slovničnih pravil. Sicer pa je za lažje krmiljenje med jezikovnimi ~ermi poskrbljeno s kazalkami, ki uporabnika usmerjajo po u~be-niku naprej in nazaj k poglavjem, kjer bo na{el dodatna pojasnila v zvezi s slovnico ali bese-di{čem, vse slovnične preglednice, zgledi rabe ter ostala jezikovna pojasnila znotraj lekcij pa so označena z rdečim križem, znakom za prvo pomoč. K drugi pomoči pa potem sodijo druga kratka jezikovna opozorila v recimo temu pragmatičnih razdelkih, ki se pojavljajo ob besedilih, vsebujejo pa informacije o kraticah (npr. kilogram = kg, 37stopinj Celzija = 37 °C) in možnih vpra{anjih v neki situaciji oziroma možnih odgovorih na neko vpra{anje (npr. Kakšne težave imate? Boli me glava. Vrti se mi ...).
jezika. Lahko je zgled morebitnim nadaljnjim prizadevanjem na tem področju, predvsem zato, ker se zaveda potreb ciljnih uporabnikov in jih s pomočjo sodobnih didaktičnih metod tudi upo{teva. Ter seveda zato, ker povezovanje evropskega prostora zagotovo prina{a povečanje potreb po učenju specifične jezikovne zmožnosti na različnih strokovnih področjih. In če se komu ob tem porajajo pomisleki, da bi se tak{ni projekti za slovensko jezikovno situacijo zaradi majhnosti trži{ča sploh lahko uresničevali, je projekt Zdravi jeziki (Healthy Languages) dokaz, da se z nekaj volje v Evropi denarna sredstva da dobiti. In če se združi z znanjem, se dobi tudi nagrada - projekt Zdravi jeziki je prejel Evropsko jezikovno priznanje za leto 2005.
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da učbenik Slovenščina v bolnišnici uspe{no orje ledino učenju sloven{čine kot tujega strokovnega
Tadeja Rozman
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta tadeja.rozman (@ff.uni-lj.si
Slovenščina na daljavo za Skandinavce
študij sloven{čine na daljavo preko spleta poteka na Oddelku za slovanske jezike Univerze v Göteborgu od začetka leta 2004. Univerza v Göteborgu na ta način kot edina v Skandinaviji lahko ponudi visoko{olske tečaje slo-ven{čine. Trenutno se treh tečajev v obsegu 30 kreditnih točk (ECTS) udeležuje 18 {tu-dentov.
Ozadje. Pred vstopom desetih novih držav članic v Evropsko unijo je izrazil {vedski Urad za visoko {olstvo v enem izmed svojih poročil zaskrbljenost nad dejstvom, da dveh jezikov novih držav članic ni mogoče {tudi-rati na nobeni {vedski univerzi, in sicer slo-ven{čine ter slova{čine. Sloven{čine takrat ni bilo mogoče {tudirati niti v drugih nordijskih državah. Razlog za tako stanje je bil predvsem v tem, da na eni univerzi ni bilo mogoče zbrati dovolj velike skupine zainteresiranih {tu-dentov, da bi bilo to finančno upravičljivo.
Približno v istem času se je na švedskem zelo močno razvijalo učenje na daljavo preko interneta. Ministrstvo za izobraževanje in kulturo je namenilo precej denarja za razvijanje takih tečajev. Ustanovljena je bila tudi skupna administracija spletnih tečajev (http:// www. netuniversity. se/).
Zaradi tega je Oddelek za slovanske jezike na univerzi v Göteborgu vložil pro{njo za financiranje začetnega tečaja sloven{čine preko interneta, utemeljeno {e z dodatnim razlogom, da ima univerza v Göteborgu idealno lego sredi Skandinavije v približno enaki oddaljenosti od vseh treh prestolnic, kar pomeni manj kot {tiri ure vožnje za pretežni del potencialnih {tudentov. Skandinavci namreč lahko na podlagi dolgoletnih dogovorov in zaradi velike podobnosti jezikov {tu-dirajo v vseh izobraževalnih ustanovah sosednjih držav.
Prošnja je bila odobrena in prvi tečaj v obsegu 15 kreditnih to~k je za~el delovati takoj po novem letu 2004. Te~aj se je oblikoval med samim potekom te~aja in najbolj prizadevni izmed {tudentov so veliko prispevali k njegovemu izoblikovanju z različnimi nasveti in pripombami. Ko so prvi {tudenti dokon~ali za~etni te~aj, so takoj za~eli spra{evati za nadaljevanje in na sre~o je bila fakulteta temu naklonjena. Od januarja 2005 se zato ponuja nadaljevanje do 30 kreditnih to~k, od januarja 2006 pa {e do 45 točk.
Cilj. Ker je priložnosti uveljaviti se kot lingvistični ali literarni slovenist v Skandinaviji zelo malo, je prednostni cilj goteborškega študija slovenščine prevajalska dejavnost absolventov in zato je že od samega začetka eden najbolj pomembnih delov študija prav prevod v švedščino.
Zanimanje. Za študij slovenščine je bilo zanimanje večje od pričakovanega.1 Pri prvem rednem naboru za zimski semester 2004 se je prijavilo kar 75 oseb, izmed katerih je bilo na tečaj sprejetih 12. Tudi v nadaljnjem je bilo zanimanje veliko: za letni semester 2005 je bilo 60 prijavljenih, izmed njih pa 10 sprejetih, za tale zimski semester 40 novih prijavljenih in 7 sprejetih. Trenutno ima oddelek skupaj 18 študentk in študentov slovenščine na različnih nivojih.
Tečaji. Popolnim začetnikom je namenjen začetni tečaj v obsegu 1-15 točk. Tu se študent nauči okrog 1000 besed, vadi izgovarja-
vo, se nauči večji del osnovne in pravilne morfologije ter najpomembnejše dele skladnje. Večji del vaj je posvečenih prevajanju iz slovenščine v švedščino, prevaja pa se tudi enostavna besedilca v drugo smer. Tečaj se zaključi s tem, da študent prevede manj zahteven odlomek iz Skubičeva romana Grenki med.
Dva tečaja, ki obsegata 16-30 kreditnih točk, sta namenjena poglobljenemu študiju slovenskih besedil ter slovnice. Na enem izmed tečajev študenti preberejo 60 strani enostavnejših leposlovnih besedil in 40 strani nele-poslovnih, vse razdeljeno na 50 kratkih besedil. K vsakemu besedilu imajo na voljo zvočni posnetek, podroben slovensko-švedski slovarček ter švedski prevod. Vsa besedila so naglašena.2 Kako izgledajo besedila, ponazarja shema na dnu strani.
Na koncu vsakega besedila manjka v prevodu nekih deset vrstic, ki jih mora študent sam prevesti in poslati učitelju v preverjanje. Za zaključek tečaja prevede vsak študent neko kratko zgodbo in naredi kratek pisni izpit. Cilj prevajalske naloge je, da študent pripravi prevod take kakovosti, da bi bil lahko objavljen, cilj izpita pa je preverjanje študentovega znanja, ker se ne ve, ali je kdo z njim sodeloval pri nastajanju prevoda.
V okviru slovničnega tečaja študentje preštudirajo eno od krajših slovenskih slovnic za tujce (npr. Derbyshire 1993 ali Jenko 2000). V pripravi je tudi manjša slovenska slovnica v švedščini. Za utrjevanje slovnice se študentom
BäH se je, da bo ogrömnega plišastega medveda našal v enem od treh kontejnerjev, pa ga ni. Vseeno je möral nčkaj premügati, prčdsn je lahko stopil po steptanem snegu, valovitem in spölzkem od stopinj. Bžle hönde ni bil6 na parkirßcu, Anino kolo je büo naslonjeno v veži bloka ob popacan zid. Zaradi tega je bQ hvaležsn. Bfl je torak, skoraj pet popoldne, prvi dän novega leta. Fužinski bloki so se svetih v kristalno čistem zraku.
(Aleš Čar: "On")
pl0ast plysch-kontejner-ja
container tepta > s- stampa till,
trampa ner valovit Wöandc,
vägig spolzek W stopiiüa Steg veža entre paca > po-flächt
(ner) Fužine pl.t. förort i
ostra Ljubljana kristalen kristali-, av kristali
Han var rädd att han skulle hitta den enorma plyschbjömen i en av de tre containrama, men (det gjorde han) [den] inte. Likväl müste han övervinna nägot iiman han künde gä over den nedtrampade snön, vägig och hal av fotsteg. Den vita hondan var inte pä parkeringen, Anas cykel var lutat mot en nedfläckad vägg i höghusets entre. Han var tacksam for det. Det var tisdag, nästan fem pd eftemüddagen, den forsta dagen pä det nya äret Fužines höghus sken i den kristallklara lüften.
1	Za primerjavo: za študij srbohrvaščine na daljavo je bilo prvič prijavljenih približno 170 kandidatov.
2	Pri tem se uporablja posebej prilagojen sistem zapisa in naglasnih znamenj.
® Ovningar i slovenska - Netscape
File Edit View Go Bookmarks Tools Window Help
-Inl X
Maskulina ord slutar i dual pa - a. I maskulinutn heter tvä dva.
Feminina och neutrala ord slutar i dual pä -i. I feininmum och neutrum heter tvä dve.
Maskulina ord slutar i plural pä -i. I maskulinum heter tre trtje ochj^ra štuje. Feminina ord slutar i plural pa - e.
Neutrala ord slutar i plural pä - a. I femimnum och neutrum heter tre tri ochj^ra štiri.
To je ena knjiga. - To sta |dve knjigi
- To so |tri knjige
To je en avtobus. - To sta |dva avtobusa
- To so |tri avtobusi
To je eno okno. - To sta |dva okna - To so I
To je en hotel - To sta j
' (2)-knjigatei	^
(3)	/E
(2) - avtobus buss	^
■(4)	✓
(2)	- öhno/öKster	V^
(3)
' (2) - hotel hoteli
I
Slika 1: Ena od vaj za utrjevanje slovnice.
ponuja izbira avtomatično popravljanih vaj v formatu html skupaj s komentarji in pojasnili. Ena od vaj je predstavljena na Sliki 1.
Na naslednjih dveh tečajih, ki obsegata 31-45 kreditnih točk, študenti vadijo pisanje v slovenščini ter prevod v slovenščino in se seznanjajo s slovensko književnostjo skozi branje v angleškem in švedskem prevodu precejšnjega števila besedil različnih avtorjev od Antona Tomaža Linharta do Jane Putrle Srdic ter literarnozgodovinskih člankov o posameznih obdobjih in biografskih opomb o avtorjih. Za zaključek napišejo krajši esej o izbranem avtorju in enem od njegovih romanov ali eni od pesniških zbirk.
Študentje. Slovenščino na univerzi v Göte-borgu lahko študira vsak Skandinavec kjerkoli na svetu, ki ima kot materni jezik šved-ščino, norveščino ali danščino, ali pa kdorkoli z zadostnim znanjem švedščine. Edini pogoj je dostop do interneta. Zato so trenutno študentje slovenščine doma s Švedske in z Norveške, dve študentki pa živita v Sloveniji. Na ta način lahko študirajo tudi ljudje vseh starosti, tako študenti vseh različnih smeri kot zaposleni, ki hočejo svojo izobrazbo izpopol-
niti s potrebnim jim jezikom. Slovenščina je bila vključena tudi kot izbirni predmet v balkanistični dodiplomski študijski program prve stopnje na univerzi v Oslu.
Zaradi velikega zanimanja za internetne tečaje slovenščine so za študij izbrani najbolj kvalificirani študenti na podlagi rezultatov v srednji šoli in specialnega splošnega testa za vstop na visoke šole, kar pomeni, da so študenti zelo motivirani in da je njihov uspeh zelo dober.
Potek študija. Vsa komunikacija med študenti in učiteljem poteka s pomočjo informacijske in konferenčne platforme FirstClass. Vse gradivo, sporočila, naloge itd. so na posebnem strežniku na humanistični fakulteti v Göteborgu. Z njim se lahko povežejo študenti preko posebnega odjemalskega programa FirstClass, ki omogoča zelo udobno delo, lahko pa tudi preko internetnega brskalnika, ki ponuja najpomembnejše funkcije sistema.
V FirstClassu ima vsak študent svoje namiz-je, zelo podobno tistemu v sistemu Windows. Na njej pa ima svoj poštni predal, klepetalni-co, diskusijske forume, različne informacij-
ske mape ter mape z gradivom za posamezne tečaje. Poleg tega lahko po{ilja pisna ali zvočna sporočila vsem udeležencem in klepeta v pisni ali zvočni obliki z vsemi istočasno prisotnimi osebami. V sistemu obstaja tudi katalog s predstavitvijo vsakega {tudenta.
Delo v tečajih v glavnem poteka tako, da {tu-dent prebere vse informacije in gradivo v posamezni lekciji ter poslu{a zvočne datoteke, potem naredi vse vaje, h katerim so priložene re{itve in naposled kontrolno nalogo, ki jo po{lje učitelju v preverjanje. V veliki meri pomeni to individualno samoučenje, kar tudi omogoča individualni tempo napredovanja.
Izpit na daljavo. Po vsakem končanem tečaju mora {tudent narediti izpit. Tudi to je mogoče opraviti na daljavo. Izkazalo se je, da so različne ustanove, kot npr. Švedsko veleposla-ni{tvo v Ljubljani in srednje ter visoke {ole po celi Švedski, večinoma pripravljene pomagati pri nadzoru pisnih izpitov.
Težave. Nikakor ni mogoče zanikati, da učenje jezika preko interneta prina{a s seboj tudi določene težave praktične narave, predvsem ko gre za praktično obvladanje govorjenega jezika. Zato so zelo pomembni zvočni posnetki celotnega gradiva in fonetične vaje. Večinoma se da računati tudi s tem, da visoko motivirani {tudenti sami poskrbijo za kraj{e ali dalj{e bivanje v deželi, kjer se jezik govori.
Druga pomembna omejitev internetnih tečajev je odsotnost osebnega stika med {tudenti in učiteljem, vendar je to dejstvo lahko nekaterim {tudentom celo v prid. V pisnem stiku so namreč nekateri bolj smeli kot v neposred-
nem osebnem stiku. Da bi {tudentom vendarle bila ponujena možnost seznaniti se z učiteljem in tudi med seboj, je vsakič sredi semestra organizirano celodnevno sobotno srečanje vseh zainteresiranih {tudentov v Göteborgu.
Načrti za v prihodnje. Večina {tudentov je trenutno {e na začetnem tečaju, vendar so tečaji in gradivo do 45 kreditnih točk od januarja 2006 že pripravljeni za uporabo. V načrtu je tudi dalj{e nadaljevanje in v nekajletni perspektivi celoten dodiplomski program prve stopnje, v katerem bi bilo 120 kreditnih točk sloven{čine, 60 pa drugih predmetov, npr. splo{ne lingvistike, literature ali prevajalske teorije in {ved{čine, odvisno od usmeritve {tudija.
Sklep. Götebor{ki tečaji slovanskih jezikov (bolgar{čine, če{čine, polj{čine, srbohrva{čine in sloven{čine) na daljavo preko interneta so trenutno edini svoje vrste v Skandinaviji. Izkazalo se je, da s finančnega vidika spletni tečaji omogočajo tudi učenje jezikov z manj{im {tevilom govorcev. Poleg tega so dosežki {tudentov veliko bolj{i kot na navadnih tečajih, kar je seveda tesno povezano z dejstvom, da je zanimanje za internetne tečaje veliko večje kot {tevilo dostopnih {tudijskih mest. To se na tradicionalnih tečajih ni nikoli zgodilo niti pri »večjih« slovanskih jezikih. Tako veliko zanimanje pa seveda lahko pripi{emo predvsem zemljepisni neomejenosti tečajev.
Morgan Nilsson Univerza v Göteborgu morgan.nilsson @slav.gu.se