TEMATSKA PRILOGA: WH!T£ RABBIT KOLESAR cmBZmZAJSa ¡8 zdravo STRAN 14 PROIZVODNJA CERTIFfCIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV! PREVOZI Z MIK5ERJI IN S ČRPALKO! rAKCIJA"JESEN! ,TR EŠN lKJPOliftKJ E™ barvn ¡^ekstraTzasčila)' že od 6,24 EUR/m2. KER VAM PRIVOŠČIMO LE NAJBOLJŠE "m Z* S« vw *** Vse za streho na enem mestu. Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 fa Bff/lna Sinamp^ £ in j i Likc T4, £m arSnoiiJLUti i j' i!i ■ 1 rgnvin.i H^nn. Rnfin.i ti. G Arn.il iM-Mt-04 ■ Sf 54J -:!iP Fnrjth, Forti E. Ljnhnn 93V14V4J - SP LjU&MS PIlC.PI-K 14.Ljubno S-34-11 -T* - 5P Lufri Luin 1G5.1 uit ■ JP Sij t jk j, 9fl£ 1 -SdILjv j B J. JU Ponudba vcEjii od tO, da 15. novembra 2011 l,fStUH__, Čokolada Mika Mt L j t ¡j, C« - Li n« L .■: ;ii Pv- <:•.• I. h" -.-air h, U _- r tU HJT-ilH-JJJ B3T-AT-S2 7..|i.f.||. I f-fn . Cm li i.ri r.viviT - 5 J j i-20 ibfcf/rtJnaLjid.no. Fcihtl(, L|ubrtii K: 1J4I ZaJui ur a Luca L i. C« J- Mli-JU J4 Jnlojjidnn R¿rimirjif h -.1 ;.- 11 Ljubfi^ H .1/ hsi. ,;i-.■.■■ |DnO, PIKU iil-10-Žn T- k-."¡I ,. C.i.::: ............ .. G. Grld Sfll 3S-3» Zadruga mozlrjc- HmtEi|;5ij prtikrtj Sp. ecojcj [4. fci a:;ac o: V uscti neživflskih poslovalnicah: Ugodite cene pesnih reianccv * vreče 40/1 In Hnfucj Olje ioni C«fc i Cnkpl^Ln Miki boiiiru Kakav Ber-Uj.^h,, e»s 3, iS IVI Pivo Unjor'. 6 * O.S I, plo. i Ir^iiK, 1 ^ *,?» IUR liOrfiift. 5M.S 1,6» [UR nKn^iiic Rt.*, e kg '.'ihifllti Sil. «i vrrt „ _ Dctcscnl Oicit, 3 fr vet v rit i ■ ¡L ..j.up TI... rta* ■ ipirjinprt- ''.i.« i-Kr... MJll.ih iii¥" tov .'Lninil [ . !(.. ■ iniTV-p.i 7|»n. ,:J rrr T L |■ |■ n "i.■■■ i .. IIUIIII ^l-iv" im ni'r- l" L1] HWw> JLlB.i^c' Ju m - • - f. i-. > .1.■ i. ■I I I » fM«*jJ|im In I li_qi|. POLA* tru-dj, vp. '6 H 3SSi ^n-Jr"» St Pukl Tat« mit SO «S Meti Ml 067 337 FiU 03 891 frl« L -iruil. b n ]n|l In Jim peU^Ml ^ „(i,.-. h «v* f.i,si T[jvk i nrmi [. i S.MF&fA DOII\« «.d., InAiftmifA li E 111. i J 111 i. i11 j l'_iV i ■liL hnirj i l'l "L in, i/iiTKi mm*iwti» m? jt~iMtis)_rni> IJU . JAJMI,kAUL|>J\lunH LlllO KI 1'lifiTiltl ZABOJK, IXk{UL'KI t. 1 I i slqar i^iiisr" ^ ".jnilk' tuliIiIhiIIjuprriniin: ^ [rl ™+5™ u.....um ■ IN Ji'^- II I 1 ........ ■ -I-I ■ -i" - : '^rr__~ Kzadruga šaleška dolina z vami in za vas imiHtlllLVIKli 1SDL hir.-m imim .T*I.-ij> 1«! I««' Tretja stran Zgornjesavinjski preizkušnji na Želodec je eden izmed vitalnih človeških organov. Brez njegovega optimalnega delovanja ni zdravega življenja, ljudje pa so mu v preteklosti pripisovali še več pomembnih funkcij. Na primer: »Ljubezen gre skozi želodec.« To naj bi v prispodobi pomenilo, da je kakovost medsebojnega razmerja med partnerjema odvisna zlasti od tega, kako dobro zna eden in/ali drugi zadovoljiti partnerjeve kulinarične potrebe. Zanimiva je tudi prispodoba »imeti nekoga v želodcu«, kar naj bi pomenilo, da je ta oseba do nekoga drugega konstantno negativno nastrojena in ta odnos ni samo posledica trenutnega razmerja. No, svinjski želodec je imel in še ima nekoliko drugačno vlogo. Naši predniki so ga namreč začeli uporabljati za ovoj suhomesna-tega izdelka, ki se je, odvisno od vsakokratne zimske klime, znašel na domačih mizah nekje zgodaj spomladi. Izdelovalci so sčasoma nabirali izkušnje in tako je želodec iz zaudarjajoče-ga stranskega produkta kolin napredoval v prvovrstno specialiteto, ki jo znajo ceniti tudi tujci. Ko sem imel turistično agencijo, sem zelo dobro sodeloval z nekim hotelirjem na Krku. Po njegovem prvem obisku v Zgornji Savinjski dolini in predstavitvi tukajšnjih specialitet me je vedno, ko sem prišel k njemu, pozdravil takole: »Bog, Franci, jesi mi donio koji vaš želudac?« Da domači želodec, še posebej v naši dolini, uživa tolikšno priljubljenost, je velika zasluga nekaterih rečiških zanesenjakov, ki so, najprej pod okriljem tamkajšnjega turističnega društva nato pa v okviru strokovnega združenja, v dveh desetletjih dosegli, da naziva zgornjesavinjski želodec ne more imeti katerikoli suhomesnati izdelek. V tem času se je tudi cena tega produkta realno precej povečala, kar samo dokazuje, da je trg priznal kakovostni napredek, ki je bil narejen. A med ljudmi se v vsakdanjem pogovoru še vedno pretežno uporablja naziv savinjski želodec, ki pa je blagovna znamka industrijskega izdelka, ki ima s pravim domačim želodcem bore malo skupnega. Zato se na ta način originalnemu zgornjesavinjskemu želodcu dela škoda. Če že obiskovalci od drugod ne poznajo razlike in uporabljajo napačen naziv, bi morali biti Zgor-njesavinjčani pri tem bistveno bolj dosledni - v lastno dobro. Dokler temu ne bo tako, bomo lahko še naprej v malih oglasih in celo na obcestnih panojih brali ponudbe v stilu »prodam savinjski želodec« ... IZ VSEBINE: 45] ^_J Tema tedna: Bo zgornjesavinjski želodec izginil?................4 Zgornja Savinjska dolina: Ocenili prehode za pešce....................................5 Zadruga Solčava: Predstavili novo knjigo iz zbirke »biblij« Solčavskega..............................6 Občina Ljubno: Sanacija plazu v Bezovnaku..............................6 Preseka: Janez Gregorc bo vztrajal, da bo zemlja ostala kmetijska in ne zazidalna........7 Ljubija: 150-letnica posvetitve cerkve sv. Nikolaja .... 11 Mozirje: Jubilejni koncert Mozirskih kolednikov.........12 Gornji Grad: Koncert Ota Pestnerja in Pro Anima Singers 12 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 45, 11. november 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 ID Tema tedna ZAŠČITA IMENA PRAVA POT ALI LE ZMEDA MED PREDELOVALCI MESA? Bo zgornjesavinjski želodec izginil? Bliža se cas kolin, ki bodo postregle tudi s pripravo zgor-njesavinjske suhomesnate specialitete - želodca. Vsak kmet se bo potrudil, da bo naredil najboljšega. Receptura je znana že več kot stoletje. Kljub temu obstaja dilema: kakšen želodec bo drugo leto prišel na mizo - zgornjesavinjski, savinjski ali domači? DOMAČI ŽELODEC »Pojem zgornjesavinjski in savinjski se je pojavil pred sedmimi leti. Tedaj je Turistično društvo Rečica ob Savinji skupaj s kmetijsko zadrugo Mozirje in mozirsko izpostavo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje pri kmetijskem ministrstvu registriralo zgornjesavinjski želodec po tradicionalnem postopku, zato da bi se ta domači izdelek razlikoval od industrijskih ponaredkov, ki so se v tem času pojavili na trgu, z nazivom savinjski želodec. Tako je dobil zgornjesavinjski želodec geografsko zaščito, a ga do lanskega leta ni nihče izdeloval po predvideni recepturi, v kateri sta poleg najboljših kosov svinjskega mesa in slanine v razmerju 85:15 le sol in česnova voda, brez dodanih konzervansov - nitritne soli in umetnih arom. Prav tako mora kmet imeti sanitarno tehnične pogoje za predelavo mesa. To so posebni pogoji, ki jih narekuje zakonodaja o predelavi živil. Kar pomeni, da ne moreš zaklati svinje pod domačim kozolcem in iz nje narediti želodec ter ga poimenovati zgornjesavinjski. Za tako narejen želodec lahko kmet reče le, da je domači,« je pojasnil Jože Tlaker, tajnik Združenja izdelovalcev zgor-njesavinjskega želodca, ki je nastalo v trenutku, ko je ocenjevanje te suhomesnate specialitete preraslo okvirje turističnega društva. Slednje se je vse od leta 1990 trudilo za dvig kakovosti želodca z vsakoletnim ocenjevanjem, v katerem so sodelovali priznani strokovnjaki. To nalogo sedaj opravlja združenje, katerega predsednica je Vida Orlovic. ZGORNJESAVINJSKI ŽELODEC Z ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO Orloviceva zatrjuje, da se z ocenjevanjem trudijo iz prepričanja, da ohranjanje edine zgornjesavinjske specialitete ni le pomembna dopolnilna poslovna priložnost domačij v dolini, ampak tudi pomemben adut zgornjesavinjske kulinari-ke v turizmu in ohranjanju kulturne dediščine. Da bi to dosegli, so šli še korak naprej in letos julija prejeli certifikat Inštituta za kontrolo in certifika-cijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor. Ta potrjuje, da združenje izdelovalcev izpolnjuje zahteve specifi- Franc Čretnik je letos za domači želodec dobil najvišjo oceno. (Foto: Marija Sukalo) kacije za zgornjesavinjski želodec z zaščiteno geografsko označbo, registrirano na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod številko 324-01-6/2002/28. Izdani dokument velja do konca junija 2014. Podeljena listina je dala združenju pravico, da so tudi sami naprej podelili potrdilo o kvaliteti svojim članom. Tega sta v letošnjem letu pridobila Franc Mi-kek iz Devc za 25 želodcev v seriji in Branko Petek, Selišnik iz Pod-volovljeka, ki je pridelal v certificira- ni seriji 70 želodcev. Da sta se le dva pridelovalca odločila za omenjeno pridobitev potrdila, je posledica dejstva, da je vse skupaj povezano tako z določenimi pogoji pridelave, ki jih predpisujejo različni zakonski predpisi, Tajnik Združenja izdelovalcev zgornejsavinjskega želodca Jože Tlaker opozarja, da ne moreš zaklati svinje pod domačim kozolcem, iz nje narediti želodec in ga poimenovati zgornjesavinjski. (Foto: Marija Sukalo) kot tudi visokimi stroški pridobitve vseh listin. Te so posamezniki lani delno krili sami. Večji del stroškov je pokrilo združenje ob pomoči občin in donatorjev. BO CERTIFICIRANJE IZNIČILO PRIZADEVANJA ZA UVELJAVITEV IMENA? »Pred vrati je nova sezona predelave in pridelave kvalitetnega domačega želodca. Ker po novem ne smem več delati zgornje-savinjskega želodca, čeprav je klima in receptura ista kot tedaj, ko se je suhomesnata speciali-teta iz naše doline lahko imenovala zgornjesavinjski, pa se lahko pohvalim, da je kvaliteten domači želodec, ki je bil delo mojih rok, našel pot v Luksemburg na praznovanje dneva državnosti, pa tudi na nedavno predstavitev slovenskih specialitet v London. Vsi, ki so poskusili to dobroto, so imeli samo pohvalne komentarje,« je na svoji spletni strani napisal eden od dobitnikov priznanja za kvaliteten želodec v letu 2011 Franc Čretnik. Čretnik je prepričan, da se je z zaščito oziroma prepovedjo uporabe imena zgornjesavinjski pridelovalcem suhomesnega proizvoda naredila krivica. Zatrjuje, da bi se certificirani izdelek lahko imenoval geografsko zaščiten zgornjesavinj-ski želodec, ostali kmetje in pridelovalci pa bi imeli zgornjesavinjske-ga. S tem so namreč naredili samo zmedo. »Zgodi pa se lahko, da potem, ko ne bo več interesa med pridelovalci za certificiranje, tudi sedaj ga je zelo malo, ime zgornjesavinjski enostavno izgine in tako se več kot dve desetletji dolga prizadevanja za uveljavitev imena izničijo,« je kritičen Čretnik . PRIPRAVE NA URADNO CERTIFICIRANJE 2011/2012 V TEKU V združenju izdelovalcev želodca upajo, da do tako črnega scenarija ne bo prišlo, saj so nekateri kmetje že pričeli z izpolnjevanjem tehnično sanitarnih pogojev za predelavo mesa, da bodo lahko izdelali tudi večje količine želodcev. Na svoji spletni strani so »želodčar-ji« objavili sporočilo, da so že pričeli s pripravami na uradno certifici-ranje za sezono 2011/2012. Marija Šukalo Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com 4 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Aktualno SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Razvojna konferenca simbolični sodelovanja Delegacija Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) pod vodstvom predsednice upravnega odbora dr. Cvetke Tinauer se je nedavno mudila na obisku v Celovcu. S predstavniki tamkajšnje Slovenske gospodarske zveze (SGZ) so se dogovorili za sodelovanje na bližnji razvojni konferenci v Velenju. Razvojna konferenca gospodarstva SAŠA regije bo v torek, 15. novembra, v Centru Nova v Velenju s pričetkom ob 14. uri. Ker si je zbornica na zadnjem sestanku upravnega odbora zadala kot enega strateških ciljev tesnejše mednarodno povezovanje in sodelovanje, so na letošnjo razvojno konferenco povabili predstavnike Slovenske gospodarske zveze. Simbolični Predsednica in direktor SŠGZ dr. Cvetka Tinauer in Franci Kotnik (drugi z leve) sta darilo ob 90-letnici Zveze bank izročila predsedniku upravnega odbora Felixu Wieserju. (Fotodokumentacija SŠGZ) začetek tesnejšega dolgoročnega nih volitev bodo predstavljena tudi sodelovanja med obema zveza- stališča političnih strank do dveh ma bo podpis sporazuma na kon- ključnih razvojnih projektov SAŠA ferenci. V luči bližnjih parlamentar- regije: bloka 6 Termoelektrarne Šo- cezmejnega štanj in 3. razvojne osi. Na povabilo podpredsednika SGZ in predsednika upravnega odbora Zveze bank v Celovcu Felixa Wieserja sta se Tinauerjeva in direktor SŠGZ Franci Kotnik pred dnevi udeležila še slovesnosti ob 90-le-tnici Zveze bank v Vrbi na avstrijskem Koroškem in ob tej priložnosti gostiteljem izročila darilo, monografijo Velenje prisrčno, ki opisuje mesto priložnosti z očmi fotografov in pesnika. Podarila sta jim še kipec mamuta, ki je v času, v katerem je živel, predstavljal simbol moči, trdnosti in stabilnosti, prav to pa so tudi lastnosti Zveze bank, ki je vključena v avstrijsko bančno skupino Raiffeisen. Marija Lebar REŠUJEMO ŽIVLJENJA TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Ocenili prehode za pešce Rešujemo življenja (Save our lives - SOL) je evropski projekt Avto moto zveze Slovenije (AMZS) in sodi v preventivno-izobraževalni projekt, s katerim želi AMZS prispevati dodatne aktivnosti za zmanjšanje žrtev prometnih nesreč na na- začel izvajati aprila 2010 in bo trajal do konca marca 2013. Poleg proučevanja prehodov za pešce bo del sredstev in strokovnih nalog namenjenih tudi izobraževanju in usposabljanju oseb, ki se aktivno ukvarjajo s prometno preventivo, tehniko in in- ko je bil na območju Mozirja, Naza-rij, Gornjega Grada in Ljubnega ob Savinji opravljen test prehodov za pešce v dnevnem in nočnem času, pri čemer je bilo opazovanih po osem kontrolnih točk (detajlov) po posebni metodologiji, ki so na kon- cu dale ocene od pet do ena. Trije prehodi so prejeli ocene štiri, eden pa tri. Bistvo teh ocen naj bi bilo izhodišče za nadaljnje ukrepanje in s tem večanje prometne varnosti ter odpravljanje črnih točk. Jože Miklavc ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA (ZKZ) MOZIRJE w Šolam in vrtcem sveže mleko v dar Proučevani zaznamovani prehod za pešce na Savinjski cesti pri BSH Hišni aparati Nazarje je bil dobro ocenjen. (Foto: Jože Miklavc) ših cestah. Projekt je dodatek k aktivnostim slovenskega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa in je skladen s cilji Evropske listine o prometni varnosti, katere podpisnica je tudi AMZS. V okviru tega je matično društvo AMD Zgornje Savinjske doline uspelo vplivati na akterje projekta s prepričljivimi argumenti, da so enakovredni del analize opravili tudi v Zgornji Savinjski dolini. Projekt se je frastrukturo na področju cestnega prometa. Sredstva iz projekta SOL v višini 213 tisoč evrov, od katerih je 85 odstotkov nepovratnih, bo AMZS porabil za usposabljanje lokalnih strokovnjakov, akcije ozaveščanja prebivalstva in vplivanja na lokalno politiko. »AMZS test« je v Sloveniji proučeval osemnajst zaznamovanih prehodov za pešce, med drugimi tudi štiri v Zgornji Savinjski dolini. Ta- Na vseh šolah in vrtcih v Sloveniji bo 18. novembra potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Gre za razširitev dosedanje akcije medeni zajtrk Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), ki je dala pobudo za letošnji razširjen projekt. Poleg čebelarjev se bo akciji v naši dolini pridružila tudi ZKZ in za ta namen poklonila okoli 450 litrov mleka. Andrej Presečnik, direktor ZKZ, je ob tem povedal: »Ker si v naši zadrugi prizadevamo, da bi v Sloveniji povečali porabo doma pridelane hrane, se želimo priključiti temu, za osveščanje naših otrok, pomembnemu projektu. Vsem osnovnim šolam in vrtcem v Zgornji Savinj- ski dolini želimo zagotoviti potrebno količino surovega mleka za pripravo zajtrka v okviru vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk.« Zajtrk bo potekal že peto leto zapored. V tem okviru čebelarji obiščejo vrtce in šole ter ozaveščajo mlade o pomenu čebel za okolje in o zdravi prehrani. Letos bodo otroci poleg slovenskega medu in kruha dobili še slovensko mleko, maslo in jabolko. Pobudi ČZS so prisluhnila tudi tri ministrstva, in sicer kmetijsko, šolsko in ministrstvo za zdravje. Razen tega so se akciji pridružile zbornice, inštituti in živilsko-predelovalna industrija. Marija Lebar Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 5 Iz občin, Gospodarstvo, Politika ZADRUGA SOLČAVA Predstavili novo knjigo iz zbirke »biblij« Solčavskega O svojem videnju knjige Naša ovca in njena volna in pomena avtohtone pasme jezersko-solčavske ovce sta spregovorila Veljko Križnik (levo) in dr. Franc Zagožen. (Foto: Marija Lebar) Zadnji oktobrski petek je v solčavskem Centru Rinka potekala slovesnost, na kateri so predstavili novo knjigo. Gre za delo z naslovom Naša ovca in njena volna v okviru projekta »Tradicionalno. Naravno. Ustvarjalno.«, ki poteka preko Zadruge Solčava in ga delno financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Poleg drugih gostov so prišli tudi predstavniki ovčerejcev z Jezerskega. Knjigi na pot je bilo izrečeno veliko lepih besed. Po uvodu Marka Slapnika je o pomenu jezersko-solčavske ovce za življenje v teh nekoč odmaknjenih krajih spregovoril župan Alojz Lipnik. »S tokratno knjigo izražamo zasluženo pozornost živali, ki je našim ljudem pomagala preživeti, gorskim pašnikom pa daje toplino in igrivost,« je med drugim povedal župan. Prisotne je nagovorila predsednica društva LAS Zgornje Savinj- ske doline Mateja Brlec Suhodol- nik: »To je knjiga, ki se bo znašla na knjižni polici poleg nekaterih drugih del o življenju pri nas, ki jih sama imenujem »biblije« Solčavskega. Gre za enega najboljših projektov, ki so bili udejanjeni s pomočjo LAS doslej. Prispeva k strateškemu razvoju našega podeželja, upošte- van je ekonomski vidik, to je dopolnilno delo. Projekt je trajnosten, dolgoročen in čezmejen,« je povedala. Še posebej se je za sodelovanje zahvalila Vidi Matk in predvsem Bernardi Prodnik. O svojem videnju knjige in pomena avtohtone pasme jezersko-solčavske ovce sta spregovorila posebna gosta Veljko Križnik in dr. Franc Zagožen. Prvi je kmalu po drugi svetovni vojni začel s prvo selekcijsko odbiro te ovce v Logarski dolini, drugi pa je poleg selekcije v tej smeri opravil ogromno tudi na pedagoškem področju kot profesor na biotehniški fakulteti. Kar tri od avtoric omenjene knjige so bile njegove študentke. Besedo so povzeli tudi sami avtorji. Opisali so svoj delež in pristop k nastanku knjige. Direktorica Zavoda Savinja Terezija Mavrič je avtorjem v zahvalo izročila torto v obliki knjige in svoje darilo pospremila z besedami pohvale. Zavod Savinja je namreč upravljavec društva LAS, preko katerega je potekal projekt. Dogajanje so popestrile dekla-macije, z glasbo pa ga je polepšal eden od soavtorjev knjige Klemen Matk. Sledila je še pokušina kulinaričnih dobrot iz jagnječjega mesa. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Sanacija plazu v Bezovnaku v polnem teku Hudo neurje pred dvema letoma je pustilo precej posledic tudi v občini Ljubno. Med drugim je začela polzeti zemljina na domačiji Grmadnik v Juvanju, po domače v Bezovnaku. Nedavno je na razpisu izbrani izvajalec pričel s sanacijo plazu, ki naj bi bila zaključena v novembru. Vrednost projekta je nekaj manj kot 80.000 evrov, ki jih bo občina dobila refundirane od države iz sredstev sanacije po neurju 2010. Dela na Grmadnikovem plazu zajemajo ukrepe za preprečitev nadalj- GIBANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE V peti volilni enoti kandidira Tjaša Podpečan Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije (TRS) je prvo soboto v novembru v ljubljanski dvorani Rog pripravilo predstavitev kandidatov, ki se bodo na predčasnih držav-nozborskih volitvah potegovali za vstop v državni zbor. V peti volilni enoti se bo na listi stranke za glas volivcev potegovala Tjaša Podpe-čan. Devetindvajsetletna univerzitetna diplomirana sociologinja je kot samostojna svetovalka za doktor- ski študij zaposlena na Univerzi v Ljubljani. Poleg rednega dela je tudi študentka doktorskega študija na fakulteti za družbene vede. Ob predstavitvi kandidatov so na srečanju stranke poudarili, da je njihov cilj blaginja vseh državljank in državljanov. Prav tako so prepričani, da smo vsi pomemben del družbe, da nihče ni odvečen in da je življenje vsakega posameznika vredno veliko. Marija Šukalo Plaz je ogrožal občinsko cesto, njega drsenja zemljine, ustrezno odvodnjavanje in gradnjo kamnite zložbe v dolžini 27 metrov. Plaz je ogrožal občinsko cesto, ki vodi do domačije Grmadnik, obstajala pa je tudi nevarnost zasutja tamkajšnje hudourniške struge. »Zelo smo veseli, da se je občina lotila reševanja tega problema,« je povedal domačin Peter Grmadnik. »Posebej zaradi ceste, ki je naša edina vez z dolino in jo uporabljamo vsak dan.« Na Ljubnem so tudi pred koncem realizacije nekaterih drugih ki vodi do domačije Grmadnik. sanacij, ki so vredne preko 40.000 evrov. Gre za deset odsekov na občinskih cestah, kjer izvajajo obnovo zgornjega ustroja cest, na-voz gramoza, planiranje in valjanje. Ob posameznih manjših udo-rih zemlje so postavili štiri podporne zidove. Občina od države še čaka denar iz leta 2007 in 2008, ki ji pripada iz naslova sredstev za investicije v občinsko infrastrukturo. Gre za štiri plazove, od tega sta dva večja v Radmirju. Ti še čakajo, da jih bodo sanirali. Tekst in foto Marija Lebar 51 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 C Politika, Ljudje in dogodki SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Kandidatka za poslanko Janja Napast neobremenjena s preteklostjo Potem ko so na konvenciji stranke SDS na Brdu pri Kranju predstavili kandidate za poslance v državni zbor ter program za volitve, imenovan 10+100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj, so tudi v naši dolini pripravili predstavitev kandidatke. Poslanec Iztok Podkrižnik se je namreč odločil, da na predčasnih volitvah ne bo ponovno kandidiral, zato je na listi SDS študentka Janja Napast, ki bo kandidirala v 5. volilni enoti. Mlada Mozirjanka, ki ni obremenjena s preteklostjo, se je za ta korak odločila, ker je ugotovila, da se vse premalo posveča pozornosti mladim in njihovi prvi zaposlitvi. Za študentko jezikoslovja, ki si je izkušnje pridobivala v novinarskih vodah in pri delu z mediji, to ne bo edina preoku-pacija. Na predstavitvi predsednikom občinskih odborov stranke SDS v Spodnji Rečici, ki sta se je udeležila tudi Iztok Podkrižnik in član izvršilnega odbora stranke Mirko Zamernik, je zatrdila, da bo po svojih najboljših močeh zastopala interese stranke. Marija Šukalo Mozirjanka Janja Napast se je za kandidaturo odločila, ker je ugotovila, da se vse premalo posveča pozornosti mladim in njihovi prvi zaposlitvi. (Foto: MŠ) PROTI POZIDAVI V VASI PRESEKA V OBČINI MOZIRJE Janez Gregorc bo vztrajal, da bo zemlja ostala kmetijska in ne zazidalna Nekatere prebivalce vasice Preseka je pred časom vznemirila novica, da je v občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Mozirje, ki je v pripravi, del vasi predlagan za območje gradnje. Že na javni obravnavi OPN-ja je svoje nasprotovanje v imenu tamkajšnjih kmetov podal Janez Gregorc, eden od treh kmetovalcev tega območja. PROTI NOVOGRADNJAM »Pozidavi kmetijskih zemljišč na območju Preseke odločno nasprotujem,« je povedal Janez Gregorc, lastnik Rajšterjeve kmetije. »Kmetje in nekmetje ne gremo skupaj. Že sedaj marsikoga moti gnojenje, ki seveda smrdi, a nekako shajamo, smo le že dolgo sovaščani. Priseljencem pa bo težko dopovedati, da je za rast gnojenje potrebno, saj bodo pričakovali stanovanjsko naselje, brez vonja po kmetovanju. Poleg tega so v Mozirju to najlepše obdelovalne površine in glede na prizadevanja za samooskrbo Slovenije s kmetijskimi pridelki je predlog za pozidavo pravo nasprotje prizadevanjem države. Gradi se lahko tudi v hribovitih predelih, ki so veliko težji za kmetovanje,« je kritičen Gregorc. Zato se mu zdi še toliko bolj nerazumno, da so pozidavo predlagali prav nekateri kmetje v okolici, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo več. PONOSEN, DA JE KMET Ko se je Gregorc leta 1960 priženil na Rajšter-jevo kmetijo, je z veliko truda, dela in odrekanja poskrbel, da je kmetija zaživela. Na 6,5 hektarja zemlje in pozneje prav toliko najetih površinah se je ukvarjal z živinorejo in oddajo mleka. Janez Gregorc si želi, da bi najlepša kmetijska zemljišča v Preseki ostala obdelovalna in ne zazidalna. (Foto: Štefka Sem) Že pred njegovo upokojitvijo so se na kmetiji preusmerili v vzrejo pitancev. Hčerka Jožica z možem Petrom sedaj nadaljuje tradicijo kmetovanja, kot jo je zasnoval oče. Včasih je bilo v Preseki šest večjih kmetov, zdaj so le še trije, je omenil sogovornik. Tudi ta podatek priča, da kmetijstvu in kmetom država nikoli ni bila preveč naklonjena. ZGODOVINSKI KRAJ Ko je Gregorc pred leti prejel priznanje za ohranjanje kulturne dediščine, se ni zavedal, da se bo dandanašnji moral zanjo tako rekoč boriti. Vas je namreč zanj velik kulturno zgodovinski spomenik, ki bi moral ostati nedotaknjen. Izročilo namreč pravi, da je bilo na tem mestu nekoč jezero, ostanki školjk iz jezera pa so bili vidni na marsikaterem kamnu. Po jezeru so se vozili s čolni in najnižja kmetija v Lepi Njivi se imenuje pri Brodar-ju, kar je vezano na zgodovino. V pismu, ki ga je Gregorc napisal Zavodu za ohranjanje kulturne dediščine Slovenije, je opisal omenjena dejstva, ki bi bila lahko razlog, da vas postane zaščitena, kot je mnogo drugih krajev po Sloveniji. DEDIŠČINA ZANAMCEM 78-letnik je bil poleg kmetovanja aktiven v zadružništvu, o čemer priča priznanje, ki ga je dobil. Poleg tega je objavil dve knjigi, številne pesmi še čakajo na objavo. Čas za pisanje si je največkrat vzel ob nedeljah popoldan. Svoj kritični pogled na sedanjost mnogokrat izrazi v pismih bralcev ali člankih v časopisih. Bil je eden naprednejših kmetov, kateremu je uspelo, da je pri Rajšterjevih živel le od kmetije. Tega niso zmogli ne njegovi predniki, niti sedanji nasledniki, zato pravi, da ne bo odnehal pri naporih, da Preseka ostane takšna kot je. »Jaz počasi odhajam, ni pa mi vseeno, kakšno dediščino bom zapustil zanamcem,« je odločen Gregorc. Štefka Sem Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 543 Iz občin, Organizacije, Informacije OBČINA SOLČAVA Ogledi v tujini spodbudijo marsikatero novo zamisel Občina Solčava je letos že četrto leto zapored za svoje občane, tokrat v sodelovanju z Zavodom Rinka, pripravila strokovno ekskurzijo v tujino. Vsakič si ogledajo primere dobre prakse, zlasti na področju turizma in trajnostnega razvoja. Letos so obiskali več držav, med njimi tudi de-stinacijo, ki je tako kot Solčava, leta 2009 prejela laskavi naziv EDEN. Na ekskurziji so se ustavili v dolini Grosse Walsertal, ki je leta 2009 tako kot Solčava postala evropska destinacija odličnosti. Tam so ustanovili center, imenovan Walserstolz, ki povezuje domačine in trži lokalne produkte, podobno kot v Solčavi Center Rinka. Ob tem je solčavski župan Alojz Lipnik omenil, da so glede trženja Avstrijci v prednosti, saj imajo letno v centru okoli 9.000 obiskov, vsak obiskovalec pa potroši povprečno od 40 do 50 evrov. V primerjavi s tem je bilo v Rinki letos okoli 8.000 obiskovalcev, od katerih pa je vsak povprečno potrošil le od štiri do pet evrov. »Marsikaj bo treba narediti na področju trženja, razvoja embalaže in še kje,« je povedal Lipnik in dodal, da so kljub povedanemu v Solčavi s poslovanjem Rinke zelo zadovoljni, saj so poslovni re- zultati nad načrtovanimi. Seveda pa še obstajajo neizkoriščeni potenciali, je omenil Lipnik. Cilji ekskurzij so vedno gorata območja, podobna razmeram na Solčavskem, kjer so tudi primerljivi pogoji za razvoj. Tako so poleg Avstri- je letos obiskali še Liechtenstein, Švico in Italijo ter se s tridnevnega potepanja vrnili domov bogatejši za marsikateri lep vtis in dragoceno izkušnjo. Marija Lebar Zadovoljni udeleženci letošnjega potepanja (Foto: Danijel Klemenšek) RECICA OB SAVINJI Tudi starejši potrebujejo računalniško znanje Od 17. do 19. oktobra je na Osnovni šoli Rečica ob Savinji s sodelovanjem Društva za projektno organizacijo managementa - Pomlad, potekal brezplačni tečaj računalništva za starejše, s katerim so se vključili v projekt Simbioza, največjo akcijo prostovoljcev leta 2011 v Sloveniji. Te- Matična kronika za mesec oktober 2011 ROJSTVA: Rodilo se je enajst dečkov in šest deklic. POROKE: Borut Kopriva in Tina Srčič, oba iz Šmartnega ob Dreti, Mitja Pustoslemšek in Sanja Kim Grossmann, oba iz Juvanja. SMRTI: Frančiška Poličnik iz Gornjega Grada, Rudolf Čokan iz Lok pri Mozirju, Janez Marovt z Ljub-nega ob Savinji, Ida Gerdina iz Mozirja, Frančiška Robnik iz Podvolovljeka, Veronika Kopušar iz Šentjanža, Mirko Slatinšek iz Gornjega Grada, Justina Vrtačnik iz Spodnjih Kraš, Vinko Skorn-šek iz Nazarij, Vinko Benedik iz Vologa. Veselo razpoloženi tečajniki po končanem izobraževanju (Foto: Marija Lebar) čaj je potekal v treh modulih, na koncu pa so tečajniki prejeli tudi pisno potrdilo o opravljenem izobraževanju. Računalniškega opismenjevanja se je udeleževalo 15 starejših oseb. Vodil ga je Srečko Prislan, lokalni koordinator projekta, za pomoč pa je pridobil več mladih prostovoljcev. Raven predhodnega znanja računalništva tečajnikov je bila zelo različna in je bilo potrebno poleg podajanja osnovnih informacij s po- močjo video projekcije z vsakomer delati še individualno. Kot so povedali mladi prostovoljci, je bilo delo s starejšimi zanje prijazna izkušnja, saj so bili »učenci« zelo motivirani in si res želeli osvojiti osnovno znanje o spletu, uporabi elektronske pošte in še o čem. Projekt Simbioza je tako poleg širjenja računalniškega znanja pomenil tudi medgeneracijsko druženje. Marija Lebar 51 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Šolstvo, Organizacije ŠMARTNO OB DRETI Osnovna šola z novo kotlovnico Novo peč na pelete so zagnali predstavniki izvajalca Biomasa in ravnatelj Jožef Kavtičnik (v sredini). (Foto: Marija Šukalo) Podružnična osnovna šola Šmartno ob Dreti je od prve novembrski sobote bogatejša za novo kotlovnico in peč na lesne pelete. Investicijo, vredno 33 tisoč evrov, je postavilo lučko podjetje Biomasa. Po besedah ravnatelja Jožefa Kavtičnika so se v preteklosti srečevali z velikimi stroški ogrevanja in dotrajano kurilnico, zato je bila investicija zelo nujna. Obnovo so načrtovali že pred dvema letoma, a je tedaj žal niso mogli izvesti. V letošnjem šolskem letu so pristopili k načrtnemu iskanju najugodnejše- ga ponudnika. Kot kaže, so z izbiro imeli srečno roko, saj je od podpisa pogodbe do izvedbe in zagona peči preteklo le trinajst dni. Zalogovnik za pelete je velik 13 m3 in zadostuje približno za osem tednov ogrevanja, kar pomeni, da bodo okolju prijazno kurivo dostavljali trikrat v eni kurilni sezoni. Peč zmore ogreti do 900 m2 ogrevalnih površin. Tako se bodo sedaj poleg šolskih prostorov ogrevala tudi stanovanja ob šolskem objektu. Marija Šukalo BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ZA STAREJŠE Vseživljenjsko učenje za dvig kakovosti življenja V času od 17. do 21. oktobra je potekala vseslovenska akcija med-generacijskega sodelovanja, Simbioza e-pismena Slovenija, ki je na brezplačnih računalniških delavnicah po Sloveniji povezala različne generacije. V Centru za samostojno učenje Nazarje so ob študentih in srednješolcih ter vodji centra Vesni Elsner znanje nabirali člani nazarskega društva upokojencev. Naučili so se pisanja, pošiljanja in prebiranja elektronske pošte. Z novim znanjem bodo sedaj lahko pošiljali fotografije, sporočila, »srfali, skajpali in twitali«. Osrednji namen akcije je bil po besedah predsednice društva Vere Pečnik in prostovoljcev omogočiti Ob učenju računalnitva so se v Nazarjah tkale medgeneracijske vezi med mladimi prostovoljci in starejšimi »učenci«. (Foto: Marija Šukalo) starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom ter vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest. Prav tako jih želijo motivirati za nadaljnje učenje in uporabo računalnika ter interneta. V nazarskem društvu upokojencev so začeli tudi z realizacijo akcije Starejši za starejše, v katero želijo vključiti vse ljudi iz krajevnih skupnosti Nazarje in Kokarje, ki so starejši od 69 let. Tako so izbrali pover-jenico Zoro Štrucl, ki se bo izobraževala na delavnicah v Ljubljani. Na terenu v domači občini ji bodo v pomoč poverjeniki društva. V društvu želijo namreč pomagati vsem, ki nimajo svojcev in jim z obiskom nuditi pomoč in pogovor. Marija Šukalo LJUBNO OB SAVINJI Starejši so se podali v svet računalništva Prostovoljci, učenci 7., 8. in 9. razreda Osnovne šole Ljubno ob Savinji so skupaj s učiteljico računalništva Ksenijo Poličnik sodelovali v projektu računalniškega opismenjevanja starejših, imenovanega Simbioza. Kar 28 oseb se je v dveh skupinah lotilo odkrivanja skrivnosti računalnika in njegove uporabe. Dela so se lotili v treh sklopih. Najprej so se spoznali z računalnikom, nato pa delo nadaljevali z raziskovanjem na internetu in uporabo elektronske pošte. Znanje uporabe interneta je tudi za starejše vse bolj dobrodo- šlo. Udeleženci tečaja so tako veliko časa namenili elektronski pošti, pisanju, odpiranju prejetih sporočil in še čemu. Poznavanje osnovnih opravil na računalniku lahko starejšim krajša dolge dneve in jih poveže s svetom v vsakem trenutku. Prav zato je bilo zanimanje za tečaj veliko, zadovoljstvo ob zaključku pa še večje. Udeleženci so si bili enotni, da računalnik ni noben bav bav, če ti nekdo pomaga premagati strah in narediti prve korake v svet moderne tehnologije. Štefka Sem Da ni nič pretežko, če imaš pravo pomoč, so ugotovili tečajniki na Ljubnem. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Zgodovina in narodopisje Velikan s Primoža (2) Piše: Aleksander Videčnik PREGANJAL JE PLEMENITE GOSPODE Ena izmed zgodb, ki krožijo med domačini, je tudi ta, ki govori o tem, da so mladi plemiči radi zalezovali brhka dekleta po okolici. Želeli so si pač zabave na račun preprostih kmečkih žensk. Starši so se zelo bali vsiljivih gospodov na konjih in so se obrnili na Krištofa po pomoč. Od tedaj so se pričakovane zabave z dekleti končale s hitrim begom gospodov. Bilo je slišati klice »laufen, laufen«, kar v nemščini pomeni leteli oziroma bežati. In tako pravi ljudska pripoved, da je bil trg Ljubno v nemščini poimenovan Laufen. Trške pravice je dal škof Sigmund Ljubnemu že leta 1464. Časovno je torej težko opredeliti verjetnost zgodbe. Lahko bi rekli, da je šlo le za ljudsko govorico. O tem je še pisala Liza Podpečan - Kuhar. DVANAJST GLAV NA EN MAH Takšen naslov članka je izbrala novinarka Novega tednika Urška Selišnik, ko je 10. oktobra 1996 v celjskem časopisu napisala celostranski članek o velikanu Krištofu, ki da je bil tako močan, da je smreko z nekaj zamahov posekal, jo zagrabil na vrhu in jo vlekel domov. Tista o dvanajstih glavah na en mah, je verjetno bujna domišljija naših prednikov. Vendar so ljudske pripovedi polne še drugih poveličevanj Krištofo-ve moči in junaštva na bojnem polju. Tudi tista, ki jo slišala novinarka, da je bil Krištof velik kar tri metre, je več kot iz trte zvita. Moramo pač razumeti izročilo kot občudovanje svojega junaka prebivalcev kraja, kjer je Krištof živel. Saj poznamo ljudska pripovedovanja - vsak pripovedovalec nekaj svojega doda, da je zgodba bolj zanimiva in morda tudi dovolj strašljiva. KUMPREJEVA DOMAČIJA Kmetija leži kakih 900 metrov nad Ljubnim. Tam je odličen razgled in so velike strmine, da si je kar težko predstavljati, da so te bregove ljudje uspeli obdelovati. Gospodar Franjo, tako novinarka, pozna številne pripovedi o Krištofu, na sploh je v spominu ljudi to velik junak in dober človek. Urška Selišnik je tudi zapisala veliko tega, kar smo že objavili v članku Lize Podpečan - Kuhar, zato tega ne kaže ponavljati. Gospodar je opozoril na skalo, ki je vzidana na levem oglu hiše, po ljudskem izročilu jo je privlekel Krištof iz grabna v dolini pod kmetijo. Ocenjujejo, da skala tehta kakih 300 kilogramov. Seveda je treba takoj povedati, da nosi hiša letnico gradnje 1830. To poraja vprašanje, ali je skala v starem delu hiše, če je bila prizidana ali prezida-na. To bi lahko ugotovil zgodovinar specializiran za stare zgradbe, kar bi bilo zanimivo tudi zaradi dimnice, ki kaže znake starejše gradnje od letnice na podbojah. To slednje je moje razmišljanje in ne novinarke Novega tednika. RAZNI ZANIMIVI STARI PREDMETI V kašči, kjer so nekoč stanovali tudi ljudje, tako Selišnikova, je ohranjenih zelo veliko starih predmetov, ki imajo seveda posebno vrednost glede na njihovo starost in uporabnost. Kašča sama pa je tudi ogleda vredna. Posebno v črni kuhinji v hiši, tako Selišnikova, so ohranjena odprta ognjišča, kozice in še marsikaj kuhinjskega orodja. Opozorila je tudi na ogromen jušnik, ki so ga potrebovali za številno družino na kmetiji. Poleg tega so bili predstavljeni nekateri Krištofovi osebni predmeti in seveda meč, o katerem smo že pisali. Franjo je omenil, da je bilo med drugo vojno še posebej težko, ker je bil oče kar tri leta v nemških taboriščih. Mati se je zato težko prebijala in doživljala prave strahote s svojimi tremi otroci -dvema fantoma in deklico. Nekoč, ko so tu divjali Ukrajinci, so jih že postavili pred slivo za streljanje ... Sicer pa so vse, kar jim je prišlo pod roke, razbili in uničili. Danes nihče ne verjame, kakšni časi so bili med zadnjo vojno v hribovskih predeli naše doline. Nekdaj je pač bilo pomembno, da so bili za silo oblečeni, nihče ni poudarjal izgled, važno je bilo, da so bili na suhem in na toplem. Značilna je pripomba novinarke, da je Franjo znan šalji-vec. Težko življenje v teh hribih ga je naredilo za odličnega sogovornika. Dolge dneve mu krajša radio in televizija. Pozimi najde delo z mizarje- Kumprejevo gospodarsko poslopje. Fotografiral Jože Firšt iz Logarske doline. DANES JE DRUGAČE Gospodar Franjo je dejal, da so na kmetiji živele še družine delavcev (tavrharjev ali ofrov). Tako so morale te družine drva in živila, ki so jih dobile, odslužiti. To je bilo trdo življenje, ki so ga zmogli tedanji rodovi. Kumprej si je uredil lepo, sodobno dnevno sobo, v kateri se zadržuje, tu je bila nekoč hiš'ca, v kateri je tedaj živela ena od omenjenih družin. Posestvo meri 45 ha, ves svet pa leži v strmini. Obdelovanje je zahtevalo hude napore. Seveda so tiste čase vsa živila za domače potrebe pridelali doma. Franjo je pripovedoval, kako je bila zadnja, še tako strma ped zemlje obdelana. Posebno zahtevno delo je bilo požarjenje (delali so požare). Najprej so posekali drevje, nato požgali grmovje in posejali ozimnico. Bivši gozd je tako postal obdelovalna zemlja. Na takih požarih je pridelek dobro uspeval. Tudi otroci so morali kaj kmalu delati, tako je pač bilo na kmetijah. Samo ob štirih velikih praznikih je mama skuhala za vso družino, sicer pa je to bila prilika za pogovor in srečanje. Zjutraj zgodaj je bilo treba gnati krave na pašo, nato je sledilo stresanje redovja, če so kosili. Vročina ni smela biti ovira, da je bilo delo opravljeno. njem in pletenjem košev. Koliko različnih pripovedi je bilo slišati ob obisku na kmetiji Kumprej in še prav posebej oris nekdanjega življenja na hribovski kmetiji je bil zanimiv, je zapisala Urška Selišnik. Prijaznost gospodarja je odvzela vso sivino oktobrske nedelje, ko sta jo na Kumrejevo pripeljala Tinka in Ljubo Žumter, za kar jima je bila novinarka iz Celja še posebej hvaležna. ŠE MOJE RAZMIŠLJANJE O LJUDEH TEGA OKOLJA Verjetno je le malo hribovskih predelov, kjer tako družno ohranjajo spomin na delo svojih prednikov. Na pobudo Jožeta Pustoslemška -Fergla so se zbrali in prikazali potek del, kot so jih opravljali nekoč - od setve do kruha in posneli CD z naslovom Ovsenek. Zapisali so: »Ovse-nek je kruh, ki vsebuje le manjši del ovsene moke, za ostalo se porabi pšenična moka.« Produkcijo za ploščo je prevzela ID&F, fotografska dela pa je opravil Franjo Atelšek. To je dragocena zgodba o načinu dela nekoč. Gre za ohranjanje pristnih izrazov tistega časa in bogastva narečja teh krajev. To delo je lahko v ponos domačinom in dokaz, kaj se lahko naredi, če stopijo ljudje skupaj in izpričajo svoje kulturno izročilo. Nadaljevanje prihodnjič. 10 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Ljudje in dogodki, Oglasi LJUBIJA 150-letnica posvetitve cerkve sv. Nikolaja Slovesno mašo je vodil upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger. (Foto: Benjamin Kanjir) Ljubijska cerkev sv. Nikolaja je 30. oktobra obhajala poldrugo stoletje posvetitve. Slovesno mašo je vodil upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger in med njo blagoslovil tudi obnovljeni križev pot, že v sredo, 26. oktobra, pa so zaigrale prenovljene orgle. Dva veličastna mlaja ob ljubijski cerkvi sta mimoidočim oznanjala praznično dogajanje. Minilo je namreč 150 let, kar je Anton Martin Slomšek 27. junija 1861 posvetil glavni oltar in cerkev sv. Nikolaja. Ta se omenja že 1241. leta. Ko je 1852. spodjedla temelje cerkvene stavbe Savinja, so jo podrli in čez slabih deset let je že bila zgrajena nova. Notranjščina je poslikana s stiliziranimi rastlinskimi motivi ter svetopisemskimi osebami in prizori. Na glavnem oltarju je osrednji kip sv. Nikolaja delo Johanna Gas- snerja, Križev pot pa je 1770 naslikal Andrej Strauss za cerkev na Gori Oljki. Tega je po jožefinskih reformah kupila ljubijska cerkev. O pomenu križevega pota, orgel ter cerkve kot sakralnega in kultur- nozgodovinskega spomenika je v nedeljski pridigi spregovoril upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger. Svetemu Miklavžu (sv. Nikolaju iz Mire) in orglam je bil posvečen že sredin kulturni dogodek ali »preludij v nedeljsko slovesnost«, kot ga je poimenoval župnik Sandi Koren, pripravil pa Anton Petek. Orgle z dvanajstimi registri je postavil verjetno kmalu po posvetitvi cerkve orglarski mojster Leonard Ebner, zdaj pa bodo prenovljene »še dolgo pele Bogu v čast, nam pa v veselje,« je zaključil uvodno predstavitev opravljenega dela Anton Petek in se posebej zahvalil za pomoč pri obnovi Francu Goltniku iz Ljubije. Branje svetnikovega življenjepisa in sledov, ki jih je ta priljubljeni zavetnik in priprošnjik pustil v umetnosti in življenju cerkve, je s petjem cerkvenega mešanega pevskega zbora ter orgelsko igro zborovodje in organista Antona Petka dopolnilo podobo praznično urejene notranjosti cerkve sv. Miklavža. Andreja Gumzej KRAJEVNI PRAZNIK ŠMARTNEGA OB DRETI Ura zgodovine ob ljudskem petju in ročnih delih Ob šmarškem krajevnem prazniku so pripravili predstavitev knjige Berta Savodnika Zadrečka dolina v uporu 1941-1945. V uvodu je obiskovalce pozdravil predsednik krajevnega odbora Miran Brezovnik, avtor pa je poslušalcem predstavil dogodke iz druge svetovne vojne v tem delu naše doline. Pobudniki za nastanek publikacije, ki je luč sveta ugledala pred dobrimi tremi leti, sta bili Anka Čeplak in Ivka Lamut Zavo-lovšek, sodelovale so tudi krajevne organizacije Združenja borcev Bert Savodnik je predstavil knjigo Zadrečka dolina v uporu 19411945 in dogodke iz tega obdobja. (Foto: Marija Sukalo) od Nazarij do Nove Štifte. »V albumu žrtev so objavljeni življenjepisi vseh 32 žrtev, katerih imena so vklesana tudi na spominski plošči na pročelju gasilskega doma. Šmarčani so bodisi padli v boju, bili ustreljeni kot talci ali so umrli v nemških taboriščih. V zgodovinskem pregledu so opisani številni dogodki, ki so se zgodili na območju današnje krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti,« je poudaril Savodnik in nekatere med njimi predstavil. »Okupator je tedaj požgal vse hiše, a naroda ni zatrl. In to je dogodek, ki je vreden, da se ga spominjajo tudi zanamci!« je ob zaključku izpostavil Savodnik. Tako so ta dan za svoj krajevni praznik izbrali tudi v Šmar-tnem ob Dreti. Predavanje so obogatili s kulturnim programom. V njem so sodelovale Ljudske pevke Lipa in šmar-ski osnovnošolci. Ob zaključku so obiskovalci lahko uživali v mojstrovinah spretnih šmarskih vezilj in kvačkaric, ki so na ogled postavile svoja dela. Marija Šukalo tel; RELAX ŠOLA VOŽNJE MOZIRJE - ® 041227111 POUČUJEMO TWIMUMSTHKE SUHOSTI K UT za vožnjo s tprentljevalcero !N TECAJCPP Mozirje, savinjska t. 29 www.avtosola relax.si Savinjsšenovicešt. 45, 11. november 2011 11 Kultura, Oglasi MOZIRJE Jubilejni koncert Mozirskih kolednikov Pet prijateljev že desetletje druži ljubezen do slovenske pesmi. (Foto: Marija Šukalo) Mozirski koledniki, pevska skupina Kulturnega društva Jurij, je v teh dneh zaokrožila desetletje svojega delovanja. Jubilej so obeležili s koncertom v cerkvi svetega Jurija v Mozirju zadnji petek v oktobru. Pevsko druženje so obogatili člani Družinskega pevskega zbora KD Jurij Mozirje in ljudski pevci Malestrum iz Velike Britanije. Člane vokalne skupine Mozirski koledniki je pred desetletjem združila ljubezen do glasbe in ljudskega petja. Sprva so prepevali za svojo dušo, a ker je slovenska pesem »nalezljiva« in hitro najde poslušalce, so začeli prepevati ob različnih prilikah. Razveseljevali so ob rojstnih dnevih, obletnicah, ob prazniku treh kraljev. Popestrili so prireditve in zabave v domačem kraju in širše. Pet prijateljev vztraja skupaj že desetletje, vaje se odvijajo pod vodstvom Jelke Repenšek. Njihov program je zelo obsežen, saj posegajo po narodnem izročilu in umetnih pesmih domačih ter tujih avtorjev. Za popestritev večera so poskrbeli pevci in pevke Družinskega pevskega zbora KD Jurij Mo- zirje. Zborovodja Jani Šuligoj je združil glasove staršev in otrok, kar mu je predstavljalo svojevrsten izziv. Da je bil pri tem uspešen, sta potrdila njihov nastop in ubrano petje. Vokalna skupina Malestrum je občinstvu predstavila svoje narodne instrumente in njihovo ljudsko glasbo. Da glasba ne pozna meja in jezikovnih ovir, so pevci dokazali ob zaključku koncerta in zapeli v združenem zboru. Marija Šukalo OTO PESTNER IN PRO ANIMA SINGERS V GORNJEM GRADU Popevke in hudomušni ritmi z dušo in za dušo Oto Pestner (tretji z leve) že tretje leto ustvarja s skupino Anima Pro Singers. (Foto: Marija Šukalo) Člani gornjegrajskega turističnega društva so v goste povabili legendo slovenske zabavne glasbe Ota Pestnerja. Ta se je v katedrali svetega Mohorja in Fortunata predstavil obiskovalcev predzadnjo oktobrsko soboto ob skupini Pro Anima Singers. Zametki zasedbe Pro Anima Singers segajo v leto 2008, ko so se Oto Pestner, njegova soproga Maja Hribernik Pestner, njen brat, priznani dirigent Marko Hribernik in njuni sestri Elena Hribernik Polajnar in Anamarija Hribernik, odločili, da začnejo skupaj ustvarjati. Oto je začel pi- V uvodu so se pevci predstavili s cerkvenimi pesmimi, nato nadaljevali s popevkami in večer zaključili z veselimi in hudomušnimi ritmi. Ob tem so dokazali, da niso le vokalisti, temveč tudi odlični instrumentalisti. Elena in Anamarija sta poprije-li za flavto in violino, Marko pa se je sprehodil po črno-belih tipkah clavinove. Tako Pestnerjevi solistični nastopi kot ubrani glasovi skupine Pro Anima Singers so ogreli srca poslušalcev. Marija Šukalo sati vokalne priredbe za zasedbo, a rojstvo njegovih dveh hčerk je to delo razumljivo potisnilo na stranski tir. Pred dvema letoma se je zasedba odločila nadaljevati, vendar z nekoliko razširjenim članstvom. Pridružil se je basist Primož Kerštanj. Pro Anima Singers so začeli z resnimi vajami in uspešnim božičnim koncertom leta 2009 v ljubljanski dvorani Union. Lansko leto jim je prineslo precej televizijskih nastopov, snemanj in priprav na prvo ploščo, ki je z naslovom Za dušo izšla pred kratkim. + OBMOČNO ZDRUŽENJE rdečega KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel; 03 033 20 30. gsm 061 640 000 VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO 17.11.2011 od 7. do 11. ure vOŠLUČE S seboj prinesite osebni dukument s sliko. VABLJENI! 12 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Organizacije GASILSKO POVELJSTVO LJUBNO OB SAVINJI Modre luči osvetlile v temo odeto Okonino Predzadnji petek v oktobru so večer v Okonini predramili zvoki gasilskih siren. Člani vseh treh prostovoljnih društev z Ljubnega, iz Radmirja in Okonine, ki delujejo na območju ljubenske občine, so se zbrali na nočni vaji. Prvo nočno vajo v tamkajšnjem gasilskem poveljstvu so organizirali Okoninci, vodil jo je poveljnik Gregor Križnik. Vajo so zgradili na predpostavki, da je zagorelo v obrtni delavnici. Zaradi otroške igre je ogenj vzplamtel v prvem nadstropju objekta, v katerem je bilo neznano število oseb. Zavoljo doseganja čimbolj realnih pogojev so objekt močno zadimili. Na vaji je sodelovalo 22 gasilcev 01 Notranje napadalne skupine so iz objekta rešile dva poškodovanca. (Foto: Lara Vošnjak) s tremi vozili iz Okonine, dvanajst gasilcev z dvema voziloma iz Radmirja in deset gasilcev s tremi vozili z Ljubnega ob Savinji. Ob prihodu na mesto požara so le-tega razsvetlili in zavarovali, notranje napadalne skupine so iz objekta rešile dva poškodovanca, ki sta ju oskrbeli bolničarki PGD Okonina. Izvedeno je bilo varovanje objektov v neposredni bližini požara in zagotovljeno napajanje vseh gasilskih vozil, vse dokler požar ni bil dokončno ukročen. Sodelujoči so po mnenju poveljnika gasilskega poveljstva Ljubno Bogomirja Trbovška pokazali visok nivo znanja in strokovne usposobljenosti. Benjamin Kanjir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Pionirke so se uvrstile na državno tekmovanje - it w i : 1 t t* M i i Sb£ i % 1 I ■ ■+-:, ■.. i - ■ Uspešna desetina '¡Jkr- tU fe - DLii - i« mm??'-.*** Mk mozirskih pionirk z mentorjema (Foto: Marija Lebar) Ob zaključku oktobra, meseca požarne varnosti, so v mozirskem gasilskem društvu za svoje mlade članice in člane pripravili kostanjev piknik. Prijazno druženje je bilo mišljeno tudi kot zahvala mladim, še posebej pionirkam, ki so se nedavno uvrstile na državno tekmovanje. Rezultati, ki so jih Mozirjanke dosegle na regijski tekmi v Žalcu, so bili odlični in tako se bodo prihodnje leto s konkurenco iz vse Slovenije pomerile na najvišjem, to je državnem nivoju. Tudi sicer je bilo letošnje leto za deklice zelo uspešno. Mentorja Stanka Pečnik in Pavel Pečnik sta izrazila zadovoljstvo ob delu z desetino, ki že več let dosega odlične rezultate in z letošnjo bero pokalov, s katero so pionirke popestrile vitrine svojega društva. Poleg omenjenega prvega mesta v Žalcu, so osvojile še prvo mesto na tekmovanju Zgornje Savinjske doline, in to že tretje leto po vrsti ter s tem osvojile prehodni pokal v trajno last. Dosegle so tudi najboljšo uvrstitev v svoji kategoriji v regijski ligi. Marija Lebar NOVA ŠTIFTA Člani prostovoljnega gasilskega društva iz Nove Štifte so konec oktobra pod okriljem Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline organizirali kviz gasilske mladine. Potekal je v prostorih Osnovne šole Gornji Grad. V treh različnih kategorijah (mladinci, mlajši in starejši pionirji) so se bodoči gasilci pomerili v teoretičnem in praktičnem delu. Med mlajšimi pionirji je največ gasilskega znanja pokazala ekipa Gornji Grad 1, sledili sta ji Gorica ob Dreti in Nova Štifta. Tekmovalo je sedem ekip. Med starejšimi pio- Kviz gasilske mladine nirji je tekmovalo enajst ekip, na prvih dveh mestih sta bili ekipi Šmartno 1 in 2, tretja pa Nazarje 2. Na tekmovanju je bilo najmanj mladincev, le tri ekipe so bile prijavljene. Med trojico udeležencev so bila mesta razdeljena sledeče: zmagala je ekipa Šmartnega pred Novo Štifto in Lučami. Štefka Sem Pri iskanju parov so morali biti tekmovalci hitri in natančni. (Foto: Štefka Sem) Bi t, -i»-' s Ík, ' ' > Savinjskenovicešt.45, 11. november 2011 Tematska priloga i j XL Živeti zdravo Z DOBRIM POČUTJEM DO ZDRAVJA V sodobnem svetu je vse bolj poznan izraz »wellness«, ki pomeni skrb za vsestransko dobro počutje. Danes za zdravje ne skrbimo več le z obiskom zdravnika, kadar bolezen že kaže svoje simptome, ampak poskušamo s preventivo doseči, da do bolezenskega stanja sploh ne pride. Wellness oziroma skrb za vsestransko dobro počutje je pravzaprav ključ do dobrega zdravja, saj zajema tako zdravo prehranjevanje, redno giba- Pripravila Tatiana Golob V jesenskem času ljudje pogosteje obolevamo za prehladnimi obolenji, zaradi kratkih dni brez sonca se v tem obdobju veliko pogosteje kot v poletnih mesecih prepuščamo razmišljanju o slabem počutju ali bolezenskih tegobah. Takšni negativni miselnosti se da izogniti na številne načine, s katerimi lahko razvajamo telo in duha ter pozabimo na manjše bolezenske neprijetnosti. nje, nego telesa in duha. Večina ljudi se že zaveda, da je dobro počutje odvisno od nas samih, do zdravja pa ne pridemo le z zdravo prehrano in rednimi obiski zdravnika, ampak tudi s skrbjo, da je naše telo v ravnovesju z duhom, da pogosto občutimo ugodje in s tem umirjenost. Nekaj dobrih nasvetov smo zato poiskali v knjigi Uschke Pittroffa Za dobro počutje, kjer si je moč prebrati veliko dobrih receptov za optimalen učinek wellnessa. ZAPOVEDI ZA PRAVILNO PREHRANO Jejmo petkrat na dan; saj je treba telesu energijo dovajati enakomerno. Če so razmiki med obroki predolgi, se izprazni skladišče ogljikovih hidratov in energijska raven pade. Prehranjujmo se v miru; vzemimo si čas in uživajmo v hrani. Pijmo, kolikor je le mogoče; tudi ko ni žeje, lahko pijemo mineralno vodo, sadne in zelenjavne sokove. Privoščimo si drobne prigrizke; z njimi preprečimo napade hude lakote, prigrizki naj bodo nemastni, sadje, zelenjava. ZAPOVEDI ZA GIBANJE Vzemimo si čas za telovadbo; dovolj je dvakrat do trikrat na teden, pol ure ali uro pa bo naše telo opazno bolj čvrsto, drža bo lepša. Mišice krepimo postopoma; pomembna je redna vadba in postopno obremenjevanje telesa. Poskusimo nov šport; nove vaje nas motivirajo in soočijo z novimi izzivi. Obvestilo V okviru projekta , vas va bi mo n » pre dsl a vil e v sprememb, tudi rakastih, ki se lahko pojavijo v debelem črevesu. Sprehod li se t>ostc .¡hko skozi napihljivi model črevesa in videh razi\t ne tvorbe. Predstavilev bD Id soboto pred SUPERMARKETOM TU$, od 8. -14. ure. V primeru dežja odpade. 7 D M a zarje 14 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Tematska priloga Poiščimo si partnerja za vadbo; v družbi je lažje vztrajati, ko izgubimo voljo. ZAPOVEDI ZA LEPO TELO Ajurvedska masaža; pomlajuje telo, nas napolni z novo energijo, polepša videz kože. Njeno vodilo je, da zunanjo lepoto ustvarja z notranjo harmonijo. Aromaterapije; prepustimo se vonjem naravnih eteričnih olj, saj le-ti spodbujajo nastajanje dražljajev, ki izzovejo čustva in duševne reakcije. Talasoterapija; nego z oblogami in kopelmi si lahko privoščimo v wellness centru ali doma. S talasoterapijo luščimo odmrle kožne celice s telesa, slane kopeli nas poživljajo, maske z algami spodbujajo obnavljanje celic in zavirajo staranje kože. Rezultat bo čvrsta in napeta koža. Odpovejmo se večerji; dvakrat na teden po šestnajsti uri ne pojejmo ničesar več. Hujšamo pa lahko tudi, ko spimo. Pred spanjem popijmo koza- rec nemastnega mleka ali jogurt z ovsenimi kosmiči ali 30 dag beljakovin (kos perutnine). Tovrstna hrana pomaga pri hitrejšem presnavljanju ponoči. Savna je najboljša za globinsko in površinsko čiščenje; njena namembnost je povečanje odpornosti in posledično zmanjševanje stresa, izboljšanje cirkulacije in razstrupljanje organizma. Skupaj z umazanijo in odmrlo kožo se izloča tudi odvečna maščoba, pospeši se delovanje ledvic, ki izločijo še več odpadnih snovi. ZAPOVEDI ZA POPOLNO HARMONIJO Z redno masažo sproščamo napetost; znebimo se vozlov v vratu ali ramenih, izboljšamo pretok limfe, prekrvavitev kože, organov, krepimo odpornost. Akupresura; masaža s pritiskanjem prstov na določene točke spodbuja nastajanje sproščajočih endorfinov. Moja harmonija d.o.o. Ambulanta za bioresonanco in diagnostiko Cesta talcev 5, Velenje Tel. 03 587 07 10, 041 759 392 www.mojaharmonija.com - zdravljenje bolečin v sklepih in mišicah - testiranje in odpravljanje alergij - AMSAT diagnostični pregledi - zdravljenje težav pri kandidi (utrujenost, napenjanje ...) Ob predložitvi oglasa 5% popust pri prvi terapiji SPORT CENTER Juvanpe 1, Ljubno ob Savinji Tel: 03 S3Ö 10 30. GSM: 041 752 111 ÉÈ9 fitnes seminarski PIUM prostor f A savne sobe «3 poroke gostinsko ponudbo Savinjsše novice št. 4 5, 11. november 2011 15 Ju vanje 1. 333 Ljubno ob Savinji Tel: 03 838 10 30, OSMI: 041 762 111 www.prodnik.com Tematska priloga Zdravilna moč solnega kristala Solne terapije so poznane vsem. Že stoletja je vdihovanje solnega aero-sola ob morju in v naravnih solnih jamah in rudnikih z medicinskega vidika dokazano zelo uspešno v boju proti akutnim ali kroničnim oblikam poškodb dihal in kože. Solni aerosol ima moč, da aktivira proces čiščenja in krepitve sluznice dihal, pri kožnih obolenjih pa odpravlja površinske poškodbe kože po principu zapiranja ran, razkuževanja, luščenja kože in glajenja. Koža telesa začne prek limfnega sistema, ki ga solni aerosol močno aktivira, pridobivati hranilne snovi, ki ji povrnejo zdravje, lesk in gladkost. Naše podjetje omenjene zdravstvene težave že peto leto uspešno odpravlja s solnim aeroso-lom v naših solnih sobah. Vabimo vas, da nas obiščete v našem Solnem templju v Ljubljani in Gornjem Gradu ali nas pokličete na telefonsko številko 031/788 881 ter se o težavah na področju dihal ali kože pogovorite z našo vodjo centrov Vando Hartman. Več informacij o solnih sobah in Solnem templju lahko preberete na spletni strani www.solni-tempelj.com. V naših centrih je lepo poskrbljeno za vas. Poleg zasebnosti je v solnih sobah poskrbljeno tudi za udobje in harmonijo. V sobah za odrasle se boste na lebdečih ležalnikih sprostili ob zvokih morja in belini solnih sob. Terapija traja 40 minut in je po vsebnosti suhega aerosola soli, ki ga sprejme sluznica dihal, primerljiva s tremi dnevi bivanja ob morju. Poleg zdravilnega učinka na dihala solni aerosol tudi uspešno razstru- plja telo in pomaga ob pomanjkanju življenjske energije. V sobah za malčke imamo različne tematike, v vseh pa je čutiti udobje doma ali vrtca. Za otroke je solna terapija zelo prijetna, saj poteka ob igri s palčki, ribicami in ob zvokih otroških pesmic. Tudi v otroških sobah boste z otrokom sami. Terapija traja 20 minut, eden od staršev pa lahko svoje otroke spremlja brezplačno. Halogenerator, ki v solnih sobah ustvarja atmosfero solnega aerosola, je medicinski aparat s certifikati ustreznosti za tovrstne dejavnosti. Bolezni: astma, bronhitis, sinusitis, laringitis, rinitis, bronhiolitis, ponavljajoči se prehladi, angine, alergije, akne, atopični dermatitis, psoriaza. Zdravilna moč morskega zraka je blagodejna za dihala vaših otrok 16 I Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Zdravilna moč solnega aerosola v solni sobi PALČKOV SOLNI VRT in PODVODNI SVET - sobe za otroke (Otroci do vključno 10. leta starosti; brezplačno spremstvo starša) Cena terapije 1 otrok 2 otroka 3 otroci 4 otroci 5 otrok 6 otrok 7 otrok 10 EUR 15 EUR 20 EUR 25 EUR 30 EUR 35 EUR 40 EUR TEMPELJSKA SOBA - solne sobe za odrasle Cena terapije 1 oseba 2 osebi 3 osebe 4 osebe 15 EUR 25 EUR 35 EUR 45 EUR V prihajajočih praznikih lahko podarite vašim najbližjim nekaj dragocenega, nekaj za zdravje. Darilni boni Solni tempelj so najlepše darilo zdravju. Vsem skupaj želimo prijetno praznovanje. Kolektiv Solni tempelj Tematska priloga Operacije po meri bolnika - najsodobnejša metoda zamenjave obrabljenega kolenskega sklepa Na oddelku za ortopedijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v letošnjem letu pričeli z uspešnim uvajanjem nove metode operacije vstavitve kolenske endo-proteze. S sodobnejšim pristopom, ki se opira na sodobno magnetno-resonančno in računalniško tehnologijo in s tem zagotavlja optimalno predoperativno načrtovanje ter izvedbo same operacije, izvajajo zamenjave obrabljenega kolenskega sklepa, poimenovane »operacija po meri bolnika«. Mariborski kirurgi ortopedi so tako prvi in za sedaj še edini v Sloveniji, ki izvajajo tovrstne operacije. Do konca leta naj bi opravili do 50 tovrstnih posegov. Kot prvi je s temi reprezentativnimi operacijami pri nas pričel Andrej Moličnik, dr. med., specialist ortopedske kirurgije. Mo-ličnik poleg zdravljenja v mariborski bolnišnici zdravi in svetuje tudi Zgornjesavinjčanom v svoji samo-plačniški ortopedski posvetovalnici v Zdravstveni postaji Mozirje. Kot poudarja, je cilj vsake vstavitve kolenske endoproteze doseči neboleč, stabilen in dobro gibljiv sklep: »Pri tem igra glavno vlogo, poleg optimalne velikosti proteze, njena namestitev. Od ustreznosti namestitve je namreč zelo odvisna »življenjska doba« implantan-ta. Kljub nenehnim tehničnim izboljšavam je vzpostavitev idealne mehanske osi umetnega kolena ORTOPEDSKA SAMOPLAČNIKA POSVETOVALNICA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE ANDREJ MOLIČNIK OR, MED, SPECIALIST ORTOPED Naročanje na telefon: 031 724 374 Andrej Moličnik, dr. med., specialist ortoped težko doseči, kar predstavlja enega pomembnih vzrokov za razma-janje proteze, ki se pojavlja približno pri petih odstotkih pacientov v času 15 let po operaciji in zahteva ponovno operacijo ter zamenjavo proteze za novo. To je seveda povezano tudi z dodatnimi tveganji in komplikacijami. S pomočjo najsodobnejše metode, ki smo jo kot prvi v Sloveniji pričeli uporabljati v UKC Maribor, se danes najbolj približujemo idealni postavitvi proteze, zaradi česar upa- mo, da bo njihova življenjska doba daljša, rehabilitacija pa zaradi enostavnejšega posega krajša in lažja za pacienta.« Pri tovrstni menjavi kolenskega sklepa si kirurgi pomagajo s posebnimi 3D modeli, ki so individualno izdelani na podlagi predope-rativnega magnetno resonančne-ga slikanja za vsakega bolnika posebej. Določitev resekcijskih površin, torej mesta, kjer mora kirurg zarezati in odstraniti kost, ter sama izvedba teh resekcij sta tako natančnejša in hitrejša ter manj travmatična za bolnika. Posebnost in prednost operacije po meri bolnika je kvalitetnejše predoperativno načrtovanje in bistveno lažja in hitrejša izvedba operacije. »Prvi rezultati so s strani pacientov zelo obetajoči, izrazito pozitivni pa so tudi prvi vtisi s stališča operaterja,« zagotavlja Andrej Moličnik ter poudarja, da uvedba nove operativne metode zdravljenja artroze kolenskega sklepa predstavlja korak naprej k optimalnejši oskrbi bolnikov. Le-to omogoča vrhunska tehnologija, ki s tem mariborski ortopedski oddelek postavlja ob bok vodilnim evropskim centrom, ki so že pričeli s tovrstnimi posegi. Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 17 Ljudje in dogodki, Oglasi NOC CAROVNIC V PRAVLJIČNEM GOZDU V LOGARSKI DOLINI O C TJ :=, o > "5 * I : (O _ o .<2 "c N o S > « | g E o) ._ O N > p > ro oh5 c ■O C (D o O d) > r > o w E 0£t ££ OZ £0 cd i 0) « 2 gos® t cd -- O — CD Sç-EE .Q : CD ro -o > ~ CD co £= £ i— :=* CD CD O) > -Q C/5 Tetka Jesen s coprniki zabavala • I • w najmlajše Ob Pravljičnem gozdu ob penzionu Na razpotju so na zadnji oktobrski dan ob velikem ognju rajale čarovnice. Druženje coprnic, coprnikov, duhcev in njihovih staršev je popestrila Damjana Golavšek, za čarovniško vzdušje pa je poskrbel coprnik Solčavski Franček. Pri coprnici Elizabeti so se mali obiskovalci okrepčali s čarovniško enolončnico ali palačinkami, poskusili začaran kostanj pri coprniku Kostanjčku. Za lepši videz ali čarovni-ški izraz lica so se lahko namazali pri dobri čarovnici, izdolbli buče ali se pomudili pri risanju. Tudi letos je otroke v Lo- garski dolini obiskala tetka Jesen. V gozdu pravljic so obiskovalci prisluhnili »šlogarci«, skuhali čokolado, pletli, poskusili zdravilni čaj, zamesili čarobne žemljice, izdelovali polstene izdelke iz solčavske volne in zapeli ob tabornem ognju. Kot vsako leto so izbrali tudi najlepšo čarovnico. Srečanje ob dnevu čarovnic sta tretjič zapovrstjo pripravila Andreja Bizjak in Primož Plesnik ob pomoči številnih prijateljev in domačinov s Solčavskega. Letos sta jim pri organizaciji pomagala tudi Center Rinka iz Solčave in Logarska dolina d.o.o.. Marija Šukalo Damjani Golavšek so bile pri oblikovanju programa v pomoč male čarovnice. (Foto: Marija Šukalo) VRTEC LJUBNO OB SAVINJI Varno v promet s policistom V torek, 18. oktobra, smo v Vrtcu Ljubno ob Savinji dobili za vse nas zelo pomemben obisk. Obiskal nas je policist Matjaž s Policijske postaje Mozirje, ki je kljub zapolnjenemu urniku našel čas, da se oglasi pri naših otrocih. Radovedno smo ga pričakovali in se veselili njegovega prihoda ter z njim preživeli čudovit dopoldan. Z otroki treh starejših skupin našega vrtca se je g. policist prijazno pogovarjal o varni vožnji z avtomobilom in o varnem obnašanju pešcev v prometu. Otroci so že dobro vedeli, da morajo biti med vožnjo pripeti z varnostnim pasom v svojem sedežu, pa tudi svoje starše pogosto spomnijo na varnostni pas. Pravila varnega obnašanja na sprehodu dobro poznajo, vendar jih včasih težje upoštevajo. Za nazornejšo predstavo nam je g. policist predvajal tudi nekaj risank na to temo. Z nami se je sprehodil po Ljubnem in nas opozoril na nevarnejše odseke naše poti ter nas posebej poučil o varnem ravnanju. Seveda se je kot najzanimivejša izkazala policijska oprema in policijski avtomobil. Slišali in videli smo njegovo sireno in si ogledali prostor, ki je namenjem nepridipravom. Preživeli smo prijeten, zanimiv in poučen dopoldan. Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili to srečanje, še posebej gospodu policistu Matjažu, ki nam je namenil ta čas. Silva Ajnik Obiskal nas je policist Matjaž s Policijske postaje Mozirje. (Foto: Meta Rudnik) 18 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Organizacije, Šolstvo DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Nazaj k naravi na Hojnski špic Čudovito jesensko vreme je skupino ljubenskih upokojencev v začetku letošnjega vinotoka zvabilo na pohod na priljubljeno planinsko izletniško točko - Hojnski špic v Savini nad Ljubnim. Zemljepisno ime za vrh Savine je sicer Mlačni-kov vrh, med domačini na Ljubnem pa je bolj po domače po imenu bližnje Hojnikove kmetije. Lični plakat OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI na Ljubnem v organizaciji tamkajšnjega društva upokojencev je torej zainteresirane člane zvabil na kar nekaj ur trajajočo pohodniško turo, na katero se je podalo šestnajst naravnih lepot željnih poho-dnikov. Pot, ki je bila pred šestimi leti na pobudo takratnega turističnega »animatorja« Acota primer- Državno tekmovanje v logiki V soboto, 22. oktobra, so se na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji na državnem tekmovanju zbrali najboljši logiki v Zgornji Savinjski dolini. Tekmovanje je letos organiziralo rekordnih 346 šol po vsej Sloveniji, svoje znanje logike je dokazovalo preko 1.700 učencev. Učence in njihove mentorje je v imenu šole pozdravil ravnatelj Raj-ko Pintar. Omenil je, da so ti učenci nekaj posebnega že zato, ker tekmujejo v logiki, ki ni šolski predmet. Za udeležbo na državnem tekmovanju je učencem čestitala Mira Kordež z Zveze za tehnično kultu- no označena in očiščena, je po-hodnike vodila z Ljubnega mimo Budnove žage, ribiškega doma in kmetij Oprčana in Hojnika v zaselku Savina do njihovega cilja, Hojn-skega špica na 1.119 metri nadmorske višine. Tam so si pred vrnitvijo v dolino privoščili pošten počitek in uživanje v zavetju neokrnjene narave. Pot nazaj ni bila v isti smeri kot vzpon, ampak mimo opuščene Škrubejeve domačije in kmetije Spodnji Požežnik proti Trbižu, kjer so pričeli vzpon. Na svoji poti so bi- li na omenjenih domačijah seveda dobrodošli in povsod postreženi z domačimi dobrotami, da je bil nekajurni pohodniški izlet lažji. Vesela druščina pohodnikov, med katerimi so bili le trije moški, si je bila ob koncu čudovitega jesenskega dne enotna, da jo bodo ob priliki še kam mahnili. Narava je sicer njihov tokratni cilj že naslednji dan odela s snežno odejo, dobra volja, spomini in načrti za naslednjo veselo druženje ljubenskih upokojencev v naravi pa so ostali. Franjo Atelšek ro Slovenije, ki tekmovanje organizira. Poudarila je, da si želi, da bi jih čim več osvojilo zlata priznanja za svoje delo. V imenu občine sta se sodelujoče pozdravila župan Franjo Nara-ločnik in podžupanja Anka Rakun. Rakunova je tekmovalcem zaželela, da uporabijo vsa svoja logična znanja in pohvalila delo mentorjev. Vodja tekmovanja Maja Benedik je učencem podala navodila in jim zaželela vso srečo. Za premagovanje treme so tekmovalcem zapele pevke iz družine Štiglic. Štefka Sem Udeleženci pohoda na Hojnski špic LJUBENSKI LASTNIKI GOZDOV NA NOTRANJSKEM Cerkniško jezero se je skrilo pred obiskovalci Ljubenska krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je v sodelovanju s Savinjskim gozdarskim društvom konec oktobra za lastnike gozdov z Ljubnega ob Savinji in okolice organizirala strokovno ekskurzijo na Notranjsko. V Cerknici so obiskali muzej Jezerski hram, kjer so se z ogledom makete in multivizije seznanili z delovanjem slovenskega največjega jezera, presihajočega Cerkniškega jezera. Gozdarji ZGS, Območne enote Postojna, so udeležence ekskurzije seznanili z bogato zgodovino gospodarjenja z gozdovi na Notranjskem ter posebnostmi tega predela Slovenije. Zanimiv je bil sprehod skozi kraj Babna Polica, kjer so si ogledali sušilnico sad- ja ter izvedeli nekaj zanimivosti o sosednjem kraju Babno Polje, ki slovi kot kraj z najnižjo izmerjeno temperaturo zraka v Sloveniji. Po- sebno doživetje je bil ogled prenovljenega gradu Snežnik ter obisk lovske zbirke in Polharskega muzeja, kjer so jim predstavili značil- -j:' ■. ,■ * nosti avtohtone divjadi Snežniško-Javorniškega masiva in Cerkniškega jezera. Štefka Sem V času obiska je bilo Cerkniško jezero suho. (Foto: Lojze Gluk) Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Nasveti, Organizacije, Ljudje in dogodki Kako bomo gospodarili z gozdovi in divjadjo v naslednjih desetih letih? MARIJA SODJA KLADNIK, vodja odseka za živalski svet, Zavod za gozdove OE Nazarje Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je v letošnjem letu izdelala osnutek dolgoročnega gozdnogospodarskega in lovsko upravljavskega načrta območja. Načrta bosta usmerjala gospodarjenje z gozdovi in divjadjo v naslednjih desetih letih. V območnih načrtih smo najprej ugotovili, kakšno je stanje gozdov in divjadi. Nato smo opravili presojo preteklega gospodarjenja z gozdovi in divjadjo. Na tej osnovi smo lahko prepoznali, kateri so največji problemi pri gospodarjenju. Zadnji in najpomembnejši del načrta so temeljne strateške usmeritve za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjad- jo v prihodnjem desetletju. Lahko rečemo, da oba območna načrta predstavljata osnovni dokument za strategijo gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo v Zgornji Savinjski dolini, ki obsega osrednji del območja. Nosilec gozdnogospodarskega načrta je mag. Vid Preložnik, lovsko upravljavski načrt pa je moje delo. Gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrt odgovarjata na pomembna vprašanja: Je trajnost gozdov z vsemi obširnimi javnimi vlogami in donosi lesa res ogrožena? Se v naših gozdovih dovolj seka? Je v naših gozdovih preveč, premalo ali ravno prav divjadi? Kakšen je vpliv divjadi na gozdove in kmetijske površine? Osnovno načelo pri izdelavi načrtov je usklajevanje javnih in zasebnih interesov, zato je zelo pomembno, da pri njegovem nastajanju sodelujejo različne strokovne službe, lokalne skupnosti, lastniki gozdov, lovci in vsa zainteresirana javnost. Kako si lahko ogledate vsebi- no načrta in prispevate svoje pripombe? Območna načrta bosta javno razgrnjena skupaj od 10. do 23. novembra v prostorih ZGS, OE Nazarje v gradu Vrbovec v Nazarjah. Javna obravnava obeh območnega načrtov bo v četrtek, 17. novembra, ob 9. uri v prostorih gostišča v gradu Vrbovec. Pripombe in predloge na vsebi- no načrtov lahko podate na različne načine: ustno na javni obravnavi, pisno v knjigo pripomb in predlogov na kraju javne razgrnitve, na elektronski naslov obmoc-ni.nacrti@zgs.gov.si ali na naslov Zavoda za gozdove Slovenije. Zaradi vašega sodelovanja bo vsebina načrtov bolj pretehtana in bolj po meri prebivalcev Zgornje Savinjske doline. SMIHEL GALERIJA MOZIRJE Hospic se predstavi Zbranim v mozirski galeriji se je konec oktobra predstavila neprofi-tna in nevladna organizacija Slovensko društvo hospic, ki na različne načine pomaga bolnim, umirajočim in njihovim svojcem. Skozi predavanja Minljivost uči živeti in Prostovoljec v hospicu - pot sočutja je predavateljica Mira Is-krač, vodja prostovoljcev na nacionalnem nivoju, pobližje predstavila namen in poslanstvo slovenskega hospica. Poleg omenjene Mire Iskrač sta se predavanja udeležili še predsednica velenjskega območnega odbora Tatjana Belaj in vodja prostovoljcev v Velenju Lina Jelen. Vse tri so se trudile zbranim prikazati svoje delo in jih pritegniti k temu, da bi tudi sami razmislili o delu prostovoljca v hospicu. 10. novembra se je v Zdravstvenem domu Velenje pričel uvodni seminar pred uspo- sabljanjem novih prostovoljcev, z 18. novembrom pa se pričenja šolanje, ki bo potekalo pet vikendov. Belajeva je ob svojem nagovoru izrazila željo po vključitvi prostovoljcev iz Zgornje Savinjske doline, saj v naši dolini hospic še ni zaživel, potreba po pomoči umirajočim in njihovim svojcem pa se izkazuje tudi tu. V svoji predstavitvi je Iskračeva poudarila, da si prostovoljci, ki delujejo v programu hospic, s celostno oskrbo umirajočega bolnika in njegove družine prizadevajo doseči najvišjo možno kakovost njihovega življenja. Prav tako si prizadevajo za detabuizacijo smrti in vzpostavljanje bolj človeškega odnosa do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Po besedah Iskra-čeve je smisel hospica, da življenje zavaruje, tudi če je na pragu smrti. Tatiana Golob Blagoslov Jamnikove kapele Tri generacije Jamnikove družine pred Sredi oktobra so se na lepo nedeljsko popoldne pri Gabru, po domače pri Jamniku, v Šmihelu zbrali številni sorodniki, prijatelji in znanci. Domači so namreč pripravili blagoslovitev nove kapelice, ki so jo naredili sami. Dogodka sta se udeležila tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik in podžupan Roman Čretnik. Kapela je posvečena Lurški Mariji, blagoslovil pa jo je mozirski župnik Sandi Koren. V krajšem nagovoru je poudaril, da je to še ena postaja, ki bo domače, obiskovalce novo kapelo. (Foto: Marija Lebar) domačije in mimoidoče spodbujala k dobremu. Štefan Gaber si je že dolgo iz različnih razlogov želel postaviti kapelo. Njegova želja je dozorela in kar tri zadnje mesece se je povsem posvetil uresničitvi svoje zamisli. Načrt za kapelo, ki jo je pri-zidal k steni domače hiše, je naredil sam, s pomočjo domačih pa jo je tudi sam postavil in pokril. Njegova hčerka Albina Rajter je kapelo lično poslikala z nabožnimi podobami. Marija Lebar 1201 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Šport 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 9. KROG » Nazarski »graščaki« so v devetem krogu elitne slovenske futsal lige gostovali v Rogatcu, kjer jih je pričakala drugouvrščena ekipa prvenstva Dobovec Trgovine Jager. Zelo zdesetkani po »kanonadi« rumenih kartonov v prejšnjem krogu se igralci Glina niso mogli pretirano upirati favoriziranemu domačinu in na koncu je semafor pokazal rezultat 4:1 v korist gostiteljev. Poraz za »graščake« še ne pomeni nič kritičnega, bo pa potrebno za peto mesto, s katerim bi se Graščaki« v Dobovcu niso presenetili izognili kvalifikacijam, obvezno premagati nocojšnjega gosta, ekipo Casino Safir iz Sežane. Slednji so v tem krogu zabeležili svojo prvo zmago, in še to s Puntarjem, kar kaže na porast njihove forme prav pred gostovanjem v Nazarjah. Drugi krog so odigrali tudi v kategoriji U-21, kjer so Nazarčani na domačem parketu s 4:9 izgubili s Predilnico Litijo. V nadaljevanju gostujejo v Sevnici, 21. novembra pa gostijo Ratitovec iz Železnikov. Franjo Pukart KMN Dobovec Trgovine Jager : KMN Nazarje Glin 4:1(1:1) Strelci: 1:0 Urtelj (3), 1:1 Gajser (8), 2:1 Kroflič (23), 3:1 Marolt (25), 4:1 Mordej (26). Nazarje Glin: Ortar, Urtelj, D. Kugler, Oblak, Hren, Mekiš, Letojne, Hrastnik, Golob, Komprej. Rezultati 9. kroga: Dobovec Trgovine Jager : Nazarje Glin 4:1, Oplast Kobarid : Tomi Press Bronx 3:3, Kix Ajdovščina : Predilnica Litija 3:7, Casino Safir : Puntar 5:4. Lestvica po 9. krogih: 1. Predilnica Litija 25, 2. Dobovec Trgovine Jager 22, 3. Oplast Kobarid 19, 4. Puntar 12, 5. Tomi Press Bronx 10, 6. Nazarje Glin 9, 7. Kix Ajdovščina 6, 8. Casino Safir 3. STRELSKI KLUB MENINA Še zadnja letošnja tekma v Zagradišču Prvo novembrsko soboto so člani Strelskega kluba Menina Gornji Grad organizirali tekmo, katere se je udeležilo preko 40 strelcev iz raznih klubov po Sloveniji. Tekma je potekala na strelišču Za-gradišče. Pri streljanju s pištolo so tekmovali v sedmih kategorijah, s puško v dveh kategorijah. Pet tekmovalcev domačega kluba je zabeležilo dobre končne uvrstitve. V kate- ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Prva prvenstvena zmaga za KLS Ljubno goriji D45 je zmagal Primož Kopu-šar pred Urošem Naraločnikom. V kategoriji LD je bil tretji David Kosmač, četrti Marjan Hanžekovič, dvanajsti Dominik Sem. V kategoriji pump standard, streljanje s puško je drugo mesto osvojil Marjan Hanžekovič in tretje Primož Kopu-šar. Tekma je bila letošnja zadnja na strelišču v Zagradišču v organizaciji SK Menina. Štefka Sem Ekipa OK KLS Ljubno je v 3. kolu 3. DOL - center na domačem igrišču na svoj račun vknjižila prvo prvenstveno zmago. Rezultat 3:1 (15:25; 25:20; 25:18; 25:20) kaže na videz na gladko zmago, vendar pot do nje ni bila lahka. Gostujoči ekipi je v začetku tekme namreč kazalo precej bolje, ker so domače igralke v prvem setu naredile veliko napak na servisu in sprejemu, tako da so igralke Kočevja z lahkoto dobile prvi set. Drugi set so igralke KLS Ljubno bolje začele, igra je bila izenačena do končnice seta, ko so si domačinke ustvarile razliko štirih točk in izid izenačile. V tretjem se je ponovila zgodba iz prejšnjega seta, ekipi sta se menjavali v vodstvu vse do šestnajste točke, nato pa so si igralke KLS -a z odličnimi servisi Anje Brglez ustvarile odločilno prednost in set zanesljivo zaključile sebi v prid. V odločilnem četrtem setu so pobudo ponovno prevzele gostujoče igralke in povedle s kar 8:1, nato pa so jih ljubenske igralke ujele pri rezultatu 18:18 in z bolj zbrano igro v končnici tekmo odločile v svojo korist. S tekmovanjem so pričele tudi starejše deklice. Turnir v tej kategoriji je potekal v Preboldu, kjer so v prvi tekmi mlade igralke KLS Ljubno izgubile z ekipo Slovenj Gradec z rezultatom 0:2 (17:25; 17:25), v drugi tekmi pa so premagale domačo ekipo Prebolda z rezultatom 2:1 (25:12; 16:25; 15:10). Franjo Atelšek Strelci so tekmovali v različnih kategorijah s puško in pištolo. (Foto: ŠS) POJASNILO V 43. številki Savinjskih novic smo objavili članek o nogometnem srečanju med gozdarji in predstavniki občin na Ljubnem ob Savinji. Srečanje je organiziralo Savinjsko gozdarsko društvo in ne Zavod za gozdove Slovenije, kot stoji v članku. Srečanje ob mednarodnem letu gozdov z željo po nadaljnjem dobrem sodelovanju, se je končalo z rezultatom 5:3 za gozdarje, organizator pa je vsem občinam Zgornje Savinjske in Šaleške doline podaril sadike cemprina (bora), sadnjo le-teh spremljamo tudi pri Savinjskih novicah. Štefka Sem www.fotoknjiga.net Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 21 Šport, Črna kronika, Zahvale KOSARKARSKI KLUB NAZARJE :ili drugo zaporedno zmago Nazarski košarkarji so v soboto odigrali tekmo 5. kroga 3. SKL - vzhod in visoko nadigra-li podmladek Uniona Olimpije. S tem so zabeležili drugo zaporedno zmago. Na tekmi, ki je bila hitro odločena, so priložnost dobili vsi zdravi igralci članskega moštva. Ljubljančani so se dobro upirali le polovico prve četrtine. Nazar-čani so naredili veliko točkovno zalogo, ki ni bila v nadaljevanju tekme niti enkrat ogrožena. Agresivna igra v obrambi se je obrestovala, saj so na račun ukradenih žog izpeljali kar nekaj atraktivnih protinapadov. V drugem delu igre je Franci Rupreht dal priložnost praktično vsem igralcem v postavi. Mladi košarkarji nazar-ske ekipe so izvedli nekaj atraktivnih akcij, a naredili tudi nekaj napak. Gostujoči košarkarji so v zadnjem delu igre poskusili znižati zaostanek s conskim presin-gom po celem igrišču, vendar so delali preveč napak v napadu. Pri domačih košarkarjih sta strelsko izstopala Filip (21) in Lovro Blatnik (18). GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Zmaga bo pomembna za bodoče delo na treningih in za vzdušje v ekipi. Zdaj lahko odigrajo kakšno bolj sproščeno tekmo. Nazarski strateg upa, da bo to že naslednja, ki bo jutrišnji sosedski derbi na Vranskem proti Vranom. Roman Mežnar Nazarje : Union Olimpija mladi 93:62 (30:19, 28:12, 16:12, 19:19) Strelci (Nazarje): Rednak 5 (6-3), Potočnik 4, Bitenc 11 (5-5), Flere 2, Er-menc, Vodončnik 4 (2-1, 1T), Čmer 7 (2-2, 1T), Blatnik F. 21 (6-3), Plaskan 3 (2-1), Blatnik L. 18 (6-5, 1T), Ritoper 12 (6-6), Valenčak 6 (4-4). Lestvica po 5. krogu: 1. Krka mladi 9, 2. Calcit Basketball Kamnik 9, 3. Bistrica 8, 4. Lastovka Domžale 8, 5. Vrani Vransko 7 (-1), 6. Nona Lenart 7, 7. Nazarje 6 (-1), 8. Posavje Krško 6 (-1), 9. Kolpa Črnomelj 6 (-1), 10. Union Olimpija mladi 5, 11. Komenda Hram Gorjan 4 (-1). STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE w Četrta izvedba strelske lige Člani Strelskega društva Mozirje so organizatorji lige z zračno puško. Prvi krog je bil v petek, 4. novembra. Na tekmovanju sodelujejo zgornjesavinjska strelska društva. Sodelujoči ponovno tekmujejo v posamični in ekipni konkurenci. Predvidenih je devet krogov. V vsakem krogu bodo tekmovalci preizkusili svojo natančnost s standardno zračno puško z dvajsetimi na- boji, ki jih bodo v času 30 minut izstrelili v 10 metrov oddaljene štiri tarče. Na koncu lige bo štelo šest najboljših izidov ekipno (ekipo sestavljajo trije strelci) in pet izidov v posamični konkurenci. V prvem krogu si je vrh lestvice med posamezniki pristreljal Jure Žohar iz ekipe SD Mozirje I. Med ekipami je v vodstvu Gornji Grad II. Roman Mežnar C R N A K R O N I K A • NEZNANEC UKRADEL PUŠKO Golte: 31. oktobra popoldan je oškodovanec obvestil dežurnega policista, da mu je neznani storilec na Golteh iz osebnega avtomobila ukradel lovsko puško z naboji. Policisti za storilcem zbirajo obvestila. • IZ VOZILA VZEL AKUMULATORJA Grušovlje: 3. novembra je neznani storilec vlomil v tovorno vozilo, parkirano v bližini stanovanjskih hiš v Grušovljah. Iz vozila je ukradel dva akumulatorja. • AVTOBUSU ODPADLI KOLESI Dol pri Gornjem Gradu: 4. novembra zjutraj je prišlo v Dolu do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Z avtobusa z zadnje osi sta odpadli obe kolesi. Eno izmed njih je nato trčilo v nasproti vozeči osebni avtomobil. Pri nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, na avtobusu ni bilo potnikov. Policisti o dogodku zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom. • PRIDRŽALI DVA VOZNIKA Ta teden so mozirski policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali dva voznika in zasegli en osebni avtomobil. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Umrl je Drago - Karol GRADIŠNIK Logarska dolina 18 13.1.1935 - 25.10.2011 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremljali v življenju in pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi domači 22 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Zahvale, Oglasi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija Vinka SKORNŠKA 3.1.1933 - 31.10.2011 iz Nazarij Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej bi se zahvalili osebju Zdravstvenega doma Nazarje in reševalcem Reševalne postaje Mozirje, ki ste mu pomagali ob težki bolezni. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku, ge. Marinki, pevcem, gasilcem, praporščakom in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi Vse življenje trdo si garal, za dom, družino vse si dal. Od dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta Vinka BENEDIKA iz Vologa 19.1.1948 - 31.10.2011 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, molili, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dar za cerkev. Še posebej se zahvaljujemo ge. Zofki, ge. Bojani, bratu Jožetu in dežurnemu zdravstvenemu osebju, ki ste mu poskušali vrniti življenje. Zahvaljujemo se tudi patru Franciju za podelitev svetega mazilje-nja, patru Viliju in ministrantom za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem Šmartno ob Dreti, Moškemu pevskemu zboru Bočna, govorniku g. Zidarnu, pogrebcem, praporščakom, gasilcem, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žaluj'oči domači Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. ZAHVALA Dne 29.10.2011 nas je za vedno zapustila naša draga Justina VRTAČNIK iz Sp. Kraš, roj. 18.2.1927 Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami in ob nas v teh težkih trenutkih - požrtvovalnim sorodnikom, sosedom - sovaščanom, gasilcem, upokojencem, pevcem, cerkvenemu osebju za pogrebno slovo, KS, Morani. Hvala vsem za tolažbo in prepotrebno podporo, za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Vsem, ki ste ji v plemenitem življenju pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter ji tako izrazili spoštovanje - velika hvala! Nj'eni Silva in Uroš z družino MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) V SPOMIN 9. novembra mineva deset let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Daniel STRMČNIK Šlangerjev Dane iz Luč 18.10.1951 - 9.11.2001 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Nj'egovi Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 23 Za razvedrilo BOLJE DRZI GA, KAKOR LOVI GA! Urban Požarnik, gasilec PGD Gorica ob Dreti (desno): »Ja, ja, Jo-žek, prav imaš, kar drživa se našega gasilskega kombija, da ga kdo ne odpelje. Čeprav je malo starejšega letnika, nam je vsem pri srcu. Veliko zabavnih voženj smo v njem preživeli.« Jože Fricelj, tudi gasilec PGD Gorica ob Dreti: »Saj se ne bojim, da bi ga nama kdo sunil. Tale fotograf tako agresivno »škljoca«, da bi se rad v kombi skril, preden se pojaviva na naslovnici revije Gasilec.« V PRAVLJIČNEM GOZDU JE VSE MOGOČE Coprnik Franček Strahovski (Franci Podbrežnik) res obvlada sceno. V filmu Krik 5 bo preganjal osebke, kot je pričujoči na sliki. Za grozljivke ima ravno pravšnje kvalitete. Njegovi zobje so kot strahovi: notri so votli, okoli jih pa nič NAVIJAŠKA KAMPANJA Marija Sodja Kladnik, vodja odseka za živalski svet ZGS, OE Nazarje (desno): »Glede na dobre navijaške izkušnje sva se odločile, da bova tržile navijaške rekvizite tudi v predvolilne namene.« Amalija Majde Rojc, tajnica ZGS, OE Nazarje: »Najbolj sporni se bodo komu zdeli tvoji zvončki. Bo še kdo mislil, da mu je predčasno odklenkalo.« 24 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Križanka, Oglasi Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 11. november ob 11.11. Trg osamosvojitve Mozirje Začetek pustnega časa v Mozirju ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ne dam svoje odejice ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Casino Safir Sobota, 12. november ob 10.00. Bohačev toplar v Nazarjah Blagoslov mladega vina in obisk harmonikarja ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Zasavje (kadeti) ob 10.00. OŠ Rečica ob Savinji Potopisno predavanje Antona Komarja Kitajska preseneča ob 20.00. Športna dvorana Vransko Košarkarska tekma - Vrani Vransko : Nazarje (člani) Nedelja, 13. november ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir kadetinj v odbojki (Mozirje, Zreče, KLS Ljubno) ob 12.00 in 14.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - NK Šoštanj Mozirje : NK Ljutomer Torek, 15. november ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Obisk za medveda ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Najprisrčnejši velikan Sreda, 16. november ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Kdaj bo padel sneg? Četrtek, 17. november ob 10.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Predelava sadja in zelenjave MORDA STE ISKALI PRAV TO MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. TRGOVINA ZAGOŽEN servis in prodaja gasilnikov, plinskih gorilnikov, šivalnih strojev, brušenje škarij, kvaliteten servis smuči; tel. 03/839-48-01. Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI - PRODAM Prodam kobilo shl za nadaljnjo rejo ali zakol; gsm 031/350-787. Prodam kobilo z žrebetom ali menjam žrebičko za klavnega žrebeta; gsm 041/595-833. Prodam teličko pasme limuzin, težko 120 kg; gsm 031/855-186. Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; tel. 584-17-85. Teličko rj/lim., težko 150 kg, ter telečje meso prodam; gsm 051/423-440. Prodam teličko sivko, težko 180 kg, od dobre molznice; gsm 051/455-165. Prodam telico simentalko za zakol ali nadaljnjo rejo; tel. 03/584-44-34. Prodam telico čb, brejo 8 mesecev; gsm 041/226-251. Prodam: telici čb, visoko breji in brejo ovco ter savinjski želodec; gsm 041/339-017. Prodam bikca sivca, težkega 150 kg; gsm 041/324-383. Prodam bikca sivca, starega 14 dni; gsm 031/314-775. Prodam teleta simentalce (m.p.), prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo, dostava na dom; gsm 041/637-241. Prodam domače prašiče za dopitanje ali zakol; Fišar, Tabor; gsm 041/619372. Prodam prašiče lastne reje 100 do 250 kg z možnostjo dostave; gsm 041/561-893. Prodam prašiča, težkega 200 kg, cena po dogovoru; tel. 584-52-90. Prodam prašiča za zakol, težkega 210 kg, krmljen z domačo hrano, cena 2,10 eur/kg; gsm 051/396-276. Prodam prašička, težkega 120 kg. Pokličite na gsm 040/556-488. Prodam leto dni starega ovna za nadaljnjo rejo; tel. 03/584-41-18. Prodam bursko kozo in kozla, stara 9 mesecev; gsm 031/327-550. Prodam 200 kg, domače hranjenega prašiča za zakol; gsm 031/756-413. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg -mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam savinjski želodec; gsm 051/423-279. Meso polovice starejše krave simental-ke prodam; gsm 051/335-751. Prodam strnišno rumeno korenje, za juhe, cena 1 eur/kg; gsm 031/371223. Prodam mešana drva, lahko tudi cepljena; gsm 041/977-615. Prodam suha mešana drva, cena po dogovoru; gsm 041/208-932. Prodam suha bukova in gabrova drva, cepljena, metrska, klaftre; gsm 031/585-735. Prodam suha bukova drva, možnost razreza in dostave; gsm 031/716850. Prodam suha drva, kratko razžagana in metrska; gsm 031/698-055. Prodam cepljena bukova drva v paleti, možnost prevoza; gsm 031/648117. Utico za psa, poceni prodam, je izolirana in krita s tegulo; tel. 584-34-97. Prodam komplet: računalnik, 17 inč LCD monitor, miško, tipkovnico, cena 150 eur; gsm 031/477-271. Prodam elektronsko-digitalne tehtnice (30, 150 in 300 kg), nove - ugodno; gsm 031/202-859. Prodam radiator heller, električni, oljni, 12 reber, 2.000 W, lepo ohranjen. Prodam šroter za mletje koruze v zrnu in storžih - trofazni motor; gsm 040/543-561. Prodam rezalec silaže Bider, električni za koritast silos, cena 200 eur; gsm 041/466-720. DRUGO - KUPIM Kupim hlodovino: hrast, jasen, bukev, plačilo takoj; gsm 031/338-021. Kupim hlodovino smreke in jelke; prodam hoblovino in žagovino; gsm 031/609-522. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam motor yamaha aerox 2011, čr-no-bele barve, v odličnem stanju, cena 1.800 eur; gsm 051/366-133. Prodam platišča za daewoo lanos; gsm 031/765-605. Zimske gume 195/60 R 15, malo rabljene, poceni prodam; tel. 03/83952-23. NEPREMIČNINE Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Ugodno prodam prostorno mansar-dno stanovanje pri šoli v Gornjem Gradu; gsm 041/657-633. Na lepi razgledni točki prodam starejšo hišo z nekaj zemlje; gsm 041/596584. Na Ljubnem prodam hišo ali jo dam v najem in prodam traktor zetor 47/12, letnik 1976; gsm 051/731-265. 26 Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 Oglasi HOTEL PAKA gorenje gostinstvo r> o.o RLMSKAI 3323 'vEJfiJt HCVtNLA TEL 03/e?6 OC. F A < 038 06 10 i-Fi^TA ir-lnO hali^mIii .Lam Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 27