nalogo »Metoda souporabe t varnih in pisanih virov pri raziskovanju zgodnjega srednjega veka (na primeru zgodnjesred-njeveške podobe blejskega kota)«. Strokovna delavka Dragica Knific-Lunder je iz Ciganske jame izrisala paleolitske artefakte, prerisovala in oblikovala profile in pripravila za risanje prazgodovinsko keramiko. Risala jc prazgodovinsko naselbinsko keramiko iz Stične, keramiko iz Lemberga in Gradca pri Prapretncm, opravljala laboratorijska dela in i n ven ta-rizacijo najdb in oblikovala razno grafično dokumentacijo. Za nekatere prispevke Arheološkega ve s t ni k a je popravljala in oblikovala slikovno dokumentacijo. Tajnica Breda Justin je opravljala vse tajniške in pisarniške posle in z računovodstvom SAZU urejevala finančne zadeve. Po potrebi je pomagala sodeiavccm pri drugih programskih nalogah inštituta. Vsak izmed delavcev inštituta je razen obveznih programskih del spremljal tudi druga arheološka dogajanja in se ukvarjal s problemi ožje strokovne specializacije. Razen tega je vsak posameznik opravljal še vrsto del, ki so za uspešno rast inštituta in izvajanje njegovih programskih nalog nujno potrebna. Nekateri so sodelovali Še pri drugih raziskovalnih projektih in nalogah, kot occnjcvalci raziskovalnih nalog, člani strokovnih komisij in kot izvoljeni funkcionarji družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti. Inštitut sodeluje in razširja slike z jugoslovanskimi in tujimi arheološkimi ustanovami; posamezniki pa so izvoljeni ali imenovani člani domačih in tujih strokovnih združenj in ustanov. Na začetku leta 1979 je inštitut izdal 29. (197&) letnik Arheološkega vestnika, jeseni pa je hil oddan v tisk jubilejni 30. letnik. Izšla je tudi razprava P. Korošec: Zgodnjesrednjeveška arheološka slika k ara nt an ski h Slovanov, Dela 1. razr, SAZU 21/2, Inštitut za arheologijo 11/2, Ljubljana 1979. Med letom se je od inštituta odcepil Palinološki laboratorij in se pridružil Institutu za biologijo. Dva prostora smo med letom pridobili v Inštitutu za biologijo, kjer čakamo še na dva. S pridobitvijo prostorov bo omiljena naša prostorska stiska in s tem ustvarjeni ustreznejši pogoji za bolje organizirano programsko delo vseh sedanjih in predvidenih novih delavcev. Udeležba na znanstvenih srečanjih in potovanja: Jaroslav Sašel se je na povabilo Stpske akademije nauka -i umetnosti s predavanjem udeležil mednarodnega kongresa v Beogradu na temo »Plovidba Dunavoim. — Ministrstvo za kulturo Tunizije ga je povabilo v Tunis na epigrafsko organizacijski kolokvij o rimski epigrafiki, kjer je imel dvoje predavanj. — Kot povabljenec se je z referatom udeležil mednarodnega kongresa v Comu na temo »La città antica come fatto della cultura«, ki je bil v okviru slovesnosti tisoč devetsto letni ce smrti Plinjja Starejšega. — En mesec je bil študijsko v ustanovi Fondation Hardt pour l'étude de T antiquité classique v Vandoeuvres pri G ene vi. France Lebcn je bil kot nekdanji štipendist Humboldtove ustanove povabljen na tritedensko strokovno potovanje v Zah. Nemčijo {Tiibingcn, Heidelberg, Bonn, Kóln) z udeležbo na znanstvenem arheološkem simpoziju »Palast und Hütte« v Berlinu. Janez Dular se je v Novem Sadu udeležil znanstvenega kolokvija o starejši železni dobi na področju Vojvodine. Objave: M, B radar: Praistorija jugoslavenskih zemalja, ] Palcu lit i mtiolit, Sarajevo 1979; Nala-iišta paleolitskog i mezolitskog doba u Sloveniji (sir. 135—157, snavtor F. Qsp)e); Aurignacien (str 167—177); Mezolitik (str. 192—194). Olševien nekoč in danes. Ledenodobne kulture v Sloveniji (kutiilug razstave). Ljubljana 1979, sir. 25—30. F. Leben The first Adriatic Neolithic in Slovenia, Archaeologia Jugoslavia |7. 197ft (1979), str. 3—7. A. Ptet ffrtrk i; Uporaba arheoloških najdb in zgodovinskih virov pri srednjeveškem zgoiki vinskem raziskovanju (na primera Bleda in razvoja tamošnjega hriksenškega pn-ospostva), Zgodovinski časopis 32, 1978 (1979), sir. 373— 39h A. Saše h Fundamenta Latina I. 3 izd. Ljubljana 1979 (Državna založba Slovenije). Fundamenta Latina IU, 2. dopolnjena izd. Ljubljana 1979 (DZS). A. et. J, Sasel: Inscription« Lattnae quae in Jugoslavia inter a naos MCMLX et MCMLXX ■pertae et editae sum. Situ ¡a 19. 197 K (1979). J. Sasel: Avgust 69: vojaški ptič v Poetovioni. Kronika 27, 1979, str, 1—7. Antiqui barbari, Vorträge und Forschungen 25, 1979, str, 125—139, Ein osmotischer Personenname: Kalandinus. Schild von Steier 15—16, 197S do 1979. str. 85—87. Aditus ad aquam. Tradiliones 5—6, 1976—77 (1979), sIt, 353—36«. faktori ekonom skog i socijalnog razvit ka na području Za hod nog Balkana na prelazu praistorijc u rimsku antiku. J ugosloven.sk i istorijski časopis, 1974, br. I do 2. str. 3—11. Theodor Mommscn: Tagebuch der französisch-italienischen Reise (1844 do I «45, (Bern-Frankfurt 1976). Živa antika 27. 1977. str. 488—490 (ocena). INSTITUT ZA PRAVA STARÊGA ORIENTA Poročilo o delu v letu 1979 inštitut za prava starega Orient a (v nadaljnjem imenovan inštitut) je v letu 1979 še naprej preučeval novo asirioloŠko literaturo. Glavna ovira za večji napredek inštituta je pomanjkanje znanstvenega delovnega osebja. Vrh tega je od 1. julija 1979 naprej delovni čas edine redne sodelavke, višje knjižničarke tov. Julijane Šušteršič, skrčen na največ 20 ur tedensko. Tudi dosedanji zunanji honorarni sodelavec Marko Urbani ja, ki že več let dopolnjuje stvarni katalog orienta I ¡stične klinopisne literature, je mogel opraviti zaradi poklicne zaposlenosti le 32 ur deia v inštitutu. V vrstt javnih predavanj, opravljenih v počastitev 40-letnicc SAZU, je imel akad. Viktor Korošec dne 25. aprila 1979 v dvorani S AZU predavanje o notranji rasti hetitskega prava. Predavanja se je udeležilo 30 udeležencev. S finančno pomočjo predsedstva SAZU se je upravnik inštituta udeležil 26, mednarodnega srečanja asiriologov, ki je bilo od 2. do 6. julija 1979 v Kopenhagnu, Ker je bilo osrednje vprašanje »Smrt v Mezopotamiji« (Death in Mesopotamia), je dne 4. julija 1979 predaval o smrtni kazni na posameznih razvojnih stopnjah hetitskega prava (Die Todesstrafe in der Entwicklung des hetiti-schen Rechtes), Referat je bil oddan 27. oktobra 1979 za objavo v posebnem zborniku, ki izide v Kopenhagenu. Predavanje, opravljeno teta 1978 na 25. mednarodnem srečanju asiriologov v Zahodnem Berlinu, doslej še ni izšlo. Na povratku se je akademik Korošec za nekaj dni zadržal v orient a list icni knjižnici v Heide Ibcrgu, da si je ogledal najvažnejšo novo asirioloŠko literaturo, zlasti tisto, ki je pri nas ne nameravamo nabaviti, Knjižnica, ki jo je oskrbovala višja knjižničark a-referentka Juli j an a Šušteršič, je letos pridobila 10 knjig in 24 letnikov revij, tako da šteje sedaj 1079 knjižnih enot. Poleg knjižnice je J. Šušteršič oskrbovala vso administracijo in sodelovala pri korekturah. Izpopolnjevala je tudi avtorski in stvarni katalog asiriološke klinopisne literature. Za decimalno klasifikacijo te literature pa je še naprej skrbel tov. Marko Urbanija, bibliotekar pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Profesor glasbe dr. Jakob Jež se je trikrat kot gost mudil v našem institutu, kjer je zbiral glasbene izraze iz asirioloških in be-titoloških publikacij. Objave: V. KoroSec: fortičiio o ftealne/ii leksikonu isiriolögijc in prednjeazijske arheologije, V, zvezek, 3/4. sešitek, 1977. sir I fi 1—320, Berlin—New York, W. de Gruyter. Zgodovinski časopis 32. I97W, str. 342—347. Poročilo o knjigi: Jost:! Klima. Lide Mezopolümic. Cc&lami davne civiliste li kullury pfi Eufmtu a Tigndu, Praha, Orbis, 1976. vel. H", 335 sir., 16 barvnih in Iti črup-belih prilog. Arhiukwki veanit, 24, ¡97« (1979), itr. 759—765. MUZIKOLOŠKI INŠTITUT Poročilo o delu v letu 1979 Muzikološki inštitut je v letu 1979 prijavil raziskovalno nalogo »Temeljne raziskave slovenske glasbene preteklosti«, nosilec naloge je akademik Dragotin Cvetko, Inštitut v tem letu še ni imel urejene prostorske rešitve in tudi ne razvidnega finančnega zaledja, s katerim se je seznanil Šele dober mesec pred koncem leta. Zato se je omejil le na raziskave, ki so jih dovolile okoliščine. Te so obsegle evidentiranje gradiva, ki se nanaša na skladatelja D, Lagkhnerja (začetek 17. st.) in A. ivančiča (sredina 18. st.). To delo je bilo opravljeno s pomočjo dveh zunanjih sodelavcev (J. Sivec, D. Pokom); deloma se jc razširilo še v spartiranje in kritično revidiranje danega gradiva. Delo je bilo opravljeno kvalitetno in ga je mogoče označiti kot uspešno v vsakem pogledu INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Poročilo o delu v letu 1979 Diatektološka sekcija Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik je v letu 1979 po predvidenem kratkoročnem programu nadaljevala delo pri treh, za slovensko znanost pomembnih dolgoročnih nalogah, Spiošn oslo varala I ing v is tični a tlas (O L A) Za potrebe mednarodnih sestankov je bilo pripravljeno in komentirano gradivo za 60 vprašanj (39 vprašanj s tematiko e in 21 vprašanj s tematiko o). Pri tem delu so sodelovali F. Benedik, dopisni član dr. T. Logar in dr, J. Rigler. Izdelani sta bili novi varianti kart št. 282 in 284 skupaj z novimi legendami in komentarji. Za ohe karti je bil napravljen tudi celotni spisek gradiva, ponovno pa je bil napravljen za karto št. 245 zaradi dodatnega gradiva. V ruščino so bili prevedeni komentarji za vse tri omenjene karte. Delo v zvezi s kartami je opravila F. Benedik. Zaradi novih zahtev je bil predelan opis splošnoslovenske-ga izhodiščnega fonološkega sistema, ki ga je pred tem napravil dr, T. Logar, izdelanih je bilo 6 novih opisov (5 dr. T. l^ogar, 1 dr, J. Rigler) in po dodatnih navodilih (Kosmaj, 17,—22. 10. 1979) predelano 9 opisov govorov (2 dr. T. Logar, 4 dr. J. Rigler, 3 F. Benedik). V zvezi z delom OLA sta bili dve mednarodni konferenci; zasedanja v Moskvi (od 2.—17. 6. 1979), kjer so potekale priprave za II. fonetski in II. Icksikalni zvezek atlasa, sta se udeležila dr. T. Logar in F. Benedik, zasedanja v Smolenieah v CSSR (od 4.-— 11, 11. 1979), kjer so se nadaljevale priprave za oba navedena zvezka, pa se je udeležila F. Benedik. V Jugoslaviji je bilo 7 delovnih sestankov jugoslovanske komisije OLA (Beograd, Kosmaj, Beograd, Sarajevo, Kosmaj, Beograd, Zadar), ki so sc jih udeleževali dr. T. Logar, dr. J. Rigler, F Benedik. Seje medakademijskega odbora za dialektološke atlase v Zadru se je udeležila dr. M, Orožen, Slovenski lingvistični atlas (SLA) Pri nalogi Slovenski lingvistični atlas so potekala potrebna organizacijska, zbirateljska in mentorska dela. Tehnično delo v zvezi z novo razmnožitvijo vprašalnic je opravila asistentka F. Benedik. Na podlagi študentskih diplomskih nalog so se pod vodstvom dr. T. Logarja povečali zapisi dialektološkega gradiva za 10 krajev. Mentorsko delo v zvezi s preverjanjem transkripcije gradiva za dialek talni slovar kostelskega govora je opravljala dr. M. Orožen. Evropski lingvistični ailas (ALE) Obseg dela pri tej nalogi se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem povečal. V skladu z zahtevami centra v Nijmcgenu je bilo pripravljenih 344 vprašanj za 7 točk v S RS in celotna prva vprašal-niča ALE (546 točk) za Solbico v Italiji. Kopije gradiva so bile odposlane v Beograd, Moskvo in Nijmegen. J zdelan je bil krajši eiaborat o primerjavi vprašalnic OLA in ALE ter o ustreznosti prevoda OLA vprašalniee za ALE. Prevod v francoščino, kot tudi kopiji, je bil poslan v Beograd in Nijmegen. Delo je opravila asistentka S. Horvat in se v zvezi s tem udeležila sestanka jugoslovanske komisije za ALE v Zadru, Deloma je pri komentiranju in izpisovanju sodeloval Še dr. J, Rigler, samo prt izpisovanju pa F, Benedik, individualna naloga Ker se rok za dokončanje naloge Opis notranjskih govorov na področju Razdrto - Slavina - Postojna - Hrušica izteče šele 31. 12, 1979, bo elaborat izdelovalke naloge, asistentke S. Horvat, dostavljen po obvezujočem terminu. Naloga je v pretipkavanju. Druge dejavnosti Dr. T. Logar, honorarni redni profesor v pokoju, je na Filozofski fakuleti v zimskem in letnem semestru 1978/79 predaval dve uri tedensko dialektologijo (za IV. letnik) in dve uri tedensko razvoj slovenskega vokaltzma (za II. letnik). Za udeležence XV. seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo je imel kurz predavanj iz zgodovine slovenskega jezika (5). Bil je tajnik II. razreda SAZU. Dr. J. Rigler je v letu 1979 delal predvsem na Slovarju slovenskega knjižnega jezika, kjer je končal delo za pravopisno, pravo-rečno, oblikoslovno in intonacijsko podobo gesel za 3 knjigo slovarja ter opravil tiskarske korekture. Dr, M. Orožen je predavala na strokovnem zborovanju »U Vukove dane« (Beograd 1 L—16. 9. 1979) o temi Tipološka kom-parativistika in razvoj slovenistike v 19. stoletju in sodelovala na devetem jugoslovanskem slavističnem kongresu na Bledu (17,—21. 10. 1979) z referatom Dialektalna leksikalna interferenca v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. Vse tekoče organizacijske in strokovne zadeve je dialeklološka sekcija po potrebi občasno skupaj pretresala. Objave M, Orožen; Jezik učnih knjig v 19, stoletju. XV, seminar 73 slovenski jezik, literaturo in kulturo, Zbornik predavanj. Ljubljana 1979, 131—153, J. R i g 1 e r; Akeeniske variante IIL Slavistična revija 26, J97S, 4, 365—574, Komentar k Načnu pravil s krnskega pravopisa HI, Slavistična revija 27. 1979, 1, 81—150, (SoavtoT.) Komentar k Načrtu pravil slovenskega pravopisa IV. Slavistična revija 27, 1979, 2, 231—261. (Soavtor.) Leksikološka sekcija V fetu 1979 je btla končana 3. knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika, v petih letih torej, kot je bilo napovedano 1975. Rokopis je bil oddan v tiskamo sredi avgusta, do prvih dni decembra pa so tekle tiskarn i ške korekture. Konec decembra je bilo zvezanih prvih deset izvodov slovarja. Tretja knjiga obsega 22.285 gesel s podgeslt od Ne do Frcn in ima 108(1 strani. Začela se je tudi že redakcija gesel za 4. knjigo slovarja. Pri izpisovanju leksikalnega gradiva v letu 1979 je bilo zbranih skupno 58.865 listkov, in to: Pri navadnem izpisovanju je bito obdelanih 37 knjižnih enot in v njih podčrtanih 59.878 besednih enot. Iz lega je bilo doslej izdelanih 32.283 novih, z gesli opremljenih kartotečnih listkov. Pri posebnem izpisovanju je bilo zbranih 26.582 listkov, od tega pri popolnem 24.342 (gradivo !9. stoletja), pri priložnostnih izpisih 948 in pri izpisovanju za narečno kartoteko 1.292 listkov. Ker od terminoloških sodelavcev ni mogoče več dobiti gradiva, smo izpi- sovah zlasti besedila s terminoloških področij, ki so v naši kartoteki premalo zastopana. Vse novo gradivo je bilo uvrščeno v ustrezne kartoteke. Kartoteka Slovarja slovenskega knjižnega jezika ima sedaj 3,624.000 listkov. Redno so se dopolnjevale specialne redakcijske kartoteke (razlage, sinonimi). Pripravljal se je seznam kvalifikatorjev in kvalifikatorskih pojasnil iz 3. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Iz glavnega uredniškega odbora je odšel dr, L. Legiša, ki je stopil v pokoj 1, julija; istočasno se je upokojila tov. J. Meze. Mag. A. Vidovič-Muha je prenehala sodelovati v sekciji s koncem avgusta. Prejšnje leto sta bili nastavljeni li, Kalan in A. Jugovie, letos pa L. Bokal, T. Pivk-Leben, N, Vojnovič kot asistentke in kot pripravnica J. Kavčič. Vseh šest novih sodelavk smo začeli sistematično uvajati v redaktorsko delo. Za redakcijo v letu 1980 imamo 10 aktivnih redaktorjev. M. Ahlin se je udeležil poletnega seminarja za slovaški jezik v Bratislavi, J Miiller pa seminarja za makedonski jezik v Skopju. Načelnik dr. J, Jurančič se je aprila udeležil posvetovanja bosanskih slavistov o novi izdaji Pravopisa za BiH, junija pa je predaval na simpoziju o problemih razsvetljenstva v Ljubljani. Nekateri člani sekcije so požrtvovalno sodelovali pri organizaciji jugoslovanskega slavističnega kongresa na H ledu; M. Košmrlj-Levačič je bila tajnica, S. SuhadoJnik pa blagajnik Zveze slavističnih društev Jugoslavije. Redaktorski kolektiv (14 udeležencev) je bil od L do 4. februarja na obisku v Leningradu in se je seznanil z delom Inštituta za ruski jezik. Člani kolektiva so bili jezikovni svetovalci oziroma sodelavci pri različnih terminologijah {Z. Leder-Mancini pri umetnostni in pravni, dr. L. Legiša pri medicinski, J. Meze pri tehniški sekciji terminološke komisije SAZU). Bili so tudi lektorji različnih založb oziroma revij (I. Černelič pri Rudarsko-met al urške m zborniku, M. Hajnšek-Holz pri Biološkem vestniku, M. Janežič pri Obzorniku za matematiko in fiziko ter Grosupeljskem zborniku, J. Mczc pri Proteusu, S. Suhadolnik pri Državni založbi Slovenije za Zbrano delo L. Kraigherja). S. Suhadolnik je bil član komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU m član uredniškega odbora slovenskega vojaškega slovarja. Z. Leder-Mancini je zbrala gradivo o slovenski terminologiji za r>osvet Slovenščina v javnosti v Portorožu. Pregled vsega doslej zbranega leksikalnega gradiva Karakteristika skupine Narejeno v letu 1979 Stanje 31 . 12. 1979 L Literatura 20. stol. a) poezija 585 119.425 h) proza 12.387 621.939 741.364 II. Literatura 2. pol. 19. stoletja a) poezija 22.647 h) proza 414.354 437.001 III, Literatura 1750— 1850 a) poezija 342 53.117 b) proza 16.500 155.732 208.849 IV. Stara literatura a) poezija 515 b) proza 95.977 96.492 V. Ljudska literatura a j poezija b) proza 90,311 10,205 c) dialektično gradivo 1.292 49.965 150.481 VI. Starejši slovarji 698,852 698.852 VII. Novejši slovarji 7.500 682.245 682.245 VIII. Strokovno a) literatura 20.014 1,010.920 b) terminologija 245 449.625 1,460.545 IX. Splošna zbirka 997.655 997.655 Skupaj 58.865 5,473.484 5.473.484 Objave: I. C e r a e M č - K o z 1 e v č a r i O glagolih premikanja zlasti glede na glagol hi in stavčne vzorce Jezik in slovstvo 25. 1979/80, 2, 45—52. O glagolih premikanja. Predavanje na Radio Ljubljana, M, HajnSek-Holz: Problematika Slovarja slovenskega knjižnega jezika, itasti oh 3. knjigi. Predavanje na IX kongresu Zveze slavističnih društev Jugoslavije na tileilu. O pomenih siovenskitl predpon pri glagolih, Predavanje na Radiu Ljubljana. 1. J u r . ¿orga-Globevnik: Essai d'analyse sim&ntique des modalitts verbales predicatives dans uit texte de G. Rauben. Linguistica 28, 1978 (iziJln 1979), 217—236. Komisija za historične slovarje slovenskega jezika Delo Komisije za historične slovarje slovenskega jezika v letu 1979 je bilo usmerjeno predvsem na izpisovanje slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in prekmurskih piscev 18. in 19, stoletja ter na urejanje tega gradiva. Delo vodi komisija osmih članov, sestavljena iz strokovnjakov s Filozofske fakuhete in SAZU. Izpisali (opremili z gesli) in pregledali (preverili pravilnost izpisa) smo 225.008 listkov iz Dalmatinove Biblije 1584 in 30.000 listkov iz naslednjih starih prekmurskih besedil: M, Kuzmič, Nouvi zakon (1771), M, Kuzmič, ABC knižica (1790), Bakoš, Nouvi Graduval (1789), M. KuzmiČ, Kratka Šumna velikoga katekizmusa (1780), M. Kuzmič, Slovenski šilabikar (1780), M. Kiizmič. Kniga molitvena (1783), M. Kuzmič, staroga i nouvoga testamentoma svete hištorie kratka šum m a (1796). Dalmatinovo Biblijo smo izpisovali popolno, stara prekmurska besedila pa deloma popolno, deloma razredčeno. Alfabetirali smo nekaj čez 120.000 listkov iz Dalmatinove Biblije (1584), Vore krštšanske kratkiga nauka (1754) Š. Kiizmiča, Nouvega zakona (1771) Š. Kiizmiča in Slovenskega šilabikarja (1780) M. Kiizmiča. Izdelali smo alfabetarije za naslednja besedila: Trubar, Ta slovenski \oiendar (1557), Dalmatin, Biblija (1584), prvih 110 strani; M. Sever, Red zveličanstva (1747), M. Kiizmič, Slovenski šilabikar (1780). Izdelali smo matrice za izdelavo listkov na kseroks za tale besedila: Krelj, Otročja biblija (1566), Krelj, Postilla slovenska (1567); sedem starih prekmurskih besedil (našteta so pri izpisovanju); poleg teh pa še Sijarto, Meri večne pesmi (1796). Na kseroks smo izdelali okrog 100.000 kartotečnih listkov za glosiranje. Pridobili smo kseroksne posnetke za sedem starih prekmurskih besedil iz raznih knjižnic in zbirk doma in po svetu. Po filmih iz NUK smo izdelali fotografije za tri protestantska besedila 16. stoletja. Ti so potrebni za izpisovanje besedila s kseroksom. Poleg tega so posamezni redni sodelavci raziskovali semantične pojave v starejši leksiki. lemporalni sistem pri Dalmatinu, primerjali razlike med posameznimi redakcijami istih besedil, sistematično urejali izpisano gradivo. Ta dela so po eni strani potrebna za naslednje faze dela pri historičnih slovarjih, po drugi strani pa sestavni del prizadevanj za strokovno rast delavcev. Delo v takem obsegu ne bi moglo biti opravljeno, če ne bi bili v stalnih stikih z Etimološko-onomasiično sekcijo, ki iz dotekajo-čega gradiva črpa dodatno dokumentacijo za Etimološki slovar slovenskega jezika in nam je deloma tudi finančno priskočila na pomoč. J. Stabej je v organizaciji Leksikološke sekcije pripravil rokopis združenega Kaste Ičevega in Vo ranče ve ga siovarja, ki obsega 16.000 gesel. Objave: M. Merit: Razprava o jeziku Dalmatinove Rihlijc. Jezik in. slovslvo 24. 1978'79, 5—6. 17«—180. F, Novak: Slovenska jamska terminologija Predavanje na tretji jugoslovanski ornima-stični konferenci v Dubrovniku. Izrazi Za družbeno razčlenjenost v slovenščini 16. stoletja. Predavanje na IX. kongresu Zveze slavističnih društev Jugoslavije na Bledu, Naštevanje v Trubarjeve in jeziku. Predavanje na Radio Ljubljana, INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Poročilo o delu v letu 1979 Inštitut je vključen v skupni raziskovalni program SAZU z nalogo »Raziskave z literamozgodo vinskih in teoretičnih podredij«, katere nosilec je upravnik inštituta akad. Anton Ocvirk. Delo, h kateremu je bilo pritegnjeno tudi večje število zunanjih sodelavcev, je potekalo po podnalogah, ki so jih opravljale sekcije inštituta. Sekcija za slovensko literarno zgodovin« Podnaloga sekcije NOS v slovenski umetniški prozi je potekala po predvidenem načrtu. Interpretativno prebrana so bila vsa pripovedna dela s tematiko narodnoosvobodilnega hoja, ki so izšla v obdobju 1960 do 1964. Za ta čas so po eni strani značilni daljši pripovedni teksti (M. Kranjec, Za svetlimi obzorji, M. Bor, Daljave), po drugi strani pa imamo v tem času tehtne, za raziskavo izredno zanimive srednje obsežne pripovedi VI. Kralja, B Pahorja. VI. Kavčiča in drugih. Izpisana so bila snovno tematska, slogovna in idejna zapažanja, ki bodo v tretji fazi raziskave omogočila sintetični pregled nad slovensko prozo z vojno tematiko. Podnaloga se vključuje v projekt jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti ter v mednarodno znanstveno sodelovanje z Akademijo znanosti ZSSR. V zvezi s projektom, ki predvideva izdajo zbornika z naslovom Teme vojne ¡941—45 v literaturah narodov SFRJ in ZSSR, je bil dr. France Bernik v delovnih stikih z jugoslovanskim uredniškim odborom in jugoslovansko-sovjetskim uredniškim odborom mednarodnega zbornika o vojnih lemah v literaturi. V zvezi s podnalogo sta sodelavca sekcije pripravila dve predavanji za IX. kongres Zveze slavističnih društev Jugoslavije, ki je bil od 17. do 21. oktobra na Bledu: dr. France Bernik je govoril o tem i Pripovedovalec in negativni junak v slovenski pmzi z vojno tematiko, mag. Marjan Dolgan pa o temi Logatchrtika partizanskega pripovedništva. Razen tega je imel dr. France Bernik še predavanji Simon Jenko in Heinrich Heine (Slavistično srečanje univerz v Celovcu in Lji.jt>ljuni; v Celovcu 31. maja) in Problem odtujenosti t' Mumovi poeziji (Simpozij o Josipu Murnu v Ljubljani 5. oktobra), mag. Marjan Dolgan pa predavanje Sodobna slovenska pripovedna proza med deskripcijo in alegorijo (XV. semi- nar slovenskega jeziku, literature in kulture Filozofske fakultete v Ljubljani 13. julija). Znanstveni svetnik dr. France Bernik je uredil in za natis pri-pruvil zbornik predavanj na mednarodnem simpoziju o Otonu Župančiču. ki sta ga ob stoletnici pesnikovega rojstva organizirali SAZLJ in Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Nastopil je v oddaji RTV Ljubljana Oči kritike 22. februarja, na literarnem večeru: Linhart-Čop-Jenko v Kranju 23. aprila in na srečanju z bralci v Mladinski knjigi v Mariboru 31. oktobra, ko je govoril o Josipu Murnu, Asistent mag. Marjan Dolgan je bil tajnik pripravljalnega odbora /a simpozij o Josipu Murnu, ki sta ga organizirali SAZU in Filozofska fakulteta LJni verze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ter član ocenjevalne komisije za slovensko književnost pri tekmovanju Znanost mladini na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času od gusta do |. septembra se je udeležil tečaja nemškega jezika, ki ga je priredil Goethe-lnstitut v Rothenburgu (ob der Tauber v Z« Nemčiji). Za Radio Ljubljana je pripravil literarni večer o Josipu Murnu (L program, 23. februarja in 1. marca), oddajo S slovenskim pesnikom Danctom Zajcem (1. program, 25. oktobra) ter vrsto recenzij za oddajo S knjižnega trga; Gregor Strniša, Jože Snoj, Miroslav Košuta — Pesmi; Svet lana Makarovič, Niko Grafenauer. Tomaž Šalamun — Pesmi; Veno Taufer — Ravnanje žebljev in druge pesmi; Veno Taufer — Sonetje; Peter Božič — Očeta Vin-cenca smrt; Pavle Zidar — Jakobove sanje; Fran Milčinski — Zbrani spisi I do 3; Antologija znanstvenofantastičnega pripovedništva Prodajalna svetov; Janko Lavrin — Panorama ruske literature: France Pibernik — Med tradiciji? in modernizmom. Objave: F. Bernik: Simon Jenko, Ljuhljana. Partizanska knjiga, 1979. 224 str, (Znameniti Sk)-venei). Pripovedna struktura v Preje rnovem Krstu pri Savici. Jezik in slovstvo, 24. 1970/79, K. str, 239—244. Druga knjiga Paternuje ve monografije o Prešernu. Slavistična revija, 27, 1979, I str. 151—155, Simon Jenku in Heinrieh Heine, Slavistična revija, 27. 1979, 3—4. str. 3S1 dti 391. Cankarjeva tradicionalna črtica. Si avi stična revija. 27, 1979, 2. str. 16M92. Slogovna modernost Zupančičevih zgodnjih pesmi. — Oton Župančič — Simpozij 1978. Ljubljana, Slovenska matica, 1979, str 149—161. (Prva objava: Sodobnost 2b, 1978. 8—9. str. 766-776.) Oton Zupančič. Simpozij I97K Ljubljana, Slovenska matica, 1979. 567 str. (Urednik). Simpozij 0 Otonu Župančiču, Raziskovalec, 9, 1979. 1—2, str. 104. Problem odtujenosti v Murnov i poeziji. Sodobnost, 27, 1979, 11, str. 1055 do 1063, (Delna objava v Prosvetnem delavcu 3(1, 19. oktobra 1979 pod naslovom: Odtujenost v Murnovi poeziji.) Josip M um in problemi njegove poezije, Ljubljanski dnevnik. 1. marca 1979. str. 5," Od vrednotenja k samorefleksiji. Sodobnost, 27, 1979. 1, str, 5—S. Pogovor z dr, Francetom Be mikom o znanstvenem srečanju v Celovcu. Delo (Književni listi), 7, junija 1979, str. 13- M. Dolg it n : Pripovedovalec in pripoved. Njegovo vrednotenje pripovedovanega. Maribor. Obzorja, 1979. !3b str. (Razpotja, 32). Sodobna slovenska pripovedna proza med deskripcijo i it alegorijo. Seminar slovenskega jezika, literature irt kulture, 15, 1979, str. 269—293. Obzhutenje tega perpnvedovavzovega serzp nad sturjeno Silo divishtvu od ene mlade inu lepe dekelze Agate. Sodobnost, 27. 1979, 4, str, 456—471. Janež-Ravbarjev priročnik ali ne pojenju joči čar okostenelosli, Jezik in slovstvo, 25, 1979/80. I, str. 25—28. Sekcija za literarno teorijo Priprava slovenskega Literarnega leksikona pod uredništvom akad. Aniona Ocvirka je potekala po načrtu, določenem s pogodbo. Pogodbeni program je bil v celoti izvršen in deloma presežen, Iz tiska je prišlo prvih pet zvezkov Literarnega leksikona, in sicer: 1. Literarna teorija dr. Antona Ocvirka, 2. Literatura dr, Janka Kosa, 3. Helenizem dr. Kajetana Gantarja, 4. Srednjeveške in staronemške verzne oblike dr. Dušana Ludvika in 5. Pozitivizem v literarni vedi mag. Darka Dofinarja. Pri tej priložnosti je bila 23. marca ob sodelovanju tajnika II. razreda, avtorjev in predstavnikov založbe dobro obiskana tiskovna konferenca, 5. aprila je bil poseben intervju na televiziji, številni in ugodni so bili tudi odmevi v tisku. — Pripravljenih in v tisk oddanih je bilo nadaljnjih pet zvezkov Litcnimegn leksikona, in sicer: 1. Romantika Janka Kosa (obseg: fi avtorskih pol), 2. Grške lirične oblike in metrični obrazci Kajetana Gantarja (obseg: 6 avtorskih pol), 3. Angloameriške smeti v 20. stoletju Majde Stanovnik-Blinc (obseg: 4 in pol avtorske pole), 4. Evropski verzni sistemi in slovenski verz, 1. del (obseg: 10 avtorskih pol} in i. Evropski verzni sistemi in slovenski verz, II. del (obseg: 10 avtorskih pol) Antona Ocvirka. — V delu ali deloma izdelanih je bik) več novih rokopisov. — Redakcijski) deln, sestavljanje kazal za posamezne zvezke in tiskarske korekture so se opravljale sproti. Nadaljevale so se priprave in sklepali dogovori za prihodnje zvezke Literarnega leksikona. Vzporedno so tekla Še druga nujna uredniška, študijska, dokumentacijska in organizacijska dela. Izpisovanje, razmnoževanje in urejanje kartoteke slovenskih literarno teoretskih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev je teklo po pogodbenih načrtih. Izpisovanje slovenskega periodičnega gradiva od 1779 do 1970 je bilo končano v celoti, z izjemo nekaj posameznih letnikov, ki v Ljubljani niso dostopni ali niso kompletni, izpisanih je bilo 133 letnikov; izpisano gradivo (3.125 listkov) je bilo večinoma sproti redigirano in razmnoženo; s temi izpiski se je število uporabnih listkov v kartotekah povzpelo na 398.K13. Kartoteka slovenskih literarnih terminov, ki je že postavljena in dostopna uporabnikom, se je sproti dopolnjevala z novim gradivom. Za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev je redigirano in razmnoženo skoraj vse gradivo, kartoteka pa je urejena do polovice. — Pri tem delu so poleg rednih delavcev sekcije in prepisovalcev sodelovali še: I stažist in 7 občasnih honorarnih sodelavcev-študentov oz. diplomantov literarnih ved. V sekciji je v letu 1979 prišlo do teh personalnih sprememb: znanstveni svetnik Drago Šega je s 30, junijem odložil dolžnosti tajnika inštituta in prešel v pogodbeno delovno razmerje. Asistent mag. Darko Dolinar je bil s l. julijem imenovan za tajnika inštituta; 28. septembra je bil izvoljen za raziskovalnega sodelavca. Stažistka Vilenka Jakac je s 30. septembrom prekinila delovno razmerje. Stalni delavci sekcije so opravljali tale dela in dolžnosti: Znanstveni svetnik Drago Sega je bil so nosilec pod na loge Literarni leksikon. Sodeloval je z glavnim urednikom in zunanjimi sotrudniki pri pripravah za ta leksikon in usmerja! program dokumentacijskih del. 23. marca je imel uvodni referat na tiskovni konferenci ob izidu prvih zvezkov Literarnega leksikona; 5. oktobra se je udeležil simpozija o Josipu Murnu na SAZU z referatom Murnov literarni nazor i1 pesnitvi 'Knjigotrzec in poet'. Višja strokovna sodelavka Majda Stanovnik-Blinc je za Literarni leksikon dopolnila in oddala m tisk prispevke o geslih Imagizem, Izgubljena generacija, Jezni mladeniči in Beat, ki so določeni za objavo v samostojnem zvezku z naslovom Angloame-riške smeri v 20. stoletju. Sodelovala je pri pripravi in rcdakciji stvarnih in imenskih kazal za posamezne zvezke Literarnega leksikona in opravljala vzporedne korekture nekaterih zvezkov med tiskom. Na tiskovni konferenci ob izidu prve skupine je sodelovala s predstavitvijo prvega zvezka. Za potrebe sodelavcev Literarnega leksikona je naredila več izpiskov iz kartoteke slovenskih I i te ramo-teoretskih terminov. Napisala je dva prispevka za gradivo, ciklostirano pred posvetovanjem o slovenščini v javnosti maja 1979 v Portorožu, Z referati je sodelovala 23, avgusta na 9. kongresu Mednarodne zveze za primerjalno književnost — AILC v lnnsbrucku (Translations a/ul national literature considered as antagonists: an attitude of the literary criticism in Slovenia 185(1—1880), 5. oktobra pri M urno-vem simpoziju na SAZU (Murn in prevajanje literature) in 13. oktobra na srečanju jugoslovanskih prevajalcev na Črnem vrhu nad Idrijo (Nekaj pogledov na koncepte za zgodovino prevodne literature). Delala je kot članica v naslednjih družbenih in strokovnih telesih: delegacija delovne skupnosti SAZU za samoupravne interesne skupnosti (zbor izvajalcev), strokovna komisija za literarne vede pri področni raziskovalni skupnosti za zgodovinske in humanistične vede RSS, izvršilni odbor P RS za zgodovinske in humanistične vede, komisija za infrastrukturo RSS (do aprila), metodološka komisija RSS (od aprila), izvršilni odbor Društva za primerjalno književnost S RS (od maja kot tajnica), uredniški odbor in svet revije Primerjalna književnost in založniški svet Državne založbe Slovenije. Mag. Darko Dolinar je sodeloval pri pripravljanju in korigiranju tekstov za Literarni leksikon ter pri predstavitvi prvega letnika te izdaje na televiziji. Po rokopisnem gradivu iz zapuščine prof, dr. Dušana Pirjevca je redigiral njegovo razpravo o strukturalni poetiki. Vodil je sodelavce, ki so izpisovali, redigirali in razmnoževali dokumentarno gradivo, in tudi sam redigiral izpiske za obe kartoteki. — Udeležil se je IX. kongresa mednarodne zveze za primerjalno književnost od 20. do 24. avgusta v lnnsbrucku; 5. oktobra je sodeloval na simpoziju o Josipu Murnu na SAZU z referatom Prijateljeva recepcija Murna. — Na oddelku za pri me r- jalno književnost filozofske fakultete v Ljubljani je vodil p rose-miliar iz metodologije in tehnike literarne vede (2 uri tedensko). — Je glavni in odgovorni urednik revije Primerjalna književnost. Poleg tega je opravljal naslednje družbene dolžnosti: namestnik vodje delegacije delovne skupnosti SAZU (za zbore izvajalcev), delegat SAZU v sosvetu RTV Ljubljana za spremljanje znanstveno raziskovalne dejavnosti, podpredsednik Društva za primerjalno književnost SR Slovenije. Stažistka Vilenka Jakac je redigirala kartotečno gradivo. Objave: D, Sega: O literarne m leksikonu. Delo, 29. 3. 1979, str. 13. O poeziji. Sodobni slovenski esej. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1979, sir, lfil—I fit). (Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev.) (Ponatis.) M. S 1 a ti o v n t k-B I i n c ; Oton Zupančič in pripovedna proza: prevod romana Oliver Twist. Primerjalna književnost, 2, 1979, 1, sir. 41—50. Anton Ocvirk, Literarna umetnina med zgodovino in teorijo. Razprave. 1. knjiga. Primerjalna književnost, 2, 1979,'L str. 59—60- (Pbroiilo.) Ivan Cankar v prevodih. Primerjalna književnost, 2, 1979, 1, str, 60—61. (Poročilo.) Literatura — primerjalno. (Pred IX, kongresom AlLC), Delo, 17. avgusta 1979, 191, str. 6. (Poročilo.) Po kongresu komparalivistov. Delo, 20. septembra 1979, 220, sir. 6, (Poročilo.) Stvarno kazalo. Anton Ocvirk, Literarna teorija. Ljubljana, DZS, 1978, str, 96—98. (Literarni leksikon 1.) Imensko kazalo. Anton Ocvirk, Lilerarna teorija, Ljubljana, DZS, 1978, str. 99—101. (Literarni leksikon. 1.) Stvarno kazalo. Anton Ocvirk, Literarna umetnina med zgodovino in teorijo. II. Ljubljana. DZS, 1979. str. 655—674. D. D o 1 i n a r : Janko Kos, Pregled svetovne književnosti Primerjalna književnost, 2, 1979, L sir. 60. (Oeena,) Janka Kos, Matija Čop. Primerjalna književnost, 2, 1979. 2, str. 53—56, (Ocena.) Jože Pogačnik, Parametri in paralele. Primerja [na književnost, 2, 1979, 2, str. 56—57. (Ocena.) Sekcija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo V okviru tc sekcije deluje organizirano le uredništvo Slovenskega biografskega leksikona. Po smrti glavnega urednika dr. Frana Petre t a je od januarja do oktobra 1979 začasno vodila sekcijo višja strokovna sodelavka Nada Gspan-Prašeij, ki je z julijem 1.1. napredovala v naziv strokovni svetnik. S 1. novembrom je prevzel mesto glavnega urednika Slovenskega biografskega leksikona prof, Jože Munda, do tedaj reda k to r Slovenske bibliografije, ki jo izdaja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Tako Šteje ob koncu leta uredništvo spet štiri člane, poleg imenovanih dveh šc asistentki Franco Buttolo in Metko Pavčič, Uredniški odbor se v tem letu ni sestal. II. razred SAZU je dne 9, 1. t. 1. imenoval komisijo treh svojih dopisnih članov (prof. dr. Janko Kos, prof. Janez Logar, prof. Boris Merhar) in ji naložil, naj ponovno pregleda vse besedilo za 12. zvezek Slovenskega biografskega leksikonu in da mnenje, ali more rokopis v tiskarno. Komisija je marca dala svoje poročilo. N. Gspa-nova je njene sugestije vnesla v rokopis. Dne 26. junija je II. razred sklenil, da se tako pripravljen rokopis odda v tiskarno, ne da bi čakali še na 6 člankov, ki so sicer že dolgo v delu. V oktobru, še pred prevzemom uredniških dolžnosti, je J. Munda pregledal ves rokopis ter ga lektorsko in tehnično poenotil, V novembru je uredništvo opravilo še manjše korekture in dopolnitve ter 23. novembra 1979 rokopis 12. zvezka Slovenskega biografskega leksikona oddalo tiskarni Ljudska pravica. Dogovorjeno je, da delo izide v prihodnjem letu. Vzporedno so tekle priprave za 13, zvezek Slovenskega biografskega leksikona: stiki s sodelavci, razjiošiljanje vprašalnih pol živečim osebnostim, redigiranje člankov. V tem letu je uredništvo prejelo 28 novih člankov, kljub številčni nepopolnosti uredniškega kolektiva pa je bilo redigiranih 72 člankov. 13. zvezek Slovenskega biografskega leksikona (V—W) bo predvidoma obdelal nekaj nad 600 oseb; polovica člankov je že napisanih in od tega dobra tretji- na redigiranih. Izplačevanje honorarjev zunanjim sodelavcem je potekalo normalno. Zbiranje dokumentarnega gradiva, pretežno za potrebe Slovenskega biografskega leksikona, je teklo dalje. Izrezovali smo dnevni tisk (Delo, Ljubljanski dnevnik. Večer, Primorski dnevnik), dopolnjevali uredniški izvod Slovenskega biografskega leksikona ? novimi podatki in popravki ter vodili evidenco o pomembnem novem biografskem gradivu. Z informacijami je uredništvo pomagalo vrsti posameznikov m ustanovam, med drugim: Filozofski fakulteti v Ljubljani, gimnaziji Celje, Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Fakulteti za književnost univerze v Rimu, Državni založbi Slovenije v Ljubljani, univerzama v Trstu in Vidmu, marksističnemu centru pri CK ZKS Ljubljana, K l V Ljubljana, idr. Za interne potrebe smo izdelovali imensko kazalo h knjigi: J. Orožen, Zgodovina Celja in okolice. II. del, Celje 1974. Delavci sekcije so poleg vsega navedenega opravljali še naslednje družbene in strokovne naloge in dolžnosti: Strokovni svetnik Jože Munda jc imel predavanje Informativni priročniki o slovenskem tisku kol pomoč pri dc(u v knjigarni na L seminarju slovenskih knjigarjev, Bled, 4. in 11, aprila 1979, Za Raziskovalno skupnost Slovenije je izdelal ekspertizo Novejši bibliografski razvidi slovenske strokovne in znanstvene publicistike. Jc član izdajateljskega sveta revije Jezik in slovstvo, založniškega sveta Cankarjeve založbe, komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, komisije za izpite iz bibliografske stroke, honorarni profesor za predmet bibliografija na Pedagoški akademiji, član slovenskega uredništva Bibliografije rasprava, članaka i književnih radova (Zagreb). Strokovna svetnica Nada Gspan-Prašelj sodeluje in soureja slovenski delež pri Österreichisches biographisches Lexikon ¡815— ¡950 (Dunaj). Asistentka Franca Buttolo je delegat S AZU v SIS za zdravstvo in socialno skrbstvo Ljubljana; nadaljuje študij podiplomske stopnje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Asistentka Metka Pavčič jc delegat v zboru združenega dela S AZU; nadaljuje študij podiplomske stopnje na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Objave: J. M u n ti a : Slovenska bibliografija. 28, 1974. Ljubljana 1979. (Urednik.) Katalog knjig 79. Ljubljana 1979. (Urednik.) Leksikon Pisaca Jugoslavije. 2, Novi Sad !979, Obdelal pisatelje: Erjavec Anton in Fran, Funtek Anton, Gatiriček Andrej. Gang I Engelbert. Gestrin Fran, Glaser Karel, Goli a Pavel. Govekar Fran in Minka, Grahor [vo. Gregorin Janez, Gspan Alfonz, Himsman Fani, Jug Klemeni, Praznični knjigi. Ob jubileju Univerzitetne knjižnice v Mariboru, Naii razgledi. 28. 1979, 3, str. 71—72. Slovenska bibliografija v letu 1978. Knjižnica, 23, 1979, 1/4. Sachsova pri nas. Nelly Sachs. Izbrane pesmi, Ljubljana, 1979. str, 154, (Bibliografija.) Singer pri na*. Isaac S- Singer, Sovražnice, zgodba ö ljubezni, Ljubljana, 1979, str. 526. (Bibliografija.) Sienkiewicz pri nas. Henrik Sienkiewicz, Zgodil je novele. Ljubljana. 1979, str. 3SO-388, (Bibliografija,) Gide pri nas. André Gide, Zemeljska hrana Ljubljana, 1979, str. 418—420. (Bibliografija.) Faulkner pri nas. William Faulkner, Absalom, A tnalom. Ljubljana, 1979. str. 396-398. (Bibliografija.) Rüssel pri nas. Bertram! Rüssel, Moj filozofski razvoj. Ljubljana, 1979, str. 378—379. (Bibliografija.) Berta vente pri nas. Jaeinto Bcnavente, Štiri komedije. Ljubljana. 1979, str. 334. (Bibliografija.) Björn son pri nas. Björnstjeme Björnson. Izbrane novele. Ljubljana. 1979. str. 432—434. (Bibliografija.) N. Gsprtn-Prašelj; Osternsischisches biographisches Lexikon 1 BI5—1950, 36. Dunaj 1979. Obdelala gesla* Pfeifer Josip, Pifllar Luka, Pire Alojzij, Ciril in Fran. Pirjcvec Avgust, Pirnat Ni ko, Pivko Ljtidevit. F. B u 11 o 1 o : Dela Dušana Pirjevca. Primerjalna književnost, 2, 1979, I, sir, 69— 78. (Bibliografija: soavtor.) Bibliografija del Frana Petre ta. Slavistična revija, 27. 1979, 2. str. 312— 319. (Soavtor.) M. P a v č i č ; Bibliografija del Frana Petreta. Slavistična revija, 27, 1979. 2. str. 312—319. (Soavtor.) lnštitut&ka knjižnica in tajništvu V letu 1979 je knjižni fond narastel za 1297 knjig in zvezkov revij. Vse nove knjige in revije smo katalogizirali, stvarno obdelali in uvrstili v listkovni signaturni katalog, rekoče revije pa vpisali v kartoteko revij in abecedni katalog. Knjižnico jc obiskalo 590 domačih in zunanjih uporabnikov, izposodili so si na dom ali ogledali v knjižnici skupaj 1923 knjig in revij. Preuredili smo stvarni katalog, tako da so zdaj v sklopu glavnega gesla upoštevana podgesla po abecedi. Od starejšega knjižnega fonda smo stvarno obdelali le nekaj knjig, ker za to ni bilo časa na razpolago. V Trubarjevem antikvariatu smo pregledali šolska izvestja in izbrali za Slovenski biografski leksikon 302 zvezka in s tem dopolnili pomanjkljivi fond Šolskih izvestij pri SBL. Višja knjižničarka-referent k a Angelca Turnšek je poleg tega m Slovenski biografski leksikon zbirala tekočo časopisno dokumentacijo iz dnevnega tiska (Delo, Ljubljanski dnevnik. Mariborski Večer, Primorski dnevnik in Primorske novice) in izrezala 2804 enote. Tajnica Alenka Maček je poleg Tednih administrativnih in tajniških del opravljala tudi dela v skladu s programom vseh treh sekcij inštituta ter za interno uporabo Slovenskega biografskega leksikona izdelala imensko kazalo k priročniku J. Orožen, Zgodovina mesta Celja in okolice. 1L Celje 1974. V letu 1979 je bilo nakazanih 59 avtorskih in drugih honorarjev. Tajniški delovodnik vseh treh sekcij inštituta je obsegal 400 ševilk. KABINET JOSIPA VIDMARJA Poročilo o delu v letu 1979 Kabinet vodi častni član SAZU akademik Josip Vidmar. Njegov pomočnik je višji strokovni sodelavec v pokoju Jože Javoršck. Strokovna delavka v kabinetu, Darja Kulenovič. opravlja tajniške posle. Kabinet, ki se ukvarja s pisateljskim, znanstvenim in kulturno-političnim delovanjem akademika Josipa Vidmarja, je v letu 1979 sodeloval pri dveh zasedanjih plen uma kulturnih delavcev OF, in sicer v začetku februarja, ko so kulturni delavci na svojem 6. zasedanju v Skupščini SR Slovenije v Ljubljani razpravljali o prispevkih Borisa Kidriča slovenski kulturi, in v oktobru, ko so na 7. zasedanju v Ravnah na Koroškem razpravljali o zgodovinski in kulturni vlogi Lovra Kuharja-Prežihovega Voranča. Akademik Josip Vidmar je imel na obeh plenumih uvodni govor. Kabinet skrbi za organizacijo pisanja knjig o znamenitih Slovencih. Ta zbirka, ki jo kabinet tudi ureja, naj bi zaobsegla monografije vseh pomembnejših Slovencev, te monografije pa naj bi na izviren način osvetlile našo celotno kulturno zgodovino. Na tiskovni konferenci, ki je bila 16. februarja 1979 v prostorih SAZU, je kabinet predstavil monografijo Filipa Kalana o Antonu Tomažu Linhartu, Janka Kosa o Matiji Čopu in Franceta Bernika o Simonu Jenku. Za tisk pa je pripravil naslednje monografije: Fran Leveč (napisal jo jc Stanko Janež), Jože Plečnik (Marjan Mušič), Davorin Jenko (Dragotin Cvetko) in Anton Aškerc (Marja Boršnik). Akademik Josip Vidmar je pri Državni založbi Slovenije izdal knjigo Obrazi, pri Slovenski matici pa prevod tragedije Smrt Ivana Groznega A. K. Tolstoja. Sodeloval jc tudi v zborniku Oton Župančič — Simpozij 1978, ki je izšel prav tako pri Slovenski matici. Mladinski knjigi je oddal rokopis prevoda F. L Tjutčeva Pesmi za zbirko Lirika, Državni založbi Slovenije pa prevod Lessingovega Modrega Natana. Za Založbo Obzorja v Mariboru je pripravil zbirko esejev z naslovom Od dne do dne. Kabinet skrbi za redno kulturno informativno in kritično službo, ki se ne omejuje samo na Slovenijo, ampak sega na vse predele Jugoslavije. Predvsem vzdržuje redne stike z jugoslovanskimi dramaturškimi centri, in sicer v zvezi s Sterijevim pozorjem. čigar predsednik jc akademik Josip Vidmar. Ker je pomočnik Josipa Vidmarja Jože Javoršek predsednik Oddelka za zveze s tujino pri Sterijevem pozorju in predsednik uredniškega sveta revije Scena, skuša kabinet vezati vlogo Sterijevcga pozo rja, ki jo ima v jugoslovanskem prostoru, s sodobnimi gledališkimi gibanji v svetu. Kabinet skrbi za zbiranje snovi, se pravi literarnih informacij in podatkov, ki jih akademik Josip Vidmar potrebuje kot član Predsedstva SR Slovenije, kot predsednik plcnuma kulturnih delavcev OF, kot predsednik Sterijcvcga pozorja. kot predsednik skupnega sveta enciklopedije Slovenije in slovenskega dela enciklopedije Jugoslavije, kot predsednik uredniškega odbora zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev, kot član uredniškega sosveta Književnih listov pri Delu in kot član programskega sveta SNU Drame v Ljubljani, INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Poročilo o delu v letu 1979 Sekcija za ljudsko slovstvo Delo v sekciji je usmerjeno predvsem k pripravam za kritično izdajo slovenskega ljudskega pripovednega izročila. Pod vodstvom asistentke M. Stanonikove smo nadaljevali ekscerpiranje pripovednega gradiva iz novejših slovenskih revij, časopisov in šolskih glasil. Izpisani so bili Delo 1959—1975, Glas 1975—1976, ITD 1974, Kmečki glas 1955—1975, Tedenska tribuna 1955—1966. Število izpiskov znaša 3096, vendar predvidevamo, da bo ob dokončni ureditvi tega gradiva za uvrstitev v Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi marsikaj moralo izpasti. — Izpisovanje šolskih glasil se je v letošnjem letu končalo. Natančni naslovi teh glasil — 73 po številu — so v naši dokumentaciji; tu naj navedemo samo njjihova imena, ki so (tako kot v prejšnjih poročilih) na različnih šolah večkrat enaka: Naša mladost. Prvo cvetje. Mladi ogenj. Utrinki. Cik cak, Almanah, Rokava, Naša beseda, Brstiči, Mladost v belem. Literarne vaje. Prvi poganjki, Ježkov rod, Ne bomo pozabili, Mladi vojkovci, Kurir, Sidro, Brstje, Svobodna pomlad. Mladi Sladko-gorčan. Kriški šolar. Srnica, V novo življenje, Škrjanček iz Do bo ve, Čriček, Glas mladih Doličanov, Iskrice, Zbornik,.., Kurirčkova pošta, Naš kotiček, Izrazi, Šolarček, Naš list, PodlubniŠke iskrice. Odmevi, Kekec, Palček, Bele h reze. Bobri, Rast ob Dravinji, Pozdrav pomladi, Naše polje. Brstje, Lukarček, Novinarček. Feniks, Zbirka pesmi učencev osnovne šole Koper, Filmski obzornik, Najmlajša gcneracija. Valovi Mure, Barje, Prvi koraki, Mladi glas. Mlada H udinja, Pohorski pastirci. Mladi zvoki. Mladi dnevi. Otroci svobode, Naša misel. Samorastniki, Iskrice izpod Boča, Mladi Samorastnik, GOŠ, Mladi časnikar Stopinje, Meteor, Nagelj. Odmev iz Dobovc. Odmev, Šolski zvonec. Lokvanji, Pohorski odmevi, Potrčevi plamenčki, Z bregov Krke. Vseh izpiskov iz naštetih glasil je 200. Popis slovenskih bajnih bitij. Prva faza tega dela je obsegala sistematičen izpis imenskih gesel in navedbo virov iz K e le mino ve zbirke Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, pa tudi iz drugih knjižnih virov in iz terenskih zapiskov, če smo nanje naleteli priložnostno. Posebej je treba omeniti 110 gesel, ki jih je iz svojih zapiskov prispeval dr. M. Ma tiče tov. Na naslednji stopnji, ko gre za primerjanje Keleminovih objav s prvotnimi viri, se marsikdaj pokaže, da je Kelemina nezanesljiv, kar zahteva še toliko skrbnejše preverjanje. Relativno dokončno je doslej tako obdelanih nekaj čez 300 listkov z izpiski iz Pajkovih Črtic, Kocbekovih Stori j, Modcrndorfcrjcvih narodnih pripovedk, Komikovih S torij in Ša-šljevih Bisernic, ki so vloženi v kartoteko po abecednem redu gesel. Za tako zastavljeno nadaljnje delo pa čaka še nad 1300 listkov, ki so urejeni po abecednem zapovrstju Časopisov, revij, zbornikov idr. (okoli 60, med njimi tudi nekaj nemških in italijanskih), od koder bo treba ugotoviti prvi zapis vsakega (slovenskega) bajnega bitja. Zaradi poenotenja in lažje obdelave podatkov v končni fazi smo dali razmnožiti listke z naslednjimi rubrikami: Ime (bajnega bitja), Lokacija, Funkcija, Vir (od kod je podatek) in Zveza (kje bitje navaja J. Kelemina v svoji zbirki). Slovensko folklorno gradivo z desnega brega Tera — 1940 je M. Mat i če tov v celoti prevedel v knjižno slovenščino. Same tekste še prepisuje v poenostavljeni obliki. Pri tem se zgleduje po načelih, ki so jih sprejeli in v praksi uveljavili ruski folkloristi in lingvisti malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Ta načela je ob obsežnem, dva dela obsegajoče m zborniku belomorskih pravljic (A. N. Nečajev, Skazki M. Korgujeva II, Petrozavodsk 1939, 635—644) prepričljivo formuliral prof. B. A. Larin (zadnji učenec J. Baudouina de Courtenaya): O principah publikacij teksta. Bistveno in odločilno je pri stvari pač to, da gre za literarna besedila, ki bi jih s pretirano lingvistično akribijo hrez potrebe omejeval: na zelo ozek krog bralcev. M. Matičctov se je štiri tedne (od 30. septembra do 28. oktobra) mudil v Moskvi in Leningradu zaradi izdaje Baudouin de Courtenayevega rezijanskega slovarja. Med ogledom rokopisne zapuščine i. Baud. de Conrtenaya v leningrajskem arhivu Sovjetske akademije znanosti sta prof, dr, N. I, Tolstoj (le-ta je že 1966. poskusno izdal besedišče od A do D) in dr, M. Matice tov sprejela sklep: da bodo slovarskemu delu dodani vsi neobjavljeni teksti, ki jih je J. Baudouin de Courtenay zapisal v Reziji 1890, 1892 in 1893 in tudi v glavnem že sam prepisal na Čisto. Gre za 87 pesmic. 5 pravljic, 2 povedki, 4 uganke, nekaj kletvic in nazadnje še kakih 15 nevezanih pogovorov, biografskih pričevanj ipd. Ker ne bi bilo prehudih težav za slovarsko eskcerpiranje tudi tega »novega« gradiva, bi bil s to objavo primerno in častno dokončan celoten baudouinovskt opus v zvezi z Rezijo. Med številnimi zbirkami gradiva v nerczijanskcm delu zapuščine Baudouina de Courtenaya (nadroben popis izpod peresa N. L Tolstoja g), v brošuri ob 30-letnici smrti I. A. Baudouin de Courtenaya, Moskva 1959, str. 79—80) se je Matičetov v dobrih dveh tednih, ki sta mu bila na voljo za bivanje v Leningradu, utegnil seznaniti samo z nekaterimi. O zapiskih iz nadiških dolin je deloma že poročal v Trinkovem koledarju za 1980 (Gorica 1979, str. 82—88). Mimo tega si je ogledal in tu in tam tudi kaj prepisal v zbirkah M. Vuge iz Solkana, M. Lutmana iz Štandreža, K. Štreklja z Gorjanskega in J. Ržena iz Cirknega. To so zapiski dijakov goriške gimnazije iz leta 1872. Posebno skrb pa je Matičetov posvetil gradivu, ki ga je Gašper Križnik poslal iz Motnika na Rusko leta 1875. Za načrtovano inštitutsko izdajo Križnikovega pripovednega in drugega narodopisnega gradiva pomeni 49 ljudskih pripovedi v motniškem narečju zelo dragoceno obogatitev. Deloma gre za čisto nove snovi, deloma za malo drugačne verzije besedil, ki jih že imamo pri roki, v nekaterih primerih pa so se nam v Leningradu nepričakovano prikazale pripovedi, ki smo jih poznali samo v knjižni predelavi urednikov Ljubljanskega zvona, Drobtinic, Vrtca. Glede leningrajske Križni ko ve zbirke (zraven pravljic je tam še 59 pesmi, več pregovorov, ugank, besedišča ipd.) se je Matičetov dogovoril, da nam jo bodo presneli ntf mikrofilm v zameno za naše publikacije, ki jih želi leningrajski arhiv. V transkribi ranih 30 tekstih Rezijanke Tine Vaj to ve je bilo nekaj nejasnosti, ki jih je Matičetov moral rešiti s pomočjo same pravljičarke; obiskal jo je na Solbici, zaselek Ladina, v začetku avgusta. Ob ti priložnosti mu je izročila tudi nekaj zapiskov, ganljivih po nastanku: v strahu, da bi to, česar se je kdaj pa kdaj domislila, ne šlo v pozabo, je sproti vse narekovala vnuku, ki je seveda rabil italijanski črkopis. M. Stanonikova je še dalje sodelovala pri pripravi geselnika Ljudsko slovstvo za Slovensko enciklopedijo in ga vsaj predvidoma oblikovala dokončno. Na prošnjo Cankarjeve založbe je za etnološko publikacijo, ki jo pripravlja ta založba, napisala Še dve prav kratki poglavji Slovensko NOB pesništvo, Mitingi in del poglavja Glasba. Njen namen je bil osvetliti to tematiko z etnolo- škcga vidika, — Tako kot prejšnja leta je sodelovala tudi pri znanstveni temi Slovensko NOB pesništvo 1941—1945 na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani, vendar manj intenzivno, ker je bilo vse njeno delo precej otežkočeno in ohromljeno zaradi bolezni (91 bolniških dni). Terensko delo; mimo že omenjenega ohiska pri Tini Vajtuvj (avgusta) se je Matičetov mudil v Reziji tudi še 21,—25, septembra, ko je zbral med drugim nekaj besednega gradiva (v Bili) in nekaj pripovednega (v Osojah), obenem pa preverjal stare zapiske v Bili in na Ravanci. Kot glavni in odgovorni urednik inštitutskega zbornika »Tra-ditiones« je M. Matičetov poskrbel za to. da sta sredi leta 1979 izšli 5. in 6. knjiga v obsežnem dvojnem Jetniku; obenem je tudi že skoraj v celoti zbral gradivo za naslednji dvojni letnik (7—H), Sekcija za ljudske šege in igre Delo v sekciji za ljudske šege in igre je bilo v letu 1979 občutno okrnjeno. Dne 3. maja 1979 je odšla mag. Helena Ložar-Podlogar na porodniški dopust, dne 1. septembra 1979 pa je dr, Niko Kuret stopil v pokoj. Mag. Helena Loža r- Pod logar je morala iz navedenih razlogov obdelavo gradiva o ženitovanjskih šegah med Muro in Dravo prekiniti. Občasno je pač dopolnjevala že obdelano gradivo o koroških ženitovanjskih šegah. Čeprav je bila v začetku leta njena vprašal-niča o šegah ob rojstvu natisnjena, se zbiranje gradiva o teh šegah, ki je v delovnem načrtu, zaradi odsotnosti avtorice ni moglo začeti. Dr. Niku Kuretu je uspelo — tudi s honorarnim delom po 1. septembru 1979 — dokončati po delovnem programu obdelavo gradiva o maskah na Slovenskem. O tem je izdelal obširen elaborat in ga predložil RSS. Ni pa bilo mogoče nadaljevati zbiranje podatkov za Arhiv karnevalov. Kot znaten uspeh zaznamujemo sklenitev dogovora o kopiranju gradiva iz Gothovc topografije Slovenske Štajerske v prvi polovici 19. stoletja v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Dogovor je sledil obisku dr, Nika Kureta v Gradcu (25, 3,—4. 4. 1979), kjer je izročil ravnateljstvu arhiva svoj seznam relevantnih listin, plod njegovega dolgoletnega dela v graškem arhivu, ki bo podlaga kopiranju. Seznam obsega i57 tipkanih strani, Kakor je znano, gre za listine iz 511 krajev Slovenske Štajerske, Razisko- valna skupnost Slovenije je odobrila potrebna sredstva z zvišanjem pogodbene vrednosti pogodbe štev. P-618/8883-78 za din 47.400. Koskusa v Švicarski Juri. Predaval je o krasu jamskim vodnikom in obiskovalcem razstav »Kamen in kras« ter »Življenje kapnikov«. O vtisih s kitajskega krasa je poročal v Geografskem društvu Slovenije, ob 90-letnici P. Kunaverja pa je v Prirodoslov-nem društvu Slovenije predaval o kamniti podobi krasa od morja do Alp. Opravljal je še vrsto drugih nalog kot predsednik IO O RS Postojna, predstavnik SAZU v komiteju za varstvo okolja pri IS Skupščine SRS, je urednik fizično geografskih kart Atlasa Slovenije, začasni predsedujoči kolegija upravnikov delovnih enot SAZU. član znanstvenega sveta inštituta in Geografskega inštituta Antona Melika ter uredniškega odbora Krasoslovnega zbornika in drugih strokovnih ter družbenopolitičnih organizacij. Višji znanstveni sodelavec dr. Rado Gospodarič je preučeval kvartarno zgodovino kraških jam, posebej jamske sedimente iz Najdene jame in Postojnskega jamskega sistema ter jih sistematsko obdelal v primerjavi z drugimi kvartarnimi sedimenti na Notranjskem krasu. Geološko je karti ral podzemlje Najdene jame in površje nad njo ter obdelal do sedaj znane spe le o loške raziskave Tkalce jame. Strokovno delo je opravil s predavanji jamskim vodnikom in obiskovalcem razstave »Življenje kapnikov« na Vrhniki in v Sežani ter pri predavanjih o kitajskem krasu. S habilitacijskim predavanjem o jamskih sedimentih jc dosegel naziv izrednega profesorja ljubljanske univerze za predmet fizikalna geologija. Študentom geologije je predaval o geoloških procesih v kraških jamah in bil mentor pri dveh seminarskih nalogah Na tritedenskem študijskem bivanju na Kitajskem jc skupaj z dr. P, Habičem spoznaval tamkajšnje znanstveno- raziskoval no delo na krasu. Opravljal je zadolžitve v zvezi s sprejemi in spremstvi domaČih in tujih delegacij in posameznikov na inštitutu, po jamah in krasu Slovenije in Jugoslavije, Izvrševal je posle pomočnika upravnika inštituta, predsednika strokovnega sveta Kraške muzejske zbirke, člana znanstvenega sveta inštituta ter drugih strokovnih in družbenopolitičnih organizacij v Postojni in Ljubljani. Aktivno je sodeloval pri strokovnem odboru 4. mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda v Švici ter pri izvedbi sledilnega poskusa v Švicarski Juri. Raziskovalni sodelavec mag. Andrej Kranjc je na terenu in v laboratoriju preučeval lebdeči tovor in holoccnski prod v vodi in vodnih jamah porečja Ljubljanice in deloma tudi drugod po Sloveniji. To je gradivo za njegovo prijavljeno in sprejeto doktorsko tezo L naslovom »Fluvialni jamski sedimenti kot indikator speleo loškega in morfološkega razvoja (na izbranih primerih iz Slovenije)^ Aktivno jc sodeloval na mednarodnih simpozijih o kraški eroziji v Franciji in o turističnem in znanstvenem pomenu Postojnske jame v svetu (v Postojni) ter na simpoziju o prispevku Slovencev v spe I co logi j i v Ljubljani. Predaval je na strokovno izobraževalnem tečaju /a jamske vodnike pri Postojnski jami, zbral podatke za filmski scenarij o kočevskem krasu ter spremljal nekatere goste inštituta po našem krasu. Je član komisije za velike jame sveta pri Mednarodni speleološki uniji ter član Izvršnega odbora Prirodo-slovnega društva Slovenije, Kot zunatiji sodelavec je delal pri raziskavah poplavnih območij v Sloveniji. Asistent mag. ing, Janja Kogovšek je nadaljevala z raziskavami vertikalnega pretakanja kraške vode v Planinski in Postojnski jami, Zanimive rezultate je skupaj z dr. P, Habičem sestavila v referat za mednarodni simpozij v Franciji, ki se ga jc udeležila. Letos ugotovljene podatke o teh raziskavah je obdelala v poročilu 3, faze, Kogovškova jc mnogo dela vložila v izdelavo in uspešen zagovor magistrske naloge »Študij porazdelitve nekaterih elementov pri nastajanju sige v kraških jamah«. Pri delu in analizah je pomagal tehnični sodelavec Marjan Lu-zar, ki je sicer sodeloval tudi pri drugih terenskih in internih tehničnih delih, Asistent Valerija Kuštor je s T. Novakom obdelala rezultate poskusa o ulovu hrošče v v Tazlične pasti, o čemer je re fer ira I a na kolokviju v Saint-Gironsu (Francija). Kot štipendist francoske vlade je dvanajst dni prebila na strokovnem izpopolnjevanju v Moulisu in Lyonu. Kot so avtor je izdelala elaborat o razporeditvi favne v velikih rovih Predjame, članek o energetski vsebnosti nekaterih vrst podzemeljskih živali, članek o živalih v nekraškem podzemlju ter vodnik o soteski Hudi luknji, in za razstavo »Življenje v podzemlju«. Sodelovala je pri terenskih raziskavah podzemeljskih kopenskih biocenoz Slovenije, Asistent Janez Rcbec je nadaljeval geografsko vrednotenje primorskega in notranjskega krasa, pri čemer je preučeval metodologijo in soodvisnost prirodnih razmer z izrabo tal. Sodeloval je pri pripravi razstave ob 70-lclnici mesta Postojna, nadalje pri terenskih delih v Najdeni jami in Tkalci jami ter na mednarodnem simpoziju o urbani geografiji. Asistent France Šušteršič jc vodil nadaljnje meritve Najdene jame, računsko obdelavo podatkov in izdelavo načrtov 1:250 in 1:500. Dolžina izmerjenih poligonov tc jame znaša že preko 6 km. Natančne meritve so omogočile lokacijo in umetni preboj iz vhodnega dela v osrednji del jamskega spleta, s čimer jc bilo olajšano nadaljnje merjenje in opazovanje visokih vodostajev v jami, Na površju Lanskega vrha je z ekipo korigiral okrog 4 km2 topografske karte 1:5000 za potrebe geološkega kartiranja. Pri temi »Kvantitativno preučevanje elementov fizične speleo-logije v prostoru Planinskega polja« je izdelal matematične algoritme za nadaljnjo računsko obdelavo in matematične modele ter programe za rutinsko obdelavo podatkov geokemičnih opazovanj v Planinski in Postojnski jami. Referiral je na mednarodnih simpozijih v Postojni in v Franciji, v tisk pa je oddal prispevke o dimenzioniranju kraških votlin in o dveh modelih razvoja eemričnih kraških depresij. Strokovni svetnik Mehtilda Urleb je vodila dejavnost Kraške muzejske zbirke. Poleg tega je nadaljevala z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji antične nekropole na Svinji gorici v Cerknici, raziskovala je starejšo poselitev okrog cerkva na Not rajske m in strokovno nadzirala novogradnje in zemeljske posege v območju zaščitenih arheoloških zemljišč v Cerknici, Starem trgu in na Slivnici. Inventarizirala in opisala je arheološko gradivo iz lakovice ter sestavila poročila za tisk o izkopavanjih v Cerknici in Trnovem. Vodila je novo urejanje arheološke zbirke v Predjamskem gradu v sodelovanju z arhitekti ljubljanske univerze. Strokovni svetnik Jože Čar se je intenzivno ukvarjal s pripravo razstave »Kamen in kras« in s sestavljanjem vodnika po razstavi, nadalje z elaboratoma na temo »Geološke osnove krasa« ter »Vsebinsko pripravo stalne zbirke Kraškega muzeja«. Vse to sodi v delovni program Kraške muzejske zbirke. Pri raziskovalni temi o razporeditvi požira In t h con na obrobju Planinskega polja v odvisnosti od geološke zgradbe je podrobno geološko kartiral območja med Kališami in Lazami ter južni rob Polja med Planino in Ivanjim se lom. Ugotovil je nove stratigraf-ske in tektonske podatke za širše območje Planinskega polja ter našel razlage za nekatere morfološke in speleoloskc posebnosti tega kraškega polja. Nadaljeval je študij paleokrasa v Sloveniji in delal na sprejeli doktorski temi. Upokojeni višji strokovni sodelavec Egon Pretner je pogodbeno opravljal terenska in kabinetna dela pri temi »Podzemeljska kole-opterska favna Slovenije«, Udeležba na znanstvenih simpozijih in sestankih Janez Rebec; 8.—10. I J. 1979 na mednarodnem simpoziju o urbani in industrijski geografiji, Ljubljana. Andrej Kranjc, Peter Habič, France Šušteršič: 5. 1979 — Razgovor za okroglo mizo »Prispevek Slovencev v speleologiji«. Andrej Kranjc, Janja Kogovšek, France Šušteršič: 10,—14. 9. 1979 — Symposium sur l'érosion karstique, Aix-en-Provence, Marseille, Nimes (Francija). France Šušteršič: 11,—12. 10.1979 — Prim jena izotopu i Ji analiza u istraživanju okoliša u znanstvenim i privrednim djelat-nostima, Zagreb. Rado Gospodaric, Peter Habič, Andrej in Maja Kranjc, France Šušteršič: 19.—21. iO, 1979 — Mednarodni simpozij »Znanstvena in turistična vloga Postojnske jame v svetu«, Postojna, Rado Gospodarič: 24. 4.—8. 4. 1979 — sestanek mednarodnega odbora 4, SUWT, Langenthal. Švica. 16. 11.—19. 11. 1979 — sestanek mednarodnega odbora 4, SUWT, Bad Krotzingen, ZRN, Rado Gospodaric, Peter Habič: 23, 5.-27. 5. 1979 — izvedba sledilnega poskusa v Švicarski Juri in sestanek mednarodnega strokovnega odbora 4. SUWT v Fleurieru (Francija). 24. 9.—17, 10. 1979 — Studijsko bivanje na Kitajskem pri tamkajšnji akademiji znanosti. Valerija Kuštor: 7. 9.-22. 9. 1979 — Colloque sur l'évolution des co lé opt ère s et endogés, Saint-Girons (Francija) in Laboratoire souterrain du CNRS, Moulis (Francija). Egon Prctner: 24. 9,—30. 9. 1979 — IX. zbor entomologov Jugoslavije v Subotici. Javna predavanja: Peter Habič: Prispevek slovenskih jamarjev k poznavanju kraških voda, Ljubljana. Hidrološke značilnosti Postojnskega krasa. Postojna; Kamnita podoba krasa, Ljubljana. Onesnaževanje in zaščita vodnih virov na krasu, Koper; S poti po kitajskem krasu (Ljubljana). Peter Habič in Janja Kogovšek: Percolating water karst erosion in the case of Postojna and Planina caves, Aix-en-Provence (Francija). Andrej Kranjc: L'influence de l'homme sur la sédimentation dans les grottes, Aix-en-Provence (Francija), Postojnska jama v spelcološki literaturi (soavtor M. Kranjc), Postojna. Prispevek Slovcnccv v speleomorfologiji, Ljubljana. France Sušteršič: Jamarstvo in speleologija, Ljubljana. Sume principles of (tie cave profiles simulation, Aix-en-Pro-vence (Francija). Poskus napovedovanja neznanih rovov s pomočjo digitalnega računalnika (Postojna). Rado Gospodaric: Geologija krasa in kraških pojavov, Univerza Ljubljana. Peter Habič in Rado Gospodaric: Klasični kras Slovenije, Peking in Kweilin (Kitajska). O starosti sige v Postojnskem jamskem sistemu, Peking (Kitajska); O razvoju kraških jam v Sloveniji, Peking (Kitajska). Sledenje podzemeljskih voda v porečju Ljubljanice, Peking in Nanning (Kitajska). Vertikalno prenikanje kraške vode v krasu, Peking (Kitajska). Valerija Kuštor: Individual differences in trapping activity of two underground beetle species, Saint-Girons (Francija). Egon Pretner: Podzemna favna v umetnih vodah. Subotica, Obiski: 17. L 1979: sodelavci Inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane: Meta Ančik, Bojan Oman, dr. Ivan Kobal. 23. 2. 1979: dr. Pre log v spremstvu prof. Tišlerja, 23. 5. 1979: prof. dr. Grigorijc Vasiljcvič Korotkevič — hi-drogeolog Univerze iz Leningrada, spremljal ga jc dr. Ivan Blaš-kovič, docent Rudarsko-geološko naftne fakultete iz Zagreba. 23. 5. 1979; Krzystof Kafel iz Varšave. 25. 5. 1979: prof. Jean Claude Beetschen z Univerze Paul Saba tier iz Toulousa, 10. 7. 1979: 4 kitajski krasoslovci in spelcologi: Čep Zip Ing, Zen Su Jue, Hi Judin, Song Lin Hua, I 8. 1979: grški hidrogeolog Nick Kourmoulis. 27. 8. 1979: ameriški znanstvenik Barry Beck. 5. 9. 1979: Christian G ut h. profesor na Faculté des Sciences V Poiticrsu. 27. 9. 1979: študentje univerze iz Bayreutha (ZRN) v spremstvu profesorja Mullerja in prof. Ruppreta. 8. 10. 1979: geolog dr. Peter Bankwitz iz Vzhodnega Berlina. 11. 10. 1979: študentje etnologije z univerze v Ziirichu v spremstvu prof. Arnolda Niedererja in dr. A. Ccvca iz Ljubljane. 18. 10. 1979: geolog V. N, Dubljanski iz Simferopola v Sovjetski zvezi. 21. JO. 1979: dr. T. R. Shaw (LacocJt, Velika Britanija), Jean O'Connor (Le ices ter. Velika Britanija), dr. P. Parenzan (Taranto. Italija) s soprogo, A. Petrochillou (Atene, Grčija). 9, II. 1979: speleologi z Mallorce (Španija): Angel Gines Gracia, Benito Movell Bonet, Joan Pons Moya. 17. 11. 1979: predstavniki madžarske akademije, 22. 11. 1979: akad. prof. dr. S. Jlešič, predstavnik znanstvenega sveta IZRK SAZU. 8, 12. 1979: študentje Pedagoške akademije iz Ljubljane pod vodstvom dr, Jurija Kun a ver ja. Objave: P. Habič: Kraški pojavi Cerkniškega pcilja. Aeia carsologica 3,8—156, Ljubljana 1979 (Soavlor R. Gospodaric.) Razporeditev kraških globeli v Dinarskem krasu. Geografski ve strok 50, I97S, 17—31, Ljubljana, A. K r a n j c : Jamarsko društvo An thron {Ob 90-letnici organiziranega jamarstva v Siove-niji). Proteus, 42/2, 80—83. Ljubljana, An t h ron — prvo slovensko jamarsko društvo (Ob 90-1 et niči organiziranega jamarstva v Sloveniji). Planinski vestnik 79/9. 601—606, Ljubljana. Kraško podzemlje slovenskih Alp (Ob 90-lelnici organiziranega jamarstva v Sloveniji). Planinski veslnik 79/10, ÍÍ79— 684, Ljubljana, Jama Sínica. Planinski vestnik. 79/4. 220—221, Ljubljana. R, Gospod narii: Kraški pojavi Cerkniškega polja. Acta etnológica Ä, H— 156. 63 slik med tekstom in v prilogi, Ljubljana, (Soavlor P. Habič,) J. Car; Ne le kriza svetovnega trga. ampak kriza kovine. Idrijski razgledi, 22, 3—4. 1-6. (1977) 1979. Kamen in kras. Vodnik 4, Kraška muzejska zbirka IZRK SAZU, Pustojna. Gačnik in njegovi slapovi. Proteus, 4L 9/10, 325—332, Ljubljana. 1979. (Soavtorja R. Terpin in R. Podobnik.) Razstave: 1. 2. 1979: začetek razstave »Zgodovinski mejniki za priključitev Primorske k Jugoslaviji 1918—1945«: pripravil jo je Pokrajinski muzej iz Kopra. 15. 2. 1979: začetek razstave »Kamen in kras*. 20. 4. 1979: začetek razstave »Partizanska akcija požiga bencina v Postojnski jami 23. 4. 1944*. 15. 10. 1979: začetek razstave ob 35-letnici geodetske službe v SR Sloveniji. 25. 10. 1979: začetek razstave oh 70-letnici mesta Postojna. Razstava »Življenje kapnikov« je v mesecu aprilu 1979 gostovala na Vrhniki, v mesecu novembru 1979 pa v Sežani. Razstava »Partizanska akcija požiga bencina v Postojnski jami 23, 4. 194-1« pa je gostovala v Pivki v mesecu maju 1979. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MEL1KA Poročilo o delu v letu 1979 V letu 1979 smo v okviru naloge »Geografija poplavnih področij na Slovenskem« končali s proučevanjem poplavnega sveta na Planinskem polju (dr. Ivan Gams), v porečju Hudinje (Milan Na-tek), v dolini Rašice z Dobrepoljem (dr. Drago Mcze) in na Kočevskem polju (Andrej Kranjc). Na Ljubljanskem barju pa smo sc omejili samo na relief (dr. Milan Šifrer), prst in rastje (dr. Franc Lovrenca k) ter vodne razmere (Marko Kol bežen). Za ustrezna območja smo izdelali tudi elaborate in jih predali Raziskovalni skupnosti Slovenije v oceno. Na novo smo začeli s proučevanjem poplavnega sveta na Logaškem polju, na Blokah (dr. Drago Meze), na Brežiškem polju in ob Spodnji Sotli (dr, Milan Šifrer, dr. Marjan Žagar in Marko Kol-bezen), medtem ko smo se na Ljubljanskem barju omejili le na družbeno-geografske značilnosti tega sveta (Milan Orožen Adamič), Uspešno je potekalo delo tudi na drugih temah, kot so: Redna vsakoletna merjenja ter proučevanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto (Milan Šifrer), s sodelovanjem pri pripravi geo- morfološke karte Slovenije v merilu 1:100000 (dr. Ivan Gams, Karel Natek, Milan Orožen Adamič), Razvoj hribovskih kmetij na Slovenskem (dr. Drago Meze, Miian Natek), Proučevanje regio-naiizacije Slovenije, njene metodologije in nomenklature kot strukturne osnove za regionalno-geografsko monografijo Slovenije (akad. Svetozar llešič, dop. član prof. dr. Ivan Gams) in Geografsko vrednotenje pri rod ne ga okolja Slovenije za potrebe prostorskega planiranja na primeru Domžal in okolice (Milan Orožen Adamič). Geomorfološka karta Slovenije v merilu 1:100000 (Karel Natek). Podroben opis opravljenega dela na teh nalogah bo zajet v poročilih posameznih strokovno-znanstven i h sodelavcev. Leta 1979 sta izšla 17. in 18. Geografski zbornik in oddan v tisk 19. Ta vsebuje razprave: Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967 (D. Meze), Geografske znacjJnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici (D. Plut) in Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Dr niti (M. Orožen Adamič). V preteklem 1979. letu smo imeli na inštitutu precejšnje per*>-nalne spremembe. Novo razpisano mesto asistenta je zasedel dipl. geograf Karel Natek. na kartografskem oddelku pa sta zapustila službo pri nas vodja tega oddelka Marko Žerovnik te t kartografka Milena Hribar. Mesto Marka Žerovnika je prevzel asistent Milan Orožen Adamič, ki je ob tem napredoval v naslov višjega strokovnega sodelavca. Maruša Ruperi je napredovala iz kartografskega risarja v kartografa, na novo pa je bila nastavljena kartografska risarka Meta Ferjan. O delu pa tudi o vseh personalnih spremembah smo sproti razpravljali na znanstvenem svetu Geografskega inštituta Antona Melika SAZU, ki se je v letu 1979 sestal kar štirikrat. Upravnik inštituta akademik Svetozar llešič je poleg opravljanja običajnega upravniškega dela sodeloval tudi v komisiji, ki je sestavila skupni raziskovalni program inštitutov SAZU z naslovom »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«; ta je bi! predložen Raziskovalni skupnosti Slovenije. V okviru tega programa je oblikoval tudi skupni programski sklop Geografskega inštituta Antona Melika SAZU pod naslovom »Preučevanje geografskega okolja Slovenije s, zlasti njegov načelni okvir s poudarkom na kompleksnem regionalnem axpektu, Aktivno je sodeloval pri raziskovalni temi »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«. in sprožil začetke dela na novi raziskovalni pod ti a log i »Regionalizacija Slovenije«; ta naj bi rabila tudi kot strukturna osnova za regionalni del predvidene geografske monografije Slo- venije. Uredil je nadalje 19. knjigo »Geografskega zbornika*, kije izšla leta 1979. Sodeloval je na jugoslovanskem simpoziju za urbano in industrijsko geografijo novembra 1979 v Ljubljani z referatom *0 pomenu morfološko-fiziognom s k ega vidika v sodobni geografiji mest«; ta je v tisku v ustreznem zvezku publikacije »Gcographica Slovenica«. V zvezku iste publikacije, ki prinaša gradivo z H. zborovanja slovenskih geografov v Mariboru, je tik pred izidom njegov referat »Misli o slovenski geografiji med Mariborom 1954 in Mariborom 1978«, prav tako pa je tik pred izidom pri Partizanski knjigi njegova knjiga »Pogledi na geografijo«, v kateri je zbrana veČina njegovih člankov in razprav s področja teorije in metodike geografije ter s področja regionalizacije Slovenije in Jugoslavije. V zadnji številki »Geografskega obzornika« za leto 1979 je ponatisnjen njegov svoječasni članek »Slovenske pokrajine«. V »Naših razgledih« je to leto objavil kritičen zapis o Vrišerjevi knjigi »Regionalno planiranje«. V novembru 1979 mu je bila za njegovo dejavnost podeljena nagrada AVNOJ. Drago Mezc je v okviru inštitutskega raziskovalnega programa sodeloval pri dveh pod nalogah, ki ju financira Raziskovalna skupnost Slovenije: »Geografija poplavnih področij na Slovenskem« (nosilec akademik Svetozar Ilcšič) in »Preučevanje hribovskih kmetij v Sloveniji«, katere nosilec je sam. Pri prvi pod na logi je preučil poplavna področja na Blokah, na Logaškem polju pa je pričel s pripravljalnimi deli, medtem ko so glavna, predvsem terenska dela, v programu za leto 1980, Po dovršit vi študija hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini in oddaji elaborata RSS marca 1979 smo se odločili preučevanja hribovskih kmetij razširiti na vso Slovenijo, V ta namen smo pri RSS za leto 1979 prijavili večletno nalogo, ki je bila sprejeta. Metodologija preučevanja sedanjega stanja na kmetijah, kateremu bo dan glavni poudarek, naj bi v osnovi slonela na izkušnjah študija kmetij v Gornji Savinjski dolini, starejše stanje pa bo treba preučiti na novo, kolikor to ni že preučeno, kot je to primer za kmetije ob Kokri in na Jezerskem ter na DobroveSjski planoti. Po prvotnem programu naj bi dr. Mezc v letu 1979 preučil hribovske kmetije v dolini Kokre, vključujoč Zgornje Jezersko, Kasneje, med delom, je območje preučevanja razširil na južno in jugovzhodno Krvavško predgorje in na del južnega Storžiškega predgorja, s čimer je zajel pokrajino od Bašcljskc Bele in preko Kokre do Kamniške Bistrice s 168 kmetijami v 22 naseljih. S terenskim delom je v grobem končal, zbral in obdelal pa je tudi že večino anketiranega in od raznih organizacij posredovanega statističnega gradiva; prve glavne rezultate je že posredoval RSS v letošnjem letnem poročilu. Končno poročilo v obliki elaborata bo po programu izdelano v drugi polovici prihodnjega leta. Milan Orožen Adamič je v tem letu dosegel akademsko stopnjo magisterija, ki ga je zagovarjal na filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Poleg tega je nadaljeval delo na nalogi »Geografsko vrednotenje pri rodnega okolja za potrebe regionalnega planiranja na primeru Domžal in okolice« in preučevanja Ljubljanskega barja v okviru naloge »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«. Je član uredniškega odbora Geografskega zbornika in predsednik sveta delovne skupnosti SAZU. Milan Šifrer je dokončal proučevanje morfogeneze Ljubljanskega barja in izdelal ustrezen elaborat. O poglavitnih dognanjih, ki so jih prinesla ta preučevanja, je bilo podano poročilo v Letopisu SAZU za i. 1978 (29. knjiga). Veliko časa je dr. Šifrer posvetil tudi vprašanju morfogenezc poplavnega sveta ob Savi na Brežiškem polju ter ob spodnji So ti i od Klanca navzdol. Pri tem se ni omejil samo na ožji poplavni svet, ampak je zajel v premotrivanje tudi vse njegovo zelo široko hidro-grafsko zaledje. Pri tem je prišel do ugotovitve, da je poplavni svet na Brežiškem polju od Krškega navzdol tesno povezan z morfo-genetskim dogajanjem v porečju Save po zadnji ledeni dobi. Nahaja se prav v tistem delu njene doline, ki pomeni že nekak prehod v panonsko kotlino. Gre torej za tisto območje, kjer je bila kasnoglacialna pa tudi holocenska erozija Save razmeroma neznatna in ne tako trajna kot ob njenem zgornjem toku. To erozijo so večkrat prekinjala nasipanja. do katerih je prišlo pri pretrans-portiranju proda iz zgornjih delov doline Save navzdol. To je bilo najbrže še j^osebno izdatno v humidnejših obdobjih holocena. Pojave nasipanja pa je spremljala tudi močna bočna erozija, ki je še povečala obseg poplavnega sveta na Brežiškem polju. Tako je prišlo po globoki kasnoglacialni eroziji vsaj še do dveh izrazitejših holocenskih nasipanj, ki sestavljata nekako dve nižji terasi. EJrva se nahaja 2—5 m pod wiirmsko ravnino, druga pa je še za okrog 1 do 2 nižja. llolocenski terasi prideta ob katastrofalnih poplavah še skoraj v vsem obsegu pod vodo ter jih je mogoče tudi sicer zelo jasno ločiti od wurinske ter lokalno ohranjene kasnoglaciaine terase. Predvsem je prod v njih veliko močneje zaobljen ter bolj peščen, pokriva ju plast mivke, pa tudi preperelina je po njih neprimerno tanjša kot po wurmskih ter kasnoglacialnih terasah. Iz istih morfogenetskih dejstev pa je prišlo tudi ob Sotli do nastanka široke poplavne ravnice. Zaradi drobnega plavja, ki ga prenaša Sotla, je bila njena erozijska moč pri prečkanju prodne ravnine Save zelo skromna, prišlo pa je tudi do nastanka prav rahlo nagnjene ravnine ob njenem spodnjem toku. Vse to je zagotovo še pospeševalo bočno erozijo ter nastanek obsežnega poplavnega sveta ob spodnjem toku Sotle. V mesecu oktobru (1979) je Milan Sifrer vodil tudi redna opazovanja ledenika pod Skuto ter na Triglavu (sodelavca Dušan Košir in Milan Orožen Adamič), ki sta, kot tudi snežišča po njih ter po bližnjem skalnem površju, imela podoben obseg kot ob opazovanju leta 1978. Samo ob spodnjem koncu ledenikov je bilo mogoče ugotoviti tokrat nekoliko več snega. V prvi polovici septembra istega leta je na ekskurzijah po Sloveniji ter po sosednji Hrvaški seznanil dr. Juliusa Finka, profesorja na univerzi na Dunaju, s številnimi dognanji, do katerih smo se dokopali doslej pri preučevaju razvoja reliefa v Sloveniji. — V letu 1979 je opravljal na inštitutu tudi še tajniške posle. Milan Natek je svoje raziskovalno delo usmeril na tri področja. Sklenil je s preučevanjem poplavnih območij v porečju H udi nje in (Vzhodne) Ložnice. Pri tem je ugotovil, da so pred regulacijami potokov zalivale redne povodnji okrog 370 ha kmetijskih zemljišč predvsem ob spodnjem toku, ko H udinja in njeni drugi pritoki prestopijo iz hribovitega ali gričevnatega sveta v severni del Celjske kotline. Katastrofalne in druge visoke vode so preplavile več kot 760 ha zemljišč. Danes so redne oziroma pogostne poplave omejene le še na 140 ha zemljišč, izjemno visoke vode pa zajemajo Še blizu 190 hadanje ravnice ob Hudinji in njenih pritokih. V mejah tega preučevanja je podrobno razčlenil nekdanjo in današnjo izrabo vodne sile v obrtne kakor tudi v kmetijske namene. S kart i ra njem je zbral osnovno geografsko gradivo za 238 mlinov. 72 žag ter za 31 drugih obratov, ki jih je poganjala voda. Med drugim je ugotovil, da je danes v porečju Hudi nje te še 44 obratov na vodni pogon (28 mlinov, 13 žag itd,), vsi drugi pa so že propadli oziroma prenehali z delom ali v zadnjih petnajstih letih (21,4%), v prvem poldrugem desetletju po zadnji vojni (42,5%), ali pa v letih med obema vojnama (19,4%), in samo 13 jih je prenehalo obratovati že pred letom 1919. Sodeloval je dalje pri nalogi Razvoj hribovskih kmetij na Slovenskem, katere nosilec je dr. Drago Meze. Prevzel je prikaz današnjega stanja hribovskih kmetij po Dobrove ijski planoti. Za 154 domačij, kolikor jih je zaenkrat zajel s preučevanjem, je i bral podatke o zemljiški posesti po zemljiških kulturah ter glavno gradivo za prikaz prebivalstva po zaščitenih in usmerjenih kmetijah in po drugih domačijah. Nadaljeval je z zbiranjem, dopolnjevanjem in urejevanjem gradiva za nalogo Razvoj zemljiško-posest ne strukture v Spodnji Savinjski dolini. Lanskoletno vzorčno proučitev za 35 naselij je dopolnil z ustreznimi podatki še za nadaljnjih 18 naselij iz različnih geografskih predelov Spodnje Savinjske doline. Poleg tega je izdelal večje število analiz oziroma prikazov prebivalstvenega stanja po posameznih območjih obravnavane regije. Z njimi je želel osvetliti soodvisnost in pogojenost sodobnega preoblikovanja zemljiške posesti s prenekaterimi prvinami geografskega okolja. Karel Nate k je bil v mesecu septembru izvoljen na delovno mesto asistenta z nalogo, da dela na raziskovalni temi »Gcomor-fološka karta Slovenije v merilu 1; 100000«. Ker je to dolgoročna naloga in ena največjih, kar si jih je zastavila slovenska geomor-fologija, so natančne in vsestranske priprave ključnega pomena za izvedbo tega projekta. Le-ta je namreč sestavni del zvezne raziskovalne naloge, ki je bila na zvezni ravni sprejeta kot prioritetna. Po programu dela Geografskega inštituta bi morale steči priprave že v začetku leta 1979. Zaradi finančnih težav pa se je z intenzivnim delom pričelo šele v septembru. V letošnjem letu so bila opravljena naslednja dela: Najprej je Karel Nate k zbral vso razpoložljivo tujo in domaČo literaturo o geomorfo loškem kartiranju, že izdelane geomorfološke karte, razne tuje legende in metodologije. V nekaterih državah je ge o morfološko kart i ran je že zelo razvito in so si nabrali številne izkušnje, ki bodo koristile našemu delu. Prvi jugoslovanski simpozij o geomorfološkem kartiraju, ki je bil oktobra 1975 v Beogradu, je sprejel kot izhodišče za izdelavo jugoslovanske legende in metodologije mednarodno legendo, ki pa se ne more neposredno uporabiti v jugoslovanskih razmerah. Bistvenega pomena pri tem zveznem projektu je, da se vse republike in pokrajine dogovorijo o enotni koncepciji in metodologiji dela. Geografski inštitut je prevzel nalogo, da od 10.—12. aprila 1980 organizira sestanek vseh jugoslovanskih geomorfolo- gov, ki delajo na projektu, da si izmenjajo izkušnje ter sprejmejo enotno jugoslovansko legendo in metodologijo. Slovenija bo na fem sestanku predložila poskusno karto ozemlja okrog Litije v merilu 1:100000, na kateri Karel Nate k trenutno intenzivno dela. Obenem izdeluje predlog metodologije dela, ki bo tudi predložen na sestanku. Pri poskusni karti je najprej izdelal karto nakionov v merilu 1:25000, ki bo osnova za karto intenzivnosti recentnih procesov. Zbral je vso literaturo, ki obravnava to ozemlje in aerofotoposnet-ke, s pomočjo katerih izdeiuje karto reliefnih oblik. Jeseni se je s pomočjo Študentov geografije opravilo kartiranje na terenu. Dokončno bo karta izdelana do februarja 1980. leta. Objave: S. I le Hit O pomenu morfoioškofiziogriurmkega vidika v sodobni geografiji rnest (referat). Geographica Slovenica — v tisku. Misli o slovenski geografiji med Mariborom 1954 in Mariborom 1978 (referat). Geographica Slovenica — v tisku. Pogledi na geografijo (v tisku), Partizanska knjiga. Slovenske pokrajine (članek). Geografski obzornik. Kritičen zapis o V riše rje v i knjigi »Regionalno planiranje«. Naši razgledi. D, M e z e : Poplavna področja v Gornji Savinjski dolini. Geografski zbornik 17/2, 1977, 103—155. Razvoj reljefa Slovenije u pleistocenu. Praistorija jugoslavenskih zcmalja. Sarajevo 1979, 123—128. Elaborati: Razvoj hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini po letu 1%7 (tipkopis), 197 H. 911 str. + 7 tabel Elaborat za RSS. Poplavna področja v porečju Rašice z Dobre polja mi (tipkopis), 1979. 31 str. + 17 fotografij. Elaborat za RSS. V tisku za Ctljski zbornik 1977—1979 — (oddano spomladi 1978); Učinki povezave gornjesavuijskih hribovskih kmetij s cestami (10 str. lipko-pisa). Nekaj o kmečki hiši hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini (12 str. tipko-pisa). M, Orožen Adamič: Posledici potresov leta 1976 v SR Sloveniji (s 3 diagrami in I karto v besedilu ter I diagramom in 3 kartami v prilogi). Geografski zbornik 18, 97—169, Ljubljana 1979. infrardeča fotografija in možnosti njene uporabe v raziskovanju krasa. Zbornik referatov simpozija o fotoduk umen taci ji krasa in jam. — Postojna 12 — 14. i. 1978, 47—48, 1979. M. Šifrer: Poročilo o delu Geografskega inštituta Antona Melika SAZU v letih 1977 in 1978. Geografski vestnik 51/79, 165—169, Ljubljana 1979. Geografija poplavnega sveta na Ljubljanskem barju (naravne geografske osnove). Ljubljana 1979, 49 str. (2 tematski kani). M. Na t e k : Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini. Geografski zbornik I K, 7—91. Ljubljana 1979. Geografske značilnosti Gomilskega in njegovega zaledja. Gomilsko 1979, 9—57 Pomen franciscejskega katastra za agrarno-geugrafska preučevanja. Geografski vestni k 51. 97—107, Ljubljana 1979. Znanstveno-strokovno in kulturno poslanstvo. (Petdeset letnikov Geografskega vestnika). Naši razgledi 28, itev. 8 (655), 226—227, Ljubljana 1979. Poplavna obmiičja v porečju H ud in je (s 15 tabelami, 15 diagrami in 12 karto-grami med besedilom ter 27 fotografijami iti 2 kartama v prilogi), Elaborat za RSS. Tipk., 122 strani, Ljubljana 1979. Kartografski oddelek O zamenjavi v vodstvu tega oddelka in o drugih personalnih spremembah smo poročali že na začetku. Sicer smo v kartografskem oddelku v letu 1979 izdelali vrsto tematskih kart, diagramov in najrazličnejših drugih grafičnih prikazov za elaborate, ki smo jih predložili Raziskovalni skupnosti Slovenije. Poleg tega smo pripravili za 19. številko Geografskega zbornika naslednje večbarvne tematske karte: I. Poplavna področja ob Draginji in Drnici. 2. Poplavna področja Rižanc in Badasevice. 3. Izraba tal in obrati na vodni pogon ob Rižani in Badaševici. 4. Poprečni naklon kmetijskega zemljišča hribovskih kmetij v stopinjah. 6. Klasifikacija hribovskih kmetij. Začeli smo tudi že z delom na tematskih kartah za 20. številko Geografskega zbornika. Zaradi velikega povečanja tiskarskih stroškov smo bili v letošnjem letu prisiljeni vsebino in število kart skrčiti na najmanjši možni obseg. V tem letu smo tudi nadaljevali z dopolnjevanjem kartografske zbirke in to predvsem z rednim nabavljanjem topografskih načrtov v merilih 1 : 5000 in 1 : 10000, ki smo jih prejeli od Geodetske uprave S RS in to kar 206 listov. Milan Orožen Adamič je na podlagi gradiva, ki so mu ga predložili posamezni raziskovalci, pripravljal idejne osnutke za izdelavo številnih tematskih kart. Veliko časa je posvetil tudi organizaciji dela pa tudi vsem ukrepom, s katerimi je skušal izboljšati preglednost velike kartografske zbirke in tudi zbirke pri nas izdelanih tematskih kart. Vseskozi je vodil fotolaboratorij ter s ševilnimi idejami prispeval k njegovi izpopolnitvi. Veliko je tudi prispeval k še bolj smiselnemu sodelovanju med geofo to laboratorije m ter kartografskim oddelkom. Milena Hribar, Maruša Rupert in Meta Ferjan so, kot že rečeno, izrisale številne tematske karte in druge grafične prikaze, ki zelo koristno dopolnjujejo naše razprave, skrbele pa so tudi za redno registriranje na novo sprejetih kart ter za normalno delovanje obsežne kartografske zbirke, ki spaiia med eno od največjih v Sloveniji. Delo kartografskega oddelka je tesno povezano z geofotola-boratorijem, ki je izdelal za hitrejše in učinkovitejše delovanje kartografskega oddelka številne reprodukcije in kopije kart. Geo fotolaborato ri j Fotografski mojster Vlado Vi vod je za potrebe Geografskega inštituta Antona Melika s kartografskim oddelkom in še za nekatere druge delovne enote SAZU izdelal številne reprodukcije raznih topografskih kart in risb v različnih merilih (685). Poleg tega je razvil 623 Črno-belih in 231 barvnih dia filmov, ter izdelal 2439 fotografij-povečav, ki smo jih uporabili za dokumentacijo našega dela v elaboratih, v Geografskem zborniku in za druge namene. Nadaljevalo se je tudi delo pri urejanju geofototekc in filmske zbirke. V letošnjem letu smo uspeli tudi posodobiti opremo geo-foto laboratorija (povečeval ni k, termostat, itd.). Knjižnica Za inštitutsko knjižnico smo v letu 1979 prejeli 492 novih knjig in revij, ki jih dobivamo povečini v zameno za Geografski zbornik, V naši knjižnici se shranjujejo tudi knjige Sveta za preučevanje in varstvo okolja pri SAZU. V letošnjem letu smo tudi nadaljevali z izdelavo vsebinskega-stvarnega kataloga. INŠTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Poročilo o delu v letu 1979 Kratek pregled dela V inštitutu smo leta 1979 opravljali raziskave triadnih koral iz Slovenije, spodnjekrednih koral iz vzhodne Srbije, koničnih fora-minifer iz Slovenije in nekaterih drugih območij, paleocenskih in eocenskih foraminifer iz J Z Slovenije in Istre, oligocenskih malih foraminifer iz okolice Bleda, in recentnih foraminifer iz Jadranskega morja (otočje Komat, okolica Rovinja). Tererisko delo Terensko delo je obsegalo zbiranje knidarijev v nahajališčih pri Celju, v Mežici in v Bohinjskem predelu; velikih in malih foraminifer pri Postojni, Goležu, Pičnu, v okolici Nove Štifte ter Oko-nini in na Bledu; recentnih foraminifer na Kornatskem otočju. Laboratorijsko delo Delo v laboratoriju je zajemalo prepariran je vzorcev knidarijev in foraminifer iz prej omenjenih nahajališč in iz Amerike. Drobili in spirali smo tudi vzorce iz oligocenskih in krednih plasti. S pral i smo del recentnih sed imen tov iz srednjega Jadrana, Podrobnejši opis dela posamezni/i delavcev inštituta Znanstveni svetnik dr. Dragica Turnšek je v letu 1979 nadaljevala z zbiranjem triadnih koral, in sicer v okolici Mežice (Pristava, Graben, Hlevnik), na področju Bohinja (Bohinjska Bistrica, Dmova gora, Boltarje, Bitnje, Babna gora in Lemovce), na Vi-tranču, ter na Celjskem gradu. V Bohinju so bili preliminarno določeni rodovi Dishchophy-llia, Retiophyllia, Parathecosmilia, Stvlophvllopsis, Coryphy!lia, Gablonzeria, Coryphy!lia, ki kažejo na norijsko-retijsko starost skladov. V Mežici in na Vitrancu ter v Celju pa smo ugotovili rodove Margarosmilia, Vol zetiJ, Ompha!ophyllia in Margarophyllia, ki kažejo na cordevolsko starost, Raziskave bodo potekale še nekaj let; v letu 1980 bomo nadaljevali z zbiranjem v novih in v že znanih nahajališčih (Huda južina. Celjski grad), da ugotovimo čim bolj popolno grebensko združbo, prepariranje in začetek sistematične palenntološkc obdelave vsega zbranega gradiva. V nadaljevanju študija spodnjekrednih koral iz Prirodnjačkega muzeja v Beogradu je bilo opisanih in paleontološko obdelanih 54 vrst koral, ki pripadajo 39 rodovom, Trije rodovi so novi. Od tega je 40 vrst takih, ki doslej v Jugoslaviji niso bile znane, V letu 19H0 bodo fosili dokončno obdelani in pripravljena bo razprava za tisk z vsemi slikami in prilogami. Višja znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne je intenzivno sodelovala pri organizaciji 16. evropskega mikropaleontoloskega kolokvija. Bila je urednik celotne knjige s poglavji: Geološki razvoj v Sloveniji in Hrvaški, ter Vodnik. Za prvi del knjige je pripravila študijo »O paleocenu in eocenu J Z Slovenije in Istre«, za drugi de! knjige pa skupno s sodelavci vodnik za tri ekskurzije (Pičan, Go-lež, Postojna). Za slednje je ponovno obdelala alveoline in nanovo determinirala še drugo spremljevalno favno, razen numulitin. Rezultat raziskav terciarnih koničnih foraminifer je determi-nacija 21 vrst, od tega 4 nove, ki pripadajo 6 rodovom in 5 pod-rodovom. Glede na strukturne elemente notranjega m zunanjega skeleta so postavljeni kriteriji za razločevanje rodov, pod rodov in vrst. Najpomembnejša je revizija rodov Coskinolina. Fallotella in Dictyoconus. Iz paleocenskih in eocenskih plasti v Jugoslaviji je bilo določenih 9 vrst. od tega 4 nove. V razvoju koničnih foraminifer opazujemo postopno nižanje hišice in širjenje bazalne plošče, pojavljanje v specifičnem faciesu plitvega morskega dna, kar ima verjetno za posledico tudi istočasno nastopanje enakih rodov z identičnimi strukturami hišic v Tetidi in v Karibiku. Raziskave je izvedla dr. Drobnetova skupaj z L. Hottingerjem. Strokovni svetnik Franc Cimerman in višja znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne sta nadaljevala z raziskavami recentnih foraminifer iz Jadranskega morja. Študij je bil posvečen ugotavljanju razlik v združbi foraminifer glede na različne faciese. V tem letu smo izdelali študije združb na koraligenu in na ravnem sedi-mentnem dnu v globini med 50 m in 75 m. Glede na različen substrat in na različne pod morske tokove so bile ugotovljene fora mini fere, ki pripadajo samo koraligenemu faciesu grobo zrnatega sedimenta z dokaj dinamičnim usedanjem sedimentov in druge iz drobnozrnatega sedimenta s področja mirne sedim en taci je. Skupaj je bilo determiniranih 146 foraminifer. Strokovni svetnik Franc Cimerman redno dela na Inštitutu za paleontologijo SAZU od ]. aprila 1979. Njegovo delo jc bilo usmerjeno v pripravo 16. evropskega mikropalcontološkega kolokvija. Za uvodni del vodnika po ekskurzijah, ki daje pregled geološkega razvoja v Sloveniji in Hrvaški, je pripravil študijo o oligocenskih skladih v Sloveniji. Za samo ekskurzijo pa je pripravil dve ogledni točki na terenu, to je ekskurzijo H »Recentne fora-minifere iz morja pred Rovi nje m« in ekskurzijo S »Srednje oligo-censke plasti pri Bledu«. Iz štirih vzorcev iz morskega dna pred Rovinjem je bilo določenih 91 vrst foraminifer, iz oligocenske gline pri Bledu pa 66 vrst. Višja tehnična sodelavka Milojka Huzjan je opravljala tehnično delo inštituta, ki je obsegalo izdelavo in tehnični pregled 60 grafičnih prilog za publikacijo 16. evropskega mikropalcontološkega kolokvija in table za razpravo o koničnih foraminiferah, Nadalje je opravljala delno laboratorijsko delo in sodelovala pri terenskem delu, in končno najnujnejše knjižničarske posle in tekoče administrativno delo. Študijska potovanja V času od 3. marca do 10- marca seje dr. K. Drobne mudila na Geološko-palcontološkem inštitutu Univerze v Baslu, kjer je s kolegom prof. dr. L. Hottingerjem preučevala paleogenske fora-minifere Dr. Katica Drobne je v času od 18. septembra do 20. septembra potovala v Verono in Monte Lessini zaradi profil i ran ja pa-Icogcnskih plasti. Udeležba na kongresih, simpozijih, kolokvijih Od 23. do 27. aprila je potekal v Zagrebu Simpozij o geodi-nami kt in paleografiji centralnega Para te tisa in mediteranskega območja v neogenu. Udeležila se ga je dr. Katica Drobne. F. Cimerman in K, Drobne sta se udeležila 16. evropskega mikropaleontološkega kolokvija, ki jc potekal od 7, do 17. septembra v Jugoslaviji (Zagreb-Bled). Bila sta člana organizacijskega odbora. Od 23. septembra do 2. oktobra je bil v Varšavi 3. mednarodni simpozij o fosilnih knidarijih, ki se ga je udeležila dr. D, Turnšek. V Ferrari je od 7. oktobra do 12. oktobra potekala konferenca CNR »Paleobenthos«. Udeležila se je je dr. K, Drobne. Obiski V septembru 1979 je prišel na kratek obisk prof. dr, Rene Herb z Univerze v Bemu. Z dr. Turnškovo sta se dogovorila za pripravo skupnega članka o hetetidah iz Švice, ki jih je dr. Turnškova določila. Inštitut je obiskal prof. dr, Sandor B6kony z Akademije znanosti v Budimpešti. Z dr. Drobnetovo sta razpravljala o problemih zgodnje domestikacije na Balkanu in v vzhodnih Alpah. Inštitut za paleontologijo je obiskal prof. dr. Lukas Hottinger z Univerze v Baslu, Z K, Drobne sta pregledala konične foramini-fere, ki jih bosta skupaj objavila. Objave: Cimerman, F„ 1979: Oligucene Beds in Slovenia. Guidebook of the !6th Europ. Micropal. Cot!. 65—70, Ljubljana. C i m e r m a n, F, & J P a v f i i, 1979: Excursion S, Bled — Middle Oligocene. Guidebook of the 16th Europ Micropal. Coif., 255—258. Ljubljana, Drobne, K„ 1979: Paleoeene and Eocene Beds i rt Slovenia and I stria. Guidebook of the Ifith Europ, Micropal, Coll., 49— A3, Ljubljana, Drobne, K„ 1979: Excursion P, Postojna-Senonian (KeFamosptiaerina ter-gestina Stacht). Guidebook of the I fit h Europ, Micropal. Coll.. 24,1—256, Ljublana. Drohne. K. & R. Pav lovec, 1979: Excursion K, Guiež — Paleracne, IknJian, Cuisian. Guidebook of the Kit h Europ. Micropal Coif. 217—223, Ljubljana, Drobne, K., R Pav lovec A F. Drobne, 1979: Mikrofosilne karakteristike starejšega paleogena na zahodnem obrobju panonskega bazena. Zbornik radoVI IV Znanstvenog skupa za naftu JAZI), Stubičke toplice, 155—172. Tab. 1—4. 2 pril. Zagreb. Drobne, K , R- P a v I o v e c, L. š i k i i A J. B e n i č, 1979: Excursion F, Pičan, 1 stria — Cuisian. Lutetian. Guidebook ol the 16th Europ. Micropal Coll.. ¡77—183. Ljubljana. Sokač, A. A F. C i m e r m a n, 1979: Excursion H, Rovinj — Recent Fo-raminifera and Ostracoda. Guidebook of the 16th Europ Micropal, Coll,, 191— 1K9. Ljubljana. Turnšek. D, 1978: Solitarne senonijske korale iz Stranic in z Medvednice Razprave 4 razr. SAZU, 21. 63—L2S, tab. 1—31, Ljubljana, (Izšlo maja 1979 ) Turnšek, D, & A. Poljak, 1978: Senonijske kolonijske korale ii biolititnega kompleksa v Orešju na Medvednici, Razprave 4. razr. SAZU, 21. 129-180. tab. 1—16, Ljubljana. (Izilo maja 1979). Geological development in Slovenia and Croatia, Guidebook. 16th European Micrupaleontological Colloquium, Uredila K. Drobne. X+Z58 sir,, 60 slik, I geol. karta, Ljubljana 1979 Elaborat: Drobne, K. & F. C i m e r m a n, 1979: Poročilo o raziskavah foraminifer na področju klimatskih otokov za leto 1978 9 str., Ljubljana. (Za Zavod za za-štitu prirode SRH. Zagreb.) BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽtJA Poročilo o delu v letu 1979 Splošne ugotovitve V letu 1979 je delalo v institutu 20 sodelavcev in 3 zunanji znanstveni sodelavci, V tem letu sta dr. L, Marinček in dr. L Pun-ccr napredovala v višja znanstvena sodciavca. Dr, B. Drovenik je uspešno obranil doktorsko disertacijo in bil nato izvoljen za znanstvenega sodelavca. Kot asistent stažist jc bil sprejet M. Čuček, prof. biologije. Za zunanjega znanstvenega sodelavca je bil izvoljen dr. V. Petkovšek. Biološkemu inštitutu je bil priključen pali-no loški laboratorij, ki je sedaj s pod nalogo »Paleovegetacijska raziskovanja Slovenije« vključen v inštitutski programski sklop. Terensko in laboratorijsko delo Raziskave polimorfizma in endemizma v flori Jugoslavije je vodil dr. E. Mayer, sodelovali pa so še Jelka Suhač in nekateri zunanji sodelavci. Pri terenskem delu so zasledovali več ciljev; v ospredju je bilo nabiranje svežega in posebej herbariziranega materiala za kasnejšo morfološko-anatomsko in taksonomsko obdelavo ter dokumentacijo, nadalje študij rastiščnih razmer in horo logi je obravnavanih taksonov. Nekaj manjših ekskurzij so usmerili v razne predele Slovenije, večje pa v začetku maja na zahodno kvarnersko otočje in v srednjo Dalmacijo, nato sredi maja prek Podravine do severne Bačke in Ban at a. Najobsežnejšo ekskurzijo pa so izvedli v drugi polovici junija in prvi polovici julija v osrednje predele Makedonije in v južnozahodno Srbijo s posebnim ozi-rom na endemične taksune. V zimskem in jesenskem času so bile laboratorijske raziskave usmerjene po eni strani v de term i nae i jo in prvo morfološko-anatomsko obdelavo nabranega materiala, po drugi strani pa v pripravljanje nekaterih rezultatov za objavo in to s področja endemičnih in polimorfnih taksonov. Jelka Suhač je nadaljevala z izdelavo kartoteke floristične in taksonomske literature za vaskulamo floro Jugoslavije, determinirala je tudi nabrani herbarijski material. Obilo podatkov so prispevali tudi zunanji sodelavci dr. V. Ravnik, dr. Darinka Trpin, dr. K. Miccvski, dr. V. Nikolič in dr. N. Diklič. Geobotanična skupina je svoje raziskave usmerila v glavnem na dogovorjeni dolgoročni program. Pod naloga »Fi toče no loška raziskovanja Slovenije« zajema proučevanje vegetacije Slovenije. Delo skupine je vodil dr. M. Zupančič. Posebej pa so posamezne fitocenoloŠke raziskave vodili: dr. L. Marinčck raziskave bukovih gozdov spodnje gorske stopnje, gozdov belega gabra predalpskega sveta in addofiine združbe belega gabra na Posavskih gubah. Skupaj z dr. 1. Puncerjem in dr. M. Zupančičem pa je vodil proučevanje nekaterih bukovih gozdov Kočevske. Dr. I. Punccr je nadaljeval preučevanje predalpsko-dinar-skega jelovo-bukovega gozda v Trnovskem gozdu in njegovi okolici. Dr. M. Zupančič je nadaljeval raziskave primarnih in sekundarnih smrekovij v Sloveniji. Preučevanje je zajelo Pokljuko in v manjši meri Karavanke. A. Seliškar je raziskoval vlažna, mokra in suha termofilna travišča Slovenskega Pri morja, gospodarsko pomembna nižinska in visokoplaninska travišča predalpskega in alpskega sveta Slovenije. V. Žagar je razširil proučevanje termofilnih grmišč in nizkih gozdov gabrovca in hrastov na območju Koipske doline, doline Idrijce in Boča. Dr. Ljerka Markovič je preučevala ruderalno vegetacijo predalpskega in delno alpskega sveta Slovenije, zlasti v širši okolici Bleda, dolin Save Dolinke, Radovne in Save Bohinjke ter na Pokljuki. Dr. T. Wraber je nadaljeval raziskave visokogorske vegetacije v Krnski skupini v zahodnih Julijskih Alpah, v Karnijskih Alpah in Karavankah. Za podnalogo »Vegetacijska karta Jugoslavije« je geobotanična skupina v letošnjem letu skartirala v merilu 1:50 000 kar 1000 km1 novih površin Slovenije. Kartiranje je zajelo predalpsko, deloma alpsko in subpanonsko fitogeografsko območje na listih Bled - 2 in - 3. Ptuj - 1 in Rogatec - 1. V okviru pod na loge »Paleo vegetacijska raziskovanja Slovenije« sta dr. A. Šercelj in Metka Culiberg opravila naslednje raziskave: Pa I i no loške analize profila ročne vrtine pri Notranjih Goricah so dale zanimive floristične podatke za kasni glaciat. Analize vrtine v Sečovljah pa so poleg florističnih podatkov dokazale tudi precejšnjo tektonsko premikanje v postglacialu. Pelodne analize manjših odprtih profilov na gradbiščih v območju mesta Ljubljane in Žirom po Sloveniji so dale povečini sliko pleistocenske vegetacije, profili vzdolž plinovoda pa vsebujejo povečini pelotl mlade holocenske vegetacije, ponekod nepričakovane sestave. Ksilo-tomske in karpološke analize pomembnih arheoloških objektov kot so Stična, Kučar, Ljubljansko barje, Podrisovec in dr so važen prispevek k poznavanju vegetacijskih razmer v simbiozi s človekom. Najbolj zanimive rezultate pa je dalo kolišče na Partih, kjer je bilo v kulturni plasti veliko semen vodnih in gozdnih sadežev. Za aeropalinološke raziskave ljubljanskega ozračja smo tedensko kaptirali in preparirali pelodni zračni disperz. Raziskave za podnalogo »Vegetacija travnatega sveta SR Slovenije in njega izboljšanje* je vodil dr. V. Petkovsek. Raziskoval je traviščne združbe v raznih fitogeografskih območjih v nižinski, kolinski in montanski stopnji, podrobneje se je posvetil analizam fitocenoz v submediteranskem in dinarskem območju, zlasti na Pivškem polju in v okolici Cerkniškega jezera in Planinskega polja, Skladno s to podnalogo je dr. V, Strgar proučeval na opisanih območjih takso ne genusa Sesleria. Poleg naštetih del je geobotanična skupina v celoti in skupaj z zunanjimi sodelavci, proučevala vegetacijo ribniško-kočevskega območja in tolminske občine kot posebni nalogi. Pri omenjenih raziskavah sta sodelovala tudi M. Prešeren in N. Mršič, zunanji so- delavci pa so bili dr. B. Vovk, dr. V. Gregouč, dr. A. Martinčtč, dr, j. Sušin, dr, D. Stepančič, dr, F. Lobnik, dr. M. Leskošek, dr. G. Fajdiga, M. Kmecel, S. Kopriva, !. Smole, I. Žonta, S tehničnih sodelavcev ter študenli. Laboratorijsko delo geobo ta nične skupine je obsegalo obdelavo zbranega gradiva, predvsem pa urejanje herbarija, determiniran je flore, urejanje zapiskov, tabel iranje, obdelavo tabel, mikroskopi -ranje, študij ustrezne literature, pripravo in pisanje razprav in elaboratov, priprave za tisk, znanstvena posvetovanja, mentorsko delo, znanstvene kolegije, predavanja in organizacijo dela. Tehnično delo je obsegalo urejanje kartografskega gradiva, izdelavo čistorisov vegetacijskih kart, tematska risarska dela, izdelavo prilog k razpravam in elaboratom. Na podiagi več variant kart naravne in potencialne karte Slovenije v merilu 1:1 0(XJ 000 je izdelana dokončna karta za tisk enake karte Jugoslavije. V merilu 1 : 400 000 smo oddali v tisk podobno karto Slovenije s komentarjem za potrebe Atlasa Slovenije, Teža laboratorijskega dela je slonela na cir. M, Zupančiču, dr, A. Serclju, dr. L. Marinčku, dr. V. Petkov-šku, dr. [, Puncerju, A. Seliškarju, pomagala sta Metka Culiberg in V. Žagar. Za tehnična dela sta skrbela dr. 1. Puncer in M. Prešeren. Podnalogo »Ekologija morskih bentonskih alg« izvaja dr. ¡vka Munda. Terensko delo je zajelo podmorsko bentonsko vegetacijo v okolici Rovinja glede na spremembe nastale pod vplivom organske polucije. Ugotavljala je asociacije alg na različno poluiranih lok al i tetah, zonacijo, biomaso in sukcesije. Začela je terenske poskuse rekolonizacije umetno denundiranih skalnih površin na različno poluiranih lokalitetah. Izvedla je poskuse transplantacije vrste Fucits virsotdes z relativno čistih na polu i rane lokalitete v zvezi s problemom rezistence. Dodatno je študirala biomaso in vegetacijo bentonskih alg skalnega evlitoraia otoka Helgolanda in variacije v okviru vrst rodu Fucus. Laboratorijsko delo je zajelo analize manitola in dušičnih komponent v jadranskih in atlantskih algah, ki so bile kontaminirane s težkimi metali. Raziskovala je vpliv težkih me ta lov na vrste rodu Fuais, Predhodni poskusi so bili narejeni v Ljubljani. Ekstenzivne študije vpliva metaiov in kombinacij meta lov na rast rjavih alg je napravila na Biologi sche Anstalt Helgoland pod primernimi laboratorijskimi pogoji. Kabinetno delo je obsegalo obdelavo algološkega materiala iz okolice Rovinja in j už noža hod ne obale Islanda. urejanje podatkov in priprave del za tisk, pregled starih podatkov iz let 1891—1895 o vegetaciji Rovinja, ki še niso bili publicirani. Statistično je obdelovala eksperimentalne podatke o vplivu težkih metalov na rjave alge. Pri podnalogi »Zoološke raziskave« so sodelovali dr. J. Bole. dr. J. Matjašič. J. Carneluiti, dr. B. Drovenik, P. Tonkli, Olga Dežman-Jokič in več zunanjih sodelavcev. Raziskave so potekale po ustaljenem dolgoročnem programu raziskovanja favne Slovenije in Jugoslavije, Terensko delo je zajelo predele s posebno zanimivimi favnističnimi elementi. V Sloveniji predvsem Slovensko Pri morje, Posočje, Julijske Alpe s predgorji, Karavanke, Savinjske Alpe. Belo krajino in deloma Prekmurje. Tja so bile usmerjene ekskurzije za zbiranje favnističnega materiala, za reševanje določenih taksonomskih problemov in zlasti za zbiranje zoogeografskih podatkov, Veliko favnističnega materiala so dale zoocenotske raziskave, ki so hite vezane na redna opazovanja in zbiranje na J4 dni oz. mesečno za pajke. Sodelavci so redno pobirali ulov iz vab, ki so bile postavljene na Gorjancih na 5 poskusnih ploskvah, ob Kolpi na 3 poskusnih ploskvah in v okolici Sočerge in Zazida v severni Istri na 4 poskusnih ploskvah. Na vseh poskusnih ploskvah smo jemali vzorce tal za malakološke in akarološke raziskave; za koleoptero-loškc raziskave so služile pasti s kisom in etilenglikolom. za lov pajkov pa formalinske pasli. Na izbranih mestih smo priložnostno lovili tudi druge živali, posebno metulje. Za lov nočnih metuljev sta bili na Trnovcu pod Kočevskim Rogom in v Dolu pri Predgradu ob Kolpi postavljeni iovilni napravi z UV svetilkama, ki sta ju vzorno oskrbovala in zbirala material Cilka Konečnik in M. Jonke. Nekaj ekskurzij je bilo tudi v sosednje republike, zlasti v Bosno, v zahodno Hrvatsko in Srbijo, kjer je bil nabran endemni primerjalni material. Laboratorijsko delo pri zooloških raziskavah je obsegalo urejanje na terenu zbranega materiala, prepariran je in konzerviranje ter vstavljanje v zbirke. Veliko dela je bilo opravljenega z obdelavo materiala, ki je bil nabran pri zoocenotskih raziskavah, posebej velja to za izdelavo zoocenotskih tabel. Kabinetno delo se je nadaljevalo z izdelavo kartotek za posamezne živalske skupine, z risanjem arealnih kart, grafikonov in drugih grafičnih pomagal ter izdelavo in opremljanjem rokopisov za objavo. Udeležba na znanstvenih sestankih Dr. L. Marinček, dr. I. Puncer in dr. M. Zupančič so se udeležili 23. zborovanja mednarodnega združenja za preučevanje ve- getacije (Internationale Vereinigung für Vegetationskunde} z referatom v Rintelnu. Dr. L. Marinček, dr. E, Mayer in dr. M. Zupančič so se udeležili posveta »Ostrya-Symposium« Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije z referatom v Trstu, Dr, E. Mayer se je udeležil simpozija ob otvoritvi inštituta »Planina i more« v Makarski in imel referat. Dr, L. Marinček, dr. M. Zupančič in V. Žagar so se udeležiti mednarodne znanstvene ekskurzije v Italiji (Tagung der Arbeitsgemeinschaft Forstliche Vegetationskunde}. Dr. E. Mayer, dr. I. Puncer in dr, M, Zupančič (z referatoma) ter M. Prešeren, A. Seliškar in V. Žagar so se udeležili 16. zborovanja vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije v Celovcu. Dr, Evka Munda se je udeležila 10. mednarodnega simpozija o morski biologiji na Helgolandu. Dr. J. Matjašič, J. Carnelutti, dr, B, Drovenik in P. Tonkli so se udeležili zborovanja češkoslovaških entomologov v Pragi, zborovanja avstrijskih entomo logov na Dunaju ¡n zbora bavarskih entomologov v Münchnu. Sodelovali so tudi na redni letni skupščini in kolokviju Jugoslovanskega entomološkega društva v Su-botici. Dr. J. Bole, dr, I. Puncer, dr. M. Zupančič, A. Seliškar in V, Žagar (vsi z referati) ter N. Mršič in M. Prešeren so se udeležili 2, kongresa ekologov Jugoslavije v Zadru in na Plitvicah. J. Carnelutti in dr. B. Drovenik sta se udeležila mednarodnega simpozija o entomofavni srednje Evrope v Hradec Kralovi v CSSR, predvsem zaradi organizacije naslednjega simpozija, ki bo leta 1981 v Sloveniji. Dr. J. Bole (z referatom) in dr. J. Matjašič sta sodelovala na mednarodnem simpoziju »Znanstvena in turistična vloga Postojnske jame v svetu« v Postojni. Zborovanja, posvetovanja, sestanki J. Carnelutti, dr. B. Drovenik in P, Tonkli so organizirali redni letni zbor slovenskih entomologov z mednarodno udeležbo v Ljubljani, V decembru pa so vodili priprave in odprli entomološko razstavo na osnovni šoli v Mostah pri Kamniku. Dr. L. Marinček, dr, L Puncer in dr. M, Zupančič so sodelovali na sejah znanstvenega sveta Vegetacijske karte Jugoslavije. Dr, M. Zupančič se je udeležil vseh sej organizacijskega odbora 2. kongresa ekologov Jugoslavije, bil član pa ne I ne komisije za biologijo P RS1 za biomedicinske vede, izvoljen pa je bil tudi za člana Komisije za investicije RSS in se udeležil vseh sej. Dr. L. Marinček je bil izvoljen za člana Komisije za znanstvene sestanke in tisk pri RSS in se udeležil vseh sej. Sodelovanje z znanstvenimi in strokovnimi organizacijami Geobotanična skupina je v tem letu ohranila stike z vsemi institucijami iz preteklih let, te so podrobno navedene v 27, knjigi Letopisa SAZU, V letošnjem letu pa smo navezali tesnejše stike z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Geografskim inštitutom Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Geološkim zavodom SRS, Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij SRS, katedro za arheologijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Narodnim muzejem v Ljubljani, Pokrajinskim muzejem v Ptuju, Inštitutom Rudjer Boškovič v Zagrebu, Biologisch-ArchaeoJogisch Institut Groningen, Abt. fur Palynologie Gottingen, Istituto Botanico Univ. Bologna, Znanstvenim društvom za zgodovmo zdravstvene kulture Jugoslavije, Pro Clusio — Arbeitsgemeinschaft fiir Clusius-Forschung. Dr. Ivka Munda je sodelovala in vzdrževala stike z 19 znanstvenimi organizacijami v naslednjih državah: Nemčija. Anglija, Nizozemska. Norveška, Švedska, Island in ZDA. J. Carnelutti je deloval kot predsednik Slovenskega entomo-loškega društva, dr. B, Drovenik pa kot podpredsednik. Dr. B. Drovenik je pripravil za entomologe amaterje več predavanj o osnovah entomologijc, pri društvu jc vodil kolcopterološko sekcijo in imel več predavanj o različnih skupinah hrošče v. Dr. J. Matjašič je predava! splošno zoologijo na Biotehniški fakulteti, sodeloval je pri podiplomskem študiju morske biologije na Biotehniški fakulteti in pri podiplomskem študiju iz biokemije in biofizike na Medicini fakulteti in Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Bi! je urednik Biološkega vestnika, deloval je v komisiji za varstvo okolja pri skupščini občine Kamnik, bil je predsednik raziskovalne skupnosti občine Kamnik in predsednik sklada za Brejce v c nagrade. Dr. M, Zupančič je predaval predmet metodika znanstvenoraziskovalnega dela, terensko delo in kartnanjc za slušatelje podiplomskega študija na VTOZD biologija Biotehniške fakultete. Študijski potovanji v tujino V drugi polovici maja jc dr. E. Mayer potoval v Trst, po južnem obrobju Dolomitov ter v Padovo. Nabiral je rastlinski material in delal v' herbarijih in v biblioteki botaničnega inštituta v Padovi. Dr. Ivka Munda je ob koncu poletja obiskala British Museum, delala na Helgolandu, nato pa obiskala jeseni še inštitute v Hamburgu in Goteborgu. Stroške potovanja je plačala sama. Obiski in gostovanja Tudi v preteklem letu je obiskalo inštitut veliko domačih in tujih znanstvenikov. Od domačih znanstvenikov jih je bilo 18 iz vseh republik, tujih znanstvenikov, ki so bili na obisku, je bilo 14, in sicer Italije, Avstrije, Nemčije in drugih držav. Objave: a) Znanstvena in strokovno dela 1. Bole: Malakološke raziskave v nekaterih fitocenozah Slovenije. 2, kongr. ekologov Jugosl, 1:387-396. Zagreb. Prispevek k poznavanju embiopterov (Embioptera, fnsekta) Jugoslavije. Bioi. vestn,, 26 (2): 196—174, Ljubljana. Mehkužci Cerkniškega jezera in okolice. Acta carsologica 8 (3): 201-236, Ljubljana. J. C a r n e 1 u 111: Metulji Cerknice in okolice. I. Macrolepidoptera. Rhopaktcera. Acta carsologica, 8 (5): 257-272. Ljubljana. V. prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biol. vestn.. 26 (2): 175-f 82. Ljubljana. B. Drovenik; Prispevek k poznavanju hrosčev (Coleóptera) Cerkniškega jezera in okolice. Acta carsologica. H (4): 237—256, Ljubljana. L. M a r i n č e k : Das VegetalionsprofiI der Waldgesellschafteti des Mala Pranica-Tales, Poroč. Vzhodnoalp,-dinar, dr, preuč tege!.. 14: 57—63. Ljubljana. Der voralpine Wald der Hainbuche in Slowenien (Carpineiiim praealpinum ass. rtova). Fhytocoenologia, 6: +24-433, Stuttgart-Hraunschweig. L. Martnček. M, Zupančič; Donos k problematiki aeidofilnih bukovih gozdov v Sloveniji. 2. kongr ekologa J ugosl,, 1: 715—720, Zagreb. L. Mar in če k. 1. Puncer. M. Zupančič: Gazdovanje sa Sumama na osnovu sumskib zajednica. Glasn ium. fak., 53 (4 A): 121—124, Beograd. N. MrSič: Prispevek k poznavanju taksunomije, zoog copati je in ekologije plazilcev Ve lebita. Razprave 4. tiar. SAZU, 25 (2): 139—147, Ljubljana. Prispevek k poznavanju Eisertia lucens (Waga 1857) (Lumbricidae, Oltgocha rta) v Sloveniji. Biol. vest«., 25 (2): 139—147, Ljubljana. , Ivka Munda: Addition to the check-list of bent hie algae from Iceland. Bot. Mar, 22: 459-463. Temperature dependence of Zn uptake in Funis virsoides (Don.) J. Ag, and Enieromorphaproliftra (O. F. Mull.) J. Ag, from the Adriatic Sea Bot, Mar., 22: 149—152. A note on the ecology and growth forms of Cft or da rhi flagellifomtis (O. F. Mull.) J, Ag, In Icelandic waters. Nova Hedwigia, 31 (1): 567— 591. Some Fucacean associations from the vicinity of Ravinj. Northern Adriatic. Nova Hedwigia, 31 (1): 607-667. !. Puncer: Die Waldvegctation und die Urwaldreste in der Gegend von Kočevje. Puroč. Viihodnoalp -dinar, dr, preuč. veget., 14: 68—76, Ljubljana. Ekološke in floristične značilnosti idnižbe Abieti~Fagetum na Trnovskem gozdu. 2. kongr. ekologa Jugosl., l: 925—93*. Zagreb. I. Puncer, M. Zupančič: Einige Sukzessionen Demokratično vrednotenje ustvarjenega« (izvleček). Naši razgledi 28, 1979, št. 3, str. 75 (9. 2 1979). Govor na proslavi ob 30-lelniei Inštituta Jožef Štefan. Ljubljana, 19 4, 1979; ¿Razvoj in uporaba znanja — bližnjica za dohitevanje razvitejšega sveta*. Ljubljana. Raziskovalec 9, 1979, 5, str, 277—280. Diskusija na prvi seji Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljana, 20. 4. 1979. Otvoritveni govor ob 2, seji Sveta Mednarodnega centra, 16. 6. 1979, Mednarodni center, Ljubljana Govor ob otvoritvi mednarodnih mejnih prehodov. Trate, 30 6. 1979. Ekspoze v Skupščini SR Slovenije, 24. 6. 1979; »Temeljna ureditev nam mora postali; več iti bolje delati, z delom ustvarjati več dohodka, porabo pa omejiti na ustvarjeno«. Delo 21, št. 170. str. 5 (25, 7. 1979), Govor ob otvoritvi ceste na Kolovrat, 24, 6. 1979. Informacija republiškemu političnemu aktivu o 6. konferenci neuvrščenih v Ha-vani, Ljubljana. 13. 9. i979. Govor na proslavi ob 20-letnici visokega šolslva v Mariboru. Maribor, 1B, 9. 1979; »Izobraževanje in znanost črpata iz naše lasi ne stvarnosti«. Delo 21. št. 219, sir. 5 (19. 9. 1979). Pozdravna beseda na IX. kongresu Zveze slavističnih društev. Bled. 17. 10. 1979; »S!avisiita kot aktualna veda« (daljši povzetek). Delo 21. 1979, št. 244, str 10(18. 10. 1979). Nagovor ob otvoritvi razstave »Za boljši svet«. Slovenj Gradec, 23, 10. 1979. 3. Izjave, intervjuji RTV: Ob Kardeljevi smrti — Radio Beograd, 10. 2. 1979. Ob Kardeljevi smrti — TV Ljubljana, 11 2. 1979. Izjava za Radio Koper o pravicah manjSin in obmejnem sodelovanju, 10.4. 1978 (79 ?>. lajava o konferenci v Havani, Radio Ljubljana »Dogodki in odmevi«, 3, 9 1979. Izjava za TV med konferenco v Havani. 4. 9. 1979. Izjava ob koncu konference v Havani, Radio Ljubljana, 9. 9. 1979 (radijski dnevnik). Nastop v oddaji TV Beograd: Gospodarske raimerc v SR Sloveniji, 30. 10. 1979. Franc Z a d r a v t c Razprave in članki Slovenski vctz od 1895 do 1920. SR 1979. str. 1—32. Jenkova literatura v zapisih slovenskih pisateljev od Ketteja do Brnfiiča, SR 1979. str. 333—343. Več Muma — to pomeni več človeške pristnosti- Književni listi. 8. marca ¡979. Prekmurska revolucija in Kranjčeva proza 1. Književni listi, 19. aprila 1979. Prekmurska revolucija in Kranjčeva proza 11. J iS 1979, str, 301—310. Pisatelj Makso Snuderl. Književni listi, 12, jul. 1979. Kritika na razpotju. Sod. 1979, str. 168—171, Oblikovni in verzni ustroj Murnove lirike. Sod. 1979, stT. 937—943. Josip Vidmar, Obrazi. Knjiievni listi, 25 okt. 1979. Ziherlovi pogledi na literarno umetnost. Književni listi, 8. nov. 1979. Fran Zwitter: Diplomatski problem jugoslovansko-avstrijske meje v dobi druge Svetovne vojne. Zgodovinski časopis 33, 1979. str. 145—160. Die Kamine r Prage Klagenfurt-Celovee L 979, 62 str, (prvi de i prevod slovenske broiure L 1937 z novim komentarjem; drugi del prevod rokopisa predavanja na 2. koroških kulturnih dneh L 1970). Slovenci i stvaranje Jugoslavije. Knjige i zbivanja, Beograd 1979T str 205—208 (diskusija ob knjigi J, Pleterskega I. 1977). Pnspevki in razprave. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 17, 1979. št. 1—2, str. 155—158 (diskusija na srečanju v Trste 1977 o italijanskih in slovenskih socialistih v dobi Henrika Tume). Grga Novak. Utopiš SAZU, 29. knjiga, Ljubljana 1979. str. 103—105. Danainjt naloge Slovenske matice. Glasnik Slovenske matice 2, 1978, str, 1-2, Franc Petek-Janko Pleterski, Spomini koroškega politika. Glasnik Slovenske matice 2, I97B, str. 57. Pod predsednikovo poročilo. Glasnik Slovenske matice 3, 1979, str. 1—4. Družbeni pogoji za slovensko kulturo in idejne smeri v njej v dobi pred drugo svetovno vojno in med njo. Naši razgledi, 25. 5, 1979 (predavanje na ljubljanskih dneh na tržaiki filozofski fakulteti 17. 4. 1979). I. razred — za zgodovinske in družbene vede. Delo, 9- 12 J 978. BIBLIOTEKA Poročilo o delu v letu 1979 Uvod: Kot že vrsto let je tudi v letu 1979 potekalo delo v biblioteki v stalno napetem delovnem vzdušju. Biblioteka se stalno srečuje s številnimi težavami, za katere ni izgleda, da bi se v kratkem izboljšale, To so preskopo odmerjena finančna sredstva (zaradi česar ni možno nabaviti dovolj potrebne literature in tudi ne potrebam primerno povečati števila delavcev), predvsem pa pomanjkanje prostorov za skladišča. Vse dosedanje kapacitete so namreč že izrabljene in problem ne more biti rešen drugače kot z dodelitvijo novih prostorov. Vprašanje je seveda, kdaj se bo to zgodilo in kako bo dotlej sploh možno premostiti prostorsko težavo. Kot edino svetlo točko je omeniti vselitev v dva nova delovna prostora, sicer manjša po svoji površini, vendar kljub temu nadvse dobrodošla. Se bolj pa je razveseljivo dejstvo, da je bil kljub vsem oviram delovni načrt biblioteke izpolnjen. Za to gre zasluga urejenim razmeram biblioteškega poslovanja, predvsem pa dobri st to kovni usposobljenosti in prizadevnosti biblioteških delavcev. Vendar v danih razmerah ni bilo možno podvzeti nobene posebne akcije, ki je bila načrtovana, Potrebne so razne kontrole, prav tako pa bi bila zaželena tudi postavitev kakšne razstave, ki bi pojasnila in obiskovalcem približala posebnosti akademijskega knjižnega fonda. Dodatna aktivnost nekaterih biblioteških delavcev se je poleg publiciranja izkazovala z njihovo udeležbo na raznih kongresih in strokovnih posvetovanjih. Akcesija: Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamena Darilo Nakup Ub vezni izvodi Skupaj knjige 5.960 3,135 3,77» S22 13,695 rokopisi — 2 — — 2 mikrofilmi — 1 — 1 geografske karte — — 3 —■ 3 Zamena Darilo Nakup Obvezni izvodi Skupaj fotografije in reprodukcije 18 201 — — 219 gramofonske plošče in kasete 8 2 — — 10 Skupaj 5.986 3.340 3.782 822 13.930 Pri akcesiji daril je treba posebej omeniti okrog 750 separatov prof. dr. Val terja Bohinca in več dragocenih knjig, med drugimi Tbsenova Zbrana dela ter vrsto drugih tiskov od 16. do 18. stoletja, ki nam jih je daroval dopisni član prof. dr. Janko Lavrin. Obsežnejše knjižne darove so še prispevali prof. dr. Djuro Kurepa in akademika Ivan Rakovec in Anton Kuhelj. Dubletni fond: Dublete, ki jih v preteklih letih nismo mogli zamenjati, smo razstavili v prostorih našega ekspedila ter jih po zelo znižani ceni ponudili v izbiro. Sezname dvojnic, ki so se nabrale med letom, prejema v izbiro 120 ustanov, od tega 65 v tujezemstvu. Vsega skupaj je bilo oddanih 2.241 dvojnic. Rokopisni oddelek: Razen zapuščin po članih akademije Alfonzu Paulinu in Ivanu Regnu je gradivo rokopisnega oddelka v celoti urejeno in bibliotekarsko obdelano. Celotni knjižni fond: Ob koncu leta 1979 je imela biblioteka SAZU inventariziranih: knjig in letnikov revij 269.433 rokopisov 98 mikrofilmov 676 geografskih kart 3.083 fotografij in reprodukcij gramofonskih plošč in kaset 6.002 167 Skupaj 279.459 enot Če k temu prištejemo še neurejeno Steletovo in Vumikovo zapuščino, ki smo ju prejeli že v preteklih letih, je imela biblioteka okrog 283.000 enot. Katalogi: Razen zapuščin, ki jih je SAZU prejela po pok. akademiku Francetu Ste letu in prof. Vurniku, je ves knjižni fond katalogi zi-ran, klasificiran pa tisti njegov del, ki je prispel po letu 1951. Biblioteka izdeluje kataloške listke za akademijske inštitute ter za centralne kataloge SR Slovenije in Jugoslovanskega bibliografskega inštituta. Biblioteka je za nabavo knjig in revij v letu 1979 predlagala 1,620.000 din. Kot izhodišče za to vsoto je bil odobreni kredit v prejšnjem letu in povišanje stroškov nabave (cene, devize). Vendar pa so bila odobrena sredstva 882.400 din celo znatno manjša od onih iz leta 1978 (1,175.0001). Vsa sredstva so bila seveda v celoti porabljena. Zamena: Ob koncu leta je bila za menja In a mreža biblioteke SAZU razširjena na 83 držav vsega sveta in je obsegala 1.507 naslovov (1.254 v tujezemstvu in 253 v SFRJJ, V teku tega leta je bilo redno poslovanje prekinjeno s 6 inozemskimi naslovniki. Novi zamenja Ini sliki so bili navezani z naslednjimi 24 ustanovami: Krediti: SFRJ Ljubljana: Knjižnica TeoJoške fakultete Titograd: Pravni fakultet. Univerzi tet tVeijko Vhhovič« Trebinje: Zavičajni muzej B r a z i I i j a : Porto AUtgre: Universidad« Federal do Rk) Grande do Su I Finska: Helsinki: Tietee I Ii sten Seu rojen Kirjaslon Julkaisuvaraslu Joensuu; Joensuu University Library Francija: Aix-en-Provence; Antiquités africaines Paris; Centre de Recherches Protohistoriques Grčija: Athens: Archaeological Receipts Fund (TAP Service) 11 a 1 i j a : Catania: Quadern i Catanesi di Studi Classici e Medievah Mantova: Accademia Virgil i a na Urbino: Universita degli Studi di Urbino Kitajska; Nanking: Nanking Institute of Geology and Paleontology Shanghai: Fudan University M adla r s k a ; Szolnok: Damjanich J anos Museum NDR : Berlin: Zentralinstitut für Alte Geschichte und Archäologie der Akademie der Wissenschaften der DDR Halle: Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina Leipzig: KarLMare-Universität. Universitätsbibliothek Poljska: Sosnowiec: Redakcja »Kras i spekologia« Portoriko: San Juan: Academia Puertorriqueña de la Lengua Española SSSR: Moskva: Biblioteka po estestvennym n au kam Akademii Nauk SSSR Moskva: Institut naučnoj informacij S p a n i j a : Córdoba: Rea! Academia de Córdoba, de Ciencias, Bel las Letras y Nobles Artes ZRN; Mainz: Institut für Vor- und Frühgeschichte Recenzija: Akademijske publikacije prejema v oceno 34 naslovnikov (od tega 27 tujezemskih). Ekspedit: Skupno je bilo razposlanih 21.229 publikacij. Od tega publikacij SAZU ter skupnih publikacij naše akademije s Svetom akademij, kakor tudi izdaj, ki jih je SAZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov: v zameno 10.319, v dar 1.967, v prodajo 2.782, obveznih izvodov 2.562. Biblioteških publikacij pa je bilo odposlanih v dar 2.831 in 768 kot obvezni primerek. Tudi decembrska prodaja knjig z novoletnim popustom je bila uspešna. V prodaji je bilo 43 starejših akademijskih publikacij. Stanje zaloge publikacij 31. decembra 1979 je znašalo 106.580 izvodov. Izposojevanje: Knjižni fond biblioteke je vsakomur dostopen, bodisi v čitalnici, bodisi za izposojo na dom. V čitalnici so bralcem na voljo po prostem pristopu enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji, prav tako pa še okrog 400 raznih revij. Velikega zanimanja so deležni tudi knjižni oglasi založb. Biblioteka je izposodila v preteklem letu dela iz svojega knjižnega fonda 1.776 bralcem. Ti so biblioteko obiskali 9.288-krat (4.886-krat za izposojo v čitalnici, 4.402-kral za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v čitalnici na dom 12.670 7.536 10.983 inštitutskim bibliotekam medbibliotečna izposoja: 36 bibliotekam v državi 11 bibliotekam v tujini 112 50 Skupaj 31.351 Centralna biblioteka, kakor tudi inštitutske, so v preteklem letu posredovale številne ustne in telefonske informacije. Pripomniti je treba, da bi bilo k temu številu prišteti še interno izposojo knjižnega fonda, deponiranega v inštitutskih bibliotekah, kjer je pristop prost in vedno na voljo inštitutskim delavcem. O tej izposoji se statistični podatki ne vodijo. Publikacije: Vsak mesec izdaja biblioteka »Seznam o akcesiji knjig«. Razen tega je bilo objavljeno še »Kratko poročilo o delu biblioteke v letu 1978«, »Letni seznam periodik 1979«, »Seznam razpoložljivih publikacij SAZU — 1979*, »Seznam publikacij SAZU s posebnim novoletnim popustom — december 1979« in pet seznamov dublet. Vse biblioteške publikacije so tiskane v ciklostilni tehniki ter broširane. Naklada se giblje med 200 in 500 izvodi. Administracija: Delovodnik biblioteke je obsegal v preteklem letu 2.246 številk. Vsa prodaja publikacij se je opravljala v lokalu ekspedita na Trgu osvoboditve 7, po 3 in pol ure dnevno. Izkupiček za prodane publikacije je v preteklem letu znašal 53.567,55 din. Knjigoveznica: Akademijska knjigoveznica je v letu 1979 zvezala 931 knjig. Razen tega je broširala biblioteške publikacije, restavrirala več starih tiskov ter izvrševala druga dela knjigoveške narave. Personalia: Centralna biblioteka ima 21 sistemiziranih delovnih mest, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev eno od teh ni moglo biti zasedeno. Personalne razmere so bile še otežkočene z zamenjavo nekaterih biblioteških delavcev, kakor tudi z bolezenskimi ali porodniškimi dopusti, čeprav smo za delavke, ki so na porodniških dopustih, dobili nadomestilo. Knjižničarka Irena Hren je opravila strokovni izpit. V akademijskih inštitutih in njihovih sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposoje vanje) njihovi delavci. Od tega jih je le sedem knjižničarske stroke, drugi pa so administrativni, strokovni ali priložnostni delavci, ki opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela. imenik uslužbencev centralne biblioteke oh koncu leta 1979: Primož Ramovš, dopisni član SAZU, upravnik Ana Koblar-HoTetzky, višji bibliotekar-specialist Marija Fabjančič, bibliotekar-speeialisî Majda Capuder, bibliotekar Vlasta Žigon, bibliotekar Marina Šinigoj, višji knjižničarski referent Stana Tomšič, višji knjižničarski referent Anamarija Valantič, višji knjižničarski referent Tatjana Brejc, višji knjižničar Majda Fister, višji knjižničar Irena Hren, knjižničar Milan Osrajnik, knjižničar Drago Samec, knjižničar Marija Kozlevčar, višji knjižničarski manipulant Anton Mušič, knjižničarski manipulant Pavla Plavc, tajnica Vida Baebler, korespondent za tuje jezike (s skrajšanim delovnim časom) Alenka Lavrač, oskrbnik knjižnega fonda Zinka Gajšek, vodja ekspedita (s skrajšanim delovnim časom) Angela Skerl. knjigovez Gabrijel Skerl, knjigoveški mojster (s skrajšanim delovnim častim) Objave: M. Fa b j a n čič : Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1978. — [.etnpis SAZU, 29. 1979, 265—269. P. R a m o v S ; Kratko poročilo o delu v leiu 1978. — Ljubljana, Biblioteka SAZU, 1979, 6 sir. IVpril. Biblioteka. Poročilo o delu v letu 197«. — Letopis SAZU, 29, 1979, 257—264. Letni seznani periodik. Biblioteka SAZU, 1979, (Urednik.) Seznam prejetih knjig. Biblioteka SAZU, januar—december 1979. (Urednik.) Seznam razpoložljivih publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Oktober 1979. Biblioteka SAZU, 1979, (Urednik.) PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1979 SPLOŠNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 29. knjiga. 1978. Ljubljana 1979, 301 + (II) str. 8°, 2200 izv. Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Raziskovalni programi inštitutov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana 1979. 198 + (I) str, 200 izv. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Dela 22. Inštitut za arheologijo 11. Paoia Korošec: ZgodnjesrednjeveSka arheološka slika karantanskih Slovanov, Ljubljana 1979. 2 knj, {372 + (III) str.; 248 + (II) str. + 4 pril.) S5. 1000 izv. IZDAJE RAZREDA TLA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE Tradäiuiies S—6. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. K ure lov zbornik Ljubljana 1979. 407 + (t) stT- + fotografija N, Kureta + synopses. 8". 1000 izv. Vsebina: Vilko Novak: Etnološko delo Nika Kureta. Str 11—17. Helena Ložar-Podtogar: Bibliografija etnoloških objav Nika Kureta. Str. 18—30, Rosica Angelo v a-G eorgijeva : Otroške igre v bolgarski folklori. Str. 31—40. Mirko R.fistaJ Barjaktarovič: O mvu Četrnaestoga stoleča, Str, 41—46. Angeles Bas: O zemljiški lastnini in delu v Slovenskih goricah med svetovnima vojskama, Str. 47—54. Pavle B I a z n i k : Etnografski pobirki iz los k i It dežeiskosodnih protokolov 17, stoletja, StT. 55—58. Giovanni Batlista B t o n z in i: I Kirghisi e Leopardi, Str. 59—67. Tone C e v c : Otroške iivalske igračke — »buie«. Str. t>y—7fl. Alberto Mario C i re se : Note sui proverbi di preferenza. Str. 79—88. Jože Dular; Nekaj zapisov o pustovanju v Metliki. Str. 89— 98. Majda FiSter: Rezbarji vratnih kril na Gorenjskem. Str. 99—114. Stane Gabrovee: Nekateri aktualni problemi situlske umetnosti. Str. 135 — 124, Ivan Gams: Bajeslovna izročila o jamah in vodah na Krasu. Str. 125—132. Eve I Gasparini: H labirinto (igra kriva). Str. 133—138. Mi lova n Gavazzi: Predsvadbeno »hoditi (iti) po pitanju«. Str. 139—152. Helge Ge r nd t : Gedanken zum Festwesen der Gegenwart. Str. 153—161. Jože G r e g o r i č : Navade in razvade v Krški dolini leta 1770, StT. 163— J70. Bela Gunda: Sembtische Probleme in der ungarischen Volkskultur. Str, 171—176. Jože K a s t e I i c : Zlata koklja s pi&eti. Sir. 177—184. Bralko Kreft : Dramatika struktura Dratxjsnjakovt »Komedije od zguble-niga sina«. Str. 185—194. Naško K r i ž n a r : Blumarji aii pustövi? Str. (95—202, Spiro K u J i I i 6 : Dabog i nebeški bog u svjetlu novijih istraživanja. Sit. 203— 210. Zmaga K u m e r: Pesem nočnega čuvaja na Slovenskem, Str. 211—222, Lino L e g i 5 a : Svetokriškemu na rob. Str, 223—228 Rado L.[tidovik) Lencek [LenčekJ: O dialektično mešanih besedilih ljudskih pesmi. Str. 229—236. Helena Loiar-Podlogar: Pust na Ban ji ki planoti, Str. 237—250. DuSan Ludvik : O preletu žerjavov (Pozdravne pesmi in piesi). Str. 251— 264. Marija Mi k a rovi £ : Govorica noše na primeru Ptedgjada v Poljanski dolini ob Kolpi. Str. 265—276. Milko M a t i £ e t o v : Bedenice. Imena, pesnäko m obredno izročilo o tem cvetju na Slovenskem in pri sosedih v hrvaSki (stri. Str, 277—300. Peter P e ( t u : Plastika petelinčka z vrha hiiaste žare iz Kaplje vasi pri Tržiču. str. 301—304. Mirko R a m o v i : Ples na Anževo v Predgradu. Str. 305—3 i 2, Georg R,[schard} Schroubek : Fest wünsch im Festbrauch, Formelgut und Eigenschöpfung in den Briefen einer volkstümlichen Schreiberin. Str, 313— 321. Mitja S k d bi C : primerjava, začetna stopnja metafore. Str. 323—^ 328. Viktor S m o I e j: Nesrečna nočna pot zaradi stave. Slovenske variante k AT 1676 B. Str. 32^-333- Jože S t a b e j: Predhodnice Nove Ctainske Piatice na lejlu 1741. Str. 334— 336. Marija S t a n o n i k : Beneikoslovenska pastoralka »NaS božič*. Str. 337— 344. Fanči Š a rf: Porod in nega dojenčka v luči socialno-higicnskih razmer. Str.' 345-352. Jaroslav S a i e I ! Aditus ad a quam. K Študiju pastirstva in transhumancc na tleh Velebita tn Julijskih Alp v antiki. Str. 353—360. Sergij Vi I r ko: Ptiročni običaji — viri pravne zgodovine? Str. 361—368. Robert Wildhaber: Tierparadies und Tierhimmel. Zur Erinnerung an Gigiu. Str. 369—375. Pavle Z a b I • t d i k: Nov slovenski rokopis o Ahasveni. Str. 377—386, Marijan Z a d n i k a r: Stifcki Mihael in LahovČe. Str. 387—394. Slobodan Z e č e v t t i Jascnak Str, 395—400. # Sinja Zemlji-i-Golob: Izdelovanje rumenih sveč v Solčavi. Str. 401—406. Sodelavci tega zbornika. StT. 407—408. Synopsis of dissertations. IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE Geografski zbornik XVH1- 1978. Ljubljana 1979. 169 + (II) str. + (3} pri I. + (5) kan. 8°. 1200kv. Vsebina: Svetozar 11 e š i č : Predgovor. Str. 5, 1. Milan N a t e k : Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini. Str. 7—91 + 1 pril. + 3 karte. 2. Milan Orožen Adamič: Posledice potresov leta 1976 v SR Sloveniji. StT. 93—171 + {2) pril. + (2) karti. Ada carMitogic*. — Krasoslovni zbornik VIIL 1978 Ljubljana 1979, 363 + (1) str. + (10) pril. 8°. 1200 izv. Vsebina: Predgovor. O naravoslovnih raziskavah Cerkniškega jezera. Str. S—6. 1. Rada Gospodari E, Peter H a b i £ : Kraški pojavi Cerkniškega polja. Str. 7—162 + (9) pril, 2. Ljudevit 11 i j a n i Č : Die Vegetations Verhältnisse des Sees von Cerknica. Sumpf-, Moor-, und Wiewn-Vegjätalion. Str, 163—200 + (1) pril. 3. Jože Bole: Mehkužci CeTkniiltega jezera in okolice. Str. 201—236. 4. Božidar D r o v e n i k : Prispevek k poznavanju hrošče v (Coleoptera) Cerkniškega je2era in okolice. Sir, 23?—256. 5. Jan C a r n e I u 11 i : Metulji Cerknice Ln okolice. I. Macrolepidoptera, Rhopalocera, Str. 257—272. 6. Joža V o v k ; Ihtioloske raziskave Cerkniškega jezera. Str. 273—299. 7. Janez Gregor i: Prispevek k poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in bližnje okolice, Str. 301—329. 8. Lili Istenič: Pomanjkanje kisika v Putickovem jezera Planinske jame. Str, 331—352. 9. Potr A. frhipovičj U S : Drugi prispevek k poznavanju jamskih ortopterov Jugoslavije (Orthoplera — Tettigonioidea), Str. 353—364. Spominski zbornik Maksa YVniberp 1W5—1972. Poročila Vzhodnoalpsko-dinar skega društva za preučevanje vegetacije. 14, Ljubljana 1978 [1979j. 429 + (lil str. + (1) fotografija M. Wraberja + (4) pril. fi°, 95 0 izv. Vsebina: L Spominski del Mitja Zupančič: Maks Wraber. Str. 9—21 + (I) fotografija M. WrabcTjs. Erwin A i c h i n g e r : Maks Wraber, ein Eckpfeiler der Qstalpin-dinarisclien Gesellschaft für Vegetationskunde. Str. 23—35, II. 14. zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije Ivo P u n c e r & Tone Wraber: Kronika 14. zborovanja. Str. 39—46. Andrej H o č e v a r j Einige Gnmdzüge des Klimas Sloweniens. Str. 47—56-Alojz M a r i n č e k : Das Vegetationsprofil der Waldgescllschaften des Mala Pišnica-Tales. Str. 57—63. Ernest Mayer: Zur pflanzengeographischen Kennzeichnung Sloweniens. Str. 65-67, Ivo P u n c e r: Die Wald Vegetation und die Urwaldreste in der Gegend von Kočevje. Str, 69—76. Ivo P u « C e r & Mitja Zupančič: Einige Sukzessionen der Vegela-tionsent Wicklung auf verlassenen Kultur flächen im Gebiet von Kočevje, Str, 77—79. Alojz Šercelj: Zur Vegetationsgeschichte des slowenischen Raumes. Str, 81—83. Tone Wrabet Alpine Vegetation der Juli sehen Alpen. Str. SS—89. Mit ja Zupančič: Die Vegetation der Frostmulde Smrečje (Trnovski gozd), Str. 91-101. IIL Drugi članki Marko A e C e 11 o : Dinarski jelovo bukov gozd z gorsko krpata (Abieti-Fagelum dinarkurr) Treg. 57 ihelyplereiOSum timbaspermae subass. nova) Str. 105—113. Marija B e d a I o v & Andrija-Želimir Lovrič: Biosistemalska analiza tak sorta Allium horvatii Lovrič i srodnih t&ksona u istočnojadransknm Pri-morju. Str. 115—127. Hans E m : O nekim osobenostima borovih Suma Makedonije. I, Relikt ne crtvo-borove zajed niče. Str. 129—145. Pavle F u k a r e k : Verbreitungsgebiete einiger Charäkterarten der slowenischen und kroatischen Buchenwälder and ihre Bedeutung für die regionale Gliederung des dinarischen Florengebietes. Str. 147—157. Helmut G a m s: Aus der Geschichte der Synökolngie und Ökosystemforschung besonders in den Alpen und in Osteuropa. stt. 159—164. Valentina G a i i & Katarina Dubravec: Travnjačka vegetacija na pod-ručju Vojnika kraj Celja. Su. 165—172. Helmut H a r 11 : Die Natur- und Landschaftschutzgebiete Kärntens aus der Sicht des Biotogen, Str. 173—177, Nada H u I i n a : O zajedniei hrasta lužnjaka i običnog graha (a;, Carpino he-tuli-Quercetum roboris Anič Kubas typieum) u tumpolskom Čretu Str. 179 — 189. Ljudevit I 11 j a n i č : Beitrag zur Kenntnis der basophilen 1-lachmoorvegeta-tion Sloweniens. Str, 191—198. Frank K I o t z I i : Technischer Naturschutz in Mooren, Str, 199—209. Robert Ktistl: Ml bicolor Ehrti. ex Willd. — eine für die Alpen neue Weide. Str. 211—214. Andrija-Želimir Lovrič: Fi točeno loška analiza morske vegetacije istočnog Jadrana. Str. 215—229. Ljerka M a t k o v i č ; Prilog poznavanju, zajcdnice Junco-Menlhetum langi-fotiae Lohnt. 1953 na području Notranjskog u Sloveniji. Str. 231—236. Andrej M a r t i n č i č & Milan P i s k e r a i k : Vegetacija in ekologija rušja (Pinus nmgo Turra) na barjih v Sloveniji. Str. 237—245. Harald N i k I f e 1 d : Bemerkungen über die räumliche Gliederung der natürlichen Vegetation der Donauländer. Str. 247—254, Franco P e d r o 11 i & Cartnela Cortini Pedrotti: Notizie sulla di-stribuzione del Carici-Fraxine tum angus lifotiae lungo la costa adriatica (Italia centTO-meridionale). Str, 255—261 + 1 pril, Zvone P e 1 c e r: ¿uma bukve s kukurijekom {Helleboro-Fagetum Peicer ass. nova). Str, 263—270. Viktor Petkovšek: Travniška združba Bromo-Dantftonielum calycinae 5u-gar 1972 in njena razširjenost v Sloveniji. Str. 271—277. Erika Pignatti & SanJro Pignatti: Über die Campänula morettiana- Vegetalion in den Dolomiten. Str. 279—291, Ncvenka P I a v I i č-G o j k o v i č & Valentina G a i i-B a s k o v a : Pojava vodnike (L imate!ta aquatica L.) u zimovnicama riba Ribnjačarstva Li povijam, Str. 293—296. Li vi o P o i d i n i: La vegetazione petrofila dei territori earsici nordadriatici Sir. 297—324 + (2) pril. Djuro Raul: Šumske zajednice hrasta kitnjaka na Kalniku. StT. 325—339. Radoslav R i z o v s k i : Genoze hrasta staduna (Querem/rainetto Ten.) u sub- medileranskoj zoni donjeg Povardarja. Str. 341—349. Hilda Ritt e r-S t u d n i č k a : Reakcija biljnog svijeta na podlogu serpentina kao najnepovoljnijem slaništu Str, 351—362 Vjitomir] Ste f a n o v i č & V.[ladoJ B e u s : Ekološki uslovi rasprostra-njenja nekih predstavnika prizem ne flore u bukovim šumama Bosne i Hercegovine (Pteridrum aqmiimm, Calluna vulgaris, Erica carrtea). Str, 363—374, Rüben S ü 11 e r : Sind die Centaurea rhaponlica- und die Delphinium elaium-Hochstaudenfluren Assoziationen? Ein Beitrag zur Kenntnis der Adenostyle-talia in den Alpen. Sir 375—385 + 1 pril. Ivan Šugar: Asociacija CyrisanthO'Osrryetum Wraber (1961) u Hrvatskoj, StT, 387—394. Walter Trepp: Felsenmiere-Felsspaltengesellschaft Min uarti et um rapestris ass, nova. Eme fe Isspal tengesei Ischaft aus dem schweizerischen Nationalpark im Unierengadin. Str. 395—402. Heinrich Wagner: Astragalus pertduliflarus im mittleren E-nnstal, Steiermark. Str, 403—410. Gustav Wende Iberger; Management in Naturschutz. Str. 411—415, Kurt Z u k r i g 1 : Die Beziehungen der Vege tat ionsktmde m Naturschutz und Landschaftspliege. StT. 417—429. SUMMARY The Members of the Slovene Academy of Sciences and Arts (On 31 December, 1979) Honorary Members B r o z, Josip -Tito V i d m a r. Josip Section One — Historical and Social Sciences Regular Members: Cvetko, Dragotin, Ph. D.. bom in 1911. Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. F i nig a r, Alojzij, LL. D , bom in 1902 Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, rttired, Ljubljana. Gor i Car, Joze, LL, D.. bom in 1907, Professor of Sociology, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Grafenauer, Bogo, Ph. D., born in 1916, Professor of History of the Slovenes. Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Korosec, Viktor, LL, D.. born iti 1899. Professor of Roman Law and of General History of Ancient State and Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. K u 4 e j, Gorazd, LL, D-, bom in 1907, Professor of the Theory of State and Law, and of Comparative Constitutional Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. V a v p e t i i. Lado, LL, D., bom in 1902, Professor of Public Administration and Administrative Procedure, Faculty of Law. University of Ljubljana, retired. Ljubljana. Zwiller, Fran, Ph. D„ bom in 1905. Professor of General Modern History, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members: K ra s o v ec, Siane, Eng. (Econ,). born in 1905. Professor. Faculty of Economics, University of LiubNana. retired, Ljubljana. Kyovskj. Kudi, LL. D„ born in 1906. Protessor. Faculty ot Law, University of Ljubljana. Ljubljana. M a j e r, Boris, Ph. D., bom in 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts. University of Ljubljana. Ljubljana. P r c t n a r. Stojan. LL- D,. born in 1909. Professor of Law. Faculty of Law. University of Ljubljana, Ljubljana. T r s t e n j a k, Anton. Ph. D.. born in 190b, Professor of Psychology. Theological Faculty, retired. Ljubljana. V i I f a n, Sergij, LL. D.. born in 1919. Professor for Legal history. Faculty of Law. University of Ljubljana. Ljubljana. V r a t u 5 a, Anton, Ph, D, born in 1915, Professor in the Faculty of Political Sciences in Belgrade and in the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana; member of the Presidency of Central Committee of the Communist Union oi Slovenia and President of Excutive Council of SSR, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: Apostolski, Mihailo, born in 1906. historian and military theorist, President of Macedonian Academy of Sciences and Arts, Skopje. Be nac, Alojzij, Archaeology D. Sc.. born in 1914, Professor for Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, Sarajevo, President of the Academy of Sciences of Bosnia and Hercegovtnan Sarajevo, Djordje vií. Jovan. LL. D., bom in 1908. Professor of Political Science and Constitutional Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade, Djurdjev, Branislav, Ph. D., born in 1908. Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo. Fischer von, Kurt, Ph. D„ bom in 1913. Professoi for Musieology, University of Ziirich, Zurich. Gerükovié, Leon, LL. D., born in 1910. Professor of Political Science. Belgrade. L a roc he, Emmannuel, Ph. D.T bom in 1914. Professor for Oriental Languages, College de France, Paris. P a v i £ e v i é, Branko, LL, D.. bom in 1922, President of Academy of Sciences and Arts of Montenegro, Titograd. S i r o t k o v i í, Jakov, Ph. D., born in 1922. Profesor foT Economy. University of Zagreb. President of Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb Section Two — Philological and Literary Sciences Regular Members: B a j e e, Anton, Ph, D., bom in 1&97, Professor (if Slovene language. Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Bezlaj, France, Ph. 1}., bom in 191(1, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana Cop, Bojan, Ph, O-, bom in 1923, Professor of Indo-European Comparative linguistics. Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, O c v i r k, Anton, Ph. D., bom in 1907, Professor of History of World Literature and of Theory of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljn-bljana. Slodnjak, Anion, Ph. D„ Dr. honoris causa, bom in 1899, Ptofessor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. V i d m a r, Josip, Dr. honoris causa, born 1895, lilerary critic and essayist, Ljubljana. Berkopec, Oton, Ph, D., bom in 1906, senior scientific collaborator, lite Slavonic Institute of the Czechoslovak Academy of Sciences, retired, Ljubljana. B o ri n i k, Marja, Ph, D,, born in 1906, Professor of the Slovene Literature history. Philosophical Faculty tft Ljubljana, retired, Ljubljana. G r a d, Anton, Ph. D., bora in 1907, Professor of Romance Philology, Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. J u r a n £ i f, Janko, Ph. D., bom in 1902, Professor of Serbian and Croatian Languages and of Old Croatian and Serbian Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Ko s, Janko, Ph. D„ born in 1931, Professor of Comparative Literature and literary theory, Philosophical Faculty, Un¡verity of Ljubljana, Ljubljana. Logar, Janez, slavist, bibliographer, born in 1908, senior scientific collaborator of National and University Library, retired. Ljubljana. Logar, Valentin, Ph. D., born in 1916, Professor of History and Dialectology of Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Me r h it, Boris, born in 1907. Professor of History of Slovene Literature, College of Education, retired. Ljubljana. M O r a v e C, Duian, born in 1920, Director, Theatre Museum, Ljubljana, retired, Ljubljana. P a t e r n u, Boris, Ph D„ born in 192b Professor for Slavic literatures, Faculty of Arts, University of E. Kardelj, Ljubljana. Zadravec, Franc, Ph. D., born in 1925, Professor for Slavic literatures. Faculty of Arts, University of E, Kardelj, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: D e a n o v i č, Mirko, Ph. D., bom in 1890, Professor of Romance Philology, University of Zagreb, Zagreb. G a v a z z i. Milovan, Ph, D. (Ethnography}, born in 1895. Professor of Ethnology. University of Zagreb, retired. Zasreb. I v 1 č, Pavle, Ph. D., born in 1924. Professor for Slavic languages. University of Novi Sad, retired, Novi Sad. K o n e s k i, Blaže, bom In 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje. La v r i n, Janko. born in 1887, Professor o I Modem Russian Literaiure, University of Nottingham, retired, London. Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Regular Members: B 1 i n c, Robert, D. Phys. Sc., bom in 1933, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Technology. University of Ljubljana, Ljubljana. D o 1 a r, Davorin, D. Che m Sc.. Dipl. Ing. Chem.. born in tV2l. Professor of Physical Chemistry, Futility of Natural Sciences and Technology. University «I* Ljubljana. Ljubljana. G o s a r, Peter, D. Phys. Sc.. bom in 1923. Professor of Physics of Solids. Faculty of Natural Sciences and Technology. University of Ljubljana, Ljubljana. Hadïi, Dusan, D. Chem. Sc., born in I92i. Professor of Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Ku helj. Anton, D, Eng.. Dipl. Ing. Elec, Eng.. bom in 1902. Professr of Mechanics. Facully of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Peklenik. June*. D Eng., Dip! Ing, Habit., born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering. University of Ljubljana, Ljubljana, P e t e r I i n, Anton D. Sc,, bom in 190H, D, Sc, h. e. Ass. Chief, PolymeT Science and Standards Div., National Bureau of Standards, Washington, D. C., U.S.A. àuklje, Lujo, D, Eng. Dipl. Ing. Civ. Eng.. bom in 1910. Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. T i s le r, Miha. D. Eng.. Dipl. Ing. Chem.. born in 1926. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Vidav, [van. Ph. D.. born in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Corresponding Members: V o do v n i k, Lojze, D. Phys, Sc.. born in 1933, Professor of Biokibemetics, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: B a I e n o v i i, Krešimir, D, Sc. (Chemistry), born in 1914, Professor of Organic. Che in i st rv and Biochemistry, Institute of Chemistry, University of Zagreb, Zagreb D e s p i č, Afcksandar, D. Sc. (Physical Chemistry), bom in 1927, Professor of Physical Chemistry. Faculty of Technology, University of Belgrade. Belgrade. G rde nič. DTago, D. Sc. (Chemistry), born in 1919, Director, Institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb. M i K a i I p v i i. Mihajlo. D- Sc, (Chemistry), born in 1924, Professor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade. Belgrade. O I s z a k. Wad aw. Dr. sc, of technical sciences, born in 1902. Chancellor of International Center of technical sciences, Udine. P o v h, Bogdan, D. Phys, Sc.. born iti 1932. Professor of Physics, University of Heidelberg. Director of Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg. P r c 1 o g. Vladimir. D. Chem. Sc.. born in 1906. Head of Laboratory for Organic Chemistry ETH. retired, Zurich. S a V i č. Pavle, L>r. honoris causa, horn in 1909, Professor of Physical Ghent i-stry. Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired. Belgrade. Section Four — Natural Sciences Regular Members: B r o d a r, Sneiko, Ph. D.. Dr. honoris causa, burn in 1893. Professor of Prehistory of Man, Faculty of Nalural Sciences and Technology, University of Ljubljana. retired. Ljubljana. 11 e i i i, Svetozar, Pti. D,, Kirn in 1907. Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. R a k o v e c, Ivan, Ph, D., bom in 1899, Professor of Geology and Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Technology. University of Ljubljana, retired Ljubljana. Corresponding Members: Bole, Jože, D. Biol. Sc., born in 1929. Scientific Adviser of Jovan Hadži Institute of Biology at Slovene Academy of Sciences and Arts. Ljubljana. D r o v e n i k, Matija. D. Geology Sc., bom in 1927, Professor for Mineralogy and Petrography in the Faculty of Natural Sciences and Technology. Univcrsily of Ljubljana, Ljubljana. Gams, Ivan, D. Geography Sc.. born in 1923, Professor for Geography in the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Ljubljana. Grafe naucr, Stanko, D. Geo), Sc., bom in 1922, Professor, Faculty of Natural Sciences and Technology. Univetsily of Ljubljana. Ljubljana. M a t j a i i i, Janez. D. Biol Sc.. born in 192 I. Scientific Adviser. Jovan Hail J i Institute of Biology, The Slovene Academy q[ Sciences and Arts, Ljubljana. Mayer, Ernest, D. Biol, Sc., born in 1920, Professor of Botanies, Biotechni-caf Faculty, University of Ljubljana. Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: Kochansk y-D e v i d i, Vanda, D. Nat. Sc„ bom in 1915, regular mepi-ber o I the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geological-Pa laeon-tological Institute, Zagreb. Kratochvfl, Josef, D. Nat, Sc.. born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture, Brno. Brno. S t e v a n o vi č. Petar. D. Nat. Sc., born in 1914. regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade. Section five — Arts Regular Members: G a s p a t i, Maksim, bom in 1883, painter, Ljubljana. Jakac, Bozidar, born in IS99. painter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana Kosmač, Ciril, born in 1910, writer, Portorož, Kranjec, Miško, born in 19(18, writer, Ljubljana. Kreft, Bralko, Ph. D,, bom in 1905. Professor »I Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, M i h e i i i. Francc, bom in 19(17, painter, professor. Academy of Fine Aro. Ljubljana, retired. Ljubljana. M u i i č. Marjan, Dipl, Ing. Arch,, bom in I9(>4, architect, professor of ttie History of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. P a v S i č, Vladimir-Matej Bor, bom in 1913, retired, Radovljica. Ravnikar, Edvard, Dipl, Ing, Arch., born in 19117, architect. Professor of Public Buildings. Projecting and Arranging Settlements. Faculty of Architecture. Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana. Correspondi n g Members: Ingolič, Anton, writer, bom in 1907. Ljubljana. Kalin, Zdenko, sculptor, born in 1911. Professor. Academy of Fine Arts, in Ljubljana, Ljubljana. K I o pč i č. Mile, poet and translator, borit in 1905, Ljubljana. Krek, Uro£, composer, born in 1922. Professor of composing and theory. Academy of Music, Ljubljana, Potrč, Ivan, writer, born in 1913, Ljubljana Ramovš, Primož, composer, bom ill 1921 head of Library of Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana. S t u p i c a. Gabriel, ac. painter, born In 1913, Professor at Academy of plastic Arts in Ljubljana, retired, Ljubljana. Nonresident Corresponding Membets: C i I e nse k, Johann, born in 1913, composes Professor, Franz Liszt Hochschule fiir Musik. Weimar, Weimar. K r I ei a, Mirosiav, born in 1893, writer, Zagreb, Maksimovic, Desanka. born in 1898, poetess. Belgrade. R a j i c i c, Stanojlo, born in 1910, Professor, Academy of Music, Belgrade, Belgrade. Saeverud, Harald. composer, born in 1897, Norway. Zavada, Vilim, Ph. D.. born in 1905. poet, Praga. Section Six — Medical Sciences Regular Members: B re c e I j, Bogdan, M. D., born in t9(J6, Professor of Orthopaedics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. B r z i n, Miroslav, D. Sc.. born in 1923, Professor of Biochemistry. Faculty of Medicine, Scientific Adviser in the Institute for Pathological Physiology, UniveTsilv of Ljublana. Ljubljana. F e 111c h, Janez, D, Sc.. M, D,, bom in 1921, Professor of Dcrmatovenero-logy. Faculty of Medicine. University of Ljubljana, Ljubljana. M i 1£ r n s k i. Janez, M. DU LL. D., born in 1913, Professor of Forensic Medicine. Faculty of Medicine. University of Ljubljana, Ljubljana. Novak; Franc. D- Sc.. M, P.. bom in I9(lti. Professor of Obstetrics and Gynaecology. Facully of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Z u p a n £ i £. Amtncj, M, D.. born in 191 b, Professor of Pathological Physiology. Faculty of Medicine, University ol Ljubljana* retired, Ljubljana. Corresponding Members: B a t i s Jancz. D. V. M., born in 1919. regular Professor of Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. M i I c i n s k i, Lev. Psychiatrist D, Sc.. born in J916. Professor in the Faculty of Medicine. University of Ljubljana and head of Psychiatry dispensary of Clinical Hospital for Psychiatry Ljubljana-Poije, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: C a m o , Edhem. D, V. M,. born in 1909, Professor of ZooJiygiene, Faculty of Veterinary Surgery, University of Sarajevo, Sarajevo, IJiujan, Boris, D. Chem, Sc., born in 192H, Director of Laboratory of nemwhemistrv IVfC in Venezuela. Venezuela. branching Aldo, D. Sc. M. U., born in 19 U>. Head of tiie Foreosic Medicine Institute, University of Genova, Genova, K o g o j, Fran jo, M. D-, bom in 1894, Professor of Dennatovenerolony, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired, Zagreb, Mr kul i, Esad. D, V. M,. bom in 1916. President of Academy of Sciences and Arts of Kosovo, Pristina, , V o I k o v, Mstislav Vasiljevif, D. of. Orthopaedics, bom in 1923. Director. Central Institute of Traumatology and Orthopaedics, Moscow, President: Vice-President: Vice-President: Secreliirv-Genera I: The Presidency Janez M i I £ i n s k i Bralko Kreft Anton K u h e I j Gorazd K u i e j The members of the Presidency are also the secretaries of the Seeiions- Section One — Historical and Social Sciences Secretary: Fran Z w i 11 e r ]. Institute for General and National History Director: Fran Z w i 11 e r 2. France Stele Institute for History of Art Director Emilijan C e v c 3. Institute for Archaeology Director: Demetrij B r o d a r 4. Institute for Ancient Oriental Legal Systems Director: Viktor Koroiec 5. Institute for Musieology Director: not appointed 6. Centre for the Problems of Social Sciences Chairman: Lado V a v p e t i f 7. Centre of Studies of History of the Slovene Emigration Chairman of the Council: Fran Zwitter 8. In st it u te of Ma™ 1st ic Si ud ies Head: Bons Majer Section Two — Philological and Literary Sciences Secretary: Janko Jurant if 1. Institute of the Slovene Language Director: Bratko K r e f t (a) Dialectological Section Head: Martina O r o i e n (b) Lexicological Section Head: lanko J u r a n i i i (c) Etymological-Ormmastical Section Head: France B e z 1 a j (d) Commission for the Slovene Grammar. Philology Discharged Presidency represented by Brat ko K r e f t (e) Comittee on Historical Dictionaries of the Slovene language Chairman: France B £ z 1 a j 2. Institute for the Slovene Literature and Literary Sciences Director: Anton O c v i r k 3. Institute of I he Slovene Ethnography Director: Miiko M a t i f e t o v Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary: Robert B I i n c Section Four — Naiurai Sciences Secretary: Ivan R a k o v e c I Institute of Karst Research Director: Peter H a b i i 2. Anton Melik Institute of Geography and Department for Cartography. Director: Svetozar 11 e s i £ 3. Institute of Palaentology Director: Ivan Rakovec 4. Jo van Hadil institute of Biology Director: Joie Bole Section Five — Arts Secrelary: Anton Ingolič Section Six — Medical Sciences Secretary: Franc Novali I. Institute of Medical Sciences Director: Bogdan B r e c e I j Other Units 1. Terminological Commission Chairman: Alhcrt Struna 2. LihTary Director: Primož R a m o v ï 3. Department for Projecting and Co-ordrnating Research Work Director: Miro Brzin 4. Council for Environmental Research and Protection Head: Avguštin Lah 5. Administration management Director: Bojan P i a v c REPORT ON THE WORK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 1979 General At the end of December 1979 the Slovene Academy of Sciences and Aits comprised two honorary members, 42 regular, 34 corresponding, and 37 non-re-sident corresponding members, thus in total 113 members. A1 the end of the year 1979 183 full-time workers were employed within the Slovene Academy of Sciences and Arts. In the year 1979 on the Slovene Academy of Sciences and Arts the honorary member Edvard Kardelj (on February 10, 1979), academician Milan Groielj (on February 12, 1979), academician Prof. Dr. Makso Snuderl (on June 23. 1979) and non-resident corresponding member academician Alojz Tavčar {on March 2, 1979) died. The Slovene Academy comprises 14 institutes, Terminological Commission with its legal, technical, medical, veterinary, natural scientific and arts sections: Study Center for Social Sciences, Council for Studies and Environment Protection, the Cabinet of Academician Josip Vidmar, Library, Department for Planning and Coordination of Research Work and Council of Administration. Academician Janez Miičinski was elected non-resident corresponding member of MANU, was promoted honorary doctor of the University of Edvard Kardelj in Ljubljana, was given golden tablet of University in Maribor, memorial tablet of the Institute of law expertises in Krakow and of the University of Vilnius, memorial tablet G.O.R.S.S.A. Marseille, tablet »Thomasiusi of the University Martin-Luther in Ha He-Wittenberg. Gerbec tablet of the Slovene Medical Society, acknowledgement at 59-anniversary of Medicaf Bulletin, dr. Alojz Valenta acknowledgement, great golden tablet of the Camp of Self-made Sculptors in Trebnje 1979. Academician Ivan Vidav received solemn list and small tablet of the University Edvard Kardelj in Ljubljana. Academician Viktor Korošec received golden badge of Red Cross. Academician Božidar Jakac received golden tablet of the University Edvard Kardelj in Ljubljana, acknowledgement of town council of Ljubljana, silver blazon of Velenje commune, golden tablet Lovrenc Kosit of Phi I ate lističa I Society of Slovenia, gplden tablet of Philatelistical Society Koper, stone blazon of Buje commune and badge Comuniia Montana Tarcento, he was elected honorary member of the commune Krtko and honorary member of Philatelistical Society of Slovenia. Academician Dragotin Cvetko and academician Miha Tiiler were elected corresponding members of JAZU. Academician Anton Peterlin was given the title of honorary doctor ot natural sciences on the University in Mainz and was elected corresponding member of Austrian Academy of Sciences. Corresponding member dr. Stojan Pretnar was appointed expert in working group of UNESCO and WIPO for the sphere of national laws for the protection of folkloristic products as well as for the international measures for their protection. On January 8. 1979 the academician B. Brecelj and the president have given the memorial tablet to honorary member of the Slovene Academy of Sciences and Arts Edvard Kardelj. On February 21, 1979 (he president inaugurated in Preieren Hail the exhibition »Edvard Kardelj ~ scientific and publicists work«. prepared by National and University Library and Slovene Academy of Sciences and Arts, honouring the deceased honorary member Edvard Kardelj. On February 22, 1979 during the session of the Presidency the president received the Nobel prize owner Prof. Dr. Vladimir Prelog, On April IS, 1979 was the solemn changing of the name of Ljubljana University into University Edvard Kardelj in Ljubljana, the president has taken part. On May 17, 1979 was on Slovene Academy the ceremony related to acknowledgement of diplomas to new regular, corresponding and non-resident corresponding members, who were elected on regular annual assembly of the Slovene Academy on March 29, 1979. In the moming of the same day the president inaugurated the exhibition »At 40-anniversary of the Slovene Academy of Sciences and Arts« in Preieren Hall; the sub-president academician Bratko Kreft made a speech on literary evening, organized by the Class of arts, about the poet Vilem Zavada and about the slovene-czech literary contacts. On May 24, 1979 the Research Council of Slovenia suggested to appoint the Committee for co-ordination of scientific research program of the Slovene Academy together with Other research programs and projects until the Law of research activity and the Law of the Slovene Academy were passed. On June 7, 1979 in the Slovene Academy hall was round table related to the Sphere »Basic researches in natural sciences, technical, biotechnical and medical sciences and their connection with associated labour«. On June 19. 1979 the president set out for Novi Sad, where he attended in Assembly of AP Vojvodina on June 20, 1979 the acceptance of the Law of the Academy of Sciences and Arts of Vojvodina. On September 2, 1979 the president, as the honorary president, greeted the participants of the 4th european conference on ferroelectrics in the inauguration in Portoroz. On December 12. I9?9 the president and the sub-president academician Kuhelj have taken part on solemn academy at 100-anniversary of birth of Albert Einstein in Beograd, prepared by the Council of the Academies of Sciences and Ans of Jugoslavia. On December 14, 1979 the sub-president academician A, Kuhelj attended the ceremonious session of the Academy of Sciences and Arts of Vojvodina in Novi Sad and greeted it in the name of the Slovene Academy of Sciences and Arts, In the year 1979 the Slovene Academy organized 21 scientific lectures. REPORT ON THE WORK OF THE INSTITUTES OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 1979 fttMilul* for Marxist Studies In the year 1979 two research workers and a secretary were regularly employed at the institute. Because of lis interdisciplinary orientation a rather large number of external collaborators participated on the work. In the year 1979 the research work »History and Development of Marxist Thought in Slovenia« divided into three subthemes was going on: 1. »The Collected Works of Boris Ziheri« (Research Program for Preparation an-ristic material from Resia, from Nadiia-Natisone valley, the vicinities of Gorica and the notes of G. Kriinik from Motnik (1875). En 1979, M. Matiietov and M. Stanonik have published 13 contributions in Yugoslavian and foreign learned periodicals. Department of Folk Customs and Theatre In 1979, the work in this department was essentially reduced, because dr. Niko Kuret retired on September 1, 1979 and mag, Helena Loiar-Podlogar was cm the maternity leave. Mag. H. Loiar worked on the collected material about wedding customs between Mura and Drava rivers; she also collected the material (78 card items) for International Ethnographical Bibliography and sent it to the editors in Freiburg, Dr. Niko Kuret finished his research of masks in Slovenia, resulting in detailed study, which was presented to the Research Council of Slovenia According to m agreement with the Steinsches Landesarchiv in Grai (Austria) the Institute in Ljubljana will get copies of Goth's manuscript topography of Styria, i.e. those parts of it which are related to Slovene localities in that region and present a quite precious historical material from the 19th century. As in past years, in 1979 the excerpting of the.ethnological material from periodicals was going on, "J he secretary Maria Koren has been completing the hemerotheca and arranging the systematical catalogue ot the archive materials. Both members of the Department have contributed articles to Yugoslav and foreign periodicals: dr. N. Kuret six, and mag. H. Loiar-Podlogar three articles. Department of Material Culture In the Department of Material Culture the work was going on in three directions: collecting and studying the material about temporary inhabited settlements in Slovenia; studying dressing culture from the first half of the 19th century; preparing detailed investigations about Alpine pasturages (Alpine diary culture) in Stave nia. In 1979, a lot of precious picture material about wood-cutter and charcoal-man huts from Menina, Pokljuka, Pohorje and Koûevje-woods was acquired for the Archive, T, Cevc directed his field investigations mainly to evident!ng and documenting the temporary shepherd shelter on the abandoned Alpine pasturages in Kamnik Alps. Up to now he evidented eight rock-shelters, where ceramics was found — the inheritance of shepherds of the late Middle Ages, In the field-work has taken part the archaeologist Ivan Turk, a collaborator of the Institute for the Archaeology of the Slovene Academy of Sciences and Arts, sounding the terrain on 8 Alpine pasturages. T. Cevc published in the .10th volume of the Slovenslit etnograf a report on I he results of the investigation. On November L. 197y A. Bas was regularly employed as a member of the Department. He started with researches on dressing culture in Slovenia in the fitsi half of the 19th century. He excerpted the respective material from the published sources. En 1979. the Department of Material Culture has initiated a big research project »Alpine Pasturages (Alpine Diary Culture) in Slovenia* which will start in 1980. The collabTators are chosen, the working plan is defined, the research purposes are presented. The project will be led by T. Cevc. In the year 1979 the external collaborator Majda Fister continued the excerpting of the ethnological material in Planinski vestnik and in this year she finished 10 volumes (1955—1966) of this monthly. Members of the Department have published several articles and reports in Slovene learned periodicals and in newspapers: A. Bas three and T. Cevc seven. Department of tCthnomusicotogy The five research workers worked on four research themes. The first one included the final preparations of two publications which are in print: the second book of the corpus »Slovene Folk Songs« with legendary songs, and B. Ramovi's book »Take me to Dance. Dancing tradition in Slovenia«. Both works will be published in 1980. Within the frame of the second project we continued the field investigations by collecting the ethnomusicological and choreological material among the Slovene minority in Cannrhia, Austria. This year the work was directed to the region of Podjuna (Jauntal j dialect where rich material was gathered (331 records of musical items and a lot of ethnological data). The third project is a culturological investigation in music and dance ot one or miner housing colonies in Trbovlje, including 343 households. The interviews with families started after specially prepared questionnaires about musical knowledge and activities as well as about listening to music, about taste and values. The fourth project included the final field work in the mountain willage Paka, The final elaborate, including song and dancing materials and the respective culturological patterns in 16 families — 8 among them big farmers and 8 smallholders, both groups partly musical and non-musical — will be prepared until June 30, 1980. Besides that, the issue of the record »Slovene Music: Porabje« (by J, Strajnar as editor) with sound records of original folk music from the Slovene minority in Hungary shall be mentioned. The members of the department attended at several international conferences, symposia etc, with papers, so too at the 24 th Congress of Yugoslav Folkkwistic Union in Kragujevac. Institute of Kant Research The research project included: I- Speleological investigations (ihe head dr. R. Gospodarii) 1.1. Supplements r7y Izdala Slovenska akademija zranoMi in umcino&ti v Lj uhlja ni Natisnila Tiskarna Kresi j* v Ljubljani. IMNIL Naklada 2:11*1 izvode™