fitnua ob i i. un bodo slovesno predali namenu novo cesto v Hrastnico, ki so jo pomagali zgraditi krajani z visokim samoprispevkom in UmCesto bo odpri predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine Peter Petrič. Več o tej akciji krajanov na 11. strani leto XXXI. Številka 44 10. stran »Roke imamo« potrebovali bi posojilo...« 13. stran Gore lani niso prizanašale 20. stran Dva biča bijeta po slovenskem hrbtu •ABOvitelji: občinske konference SZDL feaiee. Kranj, Radovljica, Škofja Loka »Trtic - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni ■»faik Ig©r Slavec - v. d. odgovornega urednika Andrej 2alar GLASILO SOCIALISTIČNE Kranj, petek, 9. 6. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1990 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Pred X. zborom gorenjskih aktivistov V Kranju vse pripravljeno Kranj pričakuje 15.000 obiskovalcev - Prisrčno snidenje aktivistov in borcev NOV - Na slovesnosti bo govoril predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša »Letošnji zbor gorenjskih aka-»tttov in borcev NOV je deseti po inje torej jubilejen,« pravi ik kranjske občinske __ce SZDL in predsednik vtjalnega odbora za sreča-enjskih aktivistov in bor-V Slavko Malgaj. »Postala tradicionalno srečanje »in mladine.« „V^Ni zbor bo v nedeljo, j j**»lt, v Kranju. Pričakujejo, i'Hb* aa ta dan na prostorih Wtyke«a aejma v Savskem Ufi v Kranju zbralo najmanj *MlO udeležencev. . »že več mesecev teko obširne 18temeljite priprave za lep spre-*» Mevil ni h obiskovalcev,« pra-? Slavko Malgaj. »Kranj bo tole Nebo v praznični preobleki, ^dostopih v gorenjsko središče postavljeni mlaji, že na **drecer praznika pa bodo po Na svidenje na srečanju aktivistov \NJ - Pripravljalni od-za srečanje ^njskih ttov in borcev ^OV ter ruka konferenca ?ZDL Pozivata vse prebivalce lejno srečanje gorenj-tivistov in borcev NOV ■zastave ter okrasijo forenjsko središče o gostilo najmanj ikovalcev. Priprav-vabi, da se poleg in borcev NOV pn-a snidenja udeleži čtm- *okev od drugod. okoliških hribih zagoreli kresovi.« Slavje, ki je vsako leto v eni od gorenjskih občin, se bo nadaljevalo v nedeljo že navsezgodaj zjutraj. Najprej bo zaigral budnico kranjski pihalni orkester, ob 9. uri pa bodo na prostorih Gorenjskega sejma odprli razstavo »Talci na Gorenjskem«. »Osrednja proslava se bo začela ob 10. uri,« pripoveduje Slavko Malgaj. »Na njej bo govoril predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, pripravili pa smo tudi bogat kul- Radovljica — Med aktivisti, ki so med vojno nudili vso potrebno pomoč borcem v gozdovih in so bili večkrat na terenu v hudi nevarnosti, je tudi član zveze združenj borcev NOV Radovljica Gabrijel Pesjak, danes 63-letni upokojeni kolar, sicer pa tudi predsednik krajevne organizacije ZZB v krajevni skupnosti Lancovo. turni program. V njem bodo sodelovati akademski komorni zbor iz Kranja, kranjski pihalni orkester, recitatorji ter mešani mladinski pevski zbor gimnazije iz Kranja. Na popoldanskem tova riškem srečanju pa bodo sodelovali folkloristi iz Nemilj in Preddvora ter ansambel Rudija Jevška.« Pripravljalni odbor je pred srečanjem pripravil tudi posebno brošuro, plakat in značko. »V Kranju pa si bodo v nedeljo obiskovalci lahko ogledali tudi muzej Prešernove brigade v vojašnici Staneta Žagarja,« pravi Slavko Malgaj, »odprti pa bodo tudi vsi muzeji in druge kulturne ustanove«. Torej v Kranju je za X. jubilejni zbor gorenjskih aktivistov in borcev vse pripravljeno. J. Govekar Na občnem zboru kranjskega občinskega sveta zveze sindikatov so ocenili uspešnost sindikalne organizacije v preteklih štirih letih in izvoliti nova vodstvo — Foto: F. Perdan Pomoč partizanom na Jelovici Gabrijel Pesjak, ki se bo skupaj z ostalimi člani krajevne organizacije udeležil letošnjega jubilejnega zbora gorenjskih aktivistov, se takole spominja medvojnih dni: »Že leta 1942 smo na terenu na Lancovem organizirali trojke in tedaj pač nismo vedeli, kdo in koliko nas sploh je. Na terenu smo po ustanovitvi gospodarske komisije marca 1943 organizirali več akcij pomoči partizanom, ki so se zadrževali na okoliških hribih, največ na Jelovici. Nosili in trosili smo letake, zbirali živež in zdravila ter pač tedaj po svojih zmožnostih in močeh pomagali. Leta 1943 smo na terenu ustanovili tudi Osvobodilno fronto ter se vključili v Komunistično partijo Jugoslavije. Naša hiša, ki je tik poleg gozda, je bila vedno odprta partizanom, ki so se tu večkrat zadrževali. Spominjam se hrabre akcije aktivistov in partizanov, ki so se napotili po orožje v Radovljico, v hišo, ki je nasproti sedanjega poslopja občinske skupščine. Tedaj je padel tudi moj brat. Ni pa bila to edina akcija ne partizanov in ne aktivistov, stalno so se vrstile in čeprav so Nemci slutili našo aktivnost in vedeli za pomoč domačinov, nas niso zaprli. V teh krajih ni bilo izdajstva, tu so živeli in živijo pošteni in predani ljudje. Prebivalce so sicer dvakrat izselili in tudi sicer so ljudje doživljali težke dni in leta nemške okupacije, hude borbe na Jelovici, a niso klonili. Vas je bila zavedna in poštena, pomagala je, kolikor je le tedaj mogla. Posebno pa nas je pretreslo leta 1942, ko so na Lipniški planini zajeli Nemci 24 partizanov in jih pobili, tudi bombni napadi nam niso prizanesli. Bila so to huda leta. Sam sem nato marca leta 1944 odšel v partizane, delal sem pri OZNI na kranjskem območju, kjer sem dočakal tudi osvoboditev.« V begunjskih zaporih Jesenice — Danes 80-letna Francka Bohinc, Jeseničanka, je bila aktivistka že leta 1941, na terenu Plavž. Skupaj z narodnim herojem Matijem Verdnikom-Tomažem in z drugimi borci se je na Jesenicah borila proti okupatorju kot kurirka in obveščevalka za Mežaklo, K opri v- nik in Orni vrh. Bila je izdana, našli so njeno skrivališče z raznim materialom in pošto na Črnem vrhu nad Jesenicami ter jo zaprli v begunjske zapore. Izdan je bil tudi njen sedemnajstletni sin, ki so ga Nadaljevanje na 20. str. ako na zbor aktivistov? [JJ TALCI NA GO»:NJSKEM (NA SEJMIŠČU) (21 MUZEJ PREStRNOVF UHU,ADI. (VOJAŠNICA ST. ŽAGAR) GORENJSKA V NOO SLOVENKA V REVOLUCIJI 1 GORENJSKI MUZEJ, TAVČARJEVA 43 Družbenopolitične organizacije občin Jesenice in Radovljica vabijo vse ljudi in občane na X. zbor aktivistov in borcev NOV Gorenjske, ki bo v nedeljo, 11. junija ob 10. uri v prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju. Tradicionalnega srečanja naj bi se posebej udeležili aktivisti, borci vseh partizanskih enot, borci jese-niško-bohinjskega, Gorenjskega in Kokrškega odreda, kurirji, obveščevalci, Vosovci in drugi borci ter udeleženci NOB iz obeh občin. Z Jesenic bo na zbor vozil posebni vlak, ki bo peljal z Jesenic ob 8.40 uri in se ustavljal na postajah Javornik, Žirovnica, Lesce-Bled, Radovljica, Globoko, Otoče, Podnart in pripeljal v Kranj ob 9.25 uri. Iz Kranja bo odpeljal ob 15.15 uri in pripeljal na Jesenice ob 16. uri. Prevoz je brezplačen. Kdor se iz Kranja ne bo vračal s posebnim vlakom, bo lahko pri vodičih v prvem in zadnjem vagonu posebnega vlaka prevzel vozno karto. Iz gornjesavske doline bosta za udeležence zbora vozila dva posebna avtobusa, ki bosta odpeljala iz Rateč ob 8.15 in se ustavila v Podkorenu, v Kranjski gori, v Martuljku, na Dovjem in v Mojstrani ter na Hrušici, vračala pa se bosta ob 15. uri iz Kranja. Prevoz bo brezplačen. Za udeležence iz bohinskega kota bo organiziran poseben avtobus, ki bo odpeljal iz Bohinjske Bistrice ob 8. uri in se ustavil v Stari Fužini, v Srednji vasi, v Nomnju in na Bohinjski Beli. Prevoz bo brezplačen. Iz Tržiča bodo avtobusi odpeljali ob 9. uri, ob isti uri tudi iz Kamnika, iz Železnikov ob 8. uri iz Zirov ob 8.30 in iz Škofje Loke ob 9.20. Če pa bo potrebno, bodo avtobusna podjetja poskrbela tudi za dodatne avtobuse na rednih progah. Naročnik: aa*a# r- Enostavnejši protokol Predsedstvo SFRJ je obravnavalo uresničevanje sklepov o nekaterih protokolarnih vprašanjih. Sprejelo je stališče, da je treba še naprej poenostavljati protokolarno prakso in gospodarno trošiti gmotna in finančna sredstva v te namene. Ocena volitev Na skupni seji republiške konference SZDL in republiškega sveta ZSS so ocenili letošnje volitve. Poudarili so, da so volitve pomenile velik politični uspeh in ponovno opredelitev delovnih ljudi in občanov za socialistično samoupravljanje in dosledno neuvrščeno usmeritev naše socialistične skupnosti narodov in narodnosti. Pomenile so tudi polno in enotno podporo temeljnim ciljem in vrednotam naše skupnosti, začrtanim smerem našega družbenoekonomskega razvoja in političnega sistema. To dokazujejo visoka udeležba na volitvah, politično vzdušje ob volitvah in volilni rezultati. Zmajeve otroške igre V amfiteatru »otroške vasi« v Sremski Kamenici so se začele 21. junijske Zmajeve igre. To prireditev, namenjeno najmiašim, je začel beograjski pisatelj Stevan Raič-kovič, kije lani prejel nagrado Zmajevih otroških iger. Lisca slavi Bilo je pred 40 led v prvi polovici maja, ko se je na Lisci sestal politbiro CK KPJ in pod vodstvom tovariša Tita ustanovil začasno vodstvo KPJ v domovini. Sestanka sta se udeležila tudi Edvard Kardelj in Franc Leskošek-Luka, nekaj članov CK Hrvatske in Srbije. V spomin na ta dogodek, kije sledil 1. konferenci KPS v Smiglovizidanici, bo 10. junija na Lisci velika prireditev. Škoda v vinogradih Nekaj manj kot mesec dni po hudi spomladanski poze-bi tudi v ljutomerski občini z nemajhno mero zaskrbljenosti ugotavljajo škodo, ki je najbolj prizadela vinogradnike. Kot je razvidno iz strokovne ocene, je mraz uničil na okrog šesto hektarjih vinogradov poprečno več kot tretjino pridelka. Velika proslava v Vinici Odbor za pripravo osrednje belokranjske proslave v počastitev stoletnice rojstva Otona Župančiča je že vse pripravil za to prireditev, ki naj bi se je udeležilo več kot 10.000 ljudi. Prireditev bo v nedeljo, 11. junija, ob 10.30. V kulturnem programu bodo nastopili ljubljanski srednješolci z »Veselo pomladno epistolm v režiji Zvoneta Sedlbauerja in folklorne skupine iz Pretoke, Črnomlja in Vinice. Za veselo razpoloženje bodo na tovariškem srečanju poskrbeli še tambura-Št „. Hiter razvoj Jugoslavije Jugoslavija se s svojo hitrostjo razvoja uvršča med skupino držav, ki so v zadnjih treh desetletjih dosegle najhitrejšo gospodarsko rast. Skupna proizvodnja oziroma družbeni proizvod sta se šestkrat povečala, kar pomeni, da je družbeni proizvod v vsem tem obdobju rastel poprečno za 6\2 odstotka letno. S sveta medobčinskega Studijskega središča za Gorenjsko Program izobraževanj bo izpolnjen Brigadirji spet doma - Pretekli teden so se z zvezne delovne akcije Samac-Sarajevo 78 vrnili mladinci in mladinke gorenjske delovne brigade Stane Žagar. Pri delu na novi železniški progi Doboj-Zenica so se naša dekleta in fantje tako izkazali, da je bila njihova brigada kar petkrat proglašena za udarno, okoli dvajset pa jih je prejelo še udarniške značke. -Z. Miš kovic TRŽIČ V ponedeljek se je v Tržiču sestala komisija za kadrovska vprašanja občinskega sveta zveze sindikatov Tržič, na kateri so razpravljali o predlogih kandidatov za občinski sindikalni svet, predsedstvo, komisije in ostale organe. Skupščina tržiške sindikalne organizacije bo konec junija. V krajevni skupnosti Ravne je bila seja aktiva mladih komunistov, ki so se je udeležili tudi predstavniki sveta krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Razpravljali so o delovanju mladih komunistov, o vključevanju v mladinsko organizacijo in o drugih, predvsem prostorskih težavah, ki ovirajo družbenopolitično delo. Oblikovah so iniciativni odbor za ponovno organiziranje osnovne organizacije ZSMS. Včeraj pa je bila v Tržiču seja odbora za pripravo vlaka Bratstva in enotnosti, v paviljonu NOB pa so se sešli predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz Tržiča. Razpravljali so predvsem o pripravah na volitve v krajevni skupnosti. J. Kepic Kranjčani na festivalu bratstva in enotnosti Subotica — Vsako leto se v maju odvija festival Bratstvo in enotnost. Letošnji je bil — 23. po vrsti — od 25. do28. maja v Subotici. Subotica je bila tokrat že tretjič gostiteljica mladink in mladincev iz dvanajstih jugoslovanskih mest, ki so se srečali ob obali Paličkega jezera, ki so ga zgradili in uredili, čeprav je bil že zapisan smrti. Nedaleč stran je zraslo tudi mladinsko naselje Ivo Lola-Ribar, ki so ga prav na festivalu uradno odprli Med udeleženci festivala so bili tudi Kranjčani, ki so se udeležili športnih tekmovanj, mladi literati, pionirji-taborniki, likovni ustvarjalci ter folkloristi. Drugi in tretji dan so potekala srečanja športnih ekip. Košarkarji iz Kranja so dosegli odlično drugo mesto, drugi so bdi tudi tekmovalci v namiznem tenisu, strelci so bih tretji, rukometašice pete, šahisti pa so pristali na osmem mestu. V tem Tekmovanje ekip prve pomoči Ljubljana — Jutri ob 9. uri se bo v dvorani športno rekreacijskega centra Jezica začelo tretje republiško tekmovanje ekip prve pomoči mladih članov RK in mladine. V počastitev kongresov zveze komunistov in zveze socialistične mladine Slovenije ga prireja republiški odbor RK skupaj z republiško konferenco ZSMS in zvezo prijateljev mladine Slovenije. Tekmovanja se bodo udeležile najbolje uvrščene ekipe mladih članov rdečega križa in mladine z ob-činskih tekmovanj. H. J. Tečaj slovenskega jezika? Skofja Loka — Zamisel, naj bi poskusili organizirati tečaj slovenskega jezika za mlade delavce iz drugih republik, ki živijo in delajo v škofjeloški občini, se je porodila med člani kulturne komisije pri občinski konferenci ZSMS v Skofji Loki. »Menimo, da tem delavcem predstavlja največjo oviro pri njihovem vživljanju v naše okolje in stike z nami, prav jezik,« je pripovedovala predsednica komisije Lidija F ras. V naši občini jih je kar veliko. Največ delajo pri Tehniku, Gradisu, Komunali, Gozdnem gospodarstvu pa tudi drugod. Želimo jim pomagati bi sprejeti medse. Pretekli teden smo se prvič pogovarjali o tem, da bi zanje organizirali tečaj slovenskega jezika. Zal ni bilo nikogar z delavske univerze. Kljub temu pa zamisel hočemo speljati. Najprej bomo po organizacijah združenega dela zbrali prijave. Prepričani smo, da jih ne bo malo in da bomo v sodelovanju z delavsko univerzo tečaj že v jeseni tudi uspeli pripraviti.« Vsa pohvala škofjeloškim mladincem. H. J. času si je delegacija občinske konference in folklorna skupina ogledala tovarno Agrokombinata Stari Zed-nik, 27. maja pa so bili Kranjčani gostje prebivalcev krajevne skupnosti Stari Zednik. Prihodnje leto bo festival Brat-stvo in enotnost v Zagrebu. L. Rebol Vrtcu tržiška plaketa Tržič - V tržiški občini so se ta teden sestajale skupščine ali izvršni odbori samoupravnih interesnih skupnosti. V ponedeljek je bila seja izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva, na kateri so razpravljali med drugim tudi o sprejemu otrok v vrtec Deteljica, o čemer bo odločala posebna komisija, obravnavah gradnjo zaklonišča v bistriškem vrtcu, in predlagali Vzgojnovarstve-ni zavod Tončke M okorelo ve za dobitnika tržiške plakete zaradi zaslug pri širitvi otroškega varstva v občini. V torek se je sestal tudi izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti. Člani so obravnavali predlog sprememb prispevne stopnje za to skupnost, razpravljali o predlogu finančnega načrta in delovanju strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, pozornost pa je veljala tudi preskrbi z učbeniki v prihodnjem šolskem letu in vpisu v srednje šole. Na prvo sejo so se sešli tudi delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Potrdili so statut skupnosti in prednostno listo prosilcev stanovanj, govora pa je bilo tudi o osnutku pravilnika o dodeljevanju stanovanj, zgrajenih z družbenimi sredstvi. J. Kepic Ustanovni L konferenci Tržič - V Križah bo danes, 9. junija, ustanovna konferenca osnovne organizacije zveze socialistične mladine Slovenije. Sorazmerno velika krajevna skupnost ie bila že nekaj časa brez mladinske organizacije. V soboto, 10. junija, dopoldne pa bo v tržiškem paviljonu NOB ustanovna konferenca Glasbene mladine Slovenije za Tržič. J. K. Izvršni svet o blagovnih rezervah Tržič — V torek, 6. junija, se je sestal izvršni svet tržiške občinske skupščine. Na seji so razpravljali o predlogu odloka o blagovnih rezervah v občini in o programu blagovnih rezerv, o prispevnih stopnjah za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti od 1 julija do konca leta in o članih odbora za upravljanje s sredstvi sklada skupnih rezerv občine Tržič. J. Kepic Konec prejšnjega meseca sta na Gorenjskem dva oddelka trimesečnega seminarja iz teorije in prakse marksizma s 50 slušatelji uspešno zaključila delo. Ne samo, da je ta nova oblika, ki jo je uvedlo medobčinsko študijsko središče, pokazala dobre rezultate tako glede prizadevnosti in uspeha samih slušateljev, pač pa seje pokazalo, da, je to obenem tudi zelo dobra kadrovska šola: od slušateljev je bilo namreč skoraj polovica predlaganih za srednjo politično šolo. Vendar pa je tolikšno število kandidatov dosti preveliko, tako da bodo morali zadnjo besedo pri izbiri imeti še občinski komiteji ZK. Svet medobčinskega študijskega središča je ob tem, koje razpravljalo o uspešnem zaključku tega usposabljanja, predlagal, naj bi slušatelje seminarja, prav tako pa tudi udeležence dopisne šole in ne nazadnje tudi slušatelje občinskih političnih šol občasno še vabili na dodatno ideološko politično izobraževanje in to v raznih oblikah, tudi s predavanji recimo na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, kar se je že v sedanjem sodelovanju izkazalo kot uspešno. Dopisna šola marksizma s 173 vpisanimi slušatelji, ki je zastavila delo v februarju letos, je za sedaj končala polovico svojega programa* ki traja do oktobra. Po vsaki od sedmih tem opravljajo slušatelji preskuse znanja Svet je imel nekaj tehtnih pripomb glede samih programov izobraževanja za dopisno šolo, kar naj bi se upoštevalo v jeseni ob nadaljevanju preostalih tem. Prav tako je potreben tudi posvet z Delavskimi univerzami, ki naj bi razen že sedanje pomoči sodelovanje popestrile še z vsemi drugimi pripomočki, ki jih predavatelji potrebujejo, a jih sedaj pogrešajo. Svet pa je podprl tudi načrt za pedagoško in andra-goško usposabljanje predavateljev, ki v občinah sodelujejo pri ideološko političnem izobraževanju. V razpravi je padel tudi p naj se uredi tudi materialno „ mestilo za slušatelje, ki se ideoic politično izobražujejo in sicer'. enakih osnovah, ki naj bi veljale*t vseh organizacijah združenega dek. Sedanje rešitve so prepuščene a-ključno delovnim organizacijam, zato so za čas odsotnosti zelo na lična nadomestila. Vsekakor bre* samoupravnega sporazumevanja tega vprašanja med delovnimi organizacijami ne bo mogoče urediti Čeprav do sedaj, ko se šolsko leta že zaključuje, še niso zbrani podatki iz vseh gorenjskih občin o števila vseh vrst ideološko političnega izobraževanja, nekatere oblike kot dopisna šola pa se ravnajo tudi pa koledarskem letu, bodo šele v jesam znani končni rezultati izpolnjevanja Crograma ideološko političnega ao-raževanja v gorenjski regiji Veo-dar pa bo po okvirnih ocenah in glede na oblike, ki še trajajo, lani dogovorjeni program izpolnjen. L. M. Kranjski brigadirji v Beograd Na mladinski delovni akqa v vem Beogradu bo sodelovala kranjska mladinska delovna Jože Gregorčič. Delo bo oi na obrežju reke Save, pašno vih blokov in pri urejevanji d"** rišč med bloki v tem delu Beognk- Brigada bo štela 50 mladincev d katerih je 17 članov Zvene kan** stov. V nedeljo, 4. junija, so se 3* brigade zbrali na Joštu nad K* njem z namenom, da bi se bohe znali in dogovorili o nalogah v di. Izvolili so komandanta b brigadirje in vodje komisij. Bi bo odšla iz Kranja jutri, 10. j A. Hrausk Krajevni samoupravi strokovni pomoč KRANJ — Ko je predsedstvo občinske konference SZDL obravnavalo zahtevo zakonodaje, da se krajevna samouprava in krajevne skupnosti tudi statutarno nanovo organizirajo, je bila postavljena zahteva po strokovni pomoči krajevnim skupnostim. KS bodo morale v najkrajšem času zakonu ustrezno prilagoditi svoje statute, za kar pa povsod nimajo ustreznih strokovnih kadrov. Predsedstvo je bilo mnenja, da bi v letošnjem letu, takoj po opravljenih volitvah, sprejeli ustrezne statutarne sklepe (začasne), ki bi za določen čas zagotovili skladnost delovanja KS z obstoječo novo zakonodajo, da pa morajo krajevne skupnosti v najkrajšem času pripraviti nove statute. Predsedstvo predlaga, da se v okviru skupščinske uprave osnuje delovna skupina strokovnih delavcev, ki naj bi krajevnim skupnostim nudila vso možno strokovno pomoč pri izdelavi zahtevanih samoupravnih aktov. Predsedstvo je bilo tudi mnenja, da bi ta strokovna skupina mogla pripraviti predlog statuta krajevne skupnosti in bi ga potem vsaka krajevna skupnost skušala prilagoditi svojim vat jem in potrebam. In ne samo to! V raspra" krajevni samoupravi, na b« 1 eni izmed naslednjih sej oWfr ske skupščine Kranj, bo in* pretresti vsa vprašanja kraje** samouprave in to od profeao**" ne tehnične službe (tajnik S9f večjih, predvsem mestnih K&? do mreže krajevnih skup**0 Mnoge krajevne skupnosti * kranjski občini so postale prev** like, oziroma so se pojavi* določena nesoglasja oziroa* nasprotja, ki duše samoupravni pobudo posameznih vasi in »• selkov, zato bi bilo treba pe> novno preučiti obstoj KS onre* ma njihovo razdelitev na manj A KS. Pri tem je predsedstvo upe stevalo pobude posameznih nov* ustanovljenih KS (Jošt, Kokr*-Voglje,...), ki so v prejšnja* sestavu velikih KS več ali man/ životarile. Seveda pa morajo ni* pri vsem tem upoštevane skapaj dogovorjene norme: kdaj kthfc* nek predel, vas ali zaselek osna.* svojo krajevno skupnost. Pri te« ne smemo pozabiti na pomen in vlogo vaških odborov, ki as •* marsikje pokazali kot izredno aktivni del krajevne samo up**- LS Vrzeli zakona o Triglavskem parku Radovljica — Komisija izvršnega sveta skupščine občine za varstvo narave je že obravnavala osnutek zakona o Triglavskem narodnem parku in po obširni razpravi, v kateri so sodelovali va člani komisije, sprejela več stališč in pripomb. Člani komisije so sicer podprli zavarovanje triglavskega območja z zakonom, vendar s sedanjim osnutkom zakona niso soglašali. Menili so, da je osnutek premalo strokoven in da je očitno, da so pri njegovi sestavi sodelovali predvsem planinci in lovci. Osnutek zakona temelji na podatkih iz leta 1972 in 1973, a ne tedaj in ne kasneje niso opravili valorizacije vsega prostora in ne posameznih območij. V osnutku tudi ni jasna metodologija, po kateri naj bi zavarovali območje v štirih stopnjah. Člani komisije so bili mnenja, da bi morala biti metodologija takšna kot je metodologija za pnpravo prostor- skih planov občin. Tudi variani nao zadovoljive, saj jih ni mr presoditi. Dvomili so v praktično uresnio vanje predlagane zaščite, sodih. 1 so ekološka vprašanja p„ obdelana in jih v visokogoi svetu ne bi smeh zanemarjati zlavski narodni park pa ie navsei nje republiški nacionalni park zato naj bi za njegovo financira ustrezneje poskrbeh. Nekaj sredt na i bi prispevala samoupravna teresna skupnost za triglavski več sredstev pa bi dobdi u os ^Komisija je zatorej predlagala. „e odpravi obširna dopolnitev nutka zakona, izdela metode Hflla in valonzacya prostora, vsem P« naj bi pritegiuH k su vfnju interesne skupnosto « di organizacije, upravljavce in -■ valcetega prostora. Petek, 9. junija 1978 Ugodna ocena dela Na občnem zboru kranjskega občinskega sveta ZS so ocenili delo preteklih štirih let in po bogati razpravi sprejeli smernice za delo v prihodnjem mandatnem obdobju — Novi predsednik je Vinko Sarabon, podpredsednica Angelca Rozman in sekretar Miran Stefe Na obenem zboru občinskega sveti zveze sindikatov Kranj, ki je bil f sredo dopoldne v delavskem domu ■ ao se ga poleg delegatov osnovnih Snizacij in sindikatov dejavnosti sžili tudi predstavniki drugih Iratbenopolitičnih organizacij, med Mmi sekretar komiteja OK ZKS Jože Kavčič in predsednik med-oofinskega sveta ZS za Gorenjsko Zvone Labura ter predsednik občin-nVe skupščine Stane Božič, so ocenili •ao v preteklem mandatnem obdob-Ocena dela je ugodna, čeprav vse li bilo dodelano tako kot bi bilo >no. V tem času je namreč z ustavo dobil sindikat vrsto no-nalog, predvsem pa vlogo organi-Utaja in izvajalca določil nove ntave in zakona o združenem delu. Zlasti je bilo v zadnjem času po- V. membno uresničevanje delavskega zakona, saj njegovo uveljavljanje v praksi zagotavlja boljši položaj delavca v združenem delu. Ko so sprejemali programske zasnove v prihodnjem mandatnem obdobju, so poudarili, da bo tudi v prihodnje ena najbolj pomembnih nalog sindikata uresničevanje samoupravljanja in razvijanje dohodkovnih odnosov v združenem delu ter spodbujanje dinamičnega razvoja gospodarstva. Prav slednje bo zahtevalo še posebno pozornost, saj v kranjski občini ugotavljajo, da razvoj gospodarstva ni usklajen, zlasti zaostajajo terciarne dejavnosti in malo gospodarstvo. Razvoj trgovine, gostinstva in turizma ter obrti pa ni le problem Kranja ah Gorenjske, temveč slovenski problem in zato se bo treba zavzemati za sistemske rešitve na tem področju. Opozorili so tudi na vlogo komunistov, ki delajo v sindikatih. Prav komunisti se morajo najbolj zavzemati, da bo program, ki so ga sprejeli na občnem zboru, izpeljan. • Po končanem občnem zboru se je takoj sestal občinski svet, ki je za novega predsednika izvolil Vinka Sarabon a, sindikalnega delavca iz Iskre, za podpredsednico Angelco Rozman, sindikalno delavko iz Merkurja, za sekretarja je bil ponovno Angelca Rozman izvoljen Miran Štefe in za predsednico nadzornega odbora Franja Jagodic iz Gozdnega gospodarstva. Zahvalili so se tudi dosedanjemu predsedniku Viktorju Erženu za delo, ki ga je opravil na občinskem svetu. Občinski svet ZSS je sprejel sklep, da bodo delegate za kongres slovenskih sindikatov izvolili v Iskri. Savi, Tekstilindusu, Gradbincu, Živilih, KZK, Aerodromu Ljubljana-Pula, Vzgojno varstvenih zavodih, Merkurju in na občinskem svetu. Za kongres jugoslovanskih sindikatov pa bodo volili delegate v Iskri, Savi, Planiki, zdravstvu in na občinskem svetu. Vsak delovni kolektiv bo izbral po enega delegata. Občni zbor občinskega sveta, ki je bil opravljen v roku, potrjuje, da priprave na kongres zveze slovenskih ^sindikatov v Kranju potekajo ] programu. L.Bogataj po Vata«, \bon Radovljica - V radovljiški občini seje že nekaj let stara pobuda slovenskih sindikatov, naj bi v vseh Brezplačni Ustvarjalnost, ne zlagana idilika Kmetijstvo je eno tistih področij združenega dela kier se lahko ponašamo s številnimi rezultatii - Pomen kmetijske politike, začete lota 1968 in javne razprave o novih kmetijskih zakonih - Ni razlogov za vprašanja, kakšna je naša kmetijska politika, temveč za nreno kako smo zadovoljni z njenim uresničevanjem vj- « »Danes je kmečkemu človeku jasno, kakšna je Ljubljana ktiva On jo ne le sprejema, ampak lahko in kje je njegovajperspe^ ^ ^ nafe graditve in raz- a ponosom povemo, da je voja _ ne glede na težave, " —-oustvarjt-- kar nas je prikrajšala zgodovina in kar je vidna izkorisčevalska in hlapčevska politika a kapitala, sta prinesla v naše življenje delo s marsikaj drugega, v pokrajino pa velike spremembe, niso obšle naših vasi in kmeta, ampak so te spremembe prav tu najbolj opazne. Tradicionalne slovenske vasi skoraj ni več. Tudi ni več vaške idilike, ki je bila v glavnem le idila slovenskega malomeščana, ki jo je gledal od zunaj, njene s potom in žulji prepojene iskanja in tudi napake — bil kmečki eSvek tod/njen »ustvarjalec. Napor in želja, da kar najhitreje aadol povzr **i*nT* m *T^r*ir*r«r*7«r v pokrajino pa velike spremembe. Te z njene nedeljske plati, ne plati,« je dejal med drugim pa z njt?»c " ^Vo"ru ob 35' obletnici Kmečkega glasa predsednik slo-venl^u^Milan Kučan. Kmetijstvo je eno od tistih področij družbenega življenja kjer se kKko nohvalimo z največjim napredkom. Za našo vas ni značilna zla-Janao P""^" ^ilika, temveč vsakodnevna ustvarjalnost in ho- fana 1^J°'T*Lm m naprednejšim. Leto 1968 je bilo v marsičem prelom ^^i^nska skupščina je sprejela sklepe o razvoju kmetijstva, ki so no. ^Jforese-anjeimrtvila. Sklepi so upoštevali naše razmere in po-ElETta Jo bih rezultat skupnega snovanja kmečkih ljudi, strokovnja-znanstvenikov ter kmetijskih organizacij združenega dela. Do-nosneševala socialistična zveza na osnovi sklepov II. seje kon-*ovor i ki je bila posvečena prav kmetijstvu. Dogovorjeni so bili osnovnih šolah v republiki zagotovili učencem brezplačne učbenike, obnesla edinole v šolah v Bohinjski Bistrici in v Gorjah, v nekoliko drugačni obliki pa tudi v celodnevni šoli v Žirovnici. Letos je končno ta hvalevredna pobuda oziroma akcija, ki so jo na vsem Gorenjskem še najbolje izpeljali Škofjeločani, dobila nova krila. Tako bodo radovljiški učenci ob koncu tega šolskega leta — če bodo seveda starši za to, kar pa ne bi smelo biti vprašanje — pustih v šoli vse učbenike, za katere Zavod za šolstvo napoveduje, da bodo uporabni vsaj še nekaj let. Seveda pa teh ne bo dovolj, saj jih bodo morali verjetno kar precej zaradi obrabljenosti izločiti. Kar jih bo zmanjkalo, jih bo zato treba dokupiti; občinska izobraževalna skupnost je že predvidela 422.000 dinarjev, razliko pa naj bi nato pokrili še starši. Najteže bo prvo leto, ko bo treba skoraj iz nič ustvariti celoten sklad učbenikov. Kasneje bodo dokupovali le toliko novih, kolikor starih ne bo več uporabnih. Učenci bodo v šolah s pomočjo učiteljev vodili knjižnice učbenikov ter tako staršem prihranili veliko skrb in stroške z nakupovanji. Delovne zvezke in druge šolske potrebščine bodo otroci zaenkrat kupovali še sami. Kljub temu pa bodo že letos avgusta deležni posebne ugodnosti. Namesto čakanja v knjigarnah bodo prodajalci prišli v šole v Lipnico, Begunje, Lesce, Gorje in Bohinjsko Bistrico in prodajali vse, kar šolarji rabijo pri pouku. H. J. kov in e 1 ference ZKS, MUmnoolitačni m aruzi«"""""."-------—"—j- ~—'-j-- \2tt ie tudi uvrstitev kmetijstva med prednostne gospodarske pa-■ **-—o srednjeročnem razvoju. Zato ni potrebno več za-kakšna je naša kmetijska politika, temveč predvsem kongres noče v n?H""" ■Uvijati vprašanj, kakšna je nasa Umivati, kako uspešno jo uresničujemo. Korak ustvarjalnosti nam kdaj sicer zastane, kot je ugotovil VIII. ZKS vendar se zavedamo pomembnosti utrjevanja organizi-I kmetijstva in dograjevanja družbenoekonomskih odnosov. Takšen je tudi smisel štirih kmetijskih zakonov, o katerih se je razvila . *ZV razprava. Izstopata predvsem dve najobčutljivejši področji: i^nodarjenje s kmetijskimi zemljišči in razvoj socialističnih samoumevnih odnosov v zasebnem kmetijstvu, povezanih z uveljavitvijo Soneta na osnovi osebnega dela. Pomembno je vključevanje kmeta vadružano delo, Id naj poteka prek temeljnih zadružnih organizacij ali temelinih obratov za kooperacijo. Tako kot v preteklosti tudi sedaj ne posegamo po zasebni lastnini nad zemljo ali po ustavno določenem m«k«imumu *j lastnine. Prihodnost kmeta gradimo na postopnem ■mačevanju njegovega položaja s položajem delavca, na delu in na združevanju tega dela in zemlje z drugimi kmeti in z delavci v kmetij-,-i organizacijah, ne pa na osnovi lastnine. Enakopraven položaj kmeta ni ne socialna in ne politična deklaracija, temveč vprašanje aove vključitve v sodobno in visokoproduktivno kmetijstvo. Kmetu n*jQonjeno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, kjer morajo kmetij-d^rvzemljiške skupnosti povezati vse zainteresirane in preprečiti rabo te zemlje, je pri doseganju teh ciljev velik pomočnik! J. Košnjek zlo- Uspel podiplomski seminar Diplomanti Višje in Visoke šole za organizacijo dela so imeli od 29. do 31. maja že četrti podiplomski seminar v hotelu Toplice na Bledu, ki ni mogel sprejeti vseh prijavljencev. Zato je organizator — Center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje pri VŠOD Kranj prisiljen v naslednjem tednu organizirati ponovitev seminarja. K velikemu številu prijavljencev (190) so vsekakor pripomogle izbrane aktualne teme na probleme, s katerimi se organizatorji dela vsak dan srečujejo: prestruktuiranje delovnega mesta v delovne naloge in opravila, planiranje kadrov v OZD, nekatere temeljne značilnosti zakona o združenem delu na področju delovnih razmerij in bistvene značilnosti zakona o delovnih razmerjih, procesi samoupravnega odločanja in odgovornost, poslovni informacijski sistem in druge novosti s področja upravljanja ter uvajanje spremenljivega delovnega časa v naše industrijska ozn t. s. /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske n. sub. o. Na podlagi sklepa delavskega sveta Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske z dne 8. junija 1978 razpisna komisija Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili: 1. pomočnika individualnega poslovodnega organa Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske 2. vodenje sektorja sredstev in deviznih poslov 3. vodenje sektorja računovodstva in plačilnega prometa 4. vodenje službe kratkoročnega kreditiranja 5. vodenje službe investicijskega kreditiranja 6. vodenje službe za poslovanje s prebivalstvom vodenje službe splošnih poslov vodenje Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, poslovne enote Jesenice 9. vodenje Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, poslovne enote Radovljica 1 0. vodenje Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, poslovne enote Škofja Loka 1 1. vodenje Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, poslovne enote Tržič 7. 8. Za delavca s posebnimi pooblastili je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje: a) za dela in naloge pod št. 1: — visoka izobrazba ustrezne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje najmanj enega tujega jezika b) za dela in naloge od št. 2 do 11: — visoka izobrazba ustrezne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje najmanj enega tujega jezika Poleg teh morajo kandidati za vsa razpisana dela in naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljenje razpisanih nalog — moralnopolitične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralno-etičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov. Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka štiri leta. Kandidati morajo svoji vlogi priložiti še listine s katerimi dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati v 1 5 dneh od objave razpisa pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske 64000 Kranj, Cesta JLA 4, z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidat obveščeni v 1 5 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta. Šolski center za blagovni promet Kranj razpisuje vpisovanje v naslednje šole: Sola za prodaj alce: Pogoji: dovršena osnovna šola (spričevalo), zdravniško spričevalo, učna pogodba oziroma izjava (obr. 1,95) trgovinske OZD o izvajanju praktičnega pouka Vpisovanje bo v sredo, 28. junija 1978, ob 8. uri Poslovodska šola: Pogoji: dovršena šola za prodajalce, dve leti prakse v trgovinski OZD, priporočilo trgovinske OZD Komercialna šola: Pogoji: dovršena šola za prodajalce, priporočilo OZD Prednost imajo kandidati, ki že opravljajo delovne naloge s področja blagovnega prometa. Vpisovanje v poslovodsko in komercialno šolo bo v sredo, 14. junija 1978, od 14. do 18. ure. Sonce bo ogrevalo bazene Loške tovarne hladilnikov so se uveljavile s svojo zać«" tipske niadiine pulte izdeio- opremo za gostinske obrate in hotele in so zanjo v £ TUŠ začetku meseca dobile visoko mednarodno pri- stni^ način proizvodnje gostinske 7j • « • , opreme. Pulti bodo obdržali značil- znanje - Zdaj pripravljajo zanimivo novost za nosti dosedanjih pultov, zaradi in turizem — ogrevanje odprtih bazenov s pomočjo sončne energije Po pooblastilu svetovne turistične organizacije podeljuje mednarodna turistična revija Oro ver de priznanja posameznikom, organizacijam in podjetjem, ki ao v zadnjem letu ah* v zadnjem času največ pripomogli k razvoju turistične ponudbe in k dobremu počutju gostov. Nagrado podeljujejo v treh skupinah. V prvi so posebej zaslužni posamezniki, v drugi so turistične organizacije, hoteli, potovalne agencije, skratka vse organizacije, ki se direktno ukvarjajo s turizmom, v tretji skupini pa so delovne organizacije, ki delajo potrebe turizma. Letos so stva in hotelirstva. V glavnem gre za hladilno opremo, kjer so najbolj značilni hladilni pulti. Vsa druga oprema je namreč skrita očem gosta, so pa to veliki hladilniki, zamrzovalniki, klimatizacija in druge naprave in aparati. Nagrada je bila nepričakovana in zato so v LTH lahko še bolj ponosni nanjo, saj je mednarodna žirija neodvisno od proizvajalcev odločila koga bo nagradila in je tako lahko resnično izbrala najboljše. Ko smo v LTH poprašali, če letos pripravljajo kaj novega na področju hladilstva, so povedali, da bodo za dustrijskega načina dela pa bodo pridobili na kvaliteti, zaradi nadomeščanja lesa s kovinskimi deli pa na življenjski dobi. Pomembno novost v LTH pripravljajo na področju uporabe sončne energije. So namreč eden od nosilcev razvoja uporabe sončne energije in so že prišli tako daleč, da iščejo interesente, ki imajo odprte bazene, katere bi lahko ogrevalo sonce. Vrsta hotelov ima bazene na prostem, vendar jih lahko uporabljajo le kratek čas. Z namestitvijo sončnih kolektorjev, ki bi ogrevali vodo, bi lahko sezono kopanja močno podaljšali, ne da bi bazen pokrili. L. Bogataj podelili v zadnji skupini 35 nagrad podjetjem po vsem svetu in med nagrajenci so tudi LTH za svoj prispevek k opremi gosti n- Murkin nakupovalni center Trgovsko podjetje Murka iz Lesc načrtuje izgradnjo nakupovalnega centra v Lescah s 17.600 kvadratnimi metri bruto prodajnih površin — Začetek gradnje v letu 1979 Mednarodno priznanje za gostinsko in turistično opremo, ki ga je LTH podelila mednarodna turistična revija Oro verde po pooblastilu svetovne turistične organizacije -FotoiF. Perdan Lesce - Trgovsko podjetje Murka iz Lesc se že dolgo časa zaveda, daje za njen nadaljnji razvoj in tudi za razvoj trgovine v radovljiški občini nujno potrebno razširiti sedanje prodajne zmogljivosti. Tako so delavci to zahtevo upoštevali že v srednjeročnem programu razvoja na osnovi analiz ter na podlagi splošno znanih ugotovitev o stanju trgovine na Gorenjskem. Murka sama pa nima dovolj denarja za izgradnjo velikega objekta ter seveda ne more tudi sama organizirati prodaje, zato se je odločila za povezovanje s proizvodnimi delovnimi organizacijami. Tako so že leta 1976 ustanovili iniciativni odbor za povezovanje Murke in drugih delovnih in temeljnih Pogovor o turistični poslovni skupnosti Turizem se povezuje MiroBirk Bled — Turistične poslovne skupnosti se na Gorenjskem prav počasi ustanavljajo kljub številnim dogovorom, razpravam in sklepom o nujnosti taksnega povezovanja. Za jeseniško in radovljiško občino so predvidene v Kranjski gori, v Bohinju in na Bledu, kjer pa so zdaj tik pred podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. V iniciativnem odboru za ustanovitev skupnosti je intenzivno delal tudi Miro Birk, vodja splošnega sektorja Hotelsko turističnega podjetja Bled. »Za takšno povezovanje smo se začeli pogovarjati pred dvema letoma, ko je bil tudi ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti. Najprej smo se pogovarjali o tem, kako bi resnično združili vse interese turizma na Bledu, vse organizacije, ki od turizma žive ali se z njim ukvarjajo. Seveda je bilo precej težav, saj so se pojavljale različne ideje in zamisli in' prav težko je bilo včasih vse interese združiti v enoten predlog in sporazum. Zadnji samoupravni sporazum, ki je splošnega značaja, opredeljuje namen in pomen turistične poslovne skupnosti, odnose med podpisniki, naloge skupščine in pač vsa vprašanja, ki so za uspešno delo skupnosti pomembna. Tudi vprašanje Zavoda za pospeševanje turizma, ki mora dobiti ustrezno mesto v blejskem turizmu. Turistične in druge organizacije naj bi v svojem in skupnem interesu vlagale v turistično gospodarstvo, obenem pa tudi nosile vse posledice. Da bi dosegli skladnejši in hitrejši razvoj turizma na Bledu in v njegovi okolici, da bi zagotovili enoten nastop na tržišču in preprečevali nelojalno konkurenco, združevali sredstva za nove infrastrukturne objekte, skrbeli za stalno izobraževanje kadrov in nasploh za ugodne rezultate, je nujno, da sporazum podpiše čimveč temeljnih in delovnih organizacij. Razen tega bodo med njimi tudi zasebniki, saj predstavljajo z zasebnimi sobami skoraj polovico blejskih zmogljivosti ter tisti, ki se ukvar-šjajo s kmečkim turizmom. Samoupravni sporazum mora podpisati 26 temeljnih in drugih delovnih organizacij, izven Bleda še temeljne organizacije na Pokljuki, v Grajskem dvoru v Radovljici ter v Podvinu. Industrijske delovne organizacije kot Vezenine Bled in druge bodo tudi lahko pristopile k podpisu. Za zdaj so sporazum že podpisali Zavod za pospeševanje turizma Bled, Viatorjeve temeljne organizacije, ter temeljne organizacije Hotelskega turističnega podjetja Bled, upamo, pa, da ga bodo še vse druge.« Vsekakor je čimprejšnja ustanovitev turistične poslovne skupnosti na Bledu potrebna in nujna, saj bodo le skupni združeni interesi, skupen in skladen turistični razvoj zagotovilo za nadaljnje uspešne turistične poslovne rezultate. D. S. organizacij in naleteli na precejšnje razumevanje. Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomski osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka je za zdaj podpisalo 47 delovnih in temeljnih organizacij združenega dela, pričakujejo pa, da jih bo pristopilo še najmanj toliko. Do konca leta bodo na osnovi tega sporazuma podpisali še sporazum o vlaganju sredstev družbene reprodukcije za razširitev in razvoj prodajnih zmogljivosti delovne organizacije Murke Lesce ter sporazum o osnovah srednjeročnega plana razvoja trajnega poslovnega sodelovanja v letih 1978 do 1980. Vzporedno s tem pa potekajo že konkretne priprave za realizacijo projekta nakupovalnega središča. Skupščina občine Radovljica je že sprejela dopolnitev urbanističnega načrta in določila lokacijo. Opravili so tudi že obsežne tržne raziskave in analize. Ker izbrana lokacija v urbanističnem načrtu ni bila predvidena, je bilo nekaj problemov, težave pa so bile tudi zaradi rezervatov avtoceste in odcepa proti Bledu ter zaradi varstvenega pasu podaljška pristajalne steze letališča Lesce. Opravili so tudi precej strokovnih ogledov številnih podobnih nakupovalnih središč v Švici, Nemčiji in Avstriji, ob koncu lanskega leta pa so pripravili interni natečaj za izbor arhitektonske projektantske organizacije. Širša komisija se je odločila za Atelje za projektiranje Idrija. Do konca leta bodo zdaj začeli s postopkom za pridobitev zemljišča, s postopkom za lokacijo in prihodnje leto začeli s tehničnim projektiranjem objekta. Nakupovalni center S kar 17.600 kvadratnimi metri bruto površine naj bi predvidoma začeli graditi v drugi polovici leta 1979. D.S. Neobdelana kmetijska zemljišča Jesenice — Jeseniška občina sicer ne velja za kmetijsko občino, ker prevladuje industrija. S kmetijstvom se ukvarja okoli 2 odstotka prebivalstva. Ti pa imajo marsikje probleme zaradi razdrobljenosti parcel, saj jih tako ne morejo sodobno obdelovati. Pojav neobdelanih kmetijskih zemljišč je najbolj pogost na področju Kranjske gore, kjer se s kmetijstvom ukvarja le še zelo malo prebivalstva. Še vedno ostaja nepo-košen in se zarašča lep nižinski pašnik Robe nad Kranjsko goro. Ta predel je last več lastnikov, ki pa se ne ukvarjajo več s kmetijstvom ali pa so zaradi ostarelosti opustili obdelavo zemljišča. Podobno je tudi ► v Mojstrani in drugod, tako, da je v občini okoli 116 hektarov neobdelanih površin, kar predstavlja v 90 odstotkih nepokošene travnike v hribovskih predelih. I). S. Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o. Bled, Ljubljanska c. 19 I. Odbor za medsebojna razmerja skupnih služb objavlja prosta delovna mesta: 1. GEOMETRA V SEKTORJU ZA UREJANJE GOZDOV Poleg splošnih pogojev je potreben poklic geometra in 3-letne izkušnje pri geodetskih delih. Poskusno delo traja 1 mesec; 2. VODJE KATASTRA V SEKTORJU ZA UREJANJE GOZDOV Poleg splošnih pogojev je potreben poklic gozdarskega tehnika in funkcionalno znanje za opravljanje teh nalog. Poskusno delo traja 1 mesec; 3. ADMINISTRATORJA - DOKUMENTARISTA V SEKTORJU ZA UREJANJE GOZDOV Poleg splošnih pogojev je potreben poklic administrativnega tehnika in 1-letne izkušnje v pisarniškem delu. Poskusno delo traja 1 mesec. II. Delavski svetTOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n. sub. o., Sp. Gorje 1 objavlja prosto delovno mesto: 3 VOZNIKOV TOVORNJAKA Z NAKLADALNIKOM Poleg splošnih pogojev je potreben poklic voznika tovornjaka (C in E kategorija), tečaj za delo z nakladalno napravo ter 2 leti vožnje tovornjaka z nakladalno napravo. Prednost bodo imeli kandidati, ki imajo poklic avtomehanika. Poskusno delo traja 20dni. TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice ima prosta 4 UČNA MESTA ZA POKLIC AVTOMEHANIKA Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pod I. (1., 2. in 3.) na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 Bled, Ljubljanska 19; pod II. na naslov: TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje 1,64247 Zg. Gorje. Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepih o izbiri najkasneje v 30 dneh po pretečenem roku za prijave. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni od dneva objave tega oglasa. SOZD ALP ETO UR Škofja Loka objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepov komisij za delovna razmerja naslednja dela in naloge za: DO CREINA DS Skupnih služb 1. TAJNICE DIREKTORJA 2. PRODAJNEGA REFERENTA I Pogoji za zasedbo: pod L: ekonomska srednja šola ali upravno administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj. Zaželeno je pasivno znanje angleškega jezika. Poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas pod 2.: srednja strokovna izobrazba strojne, ekonomske ali agronomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj. Zaželeno je pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Posebni pogoj: lastno vozilo in vozniški izpit B kategorije. Poskusno delo 2 meseca, delo se združuje za nedoločen čas. TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije 1 2 STRUGARJEV 2. 4 NK DELAVCEV ZA PRIUČITEV NA DELA VARILCA Pogoji za zasedbo: pod 1.: KV strugar in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas. pod 2.: odslužen vojaški rok. Poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška 5 do 15 dni po objavi. CGP DELO TOZD PRODAJA Podružnica DELO Kranj Kranj, Koroška 16 vabi k sodelovanju 1. več raznašalcev za dostavo časopisa DELO na dom naročnikom v Kranju, Škofji Loki in v Tržiču. 2. več prodajalcev za prodajo v kioskih na področju Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Jesenic in Kranjske gore za določen čas in sicer v juliju, avgustu in septembru za nadomeščanje prodajalcev med rednimi letnimi dopusti 3. prodajalca . za prodajo časopisov od 20. 6. do 31. 8. v Avto- campu Šobec. Prijave sprejema CGP DELO podružnica Kranj, Koroška 16do vključno 1& junija 1978. r Petek, 9 Junija 1978 5. stran O L# A 8 Štefan Simonič V sredo, 7. maja 1978, je «»rl grafik Štefan Simonič rojen komaj pred štirimi de-[••tielji, od katerega se vse Prezgodaj poslavljamo; pojavljamo se od Kranjčana čeravno je bil rojen 30.1. 1938 iv Hrastove u pri Ptuju. Naj bo f**pisano tako, kot sem pisal vedno v kataloge k Štefanovim razstavam. Končal je šolo za oblikova aje in študiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Bil je likovni pedagog v likovnem oddelku Centra za estetsko Vzgojo v Kranju. Ne morem še razumeti, da je resnično odšel-da moram pisati vse to v pre teklem času, saj sva priprav ijala že novo razstavo na Vrh aiki, še vedno pa visijo njego r« grafike v Novoteksu v Novem mestu. Da. njegove grafike: kakšen razvoj je naredil v kratkem tasu od prvih poskusov do aanes, ko sem mu še v zadnji katalog zapisal: . . .»Ciklus pafičnih listov, ki jih je Štefan Simonič ustvaril v zad-Jajea obdobju ali točneje v Iktih 1976 in 1977 pomeni pre-l***«tljiv dosežek s pečatom i&boke osebne doži ve tosti. \f *'t«ko rečemo, da se je Šte-X * Simonič specializiral za |«tivni linorez, ki ga je v teh zadnjih listih izbrusil do tiste •»ere, koje mogoče govoriti že |° žlahtno s ti. V teh zadnjih 'istih se srečujemo s prečiščeno likovno govorico in v r*aki grafiki občutimo avtorjevo roko, njegov rokopis, ! ae je presenetljivo izpopol-1*3 v ostrih obrisih in pomen-'kih akcentih. Tonsko uglajene barve se prelivajo med o« videz neurejenimi liki in v prekrivanju skrivajo [ter ob pravilni osvetljavi ka-ftejo kot nežno zabrisane ni-anse...« Poln humorja je o svojem Pedagoškem delu dejal, da ima najcenejši vrtec, toda delo s Predšolskimi otroki in mladi-n° je jemal resno in zares. Nepozabni so bili trenutki tam 'Podaj, pri likovnem krožku: v» so ga tikali, zanje je bil Pišta ... »Pišta, daj mi barvi-c*-' Pišta, kaj naj narišem? Pišta, ošpiči mi svinčnik!«. Njegovo široko srce je prenehalo biti, dobrodušno hudomušen nasmeh je zamrl na tjegovem obrazu in nobene Prošnje več ne bo iz njegovih jftemih ust, daj »Sonček«, |flapiši mi uvod v katalog ... A. Pavlovec Otvoritev razstave s koncertom opernih solistov Kranj — Dre vi ob 18.30 bodo v Vinjakih prostorih Mestne hiše 4prli razstavo petih goriških hkov-?«ov. Svoja dela bodo predstavili: ^jan Bratuš, Danilo Jejčič, Ne-?*0*o Pečanec, Negovan Nemec in "■oš Voiarič. Razstavo je priprava in posredovala Pilonova galerija 'Ijdovičini. ^ Po otvoritvi razstave bo ob 19. uri ' Renesančni dvorani koncert soli-SMljubljanske opere. Skladbe G. F. ^aodla, M.Lipovška, J.Michela, Gerbiča, H. VVolfa, M. Musorgske-P. W. A. Mozarta, A. Dvorska, ^Gershwina in G.Rossinija bosta r^a Alenka Dernač-Bunta, mezzo-^pran, in basist Marjan Javornik, fn klavirju pa bo Milena Trost l^ater in zanimiv spored bo nudil '"foteljem glasbene umetnosti pri-koncertni večer. P. L. Filmi o Titu Radovljica — Razen gledaliških predstav, literarnih srečanj, razstav in kulturnih prireditev za delavce iz drugih republik je v letošnjem programu kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini predvideno tudi več kinopredstav za mladino s poučno tematiko v okviru predkongresnih dejavnosti. Prvi ciklus filmskih predstav, ki jih je v sodelovanju s sindikati, kulturno skupnostjo in šolskimi vodstvi pod izredno ugodnimi pogoji organiziralo Kino podjetje Radovljica, so posve- Proslava na Vinici V nedeljo, 11. junija, bo ob 10.30 na Vinici v Beli krajini proslava ob 100-letnici rojstva Otona Župančiča. Govoril bo dr. Matjaž Kmecl, dekan Filozofske fakultete univerze v Ljubljani, kulturni program pa bodo pripravili ljubljanski srednješolci z režiserjem Zvonetom Šedlbauerjem in zborovodjo Janezom Boletom in belokranjske folklorne skupine. H.J. Vabilo akademskega komornega z bora Kranj — Akademski komorni zbor iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce, starejše od 18 let, ki imajo veselje za zborovsko petje. Avdicija za nove pevke in pevce bo v glasbeni sobi kranjske Gimnazije v ponedeljek, 12. junija, in v četrtek, 15. junija, obakrat ob 20. uri. tih mesecu mladosti. Od 23. do 26. maja so bile na Bledu tri in v Radovljici štiri predstave, ki jih je obiskalo več kot 2800 učencev osnovnih šol z Bleda, Gorij, Lesc in Radovljice in šolskega centra Radovljica. Na sporedu sta bila dokumentarni film Pot prijateljstva, ki prikazuje lanskoletno potovanje Tita v Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Korejo ter celovečerni film s tematiko iz NOB Hajka. Vsem predstavam so dodali dokumentarni film o lanskoletni štafeti mladosti. Organizacija prireditev je bila letos izredno dobra, za kar so poskrbeli učitelji iz vseh osnovnih šol. V dogovoru s Kino podjetjem bodo še pred XI. kongresom ZKJ pripravili nov ciklus predstav, na katerih bodo mladim prikazali film Titov delovni dan. Ob tem velja posebno poudariti veliko razumevanje in zelo uspešno sodelovanje vodstva Kino podjetja Radovljica,, ki tudi sicer omogoča v svoji dvorani razne prireditve iz programa kul-" turne akcije po najnižjih cenah, s katerimi krije le najnujnejše stroške. JR Kakšen naj bo kranjski grb? KRANJ — Nekaj časa je že preteklo, kar je komisija za pripravo odloka o grbu občine Kranj zaključila razpis za idejne osnutke novega občinskega grba. Da pa odločanje ne bi bilo prepuščeno le peščici članov komisije, so včeraj v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo idejnih osnutkov. Odprta bo teden dni, zaželjeno pa je, da si jo ogleda čim več občanov, ki naj bi obenem tudi povedali, kakšen naj bi bil bodoči kranjski grb. H.J. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke loškega muzeja v Škof ji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času je odprta tudi galerija, kjer bo v petek, 9. junija 1978 ob 18. uri otvoritev razstave: »Razvoj poštnega prometa na Gorenjskem do prve svetovne vojne«, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju. Po otvoritvi bo v grajski kapeli klavirski koncert pianistke Lidije Pfeifer. V pritličju, v hodniku si lahko ogledate razstavo panjskih končnic iz čebelarskega muzeja v Radovljici. Prosimo vse šolske in ostale skupine, da svoj prihod predhodno najavijo, če hočejo imeti strokovno vodstvo po zbirkah. Muzejska zbirka v Žireh je odprta vsako soboto od 9. do 11. ure in 14. do 16. ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najaviti. Jesenice - Moški pevski zbor Jesenice seje pred leti reorganiziral in nekaj časa deloval pod imenom Jeklar. Ni dolgo tega, koje njegovo delo zamrlo. Nekaj nekdanjih pevcev se je zbralo in sedaj pojejo v moškem pevskem zboru društva upokojencev Jesenice, ki ga vodi Janez Ponikvar ter v moškem pevskem zboru društva upokojencev, ki ga vodi Janko Veber. Oba zbora precej nastopata. - B. B. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soha. V galeriji v pritličju je odprta razstava osnutkov za grb občine Kranj. Razstava bo odprta do 15. junija. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava petih goriških umetnikov (Lucijan Bratuš, Danilo Jejčič, Nedeljko Pečanac, Negovan Nemec, MUoš Voiarič). Razstava bo odprta do 29. junija. V Baročni stavbi na Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-njeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. 30 LET vele trgovsko in proizvodno podjetje Kranj, n. sol. o. Kokra objavlja prosta dela in naloge za 1. SDS Skupne službe 1 REFERENTA ZA SALDA KONTE (dve osebi za določen čas — n adom estova nje porodniških izostankov) 2. ADMINISTRATORJA (dve osebi — ena za nedoločen čas, ena za določen čas — nadomestovanje porodniškega izostanka) II. TOZD Globus 1. ADMINISTRATORJA (ena oseba za nedoločen čas) Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: — za referenta zasaldakonte: — imeti morajo srednjo ekonomsko šolo in 6 mesecev delovnih izkušenj na izobrazbo ali — imeti morajo popolno gimnazijo in dve leti delovnih izkušenj v finančnih poslih — za administratorja — imeti morajo administrativno šolo in eno leto delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo Nastop dela je možen takoj ah po dogovoru. Prijave sprejema tajništvo podjetja 64001 Kranj, Poštna 1, 15 dni po objavi. Obvestilo V 8. številki Uradnega lista SR Slovenije je 8. aprila 1978 izšel Zakon o civilnih invalidih vojne. Upoštevaje to pozivamo vse civilne invalide vojne, ki smatrajo, da bi lahko na osnovi omenjenega zakona uživali posamezne oblike varstva, naj pošljejo svoje vloge na občine, in sicer upravnim organom, ki so pristojni za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov. Omenjeni prosilci naj se javijo pri svojem medobčinskem društvu civilnih invalidov vojne, to je za področja občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, Društvo civilnih invalidov vojne Kranj. Društvo ima uradne ure vsako sredo od 16. do 18. ure v Domu invalidov in borcev Kranj, Levstikova ul. 8/1. Posebej opozarjamo osebe, ki so zaradi vojnih dogodkov utrpele trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe ah' bolezni oziroma njenega poslabšanja, da je za njih rok za vložitev zahtevkov po že omenjenem zakonu odprt. Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne Kranj Razpisna komisija SGP CIOIICSIBJC Radovljica razpisuje proste naloge in opravila, pri katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornost vodenje gospodarsko finančnega sektorja Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji pogoji: 1. višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri, 2. najmanj 4 leta delovnih izkušenj v ekonomsko-finančni stroki, 3. moralnopolitična neoporečnost Interesenti naj vložijo priglasitev z ustreznimi dokazili v 30 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija SGP Gorenje Radovljica. O izidu razpisa bodo interesenti seznanjeni v 15 dneh po poteku razpisa. Nastop dela je 1.9.1978 ah po dogovoru, mandatna doba je 4 leta, delovno razmerje pa se sklene za nedoločen čas. lip bled LIP lesna industrija Bled TOZD lesna predelava Rečica na podlagi sklepa odbora z a delovna razmerja objavlja dela in naloge kuharice za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: K kuharica oziroma PK kuharica in 2 leti ustreznih izkušenj, delo se opravlja v dveh izmenah Prijave s potrebnimi dokazili sprejema LIP BLED TOZF> lesna predelava Rečica, 64260 Bled, Rečiška c. 61/a 15 dni od obja ve. DO Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del i nalog v naslednjih obratih: in sukalnica predilnica trgalnica kodranka 10 delavcev 3 delavce 2 delavca 1 delavca Nudimo urejene delovne pogoje na najsodobnejših tekstilnih strojih in dober osebni dohodek. Rok prijave je do zasedbe. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Gorenjske predilnica, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Veletrgovina S pečenj a Bled TOZD Maloprodaja n.sol.o. Bled, Kaj uho va 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Maloprodaja razpisuje prosta dela in naloge: VODJE GOSTINSKE ENOTE I Pogoji: srednja poklicna (VK — KV) izobrazba gostinske smeri, 3 do 5 let delovnih izkušenj NATAKARJA II Pogoji: srednja poklicna (PK — NK) izobrazba gostinske smeri, 1 leto delovnih izkušenj PRODAJALCEV I Pogoji: srednja poklicna (KV) izobrazba trgovske smeri, mešane stroke Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Špecerija Bled, TOZD Maloprodaja, Bled, Kajuhova 3, v 10 dneh po objavi. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli France Prešeren Kranj ponovno razpisuje prosta dela in naloge: - 4 UČITELJEV za delo v PB v centralni Soli - 2 UČITELJEV za delo v odd. PB v podružnični šoli Kokri ca _ 2 UČITELJEV v odd. PB v podružnični šoli Naklo - VARUHINJE sa skrajšan delovni čas WO pri podružnični šoli Kokrica Prijave sprejemamo v 15 dneh od objave. TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA, p. o. Savska cesta 46 KRANJ ponovno objavlja prosta dela in naloge PRODA JNO-TEHNIČNA DELA v komercialnem sektorju Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo zaključeno srednjo šolo ekonomske ali administrativne smeri ali dveletno administrativno šolo — da imajo 1 leto oziroma 2 leti delovnih izkušenj na administrativnih delih in nalogah; zaželeno v prodaji, — da obvladajo strojepisje; zaželeno je znanje stenografije. K sodelovanju vabimo tudi delavce za opravljanje del in nalog na delovnih področjih 1. OBRATNEGA ELEKTRIČARJA 2. KNJIGOVODJE GOTOVIH PROIZVODOV, POLPROIZVODOV, BARV IN KEMIKALIJ Pogoji: pod 1.: Poklicna industrijska šola — elektro smeri ali KV električar. Zaželene delovne izkušnje pri vzdrževanju električnih naprav na tekstilnih strojih pod 2.: Srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri. Zaželene delovne izkušnje na podobnih delih in nalogah. Kandidatom nudimo ugodne delovne pogoje, dinamično delo in osebne dohodke, ki so v skladu s prizadevnostjo in vestnostjo posameznika. Kandidati, zglasite se osebno ali telefonično v naši delovni organizaciji, kjer boste dobili podrobnejše informacije. Vaše prgave pričakujemo v 15 dneh od objave na splošni sektor delovne organizacije. Podjetje za PTT promet Kranj. Odbor za medsebojna razmerja v TOZD ttt razglaša prosta dela in naloge sekretarja TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: - imeti morajo višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti - biti morajo moralnopolitično neoporečni in se aktivno zavzemati za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, kar dokazujejo z dosedanjim delom. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev in kratkim življenjepisom najkasneje v 15 dneh od objave. Izbira prijavljenih kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Afrika stopnjuje napetost Uspešen obisk Edwarda Giereka v Jugoslaviji — Zahodni svet seje z nepopolnim uspehom pogovarjal v Parizu o posredovanju v Afriki in zmanjševanju sovjetskega in kubanskega vpliva na tej celini — Francosko partijo pretresajo nasprotja — Kitajska in Vietnam se obtožujeta — Države Azije, Afrike in Latinske Amerike v OZN opozarjajo na nevarnost izraelske agresije in terjajo prenehanje vojaških pomoči ZDA — Nikola Ljubičič pri grških oboroženih silah BRIONI — Tako jugoslovanska kot poljska stran ugodno ocenjujeta v nedeljo končan obisk prvega sekretarja Poljske združene delavske partije Edwarda Giereka in sodelavcev v Jugoslaviji in pogovore poljskega partijskega voditelja s predsednikom Titom, poudarja skupno sporočilo o obisku. Tito in Gierek sta ugodno ocenila dosedanje sodelovanje med partijama in državama ter obenem opozorila na še neizkoriščene možnosti pri tem. V pogovorih, ki so bih izčrpni in odkriti, se je poljski partijski voditelj seznanil s pripravami na 11. kongres zveze komunistov Jugoslavije in z našimi stališči do najpomembnejših vprašanj zunanje politike in mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja. Pri tem imata naša zveza in poljska Združena delavska partija sorodna stališča. Izredno pomembna pa je bila ugotovitev, da je v sodobnem delavskem in komunističnem gibanju nujna enakopravnost partij, ki imajo pravico same, upoštevajoč razmere, v katerih delujejo, odločati o poteh in načinih poti v socializem. Gierekov obisk v Jugoslaviji je bil deležen izredne pozornosti v poljskem tisku, radiu in televiziji. Slednja je v osrednjem dnevniku posredovala obširno reportažo z obiska Giereka v Jugoslaviji, pripravila pa je tudi komentar o gospodarskem sodelovanju in kooperacij-skem izdelovanju vagonov. Poljsko partijsko glasilo Trvbuna Ludu pa poudarja tradicionalno prijateljstvo med Poljsko in Jugoslavijo. Dogodek, ki je povzročil največje zanimanje svetovne javnosti, pa se je odigral v Parizu, kjer so se sestali za strogo »zaprtimi vrati« visoki predstavniki zunanjih ministrstev Francije, Belgije, Velike Britanije. Zvezne republike Nemčije in Združenih držav Amerike, ki so bile po budnik za srečanje na aveniji Kleber. V kratkem sporočilu je bilo sicer rečeno, da je bilo v Parizu govora o varnosti v Afriki, o gospodarskem razvoju te celine in o Zairu, pa je bilo vendar ozadnje tega sestanki drugačno. Glavni namen je bila ustanovitev tako imenovanih »afriških sil«, ki bi po zamisli Zahoda posredovale v Afriki v primerih, sumljivih za Zahod in pakt Nato. Zahodni svet bode prisotnost Sovjetske zveze in Kube na črni celini in je zato izstrelil že številne puščice na vzhodno velesilo, v katere imenu je že ostro odgovoril sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Odločitev o ustanovitvi afriških mirovnih sil je sicer zaradi nasprotovanj nekaterih članic NATO za zdaj propadla, vendar zamisel še živi. Napredni svet jo ocenjuje kot grob poseg v notranje zadeve Afrike, kot poskus zatiranja naprednih gibanj v Afriki in blokovski poseg, ki bo nasprotja med Vzhodom in Zahodom še povečal čeprav je že sedaj na meji hladne vojne. Oblikovanje afriških sil zamisel v glavi Carterja in njegovih svetovalcev, stališče do Afrike, kjer zadnje čase v Zairu posredujejo vojaki nekaterih zahodnih držav ob pomoči ZDA, utegne ogroziti tudi napredovanje pogajanj o omejevanju strateškega oboroževanja. SALT-2 se je zataknil, čeprav sodelujoči v pogovorih zatrjujejo, da je podpis sporazuma le vprašanje časa. Čeprav pariški sestanek ni popolnoma uspel in ga je javnost sodelujočih držav obsodila, je vseeno na dlani, da se Afrika spreminja t sod smodnika, ki utegne eksplodirati. Vse, kar se dogaja v Afriki ia okrog nje, je v nasprotju s prizadevanji neuvrščenih držav in besedami na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN o razorožitvi, ki se te dni končuje! Vedno glasnejše in pogostejše pa so tudi vesti o napetosti mei Kitajsko in Vietnamom, pa tudi spor med Vietnamom in Kampuči jo & ni zglajen. Vietnamci sicer ponujajo spravo, vendar prave dobre volje za zgladitrv spora še ni. Kitajska je ukinila del gospodarske pomoč Vietnamu, podpredsednik kitajske vlade Teng-Hsiao-ping pa je obiskal Zaire in obljubil pomoč Mobutujevemu režimu. Razen tega pa tudi ju* Libanona še ni popolnoma miren. Izrael je zagrozil, da na jugu Libanona ne bo trpel ne Palestincev ne sirskih vojaških enot. Muslimanskemu prebivalstvu je »obljubil« še hujšo vojaško lekcijo, Če bo Se naprej sodelovalo in pomagalo palestinskim borcem. Na nevarnost izraelske agresije opozarja tudi 25 držav Azije, Afrike in Latinske Amerike ter graja Združene države Amerike, ki še naprej oskrbujejo večino bližnje vzhodnih držav z najmodernejšim orožjem. J. Košnjek TE DNI PO SVETU G ANDI NA ZAČASNI PR08T08TI Sandzaja Gsndhija, sina nekdanje indij«k«- ministrske predsednice Indire Gandhi, ao za varščino 6000 rupij ispustili iz zapora. Zaprli so ga pred mesecom dni. Obtožen je, da je 1075. leta sodeloval pri uničenju nekega političnega filma. Zaaliianje se bo nadaljevalo 10. junija. PET UGRABITELJEVZ A ZAPAHI I talijansku policaja je pred dnevi objavila fotografije Šestih članov »rdečih brigad«, ki so obtoženi ugrabitve in umora A Ida Mora. Od Aesterice so jih pet^e prijeli. Med njimi je tudi ženska. 8CHMIDTOVATAJNICA VOHUNKA Zahodnonemski zvezni javni tožilec je uradno vložil obtožnico proti 31-letni Dagmar Kahlig Schefler, bivii tajnici v kabinetu Helmuta Schmidta. Osumljena je vohunstva v prid NDR od 1073. leta dola ni, koso jo prijeli. ALI BUTO STAVKA Nekdanji pakistanski premier Ali Buto, ki je obsojen na smrt in v temnici čaka na dokončni sklep vrhovnega sodišča o pritožbi, ki jo je vložil, je znova začel z gladovno stavko Protestira proti težavnim življenjskim pogojem v zaporu. NAFTA DRAŽJA TUDI DOMA Največja izvoznica nafte na svetu 8sudska Arabtfa namerava po petih letih podražiti nafto na domačem tržišču za več kot SO odstotkov. Dvajset litrov na/te bo adsj stalo 1,2 dolarja. Podražitev so že vnesli v novi proračun države, ki ga mora potrditi saudski kralj H al id. BRAZILIJA BO IZROČILA ZLOČINCA Brazilske oblasti so pripravljene izročiti vojnega zločinca Gustava VVagnerja, ki so K* prijeli prejšnji torek, če bo tako odločilo vrhovno sodišče, pristojno za ta vprašanja Gustav WHgner je odgovoren za smrt milijon ljudi v zloglasnih nacističnih tabon*Sh smrti v Trvblinki in Sobiboru. STROGE KAZNI Tajsko sodišče je obsodilo Nisocest-ca, ki sts 1076. leta poskušala pretit*-tapiJi 136 kilogramov heroina, aa skupaj 126 let zapora. Pilot Al kart Cornehs je dobi 76 let, Andreas Mejrer pa 60 let ječe. V Bangkoku imajo sdaj posebno sodišče sa tihotapce masni saj druge pravosodne ustanova ssss zmogle sproti reševati na primerov tihotapljenja. STRELA U BOLA PET OTROK V nedeljo popoldne je v vasi Le&ci bil ni Kotor Varosa strela ubila pet otrok. Dedki so se igrali na travniku, ko seje začela nevihta. Zatekli so se v bližnji hlev, v -katerega je udarila streh. Po naključju je ostal živ le en deček. Z ADUSILA DOJENČKA Na odlagališču smeti v Kroga ari Murski Soboti so našli truplo dojenčka, ki aa je. kot so kasneje ugotovili, i. maja v Mariboru rodila »-letua Sidon** Sinkec iz Murske Sobote. Matij« nekaj dni starega otroka zadužila in ga T potovalkl prinesla v *i«ko8oboto ter vrgla v zbiralnik za sna*, od koder »o • meti odpeljali na odlagališče. POTRES NA JAPONSKEM IN V 82 Več zaporednih potresnih sunkov > t začetku tega MM{K»Irt«aio«sne stanovanj v zahodnem delu Japonake Sashnasj lori so izmerili, da je moč potresa v sredic Hoseala 6 stopnjo po japonski lestvic d1JSan potreTso čutih tod, v bližin, mesta GazJin v sovjetsb Sredn,, A™ .Sočil je manjšo matenskio Skoda \ epSru /e ime. * P* sovjetski 12-stonemski lestvici. %ii (j _e je bistvo življenja to dela. Pri človeku se uve-barijajo prastare oblike krož-aega gibanja in vsa tinta gi-ki s« povezujejo v bolj me in tudi zapletene e, delovne spretnosti, ▼eočine in navade. Vsako delo •e aaipreje poraja v slavi - v mislih in predstavah. To še ■ošabno velja pred opravljanjem težjih, zahtevnih delov-■ikin iportnih nalog. Gibalna predstavljivost Nazorna predstavljivost te-■esji na prefl njeni gibalni in ta ravnovesni občutljivosti. Dopolnjuje jo vsa začetna, nadaljevalna in vrhunska šola delovne in športne izurjenosti. Opazovanje bolj izurjenih, po-oasaoanje njihovega načina dela, ogled učnih filmov in ■ploh popoln prikaz športne tehnike ali načina dela so dejavniki, ki veliko prispevajo k oblikovanju gibalne predstavljivosti. Izostrena, nazorna predrta vhivost lastnega gibanja v celoti in gibanja posameznih udov je neobhodna pri vrhun-•kih storitvah. Športnik ne more uspe dno nastopati, če nima pred očmi bodočega skoka aH meta, če nima v zavesti utrjenih gim-nastičnih sestav. Znati mora oživeti nazorne predstave hitrosti in zaporedja gibanja, predvidevali mišični napor, izhodne, vmesne položaje, pa odločilne trenutke od katerih je odvisen uspeh nastopa. To so start, odri v, doskok, to so težje in bob' tvegane gibalne prvine. Popolna predstavljivost odlikuje izurjene športnike. Praksa kaže, da je najpopolnejša pri vrhunskih telovadcu, slede jim atleti, smučarji in ostali športniki. Pri ne- športnikih je manj izrazita, podobno je tudi pri nešpo rt nizih znatno manj izostrena mišično gibalna občutljivost. Ko telovadci berejo vaje, ko smučarji ogledujejo progo, ko se atleti seznanjajo s tekmovalnimi napravami, se v njihovi zavesti že porajajo slikovne predstave bodočega nastopanja. Tekmovalne okoliščine oživljajo dan ali noč pred nastopom. Pred športniki se vrste posamezna orodja, pred-te km o vanj a in finalni boji. V mislih ponavljajo naučeno tehniko, se sprehajajo od panoge do panoge. To je miselni nastop, to je oživljanje predstav. Kako je mogoče miselno nastopati pred tekmovanjem? Znani športniki opisujejo, kako v mislih ponavljajo prvino za prvino, vključujejo novosti, jih začenjajo uriti, -obvladovati, bogatiti in piliti, da bi ob nastopu ubogali vsi deli telesa in združeno zagotovili popolno izvedbo. V predstavah se pojavlja idealna — najbolj popolna izvedba zapletenih panog — tiha gibalna pesnitev. Živo, plastično predstavljivost vrhunskih športnikov dopolnjuje še nazivoslovje, to je poimenovanje gibalnih prvin. Predstava postaja točna, popolna in utrjena, ko se njeni deli odražajo v besedi in sliki. Slika je bogatejša od besede, vendar ni tako dejavna. Da bi bilo gibanje bolj storil-no, je potrebno prav z besedo spodbujati ustrezna gibalna središča. A žal je včasih težko najti besede, s katerimi bi poimenovali in spodbujati odločilne trenutke gibanja. Končno je potrebna še ustvarjalna domišljija, ki oblikuje nove Ervine in ob pomoči kar naj-olj popolne gibalne predstavljivosti pripseva k idealni gibalni harmoniji. Jože Ažman Lov z lokom Mihael Fock Urban Dermastia OD VSEPOVSOD Japonci preraščajo Japonska dekleta in fantje v zadnjih desetletjih preraščajo svoje starše k deset centimetrov. Razlog za to je najti v spremenjeni prehrani. Čedalje Japoncev namreč opušča tradicionalne jedi -riž z majhnimi porcija mi &iave rib ali perutnine - in se hrani po amenških in evropskih receptih, vtmemba ima dobro in tudi slabo stran; tuberkuloza je zelo redka, prav tudi bolezen beriberi, medlem ko se vedno pogosteje pojavljajo »nove« ^znL poapnenost žil, srčne motnje, diabetes, debelost inprotin. Italijanski »šerifi« Kupčija s pištolami skokovito raste, prav tako dobro pa cvete tudi trgovina z bluzami, ki jih ne prebije krogla. Prestrašeni italijanski petičneži so si poleg tega omislili še osebne varuhe in stražarje Zasebna vojska, katere članom pogosto pravijo »šerifi«, je v minulih nekaj letih narasla na 85.000 mož, njihovo število pa se vsak dan še povečuje. Sončno vozilo - »Solarmobile«, ki so ga pokazali na sejmu o izkoriščanju sončne energije *$asbachu v ZRN, je prvo evropsko vozilo, ki ga poganja sončna energija. ynčne celice so v nekakšni strehi tricikla, ki pa žal teče le tako dolgo, dokler ■*once ne skrije za oblaki. Pričujoči sestavek želi predstaviti lovcem in vsem, ki se kakorkoli zanimajo za lokostrelstvo, izkušnje, ki so jih v streljanju z lokom dosegli v Ameriki, kjer je ta šport najbolj razširjen, Zanimivo je, zakaj se človeštvo vrača k temu ' skoraj pozabljenemu orožju, ki ga je izpodrinila mnogo učinkovitejša in bolj precizna puška. Ne smemo pozabiti, da je človek tisočletja uporabljal lok in puščico za lov in v vojnah in da so izkušnje, pridobljene z uporabo tega orožja, v človeku ostale, z željo, da se k njim tudi vrača. Spomnimo se samo otroških dni, s kakšno vnemo smo iskali drenove palice, jih sušili, primerno obdelovali, si ukrivljali loke, izdelovali puščice in tudi nevarne osti z vsakovrstnimi pripomočki. Lok in frača sta mi bila kot dečku orožje, s katerim smo klatili sadje z dreves, nabadali ribe in streljali na ptice in tudi v tarče. Včasih smo se šli tudi vojne seveda s topimi konicami. Če se spomnim na mladost in užitke, ki nam jih je dala uporaba loka in puščice, se mi zdi, kot bi nam lok pomagal vračati se v spomine človeške zgodovine z namenom, da bi bolje razumeli tudi svojo vlogo v njej. Tehnika človeku z eno roko daje, z drugo mu jemlje. Zato se človek trga od nje in se skuša vračati v preteklost, ob spoznanju, da v surovem boju za obstanek človek naravi ni iztrgal nobene skrivnosti, ki bi jo lahko pozabil. Tudi vsaka še tako stara izkušnja je tudi v novih razmerah dobrodošla Lokostrelstvo, kot nam ga prikazuje avtor, je pri nas šele v povojih, v začetku razvoja. Osebno pa sem prepričan, da si bo prav tako kot v Ameriki in drugod po svetu pridobilo navdušenih privržencev za te aH one namene. Mislim, da je prenagljeno govoriti o potrebi legalizacije lova z lokom. Danes bi tak način lova imel verjetno več nasprotnikov kot zagovornikov. Najprej se je treba naučiti streljati z lokom, saj mnogi niti. s puško ne znajo zadeti tako kot je treba. Vendar bi ustanavljanje lokostrelskih sekcij tudi pri lovskih družinah izpopolnilo potrebe po razvedrilu in smotrni vadbi določenih spretnosti, ki jih človek uporablja in nujno potrebuje pri lovu. O učinkovitosti lovljenja z lokom ni dvoma, saj s tem orožjem še danes uspešno love mnoga primitivna ljudstva v džunglah Južne Amerike in Afrike in kot tudi, če verjamemo statistikam, sodobni Amerikanci, naveličani suženjstva tehnike. Vsebina tega sestavka naj nam torej rabi v premislek in za preizkušnjo naših možnosti in sposobnosti. V našem lovstvu odpiramo s tem dialog o potrebnosti lokostrelstva v športne, narodnoobrambne in lovske namene. Tone Svetina NAMEN Dosedanji poskusi predstavitve in morebitne legalizacije lova z lokom, ki segajo skoraj 10 let nazaj, so bili več ali manj pobuda posameznikov. Vzrok lahko poiščemo predvsem v neorganiziranosti, malem številu lokostrelcev in nepoznavanju te lepe dopolnilne oblike lova. V zadnjih letih se je število lokostrelcev pri nas potrojilo in s tem tudi število tistih, katerih želja je namreč posebna oblika lovske rekreacije — lov z lokom in puščico. Ta želja je zdaj že prerasla v organizirano akcijo, katere dokončni cilj je prikazati to dopolnilno obliko lova javnosti. Lov z lokom in puščico nam odpira dodatne možnosti, od katerih navajam le nekaj najpomembnejših: — rekreacija za vsako starost — splošni ljudski odpor — povezava s taborniškimi organizacijami — vzgoja mladine — lovski turizem Od začetka leta 1969 smo iskali prve stike z lokostrelskimi organizacijami držav, kjer je lov z lokom že legaliziran. Odgovori so bili več ali manj formalni brez znanstvene teže. Končno smo zaprosili za pomoč Freda Beara, enega najbolj znanih lovcev z lokom na svetu. V kratkem času smo prejeli od njega dokumentacijo, katere podatki se nanašajo na same začetke legalizacije lova z lokom v nekaterih državah ZDA. Na temelju teh materialov je bilo zbrano gradivo, ki ga bomo tu objavili v nekoliko skrčeni obliki. Z njim sem poskusil pojasniti nekatere značilnosti lova z lokom in podati pobudo za njegovo legalizacijo. Legalizacija lova z lokom in puščico je problem, ki ga zaradi nepoznavanja njegove učinkovitosti lahko kaj hitro zavremo. Osnovne dileme lahko strnemo v tri osnovna vprašanja: — humanost lova z lokom in puščico' — učinkovitost loka in puščice — možnost krivolovstva Namen tega sestavka je osvetliti ta vprašanja in pripomoči k boljšemu razumevanju ter legalizaciji te lepe in zahtevne oblike lova. RAZVOJ IN MNENJA '. Prvo tehnično revolucijo lahko označimo prav z obdobjem, ko je pračlovek iznašel lok in puščico. Iznajdba mu je omogočila dvig nad ostalim delom narave. Do iznajdbe ognjenega orožja v 16. stoletju je lok predstavljal tako lovno kot bojno orožje, ki pa je od tega obdobja dalje padal v pozabo. Šele ob koncu 19. stoletja postaja lokostrelstvo spet zanimivo, predvsem za rekreativne lovske namene. Obodbje po secesijski vojni v Ameriki lahko označimo kot začetek modernega lokostrelstva. Prva, ki sta se začela ukvarjati z lokostrelstvom in ga uporabljati tudi pri lovu, sta bfla brata Thompson. Svoje izkušnje pri lovu z lokom sta posredovala širši javnosti. Dosegla sta, da se je zanimanje za to obliko lova razširilo po vsej Ameriki. V kasnejšem obdobju sta pri razvoju lokostrelstva najbolj zaslužna dr. Saxton Pope in Arthur Young. Youngje bil prvi lokostrelec, kateremu je z lokom uspelo upleniti Kodiak medveda in Dali ovco. Skupaj z Dr. Popeom sta potovala in lovila po vsem svetu in dokazovala učinkovitost loka in puščice. Zahvaljujoč njima in številnim drugim entuziastom, ki so jima sledili, je kot prva, lov z lokom legalizirala zvezna država VVisconsin leta 1934, kmalu pa so i i sledile še druge države. Lokostrelstvo predstavlja danes v Ameriki in tudi drugod po svetu eno najhitreje razvijajočih se športnih panog. V Ameriki je že več kot 8 milijonov lokostrelcev, kar predstavlja tako z ekonomskega kot z rekreacijskega stališča pomemben dejavnik. Od lokostrelcev jih je 1,250.000 registriranih kot lovcev z lokom. Celotno število registriranih lovcev je 15 milijonov, kar pomeni, da je vsak 15. lokostrelec. Lokostrelstvo postaja danes šport št. 1 predvsem zaradi številnih pozitivnih elementov. Z njim se lahko ukvarjajo vse starostne strukture od najmlajših pa do najstarejših, omogoča rekracijo preko celega leta v obliki raznih tekmovanj in v obliki lova. Leto 1972 oiznačujemo kot prelomnico za razvoj in dokončno priznanje lokostrelstva kot športne panoge. Tega leta je bilo lokostrelstvo ponovno uvedeno kot tekmovalna disciplina na olimpijske igre. Od tega časa dalje postaja lokostrelstvo popularno tudi pri nas, predvsem v tekmovalnih disciplinah, kjer so naši tekmovalci dosegli v zelo kratkem času odlične uvrstitve v mednarodni športni areni. Lokostrelstvo kot lovska disciplina pa pri nas ni legalizirana, predvsem zaradi nepoznavanja njene učinkovitosti. (Nadaljevanje v petkovi številki) Janez Kristan ,'' Buenos Airesu, na stadionu 5*er Plate, so fanfare 1. junija pačile začetek slovesnosti ob otvori 11. svetovnega nogometnega r*tnstva. In takoj zatem srečanje j^fozentanc Zvezne republike J'&fitje in Poljske. Svetovni prvak jjted 4 let v Munchnu (ZRN) torej ^arja srečanja na nejvečji športni **dstavi leta 1978. To je praksa na j*bjih Mundialih — svetovnih ^ometnih prvenstvih, i prvem povojnem srečanju naj-?&ih reprezentanc v Braziliji leta ,30 gta otvoritveno tekmo odigrala ""način in Mehika. Na 5. svetov-prvenstvu leta 1954 v Švici je odigrati otvoritveno tekmo ""padla Jugoslaviji in Franciji. Že J naslednjem, 6. svetovnem prvencu na Švedskem leta 1958, se je palcem v prvem srečanju pred-3*tila spet domača reprezentanca v poboju z Mehiko. Nepisano pravilo, domačin odigra otvoritveno ^b&o, je bilo prekinjeno na naated-.^Di, 7. svetovnem prvenstvu v Čilu ^j" 1962. Istega dne, na Hirih '■"#ih istočasno, po ena tekma iz ***** pred tekmovalne skupine -kalnega dela. Toda že čez 4 leta, na ■» An i/l ii i Argentina 78 - 11. svetovno prvenstvo v nogometu k. svetovnem prvenstvu v Angliji, domačin. Angleži so pozdravih kraljico skupaj z Urugvajci. In tf1 v Mehiki, na 9. svetovnem ^'enstvu leta 1970, ni bilo nič j/Jjpče. Domačin Mehika in Sov-^•»a zveza. nJH teta 1974, od 10. svetovnega Pastva v Zvezni republiki Nem- Tisočletje je Se znana nogometna igra. Poznali so jo že Kitajci, Grki in Rimljani in igro upodabljali na najrazličnejše načine. Na sliki je motiv igralca z žogo iz V. stoletja pred našim štetjem. Dragocenost je v atenskem muzeju čiji, pa otvoritvena tekma pripada svetovnemu prvaku z zadnjega prvenstva. Brazilci so triumfirali v Mehiki leta 1970, v Frankfurtu pa so na VValdstadionu 13. junija 1974 pred 62.000 gledalci v tekmi z Jugoslavijo otvorili deseto .večanje najr boljših nogometnih reprezentanc sveta. NASTANEK IN ZGODOVINSKI RAZVOJ NOGOMETNE IGRE Nogometna igra, ki navdušuje, razburja, priklepa nase po vsem svetu milijone ljubiteljev športa, je prav gotovo najbolj razširjena in priljubljena športna panoga med vsemi, s katerimi se ukvarja mladina tega sveta. V svetu poznamo več oblik športnih iger z žogo, ki se imenujejo nogomet, kot naprimer Unitet States ali American Football, Australi-an Rules Football, Gaelic (oziroma irski) Football ali pa Rugby Football, vendar so vse te igre tako po načinu kot po obliki žoge mnogo bližje ragbiju, kot pa klasični nogometni igri, ki bi jo lahko uradno imenovali Football Association. Nogomet, katerega imamo v mislih, se igra namreč z nogami, samo vratarju je dovoljeno, da v akcijah posreduje tudi z rokami, pa še to seveda samo v svojem 16-metrskem (kazenskem) prostoru, medtem ko se ragbi — ameriški, avstralski, kanadski, irski nogomet — igra na različne načine, in tudi z rokami. Korenine nastanka nogometne igre pa segajo daleč v davnino. »Domovinsko« pravico nad to igro si lastijo Kitajci, koder naj bi se že pred več tisočletji kot prvi »zastrupili« z nogometno žogo. Po vsej verjenosti pa se je nogometna igra skoraj istočasno samoniklo pojavila v različnih koncih sveta. Sledove nogometne igre so namreč zgodovinarji našli celo pri Berberih, starih prebivalcih bele rase v severni Afriki. Vendarle pa je res, da točnej-še in zanesljivejše podatke o nastanku in razvoju nogometne igre lahko razberemo šele iz ohranjenih, a na žalost sorazmerno redkih zapiskov. (Nadaljevanje v naslednji številki) Harrov team, posnet leta 1871, je bila ena prvih angleških nogometnih moštev. Slike so iz Enciklopedije fizičke kulture, izdane v Zagrebu leta 1975 Izdal joje Jugoslovanski leksikografski za vod. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjeva I Na podlagi sklepa Odbora za mesebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu TOZD GRADBENA OPERATIVA LJUBLJANA objavljamo proste delovne naloge in opravila tehničnega vodja TOZD Pogoji: — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri in strokovni izpit, — da ima 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — organizacijsko sposobnost, samoiniciativnost in pravilen odnos do samoupravljanja Prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah pošljite na naslov SGP Gradbinec kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazorjeva 1 oz. GO Ljubljana,Gorazdova 15. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu. Tovarna obutve Tržič, njsolx>. TOZD nakup in prodaja na debelo komerciala ponovno razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa vodje TOZD komerciala Kandidat mora poleg* splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri ali poslovno organizacijske smeri ter tri oziroma sedem let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu — da ima pogoje za opravljanje zunanje-trgovinskih poslov po veljavnih predpisih — aktivno znanje enega svetovnega jezika — moral n opol i ti čn o neoporečnost — organizacijske sposobnosti vodenja Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo Tovarni obutve Peko Tržič v 15 dneh po objavi razpisa. Izbrani kandidat združi delo za nedoločen čas, za štiriletni mandat. 0 izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Na osnovi samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu Delovne organizacije Trgovske mreže Varteks Varaždin objavljamo prosto delovno mesto PRODAJALKE ZA TRGOVINO VARTEKS KRANJ, Prešernova 15. Pogoji: kvalificiran trgovski delavec. Kandidat pridobi svojstvo delavca v združenem delu za določen čas, t. j. do vrnitve prodajalke iz porodniškega dopusta. Pismene prijave sprejema poslovna enota Varteks Kranj, Prešernova 15 do 20. junija 1978. Upravni odbor ČP GLAS KRANJ razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev z dne 21. 4.1978 prosta dela in naloge vodje komerciale kot delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, kot so: — organizira in vodi delo komerciale — raziskuje tržišče, sestavlja plane ter pripravlja, vodi in usmerja komercialne akcije — odgovarja za realizacijo komercialnih planov Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje pogoje: - da imajo višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 3 leta prakse v stroki oz. - da imajo srednjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 5 let prakse v stroki - da imajo organizacijske sposobnosti - da so družbenopolitično aktivni in imajo moralnopolitične kvalitete Kandidati naj svoje priglasitve s priloženimi dokazih o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih opravil dostavijo v zaprti ovojnici do 26.6. 1978 na naslov UO CP Glas, Kranj, MošePijadeja 1/III. s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva iibire kandidata. UQ Cp Glag K ranj Z Glasom in Alpetourom v Belo Krajino Še je nekaj mest prostih za naš skupni izlet v soboto, 17. junija v zeleno Belo Krajino. Kot vse kaže, bo lepo vreme in res se zna zgoditi, da bomo imeli na Gospodični enkraten piknik ob dobri metliški črnini... Če se želite priključiti, pohitite s prijavo pri ALPETOURU (tel. 23-883). Le 300 din stane. Dva naša naročnika pa gresta seveda, kot je že navada, z nami brezplačno. Naš bralec Marjan Tičar iz Kranja, ki smo ga poprosili za žrebanje, je izvlekel tale dva srečnika: Ivanko Debeljak, Zale 8, Radovljica in Janeza Meglica, Dolina 5, Tržič. In ne pozabite: odhod ob 7. uri zjutraj izpred hotela CREINA. Opravičilo Zaradi nesporazuma (po nasi krivdi) se avtobus, ki je v soboto, 27. maja, vozil izžrebane naročnike Glasa na izlet, ni ustavil na avtobusnih postajah v Radovljici in Lescah. Opravičujemo se vsem, ki se zaradi tega niso mogli izleta udeležiti. Vsi bodo zato lahko potovali z nami v jeseni, ko bo tak izlet spet na vrsti. ^Priporočamo poldnevne planinske izlete Iz Rakovice na Jošta Na straneh Glasa boste lahko čez poletne mesece prebrali koristne napotke, kako in kam na poldnevni planinski izlet, ki lahko vsakomur koristi. Znani kranjski skrbnik gorskih potov in steza Karel Bajd je pripravil zanimive predloge za izletniške ture. Začenjamo s prvo, ki ima, tako kot vse ostale, izhodišče v Kranju. Do Rakovice lahko pridemo z avtobusom, ki odpelje ob nedeljah iz Kranja ob 6.30 in 12.25, ob delavnikih pa ob 6.15, 9.30 in 12.25. Iz Rakovice krenemo po markirani poti, ki vodi po cesti do kmeta Cesarja v Zabukovju (1 kilometer), nato pa po stezi, ki se bolj strmo vzpenja po severovzhodnem pobočju. Od Rakovice do Jošta je uro hoda. Sestopamo po markirani poti prek jugozahodnega pobočja nad Pševim in krenemo nato s sedla skozi krajšo grapo na cesto. 200 metrov hodimo po njej, nato pa 250 metrov po stezi ob cesti na jugozahodni strani, nakar steza preči cesto. Nato nadaljujemo skozi gozd in pri Šempetru smo na asfaltni cesti. Odtod do Delavske ceste, kjer je postaja »lokalca«, ni daleč. Lokalni avtobus vozi proti Kranju vsake pol ure in sicer 15 in 45 minut čez uro. Z Jošta do Stražišča je prav tako uro hoda. Skupaj torej traja izlet 2 uri. Karel Bajd i_-_' V Velesovem praznujejo Velesovo — Krajani krajevne skupnosti Velesovo v teh dneh praznujejo. Vsako leto ob tem času obu-de spomin na tri padle partizane domačine, zadetih od krogel iz zasede sovražnika, le nekaj sto metrov nad vasjo Velesovo. Letošnji praznik bodo še posebej skrbno in delovno praznovali. Kot uvod v praznovanje so minulo nedeljo, 4. junija, organizirali delovno akcijo na modernizaciji krajevne ceste Adergas-Cešnjevek, v dolžini dveh kilometrov. Akcije se je udeležilo 25 krajanov od tega kar 12 mladincev mladinske organizacije. V krajevni skupnosti so se odločili, da bodo s prostovoljnim delom opravili za 36 milijonov starih dinarjev del, celotna investicija pa bo veljala 106starih milijonov. Poleg te velike delovne akcije bo tudi letos vrsta športnih in drugih prireditev, ki se bodo zvrstile od nedelje, 11. do 18. junija. Slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pa bo v četrtek, 15. junna, zvečer. Sklepna slovesnost bo v nedeljo, 18. junija, popoldan pred gasilskim domom v Velesovem. Ob tej priložnosti bodo najmlajšim gasilcem pionirjem izročili svoj prapor, zaslužnim krajanom bodo podelili značke rdečega križa, nato pa bodo izvedli še zabavni del programa. Naklo postaja urejena vas Krajevna skupnost sodeluje z delovnimi organizacijami, ki sofinancirajo uresničevanje srednjeročnega načrta — »Naklanc« krajevno glasilo Naklo — Krajevna skupnost Naklo s sedmimi naselji, v katerih živi 2400 prebivalcev, je postala homogena celota, v kateri nobena vas ne stoji ob strani. Socialna sestava skupnosti se je spremenila v prid delavskega življa, vendar je kmetijstvo še vedno trdna osnova krajevne skupnosti. Te elemente krajevna skupnost upošteva pri snovanju programov in akcij. Leto 1974 je bilo prelomno za nakelsko krajevno skupnost. Do takrat je bilo uresničevanje programov odvisno od pičlih proračunskih sredstev in samoprispevkov krajanov. Tega leta pa so Naklanci podpisali samoupravni sporazum s Cestnim podjetjem Kranj, Živili, Exo-termom, Gradbincem, Merkurjem in Kmetijsko zadrugo. V sofinanciranje sta se vključila tudi Petrol in Časopisno podjetje Delo. Krajevna skupnost upa, da se bosta podpisnikom kmalu pridružila še Gozdno gospodarstvo in Central. Veliko pozitivnega prinaša takšno sporazumevanje. Lani je krajevna skupnost prejela od združenega dela 222.000 dinarjev, leta 1976 pa 280.000 dinarjev. Prispevki združenega dela temeljijo na programu krajevne skupnosti, ki bosega tako potrebe samega kraja kot tudi delovnih organizacij na tem področju. Naklo takšen srednjeročni program ima, snovali pa so ga celo leto. V nakelski krajevni skupnosti so doslej asfaltirali 4 kilometre krajevnih cest in spreljali nov vodovod od Pivke do Okroglega. Še posebno pa so bili krajani veseli vrtca v šoli in avtomatskega telefonskega omrežja s centralo, ki omogoča 600 priključkov. Za zdaj jim je uspelo priključiti že 80 naročnikov, pri drugih pa so dela v teku. »Telefonija« še ni zajela vasi Žeje, Okroglo in Polica, kar je tudi v planu. Nekatera planirana dela pa kas-nijo. Mednje sodi vodovodni rezervoar na Pivki, ki ga bo nujno letos čim prej zgraditi, sicer utegne biti v konicah pomanjkanje vode še večje tudi zaradi gradnje skladiščne cone na pivškem polju, in skladiščni hali podjetja Živila. Z zgraditvijo le-teh bodo sproščena stara skladišča in pražarna, kjer želijo Živila urediti za Naklo prepotrebno samopostrežno trgovino. Živila so zaradi drugih obveznosti podaljšala gradbeni program za dve leti. Uresničen naj bi bil leta 1980. Težave, ki jih skušajo aktivisti krajevne skupnosti in družbeno]; tični delavci sprotno reševati, pojavljajo tudi drugje. Primanjkuje denarja za telovadnico, mrliške vežice in za asfaltiranje cest v Stra-hinju. Maja je načrtovan referendum o samoprispevku, ki na nadomesti manjkajoča sredstva, obenem pa vzpodbudi, da bodo prispevali tudi občina in samoupravne interesne skupnosti. Ker so kanalizacijo že popravili, veljala je 45.000 dinarjev, bo ob uspelem referendumu plan del v krajevni skupnosti presežen. Na sestankih krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij je govora tudi o številnih drugih problemih. Mednje sodijo varstvo okolja, vedno večje prometne težave, problematika ob gradnji avtomobilske ceste, gostejši promet zaradi novih skladišč in zagotavljanje stanovanj za učitelje. Posebno pereča sta dva problema, v katerih razreševanje se vključujejo krajani in njihove organizacije. To sta nov; Merkurjev skladiščni center, za ka-: terega je že odkupljenih 22 hektarjev površin, gradnja pa bo veljala 15 starih milijard dinarjev, in nova trato postaja na Okroglem, ki jo gradijo Savske elektrarne. Že letos bo *»*• jena nova asfaltirana cesta do Ob0" glega, kar razširja srednjeročni (I* gram krajevne skupnosti. To bo s» prebivalce te vasi velika pridobite* Vse zadeve se rešujejo v redu in K zdaj ni bilo treba posegati n« razlastitvenih postopkih. V nakelski krajevni skupno imajo glasilo »Naklanc«, ki veliko prispeva k obveščanju in osveščanju krajanov. Časopis se je uveljavil. Izhaja štirikrat na leto v nakladi 450 izvodov. Prejema ga dve tretjini gospodinjstev. »Naklanc« se otepa s finančnimi težavami. Treba bo urediti njegovo financiranje. Zadnja številka bo na primer veljala okroj 4500 dinarjev! Naklo postaja urejena kraje* skupnost. V takšni pa tudi ne težko uresničiti vseh načrtov. S. Prijetna poživitev v Radovljici je nedvomno prenovljena MURKINA specializirana o troška trgovina PIKA v gornjih prostorih blagovnice pri avtobu* postaji. Vso opremo za dojenčke dobite v njej - tudi vozičke in posteljice -vso dekliško in fantovsko konfekcijo od 2 do 16 let, pa tudi obutev Vedno bo tu, tako obljubljajo, tudi dovolj volne in igrač. Prodajalna je *£• temu, da je bogato založena in ima izbire več kot dovolj, prostorna tnznčm tako, da se otroci in mamice v njej udobno počutijo. — D. D. zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Krani Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila 1. IMV - RENAULT R-4 TLS leto izdelave 1978, z 2150 prevoženimi km. Začetna cena 18.000 din. Ogled vozila je možen 14. junija 1978 od 8. do 12. ure pri Zavarovalni skupnosti Triglav Kranj. Pismene ponudbe z 10-odstotnim pologom od »W» <*>»"***• jemamo do srede, 14. 6.1978, do 12. ure. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE "* julijsko sonce je na ulico priklicalo tudi trgovce, dobro zavedajo, da bo kupec zdaj v temačno in *b prodajalno le nerad vstopil. In kljub temu, daje lPodtunem vozičku blago razmetano vse navzkriž *Wonakupovanje »mimogrede« tudi poseben mik. ^ Ekune VOLNE v Kranju takole ponujajo otro-k* ženske majice. Posel pa, kot izgleda, kar dobro *-D.D. USPEH TRŽIŠKIH PLANINCEV r*e - Planinsko društvo Tržič bo jutri 10. junija,. PlUridovesno odprlo novo planinske^ojjinko n. *«L To ne bo praznični dan le za tržiške planince, Stidi za vs/tiste, ki so s Vg*^%^mp£ Nnki Domaaali pri gradnji na Dobrči. Slovensko pia ^rbTb^ogatejsI za novo postojanko v območju, Za^naftolj^obiskanimi v Sloveniji. Osvežimo spo-Postojanka na Dobili pogoja in da je potrebnega veliko truda, med drugim so trž šla zapo KaUtudi delovni dan, daje zrasla nova! -J k &£mčda kto?*°T™ložVna vse razpoke in nr^eko - Foto: F. Perdan * cestišča asfaltno prevleno. adevno in uspešno dela pašna Na Dotjempnzaaevn,fj.^ ^ V^tkupnosti. ~ B.B oesemce — Balinarski klub Jesenice s pomočjo nekaterih delovnih organizacij ureja balinarsko stezo na balinišču v Lpgu Ivana Krivca. Stezo nameravajo tudi pokriti, da bodo lahko igrali in tekmovali tudi ob slabem vremenu in pozimi. — B. B. Kranjska gora — Pred Kranjsko goro že nekaj časa stoji tabla, na kateri manjka kar precej napisov. Kranjska gora si tega prav gotovo ne bi smela privoščiti, saj je vendar znano in priznano turistično središče. Razumljivo, da je tablo poškodovalo zimsko vreme, toda precej črk je zmanjkalo že pred zimo in so takšni napisi krasili tablo vso zimsko sezono. — Fotn-A K Kranjska gora - Čeprav poznamo Kranjsko goro bolj kot zimsko turistično središče, se vendarle lahko pohvali tudi z uspešno poletno sezono. Danes je v Kranjski gori kar precej živahno, polno je otrok, ki letujejo v počitniških domovih, v hotelih pa imajo tudi že nekaj tujcev. — B. B. Lipnica — Takole so se sprostili objestneži na križišču na Lipnici pri Kamni gorici, kjer se odcepi cesta na Goško ravan in Vodice. Glavna turistična sezona je pred vrati in upravičeno se lahko sprašujemo, kako bodo pogledali obiskovalci omenjenih planinskih postojank na takole neurejenih križiščih. — M. S. OBRAMBNI DAN V KRANJSKI GORI Kranjska gora — Učenci osnovne šole v Kranjski gori so imeli ob koncu maja obrambni dan, ki se je začel na praznik krajevne skupnosti. Mladi so obvestili prebivalstvo Kranjske gore z lepaki, obenem pa so izdali svoje glasilo Vitranc. Pri obrambnem dnevu je aktivno sodelovala krajevna skupnost s svojimi organi in organizacijami. Učencem osnovne šole je o NOB pripovedoval Novle Ambrožič, vojaške starešine pa so prikazale uporabo sodobnega orožja. T. 1. KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Wtijska zdruga SkoflaLoka $«vlja potrebe >oovik delavcih S dela in naloge: ^ASKLADISCU TRATA Skidati z« to de*° naj OSe«" Predložno prošnjo za spre-jipi^°Xetariat ^ rv5*ia Loka, Jegorovo pred-\«Se21.. _ Nov dom AMD v Cerkljah Cerklje - Avtomoto društvo Cerklje se je skupaj z drugimi organizacijami za tehnično kulturo iz kranjske občine vključilo v predkongresno akcijo ZKS »Človek, znanje, tehnika, produktivnost«. Društvo slavi letos 2f>. obletnico delovanja in združuje nad 500 članov najrazličnejših starosti. Najbolj so člani Avtomoto društva Cerklje ponosni na nov dom, ki bo pod pokroviteljstvom Veletrgovine Živila iz Kranja odprt v poča- stitev letošnjega praznika kranjske občine. Društvu bo omogočil boljše pogoje delovanja. Začeli so praktično iz nič. Člani društva in drugi krajani so v gotovini ali v materialu prispevali nad 150.000 dinarjev, v udarniških delovnih akcijah pa je sodelovalo nad 120 ljudi, ki so že opravili 16.000 prostovoljnih delovnih ur, vendar dela še trajajo. V novem domu bodo pisarne, učilnice in predavalnice in garaže. zit (72. zapis) Preden se podam v podzemeljsko jamo pod Babjim zobom nad Kupljenikom, moram prejšnjemu zapisu dodati: Koritno je rojstni kraj narodnega heroja (lepše, po slovensko, bi se reklo »ljudski junak«) Jakoba Bernarda. Padel je kot junak v borbi s sovražnikom še ne 33 let star (leta 1942). Za Kupljenik moram še to reči: pred sto leti je imela vas še enkrat toliko prebivalcev kot danes (leta 1869 - 120, leta 1968 le 60!). Izrazito usihanje gorske vasice! Mladina hiti v dolino. Neustavljiv proces ... In še popravek: v 69. zapisu je tiskarski škrat kar dvakrat narobe zapisal besedo: Sava je slovanska, ne le slovenska reka! To, prosim, popravite v prvem odstavku onega zapisa. — Vem, zakaj mi tiskarski škrat tolikokrat ponagaja. Pravi, da sem siten pikolovec. Toda prijatelji in »prijatelji« bralci pa le meni očitajo, da sem narobe zapisal. Zato moram popravljati, četudi bo ta ah' oni rekel, da beseda vendar ni konj in da se zaradi tiskarskega spodrsljaja svet ne bo podrl. — Najbrž bo to res! NASASAVA Priložnost je sedaj, ko že omenjam napačno pripisovanje reke le Slovencem: Sava je resda naša, od Savice in od Nadiže, toda pod Brežicami jo že oddamo bratom Hrvatom, le-ti pa jo v Sre-mu, to je v najbolj vzhodnem kotu Slavonije, prepuste srbskim bratom. Nikoli nam ne sme uiti iz spomina čudovita pesem Simona Jenka O večerni uri. V tej pesmi, vsebinsko tako blizu današnjemu vodilu o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, pravi pesnik, da Sava teče iz strani gorate v južne kraje, med brate, srčno naj jih pozdravi! Sava! Sprva tako slovenska, v poznejšem toku tako jugoslovanska reka! Reka, katere ime nas Gorenjce, Zasavce in Posavce spremlja vse življenje. In o kateri poje ljudska pesem: Kaj se, ti fantič, čez Savco podajaš, ko plavat ne znaš? Savice sila bi tebe umorila, deklici v hramu bi počlo srce ... ŽIVLJENJE SPOMINOV Ko si možak prične nadevati osmi križ, tedaj postaja njegovo življenje povsem novo: sivor zaživi življenje spominov... No, prav to se tudi meni dogaja! Ko bom pripovedoval o Savi, ki zraste v reko iz dveh pramenov (Save Dolinke in Save Bohinjke), mi bodo ves čas pred očmi mlada leta, ko sem s tovariši pešačil od izvirov obeh Sav pa vse do Črnuškega mosta pri Ljubljani. Hodili smo ves čas tik ob vodi, seveda največ po že uhojenih ribiških stezah. Sem in tja smo skušali tudi kakega črva naučiti plavati — navadno se nerodni dijaški raji to ni posrečilo. Bili smo zagnani taborniki in popotniki, neradi (četudi lačni) smo sprejemali vabila »bledolični-kov«, ki so nas hoteli gostiti »na celini«, daleč od naše ljube reke. Tako lepo se je spalo na topli mivki... Lepše kot v gosposki postelji. Nikamor se nam ni mudilo, bile so pač šolske počitnice ... Takisto se bom spominjal prve poti skozi Kupljenik v jamo pod Babjim zobom. Resda v rahli meglici toda spomin je vsaj v bistvu čvrst. Bil je čas med obema vojnama. Takrat ste bih Postojnska in Škocjanska jama za nas skoro nedosegljivi. No, prav zato smo forsirali Zupanovo (zdaj Taborsko) in drugič podzemeljske jame, med njimi tudi to, pod Babjim zobom. Smo pač računali na blejske turiste. Vendar jame nismo utegnili opremiti z lučmi, vodnik je pač posvetil le s karbi-dovko. — Potem pa smo se (z nami je bil tudi pesnik Stanko Vuk, padel kot žrtev fašistov v Trstu 1. 1944) povzpeli na Jelovico in čez Martinčka šli do Krekovega Ratitovca. To so spomini, življenje spominov. .. Lepih spominov! SAVUM FLUVIUM Najbrž ni bila Sava imenovana šele v srednjeveških listinah, ki so ohranjene (1. 820 - Sa-vum fluvium, 1. 838 — fluvium Sa-wa, 1. 892 - fluente Save, 1. 896 -Souvvam, Sowam, Sabum, 1. 1347 — Sava). Pač pa so ime naše reke poznali že v antiki, torej še pred prihodom Slovencev v naše kraje. Latinci so Savo imenovali Sabo, Saus, Savus (et Danubius — Sava in Donava). Že stari krajepisci so vedeli za dve rečici, ki se združita v eno. Izsek iz stavka v neki listini: ». . . inter duos fluvios maioris et minoris Savva.« To je: med dvema rekama, večje in manjše Save (Bohinjke in Dolinke). Sava pa seve ni le rečno ime. Tudi kraji se tako imenujejo: Sava pri Litiji in pri Jesenicah, Gorenja Sava pri Kranju, Savije pri Ljubljani, v Bohinju pa imajo kar tri Savice (po-manjšalnica Save): slap, rečico in vas! No, sprijazniti se moramo, da je ime Save p red slovansko (kot Drava, Kokra, Krka, Soča idr.), torej bržčas ilirsko ali keltsko. Saj je tudi s Karavankami tako. Smo pač sprejeli, kar je že bilo vpeljano. Ni pa ime Save kdovekako izključno slovensko, niti slovenizirano. Dokazi so tu: pritok laške Garone se imenuje Sava, od tod tudi mesto Savona; staro ligursko pristanišče se je imenovalo Savo; ruska Sava pri Ori u tudi ni tako neznano rečno ime. Kaj pa srbski prosvetitelj in svetnik Sava? In poljska osebna imena Sawa, Sawka, Sawus! Pripis: Za prihodnjič sem prihranil geografski zapis o obeh Savah — saj se obe rodita iz slapov (Savica, Nadiža) pa tudi zapis o jami pod Babjim zobom bo še sledil. Danes bi le rad izrabil priložnost (ker ne morem zapisa popestriti z nobeno sliko), da se zahvalim prijaznim dopisovalcem, ki me pri tem pisanju hrabre in vzpodbujajo. Tudi vsem onim, ki me srečajo in s simpatij o stisnejo roko — hvala! Le-to, zaradi ponatisa teh zapisov v knjigi, je pa tako: tisk je drag, vsa stvar je tvegana — kdo pa jamči, da bi se toliko in toliko knjig razpečalo razen tega: vse gradivo bi bilo treba dati na strogo rešeto; luljiko in plevel črtati! — Res pa bi bilo prelepo, če bi kdaj izšlo delo z naslovom: »Moji gorenjski kraji in ljudje«. Sicer pa: izdaja neke knjige skorajda ni stvar avtorja, pač pa bolj stvar razsodnega založnika, ki misli bolj na gmotni uspeh, kot vsi trgovci z novci... SuknO Industrija volnenih izdelkov Zapuže SUKNO Odbor za medsebojna delovna razmerja pri DSSS Sukno Industrija volnenih izdelkov Zapuže objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJE INDUSTRIJSKE PRODAJALNE ZAPUŽE Pogoji: VK delavec trgovske smeri z ustreznimi izkušnjami v tekstilni stroki 2. EVIDENTIČARJA GOTOVIH IZDELKOV Pogoji: dveletna administrativna šola, praksa zaže-ljena 3 TRGOVSKEGA POTNIKA ZA OBMOČJE SLOVENIJE Pogoji: komercialni, ekonomski ali tekstilni tehnik z ustreznimi izkušnjami v tekstilni stroki, kandidat mora imeti lastno prevozno sredstvo ter smisel za prodajo in komuniciranje z ljudmi Delovna razmerja se sklenejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trome seč ni m poskusnim rokom. Prijave z ustreznimi dokazili sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja v i5 dneh po objavi. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD Tekstilna tovarna Zapuže objavlja naslednja dela in naloge: DVEH NK DELAVCEV Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delavnikom. Pnjave z ustreznimi dokazili sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja pn TOZD Tekstilna tovarna Zapuže v 15 dneh po objavi. Z zbranim denarjem obnova družbenih objektov Rokepp potrebovali bi posojil Hiša Jožeta Jagodica v Hrašah 6 je že popolnoma obnovljena — podbeto-nirana, vezana in injecirana. Obnova je veljala 8 milijonov, dela pa je vodil Franc Pelko z Bleda. sednika KS Toneta Robleka tudi realna ocena. Niso čakali na nobeno pomoč od zunaj in so začeli akcijo sami v želji, da bi vsem ljudem preskrbeli prezimovališče in prebivališče. Pri tem so poskrbeli najprej za ljudi, šele potem bodo prišli na vrsto gospodarski objekti. Imenovali so poseben odbor, pravzaprav je to svet krajevne skupnosti, ki vodi obnovo. Lokacije za novogradnje so razen ene preskrbeli v treh tednih. Pripravil jih je Dom plan in poiskali so najbolj primernega izvajalca za popravilo hiš. Dogovorili so se z zasebnim obrtnikom Francem Pelkom z Bleda, ki se je v obnovo krajevne skupnosti Bela vključil z vso svojo mehanizacijo in delavci ter delal po 12 ur dnevno. Vsak občan pa je sam opravil tista dela, za katera ni potrebno posebno strokovno znanje. Na ta način so podbetonirali, podvezah in injecirali in tako popravili v Hrašah 5 hiš, na Spod- »Roke imamo, vsi smo zgrabili za delo, le denarja je premalo,« pravi Sušnikom mama s Spodnje Bele. snitve in zastoja v obnovi v tej krajevni skupnosti predvsem v tem, da niso pripravljeni sanirati objektov tako, kot je bilo predvideno. Ne ve, kdo jih je prepričal, da je škoda vlagati v zidove, temveč naj kar na razmajane zabetonirajo plošče. Kaj bo, če se zemlja ponovno strese, kot kaže sedaj nihče ne misli. Zato tudi prihaja do raznih problemov, ki se povezujejo s pomanjkanjem denarja in kreditov in z negotovo prihodnostjo kmetij. Zbrana porabljena redstva zdaj se je na Ura n za odpravljanje posledic tresa v kranjski občini 3,551.0*0 dinarjev. Za komisije, ki je ocenjevala škodo je bilo porablj«sri& 28.208 dinarjev, za strokovni nadzor nad gradbenimi tat nacijskimi deh 128.11 jev za ureditev Goricah — o] na rje v, za oj patišča na dinarjev in za 873 dinarjev. E) rabljenih »Ce ne bi imela bratov,« je dejala Francka Valjavec iz Zabelj, »bi hiša ie ne stala. Sama s sinom je nikakor ne bi mogla spraviti pod streho.« Gospodarsko poslopje in hiša pri v'aljavčevih v Zabijah 1 je bilo tako poškodovano, da bo potrebno vse sezidati znova. Za hišo sta Francka in iin Jože, ki sama živita na kmetiji in jo obdelujeta, dobila 150.000 dinarjev posojila, kar je premalo. Pri kmetijski zadrugi za hišo ne upata zaprositi za kredit, ker ga bosta potrebovala za hlev. »Nič ne bi bilo hudega,« pravi Francka, »če se ne bi prav sedaj ustavila prodaja mleka. Ker se mleka ne splača pridelovati, še krav ne moreva prodati. In ker kredita ni več, ker krave še kar naprej prežvekujejo v hlevu, gradnja stoji. Samo 50.000 dinarjev bi bilo potrebno,« pravi, »pa bi se zrinila.« Garanje na kmetiji, ki zaradi slabe zemlje in, ker nima gozda, ne prinaša drugih dohodkov kot od živinoreje, pomanjkanje denarja, negotova prihodnost, ki ji zaenkrat ni videti conca, ženeta Jožeta, mladega .tmečkega fanta, ki je bil pripravljen prevzeti kmetijo in je imel velike načrte, kako jo bo uredil, zdoma. »Za zdaj ga še prepričujemo, vendar ga je treba razumeti. Dohodek je najhen pa še ta gre ves v zidove,« pove Francka. »Ce bi on šel, potem bo kmetija propadla. Sama ne bom zmogla.« To je eden od problemov, s katerim smo se srečali na potresnem ob-nočju v kranjski občini. Potres, kije Ai. julija lani, nekaj minut čez drugo iro stresel kraje pod Storžičem, je >ovzročil veliko škodo, ki jo mora cranjska občina odpraviti sama. Ce-»rav je bilo sprva vse dobro zastav-jeno in tudi kolikor toliko organizirano, čeorav smo se dogovorili o raz-lih oblikah solidarnostne pomoči in Iji bomo delavci vseh kranjskih ko-ektivov za potresnike delali vsaj en lan in so občinske skupščine v Složeniji potrjevale, da lahko kranjska >bčina porabi svoj delež denarja, ki »e zbira v republiki za potrebe na-avnih nesreč, bi sedaj po letu dni že ahko rekli, da stvari doma nismo nali najbolje urediti oziroma da iso speljane do konca. Obnova ob lanskem potresu poškodovanih vasi v krajevnih skupnostih Bela, Trstenik in Gorice napreduje predvsem po zaslugi izredne varčnosti, prizadevnosti in delavnosti krajanov. Pomoč je namreč premajhna in zato se že pojavljajo težki socialni problemi. Zelo slabo so se odrezale delovne organizacije, kjer so prebivalci s potresnega območja zaposleni po naslednjem vrstnem redu: podružnična šola Gorice, Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, zadružni dom Gorice, zadružni dom Trestenik, mladinski dom Preddvor, zadružni d ost Predoslje, kulturni dom Preddvor, zgodovinski arhiv Predoslje, pošta v Preddvoru, most v Zadragi in dovod požarne vode t rezervoar ter mrliške vežice aa Kokrici. Za obnovo vseh našteub objektov bo potrebno zbrati 5,5 milijona dinarjev. Zbrana sredstva z delom na prosto soboto najbrž ne bodo zadostovala in bo zato potrebno dobiti denar še iz drugih virov. Nedvomno je prav, da se obnovijo družbeni objekti, saj so namenjeni predvsem krajanom ia bodo predvsem prebivalci vsa, kjer stojijo, imeli korist od obnove. Vendar ne bi smeli ob tem/** zabiti na krajane, ki se še veto6 srečujejo s težavami za pridobitev raznih dovoljenj, celo s takšnimi, ki so pravzaprav le Rozmanovi še vedno spijo v prikolici. Takoj po potresu je bila ocenjena škoda na zasebnih in družbenih objektih in sprejet sklep, da lahko vsi, ki so utrpeli škodo, dobijo posojilo pri Ljubljanski banki, in sicer do višine ugotovljene škode, vendar največ 150 tisoč dinarjev, če bo potrebno hišo zgraditi znova. Prav tako je bilo sklenjeno, da imajo potresni ki prednost pri nakupu gradbenega materiala in so pri nakupu oproščeni prometnega davka. To naj bi bila prva pomoč zasebnikom in pri tem je tudi ostalo. Najprej so se morah organizirati na terenu. Najbolje je to uspelo v krajevni skupnosti Bela, kjer so takoj ocenili škodo, in sicer na 6 milijonov in 69 tisoč dinarjev, kar je po mnenju pred- Oporni zid na pokopališču na Trstenikuje veljal 382.763 dinarjev. birokracije in s pomanjkanjem denarja. Kjerkoli smo se pogs vap ah z ljudmi, nihče ne pričakuje posebne pomoči, da bi ms kdo kaj »šenkal«, radi bi le It kredit pod takšnimi pogoji, ki bi jim bili s svojimi dohodki kos »Škoda je bila ocenjena na 30aOtV dinarjev,« je povedal Franc Košnje k, Mede s Spodnje Bele, »ker je hiša za porušit. Kredita pa sem dobi 150.000 din kot potresnik, 60.000 p* sem ga še posebej najel. Vendar sem s tem denarjem spravil hišo do podstrehe. Nujno bi ga potreboval ll nekaj. Zaprosil sem v Zavodu za požarno varnost v Kranju, kjer sem zaposlen, vendar po pol leta še prav f 52 cm predolga stena Ker je stena 52 cm daljša kot zahteva načrt, pri Rozmanovih na Spodnji Beli ne dobijo gradbenega dovoljenja. bilo potrebno, da so popravUi hišo Janeza Re y,Wynli 7 železnimi vezmi. Hlev pa bodo morah Cez 600 betonskih injekcij je> ™ —y. — boba v Hrašah 4. Vso so tudi zvezah z železnimi vezmi oorušiti. nji Beli 10, Srednji Beli 1, Zgornji Beli 3 in v Baftlju eno. Gradijo pa na Spodnji Beli 3 hiše, 2 hleva, na Srednji Beli 1 in v Bašlju 3 hiše. Pri obnovi v krajevni skupnosti Trstenik je bilo narejeno veliko mani. Zgrajeni so trije nadomestni objekti, nekateri pa se bojijo začeti, ker je denarja premalo. Kmetije v teh krajih zaradi slabe kakovosti zemljišča niso donosne, krediti pa so nizki in na kratek rok. Pri popravilu hiš, ki bi jih bilo potrebno temeljito obnoviti, pa dela stojijo oziroma si občani pomagajo, kakor vedo in znajo. Čeprav je bilo 12 občnov že pripravljenih, da bi jim obnovili hiše s podbeUmiranjem, injeciranjem in z vezavo zidov, so se premislili. Kot je povedal gradbeni nadzornik Lojze Jenšterle je problem ka- Z ZBRANIM DENARJEM OBNOVA DRUŽBENIH OBJEKTOV Čeprav je bilo že lani takoj po potresu dogovorjeno, naj bi delovni ljudje kranjske občine delali za pomoč potresnikom vsaj en dan oziroma prispevali enodnevni zaslužek, je akcija lani zelo slabo stekla. Le malo delovnih kolektivov seje odzvalo in najbrž predvsem zato, ker je bila akcija slabo organizirana. Zato so se v občini odločili, da akcijo ponove in večina delovnih kolektivov je za potresnike delala preteklo soboto. Ob tem je važno povedati, da je ves na ta način zbrani denar namenjen za obnovo družbenih objektov. Po predlogu občinskega štaba za odpravo posledic potresa, naj bi obnavljan družbene objekte Eden glavnih problemov s katerimi se srečujejo potresniki, je pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj, čeprav bi zaradi izrednega stanja, kije na potresnem območju, pričakovali več elastičnosti. Rozman Francka iz Spodnje Bele se je skupaj z možem lotila gradnje hiše takoj po potresu. Svetovali soji G projekt -tipski načrt. Žal pa so nekoliko slabo pomerili dolžino sten oziroma kasneje narejen načrt predvideva za 52 cm krajšo steno, kot so jo zgradili Zato ne more dobiti gradbenega dovoljenja, če ne da izdelati novega načrta, ki bo narejen točno po merah postavljene hiše. Dokler pa nima načrta, mož ne more koristiti 50000 dinarjev odobrenega kr?-dita v delovni o^ruzac^ Not načrt velja najmanj 30.000 dinarjev. 532323534823235391915348234848 — htek, 9. junija 1978 "I •to in hlev v Zabijah l bo potrebno porušiti. Hišo je Francka Vabavec, ki ^pajs sinom J ožetom gospodari na kmetiji, postavila, kako bo s hlevom pa * ne vem, če bom kaj dobil. Še •tfa, da je hlev ostal nepoškodo-^ sicer bi bila obnova prehudo snene!« Tudi Tončka Urbanček s Spodnje B* meni, da bi potrebovali še nekaj ucdka vendar ga v Prešernovi šoli, krdela, ni dobila, zato naj bi orno-»Si, da bi ga lahko najeli v banki, »tudi drugi krajani so povedali, da 'tncKošnjek delajo lahko sami in so pripravljeni še bolj zgrabiti, nujno pa bi potrebovali denar. Ne kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev, tega ne pričakujejo, temveč kot dolgoročni kredit. Potres je tudi zaustavil prizadevanja krajevnih skupnosti za obnovo in modernizacijo cest in drugih objektov, ki so jih imeli v načrtu. Ce ne bi bilo potresa, bi v KS Bela i meh asfaltirano cesto do Hraš in urejene mostove. Tako pa se je izvedba akcij zaradi velike obremenjenosti krajanov odmaknila vsaj za nekaj let. Poleg tega so poškodovani tudi mostovi na vaških cestah, ki jih bodo morali popraviti. In če bi vse te ugotovitve strnili v en sam sklep, bi lahko rekli, da se je akcija pomoči občanom ustavila na pol poti. Ne le hiše, tudi hleve in druge gospodarske objekte morajo obnoviti in zgraditi, če hočejo delati na zemlji, rediti živino in se ukvarjati s kmetijstvom. Najbrž bo zato potrebno premisliti o novih dolgoročnih kreditih in v kreditiranje naj bi se vključile tudi delovne organizacije in kmetijske zadruge. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan , h Hala hiša sanirati, vendar seje Peter Košnik '>*isija je ocenila, aa se u ; soo00 dinarjev kredita kot oškodovanec +M, da zgradi noVO,"°%UJga in upa, da jo bo spravil do strehe. Potem Prija •ujBve z —' gornji nasiov. -™ •kfcvi <*!»•* dneh po veljavnosti razpisa Triglav konfekcija p.o. Kranj, Savska c. 34 objavlja oglas za opravljanje del oziroma nalog 1 šivilje ženske konfekcije Potfoi dokončana poklicna šola šiviljske stroke ali pručena šivilja z dvema letoma delovnih izkušeni na področju šivanja konfekcije Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo je 3 mesece 2 za šolsko leto 1978/79 objavlja učna mesta za izučitev poklica šivilje Pogoj: dokončana osemletna osnovna šola, uspešna zdravstvena sposobnost vanju pogojev sprejemamo 15 dni po ^torfl,J^i^ov/Ka^idati todo o izbiri obvešče- ni najkasneje V nedeljo otvoritev ceste v Hrastnico Ob velikem prizadevanju in denarnem prispevku krajanov ter pomoči občinske komunalne skupnosti, krajevne skupnosti Škof-ja Loka in delovnih organizacij, je cesta skozi Hrastnico dobila asfaltno prevleko štiri mesece prej, kot so napovedovali naj- pogumnejši »JLani so bile še sanje, letos je cesta v Hrastnico, asfaltirana,« je dejal Janez Dolenc iz Puštala, eden glavnih voditeljev in organizatorjev akcije, ko smo se z njim pogovarjali v nedeljo zjutraj. Več kot 80 krajanov se je tega dne zbralo na zadnji udarniški akciji ob gradnji ceste in uredili so bankine in okolico ceste, da se ob otvoritvi, ki bo 11. junija, »ne bi videlo, da je bila pravkar še gradbišče«, skratka, da bo tudi okolica urejena. »Zastavili smo in zavzeto delali vse do kraja, vsak je naredil vse, kar smo se dogovorili in rezultat usklajene akcije je nova cesta, ki je za naše kraje izrednega pomena, saj je mladim dala možnost, da o s ta- Lani še s nejo doma in se oprimejo dela na kmetiji. Cesta nas je namreč močno približala Škofji Loki.« Na prvem občnem zboru, na katerem so se pogovarjali o asfaltiranju ceste, so se krajani Puštala, Hkrati je cesta v Hrastnico lep primer, kako se da investicijo speljat do konca in kako je treba delati, dokler ni vse urejeno in kako hitro se da z dobro organizacijo del zgraditi tudi tako pomembne objekte. opravilo Cestno podjetje iz Kranja, ki je dela opravilo v dogovorjenem rol^u. --- Akcija z izgradnjo ceste v Hrastnico je tako sklenjena« V nedeljo jo bodo svečano predah Barbare, Andreja in drugih krajev zbrali 11. septembra lani Takrat so se dogovorili, da bodo poskušali kar najbolj resno zgrabiti, da bi ob letu cesto predah namenu. Dela pa so bila končana kar štiri mesece pred rokom in mesec dni prej, kot je potekla pogodba z izvajalci. Cesta je veljala več kot 5 milijonov dinarjev in prav hitrost gradnje je zagotovila, da so ob gradnji ušli vsem podražitvam. Cesta je dolga 5 in pol kilometra in široka 5 metrov — štiri metre je širok asfaltni trak in meter bankine in je tudi zelo pregledna, ker so uredili vse zavoje. Izredno pomembno je, da je cesta zgrajena do konca in je tudi okolica urejena. Zanjo so porabili 15 tisoč kubičnih metrov gramoza in več kot 5 tisoč ton asfaltne mase. Krajani so opravili več kot 5 tisoč udarniških ur in na akcijah, pet je bilo večjih in je na njih sodelovalo tudi po 100 krajanov, so delali z lastnim orodjem, motornimi žagami, traktorji in vprežno živino. Sami so uredili vse vodne kanale, mostove in propuste, vsa pomožna dela pri gradnji, očistili so traso, posekali drevje, uredili bankine in druga dela zvezana z gradnjo ceste. Ni jih bilo malo, ki so naredili od 100 do 150 udarniških ur, najbolj delaven pa je bil Štefan Kržišnik iz Hrastnke, ki je delal pri gradnji ceste kar 260 ur. To je le nekaj podatkov o tej pomembni pridobitvi in zavzetosti krajanov, ki za cesto ogromno prispevajo tudi v denarju, saj je samoprispevek zelo visok in bo vsak zaposlen poleg drugega prispeval po tri mesečne plače. Je primer akcije, na kateri se lahko naučimo, kako se je treba lotiti dela in kako veliki so lahko rezultati, če krajani resnično sodelujejo in vsak naredi tisto, za kar je zadolžen in za kar so se vsi skupaj dogovorili. Je primer sodelovanja krajanov z delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni, saj so delovni kolektivi prispevali več kot 700 tisoč dinarjev, Gozdno gospodarstvo Kranj 500 tisoč dinarjev, krajevna skupnost Škofja Loka 500 tisoč dinarjev, krajani sami pa bodo s samoprispevkom in delom prispevali milijon in 800 tisoč dinarjev. Pomagali pa so tudi lovci, ki imajo v teh krajih svoja lovišča. Krajani so pri gradnji ceste naredili več kot 5000 udarniških ur. Seveda imata za uspešno izvedbo akcije poleg krajanov velike zasluge tudi občinska komunalna skupnost in krajevna skupnost Škofja Loka, ki sta krajanom vedno stali ob strani Ni odveč omeniti tudi ekipe zasebnih prevoznikov, ki so pod vodstvom Stanka Veharja iz Žirov v najkrajšem možnem času navozili ves potreben material na cesto. In ne nazadnje, svojo nalogo je solidno namenu in to bo prva večja pridobitev krajev na pragu Škofje Loke. Pomembna je tudi zato, ker so krajani v okviru krajevne skupnosti Škofja Loka vedno prispevali za druge, sedaj pa so tudi sami dobili cesto, ki so jo pričakovali in zahtevali že najmanj 25 let. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Metalka Ljubljana TOZD TRIGLAV Tržič razpisuje prosto delovno mesto vodenje finančnih del Zahtevana šolska izobrazba: - SSI ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj v finančni stroki Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi sredstev za OD. Delovne naloge in opravila vodenje finančnih del se združujejo za nedoločen čas. Rok prijave je 15 dni po objavi v časopisu. Prijave pošljite na naslov: Metalka Ljubljana, TOZD Triglav Tržič, Bistrica 132, kadrovski oddelek. Komisija za MRD v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj TOZD Veleprodaja objavlja prosta dela in opravila: 1. ŠOFERJA (2 delavca — za določen čas) 2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA (2 delavca) Pogoji: pod 1.: šola za voznike motornih vozil z opravljenim izpitom, 1 leto delovnih izkušenj — delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom za čas trajanja turistične sezone pod 2.: osemletka, 1 mesec delovnih izkušenj, poskusni rok 30 dni -delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj - Cesta JLA 6/IV 15 dni po objavi. Kari Pristovnik: zadovoljni z rezultati ŠKOFJA LOKA — Pred dnevi seje mudila v Skofji Loki »nogometna odprava« iz Sel na KoroSkero v Avstriji. Kot je znano, je občina Sek z mestom pod Lubnikom ie dlje časa pobratena in stiki sena vseh področjih iz leta v leto krepijo. Tako tudi na športnem. »Pri nas v S da h prav zdaj pripravljamo nogometni turnir,« pravi predsednik selškega nogometnega kluba Kari Pristovnik. »Zato smo tudi prišli v Škofjo Loko, da na turnir povabimo nogometaše LTH. Z njimi že dalj časa odlično sodelujemo. Rasen Skofjelocanov bosta na našem nogometnem prazniku sodelovali se p kipi Železne K aple in Ljubljane.« Nogometni klub iz Sel se seveda z dosti bolj znanim slovenskim klubom SAK iz Celovca, le-1«ga trenira nekdanji nogometaš ljubljanske Olimpije Dragan Rogič, ne more primerjati Toda tudi selski nogometaši dosegajo iz leta v leto Večje uspehe. »Kakih štirideset nogometašev aktivno deluje v našem klubu« pravi Kari Pristovnik in nato pristavlja, »da je ekipa ie dokaj mlada. Težave imamo s stalno menjavo generacij. Saj veste: m notri odideta na Studij v Gradec, na Dunaj... Nove nogometaše pa je težko vzgojiti Kot trener iniolgoletni nogometni delavec to dobro vem.« Razpoloženje v selski nogometni ekipi je izredna Tudi nekateri ne* por t ni protislovenski izpadi od časa do časa ga ne morejo pokvariti.. »Sodelujemo v našem II. razredu koroške nogometne lige,« pripoveduje Pristovnik. »Smo naiestem mestu in z naio uvrstitvijo smo kar zadovoljni. V naši ligi za zdaj vodijo Poreče. Tudi nad sodniki se ne moremo pritoževati. Če bi se mi, ekipa sestavljena iz nogometašev, ki govorijo slovensko, potegovali za prvo mesto in napredovanje, bi že bilo najbrž drugače. Prijateljskih tekem pravzaprav niti ne moremo igrati, saj se igralci vozijo na treninge in tekme tudi po petdeset kilometrov daleč. Do konca prvenstva sta Selanom ostali šedve tekmi. »Sicer imamo še možnost, da napredujemo, toda tudi s sedanjimi rezultati smo zadovoljni,« nam je dejal Karel Pristovnik. »Trudili se bomo, da bomo vsaj take dosegali tudi v prihodnje. Morali pa bomo rešiti še mnoge težave, med drugim tudi denarne.« J. Govekar Rokomet Jelovici potrebna zmaga V soboto in nedeljo bodo odigrali zadnje kolo v drugi zvezni rokometni ligi — sever, razen srečanja Alples : Partizan (Raič), ki ga bodo odigrali danes popoldne ob 18. uri v Železnikih. Tekmo so prestavili na danes na prošnjo gostujoče ekipe. Edino zmago slovenskih predstavnic Krke, Olimpije in Alplesa, so zabeležile na gostovanju rokometa sice Al plena in so s 17 točkami na sedmem mestu. Pred tekmo nam je Jože Rakovec, trener RK Alples povedal: »Obstanek v ligi smo si zagotovili že d ve koli pred koncem prvenstva, zato bodo igralke lahko zaigrale bolj sproščeno. Tudi v tem srečanju bomo zaigrali borbeno, zato upam, da bosta točki ostali doma. Omenim nai še, da bo nekaj igralk prenehalo igrati rokomet in bo današnja tekma za nekatere tudi poslovilna.« Rokometaši Jelovice bodo zadnje srečanje odigrali jutri ob 17. uri na igrišču P listal v Sk. Loki. Jutrišnje srečanje bo odločilo, kdo bo v prihodnji sezoni republiški ligaš: Jelovica ali ekipa Jadrana iz Kozine. Jelovici je za obstanek v ligi potrebna le Dviganje uteži prvič na Gorenjskem! V Skofji Loki se pripravljajo na ustanovitev težkoatletskega kluba. Nekateri Ločani so doslej nastopali za Ljubljano, sedaj pa želijo osnovati svoj klub. Za zdaj jih je 16, med katerimi nekateri veliko pomenijo tudi v državnem merilu. Jutri, 10. junija, ob 17. uri bo v telovadnici Partizana v Skofji Loki tekmovanje dvigalcev uteži iz Škofje Loke, Domžal in Beljaka. Prireditev bo predvsem propagandnega značaja. Organizatorji pričakujejo množično udeležbo, saj bodo nastopili nekateri naši in avstrijski državni prvaki. Največ zaslug za uveljavitev dviganja uteži imata predsednik organizacijskega odbora in novega kluba Janez Pintar in trener Slavko Fojkar. Prireditev bo odslej tradicionalna, zato računajo loški dvigalci uteži v prihodnje na pomoč družbenopolitične skupnosti J. P. točka, medtem ko morajo gostje iz Kozine zmagati, kajti predzadnje uvrščeni Rudar iz Labina igra v zadnjem kolu na domačem igrišču proti ekipi Zagreba in bo za vsako ceno skušal doseči zmago. Pred zadnjim srečanjem Jelovica : Jadran nam je Igor Stupnišek, trener RK Jelovica povedal: »Nam je za obstanek potrebna le točka. Če bodo vsi rokometaši zaigrali borbeno, lahko pričakujemo zmago. Računamo tudi na podporo publike. Vse tekme, ki odločajo, katera ekipa bo še prihodnje leto ostala v drugoligašla druščini, se bodo pričele ob 17. uri. V primeru uvrstitve Zameta v prvo z vezno rokometno ligo, bo izpadla ie ena ekipa, drugače pa izpadeta iz II. ZRL dve ekipi.« J. Kuhar Hudi boji za prva mesta KRANJ - V 17. in 18. kolu slovenske mladinske rokometne lige — center za mladinke — so pomembne zmage dosegle rokometašice Alplesa proti ekipama Kranja in Kočevja in Kamnik nad ekipama Ljubljane in Kranja REZULTATI - 17. kolo: Ljubljana : Kamnik 4:14 (2:8), Kranj : Alples 11:15 (7:10), Kočevje : Preddvor 18:9(8:4),Tržič: Polje 10:0 b.b. 18. KOLO: Preddvor: Olimpija 5:13 (1:4), Kamnik : Kranj 11:6 (5:3), Alples : Kočevje 12:10(6:6), Polje : Ljubljana 16:19(4:9). LESTVICA: 1. Kočevje 2. Olimpija 3. Tržič 4. Alples 5. Preddvor 6. Kamnik 7. PoHe(-l) 8. Kranj 9. Ljubljana (-2) 16131 16120 16111 16101 16 81 16 16 16 16 2 288:127 27 4 265:123 24 4 196:137 23 5 188:172 21 7 191:167 17 8 148:169 16 12 160:231 7 14 80:253 4 14 80:253 2 V 14. kolu prvenstva v republiški mladinski rokometni ligi — center za mladince — so bili doseženi pričakovani rezultati: Kamnik : Kranj 27:18 (12:9), Jelovica : Inles 21:10 (13:4), Prule : Olimpija 25:16 (11:8), Tržič : Slovan 20:20 (12:10). Vodijo rokometaši Tržiča s 23 točkami pred Jelovico in Slovanom 22, Kamnikom 17 točkami itd. J. Kuhar Trim klub Sava vabi Orientacijski pohod za pokal Kranja KRANJ - Trim klub Sava iz Krama bo priredil v nedeljo, 11.junija, na pobočju Smarietne gore IV. orientacijski pohod za fiokaf Kranja za leto 1978. Na tekmovanju ahko nastopajo moštva društev Partizan, športnih društev, 8$D, tabornikov, planincev, delovnih organizacij, J L A, enot teritorialne obrambe itd. Nastopile bodo ženske in moške mladinske in članske ekipe. V mladinski konkurenci lahko tekmujejo tekmovalci, rojeni med letoma 1960 in 1964, pri članicah in članih pa pohodniki, rojeni leta 1969 in prej. Tekmovanje bo mošt veno. Ekipa mora imeti tri člane. Vsaka ekipa bo uporabljala se udje vid, ki ga preskrbi organizator, in kompas. Začetek pohoda bo ob devetih dopoldne. Proga za mladince in člane bo dolga 10 kilometrov, za mladinke in članice pa 5 kilometrov, ■borno mesto za vse ekipe je ob pol devetih pred straiiškJm domom T VI), Benedikova 12. Stroške udeleibe krijejo tekmovalci sami, stroške organizacije pa Trim klub Sava. Zainteresirane za orientacijski pohod še posebej obveščamo, da je treba poslati prijave najkasneje do jutri 10. junija, na naslov Matjaž Miklavčič, Delavska 23, Kranj. Prijava mora vsebovati priimke, imena in letnice roistva sodelujočih, ime organizacije in naslov ter žig. Lokostrelci v Ljutomeru V soboto in nedeljo so se lokostrelci prvič pomeriti v FITA Star v Ljutomeru turnir je bil odlično organiziran, v lepem vremenu p« je nastopilo 50 tekmovalcev iz Avstrije in Jugoslavije. Pri članih jTIm-gal »u""J«™J££* * novim avstrijskim rekordom, medtem ko r« bil Acl Oblak tretji. Msrjan Podrtaj je pri mladincih požel novo zmago z dobrim 1 mŽ3B; Člani: L Probst (A) 1267 2 pSSSEk (Mb) 1247 S okroviteljstvom podjetja Riko. Zmagova-ec Bumbar in Božič is Kranja tor Mlkac iz Celja bodo sodelovali na državnem prvenstvu D. B. Junija bo v družbenem centru v Lescah turnir gorenjskih prvoka»gornikov. Sodelujoči bodo igrali dva do trikrat tedensko po dogovoru. Žrebanje bo v nedeljo, 1L junija, ob devetih dopoldne. Ta dan se bo mogoče tudi prijaviti In plačati 119 dinar, jev pristopnine. Zmagovalec bo postal mojstrski kandidat in bo lahko igral aa prvenstvu Slovenije. Ob prijavi se bodo šahisti seznanili tudi s pravili tekmovanja. V. P. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti organov Skupščine občine Kranj razpisuje prosta opravila in naloge 1. VODJE SLUŽBE ZA SPLOŠNE AKTE v oddelku za upravnopravne zadeve Pogoji: visoka strokovna izobrazba pravne smen, 4 leta delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična h k 11 v n ost 2 SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE I v oddelku za upravnopravne zadeve -. Pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 3. STROJEPISCA v oddelku za skupne službe Pogoji: nepopolna srednja šola administrativne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo, moralnopolitična neoporečnost 4. SNAŽILKE v oddelku za skupne službe Pogoji: nekvalificirana delavka, 2-mesečno poskusno delo, moralnopolitična neoporečnost Za vsa delovna mesta je delovno razmerje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Na mladih gradijo Kranj - V torek, 6. junija, je bil v Kranju občni zbor SK Triglav, na katerem je bilo govora tudi o delovanju in problemih alpske sekcije. Povedati velja, da so začeli tudi v kranjski občini usmerjati mladino prek množične telesne kulture v vrhunski šport. Izbrali so posamezne odbore, tekmovalce pa razvrstili v sekcije. Izrednega pomena je bila nabava letnih kart za krvavška smučišča po znižani ceni, prav tako pa so kranjski alpski smučarji veseli pomoči Planike, Ikosa, Ljubljanske banke, Elektrotehničnega podjetja in Merkurja, ki je pokrovitelj sekcije za alpsko smučanje. Vsem is k rt-na h vala! Kranjski alpski smučarji so dosegli v pretekli sezoni lepe uspehe. Slabše je bilo le pri starejših kategorijah, ker sta v vrhunskem razredu le mlajši mladinki Ka-rin Premru in Barbara Gogala. V prehodnem razredu republiške selekcije so bili Sašo SorM, Dušan Ocepek, Tomi Jerman, Mitja Krampi, Leon Pintar, Miro Stular, Nataša Blažič in Majda Zvokelj. V selekcijski razred pa so se uvrstili Matjaž Peneš, Mojca Dežman, Breda Tomažič in Alenka Sorli. Nataša Blažič, Mojca Dežman in Matjaž Peneš pa so postali 'člani državne reprezentance. Sekcija za alpsko smučanje želi povabiti k sodelovanju in vključevanju še več mladih. Razvilo se je sodelovanje s ŠŠD in bili sta že dve pregledni tekmi za cicibane. Široko zasnovano delo se obrestuje. Zal pa ne bo kljub prizadevnosti vaditeljev, trenerjev in staršev večjih uspehov, če ne bo dobila sekcija poklicnega trenerja. Za predsednika alpske sekcije je bil izvoljen IvoTrilar. N. Paver Klubski dan skakalcev K rani - Skakalci kranjskega Triglava so pripraviti klubski dan in organizirali v sobote prvo letošnje tekmovanje na 15-metrski skakal- niči v S traži Scu. Nastopili so pionirji in cicibani. Vrstni red - cicibani: 1. Jože Kešnar. 2. Mitja Vidmar, 3. Gregor Rančigaj, 4. Tadej Krufic, 5. Tomaž Muhi, 6. Roman Lipar, mlajši pionirji: 1. Dušan Silar, 2. Martin Skrjanc, 3. Peter Slatner, 4. Jože Jagodic, 5. Boris Justin, 6. Roman Semenič; starejši pionirji: 1. Bojan Česen, 2. FrancZorman, 3. Slavko Kotnik; J. J. Radovljiške sindikalne igre Vročina jim ne vzame volje RADOVLJICA - Radovtiičani uspešno uresničujejo program letnih sindikalnih iger v kegganju, balinanju in šahu. Keglja-ško tekmovanje je bilo na Bledu, organi/i Jubilej športnikov Bele in Preddvora PREDDVOR - Jutri in v nedeljo bo ob 20-letnici uspešnega dela IVI) Partizan Preddvor-Bela in otvoritvi razsvetljave na rokometnem igrišču pri osnovni šoli več športnih prireditev. Jutri ob 18.30 bo rokometna tekma stari : mladi, ob 19.30 slavnostni govor Vinka Jenka, predsednika društva ter bogat kulturni program, v katerem bo nastopila folklorna skupina osnovne šole Matiju Valjavec, ob 20. uri pa bo rokometna tekma ženskih vrst Pred-d vora in selekcije Ljubljane. V nedeljo bosta na nogometnem igrišču dve tekmi Ob 10. uri se bosta srečali ženski vrsti Preddvora in Naklega, ob 11. uri pa stari in mladi, nato pa bo ob 13. uri na nogometnem igriščudružabnosrečanje. J. Kuhar V Sebenjah začetek na plastiki Jutri, 10. junija,ob 17. uri bo na plastični skakalnici v Sebenjah I.kolo gorenjske lige v smučarskih skokih. Nastopili bodo tekmovali vseh starostnih kategorij od cicibanov do članov iz vseh gorenjskih klubov. Prvenstvo se bo nadaljevalo prihodnjo soboto v Kranju na skakalnici ns Gorenji Savi. Začetek bo prav tako ob petih popoldne. Liga bo končana v soboto, M. junija, vZabreznici. J. J. rala pa sta ga KK Bled in ZTKO Rodov. Ijica. Sodelovalo je kar S9 moških in 37 ženskih ekip 72 osnovnih organizacij sindikata, za katere je nastopalo 562 tekmo-v al cev. Med ženskimi ekipami so bile najboljše Iskra Otoče, Verige Lesce I in LIP Bled I. Med moškimi ekipami pa sp slinah radovljiški obrtniki. Drugo je bio HTP Bled, tretji pa Alpetour, potniški promet Rsdovljica. V skupnem seštevku je ta» sala Veriga is Lesc Druga je bila Iskra Otoče. tretje in četrto mesto pa delite be> iunj.ki Elan in redovniki Merkur Poletne mikavnosti in vročina niso prs-prečili, da tudi balinarsko^in šahovsko tekmovanje ne bi uspelo. N«, balinarskem tekmovanju je sodelovalo 1.mostov Četrti je b0 Alpetour, peta Iskra Otoče, testo pa Sukno iz Zapui. ...... . v Grajskem dvoru pa je bUo šahovsko » kmovanje Organizirali so ga členi Ša-if^fkZ^, k ubaiz Radovljice. SodefersJo [V? «j,He na kategorije razdeljeni v več Vovk lz Verige, sicer pa je bia najboljša Mari. Omejite Lesc, kije aaatopala izven ?oXr.-cr VB.ku^imoškA^zbr- točk P.vd TK ^trtiZ*. največ J^ufvkollali, iaEt obrtni- SoS^FiMmi« p- vi. *°R^dovttlške sindikalne igre sto- še niso RadovnisMiotakmovaaje vllss končane, saj_obsegajo ie , ^^^f^ nogah in bodo ^gj"^ tekmovanj? AlfiboHš«odft«ianjihT7TolS dosežkih boflie oo tekmovalo 141i «1*. . t« tekmovalo 141 • čla- P^^&STTmOsnovnih organizacij nov vodi sindikalna kast V generalni uvrsti vi vom^ V(r£^ feranca Elana f*1 p Bled , 141 točkami. ■ 442 točksm^fj^tskmevani /*r£ tekmovanje v plavanju- ^ ktek, 9Junija 1978 Zapeljal s ceste [ Podbobelj — V sredo, 7. junija, j 19.10 se je na magistralni cesti v Ljubelju pripetila prometna ne-l^oda. Voznik osebnega avtomobila pud Vrčkovič (roj. 1933) iz Ljub-Moe je v delno preglednem ovinku »peljal v levo na neutrjeno ban-•o, sunkovito odvil v desno, tako ije avtomobil zdrsnil bočno čez «o v začetek varovalne ograje, od • pa ga je odbilo na travnik, •oiika so budo ranjenega prepelja-Klinični center. Nezgoda v ovinku Umna Gorica - V sredo, 7. *$a, ob 15-30 se je pri hiši št. 63 v tmini gorici pripetila prometna *goda. Drago Maček (roj. 1960) je 'kolesu z motorjem peljal v ovinek sredini ceste, tako da je trčil v *kni avtomobil, ki ga je iz nasprot-*«rani pravilno po desni pripeljal *ko Mulej (roj. 1955) iz Sp. 4Bice. V nesreči so ranjenega Mačka prepeljali v bolmšni- \ Prvič na traktorju Zalof - V sredo, 7. junija, ob 8.30 **n?lokalni cesti Zalog-Viševca Netila prometna nezgoda Francu Sodnik (roj. 1943) iz Viševce je >U prvič traktor, na levem ^taika pa je sedel njen mož Jožet hodnik. Zaradi neizkušenosti je Sod-potem ko je prevozila ovi-|H slabo zravnala kolesa, tako da k traktor zapeljal nekoliko v levo s na višji teren ter se prevrnil. Medtem ko je voznica še lahko sočasno odskočila je traktor "«« na njenega moža. Z zlomljeno •fosoga prepeljan' v bolnišnico. Nezgoda pri prehitevanju Vrba _ v sredo, 7. junija, ob •i» * je na magistralni cesti pn 1^ Piinetila prometna nezgoda. J^Mmega avtomobila Ernest z Jesenic je peljal Pri odcepu za Vrbo 13. stran G Lr A 8 li^^95S) r Jesenic je peljal J^ftlvSS Pri odcePu z,a VlitC C**&1 prehitevati voznik oseb fe»avtanobila Zlatko K obal (roj-N z Jesenic. Zaradi sunkovitega hanjaTlevo je P* Pjevanju Nia Kobala zaneslo, trčil je v Ni del Zychovega avtomobila Sle- tega začelo zanašat! m seje Sđ .Teste, Kobal pa je prav S« »peljal s ceste. V nesreči je ^ lažje ranjena sopotnica Paša ^ škode pa je na avtomobilih za L. M. RŽNI PREGLED JESENICE M*ta 20,60 din, špinača 12 din, «>«a 18 din, ko^^lj ' >M6din, ^bula stara 10 50 dm ^-a 1150 din fižol 25,40 do 28 do 30 din, paradižnik SNa, paprika 38,46 d m, slive 28,00 ^Jabolka 12,84, pomaranče 13 d m, Ntt« 16,74 din, ajdova moka 18,8/ J. koruzna moka 6,80. din, kaša 17 ^ surovo maslo 79 din, smetana ^'Um skuto 26,56 din, sladko H» din, jajčka 2,10 do 2,20 din, >ir stari 3,65 din, novi 13,55 din KRANJ •%ta 25 do 30 din, špinača 24 Vrtala 13»do 14 din korenček U* česen 60 din, čebula 12 din, N24 cSt pesa 10 din, kumare 20 SparaSnik 37 din papnka 40 S Sive 26 din, jabolka1 16 dm, 40 din, pomaranče 12,50 dm, Ste 19 din, ajdova moka 18 dm, Sa moka 8 dm, kaša 16 dm, 50 maslo 70 din, smetana,38idui, 51 18 din, sladko zelje 8 dm k»k> 5» 12 din, kisla /epa 10 d,n ^W 30 din, orehi 160 din, jajCKa *H krompir 4 do 5 din, novi 12 Dežurne trgovine Cioboto, 10. junija.bodo odprte SST*1 market, Delavska 20, Poslovalnica 2ito Ljub- V^a'lOKA: Market Novi >tNICE: , Samopostrežna HuRožcana Plavžu Stekla v smrt Kranj — V ponedeljek, 5. junija, ob 18.30 se je na Mlaki pripetila huda prometna nesreča. Ko je voznik osebnega avtomobila Peter Markovič (roj. 1941) iz Tenetiš vozil skozi Mlako, je okoli 300 metrov od gostilne s stranske ceste pritekla na cesto 9- letna Petra Agatanovič z Mlake 67. Avtomobil je deklico zadel, tako da je padla na pokrov motorja, nato pa zdrsnila na cesto, kjer je obležala mrtva. Trčil v kolesarja Kranj — V torek, 6. junija, ob 18.30 se je na Cesti JLA pripetila težja nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Albin Obran (roj. 1961) iz Kranja je peljal proti avtobusni postaji in pri prehitevanju zadel kolesarja Janeza Pogačnika (roj. 1962) iz Radovljice. Pri tem sta oba padla, tako da so ju s pretresom možgan in odrgnin odpeljali na zdravljenje v lj ubij ansko bolnišnic o. Odnesel tranzistor Jesenice — V noči na 6. junij je neznanec vlomil v parkiran avtomobil nemškega državljana Erwina Maverja. Vlomil je tako, da je na stranskem oknu prerezal tesnilno gumo. Odnesel je 400 nemških mark, 200 din, radijski tranzistor Itt Schaub Lorenz vreden 520 mark in zlat prstan z belim kamnom. Škode je za okoli 13.800din. Dva vloma Jesenice — V noči na 6. junija je bilo vlomljeno v priročno gradbeno skladišče podjetja Hidromontaža Maribor ob žični valjarni na Jesenicah. Neznanec je vlomil v zaboj za orodje in odnesel dva električna vrtalna stroja Iskra s tovarniško številko 055972 in 116744 v vrednosti okoli 6000din. Radovljica — V noči na 6. junij je nekdo vlomil v gradbeno barako SGP Gorenje na Šobcu. Odnesel je električno žago z električnim kablom znamke Delmar št. 508633 vredne okoli 8000din. Vlom v avtomobil Bled — V noči na 6. junij je bilo na Bledu na Ribenski cesti vlomljeno v parkiran avtomobil nemškega državljana Walterja Dollenmaver-ja. Neznanec je snel prednje steklo in prebrskal notranjost avtomobila. Očitno je iskal denar, ker se tehničnih predmetov ni dotaknil. Škode na avtomobilu je za 5600 din. Nezgoda pri delu Jesenice — V nedeljo, 4. junija, ob 5. uri zjutraj se je v obratu Jek-larne v jeseniški železarni ponesrečil delavec Vatrostalne Dževad Tela-lovič (roj. 1953) z Jesenic. Skupina delavcev je s posebnim strojem izkopavala dotrajano obzidavo Asea peči. Ko so z železno košaro odpadni material nalagali na kamion, se je mehanizem za odpiranje košare zataknil. Telalovič se je povzpel na kamion in hotel obrniti košaro, da bi se sprožil mehanizem na drugi strani, tedaj pa se je dno košare odprlo in kosi materiala segretega do 300 stopinj so padli na Telaloviča. Opečen po nogi, roki in trebuhu je skočil s kamiona, pri tem pa si je zlomil še nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Posledice ognja v Iskri Reteče Reteče — Poročali smo že o požaru, ki je bil 4. junija ponoči zajel emajlirnico tovarne gospodinjskih aparatov Iskra Reteče. Po dosedanjih ugotovitvah je ogenj nastal zaradi dotrajanega železnega dimnika za odvod izgorelih plinov od peči sušilne komore v emajlirnici. Okoli 40cm pod streho je popustil spoj kovinskega dimnika, da se ie nagnil, izgoreli plini pa so se nabrali pod strešno konstrukcijo. Ta se je vnela in pogorela v širino kakih 500 kvadratnih metrov. Škode na stavbi in na polizdelkih je za okoli 9000 din, ni pa sem všteta škoda zaradi zastoja proizvodnje. Gore lani niso prizanašale Že prvi letošnji meseci opozarjajo, da gore tudi letos ne prizanašajo, saj so bili zadnji dnevi med najbolj tragičnimi v zgodovini našega planinstva in alpinizma Gore prinašajo ljubiteljem planin veliko veselja in radosti, ki ju prepogosto skalijo vesti o nesrečah in smrtih med stenami Posebna skupina komisije za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije je ocenila lanske vzroke nesreč in ugotovila, da se je v gorah smrtno ponesrečilo deset naših ljudi, 13 pa jih je bilo težje ah lažje poškodovanih. Tu sta upoštevani tudi žrtvi odprave na Karakorum in vzpona v steni Petit Dru v gorah nad Chamo-nixom. Strela je terjala eno življenje, trije planinci pa sb ' bili poškodovani. Skupina pri komisiji za gorsko reševanje je tudi ugotovila, da je zaradi zdrsa na snežiščih ali kopnih stezah umrlo pet ljudi, 24 pa jih je bilo poškodovanih, padci na gorskih stezah, dogajali so se zaradi neprevidnosti planincev na najmanj zahtevnih krajih, pa so terjali eno življenje. Uničujoči so bili lani plazovi. Osem ljudi je ubila lavina. Prav tako pa ne smemo biti brezbrižni ob podatkih, da našim ljudem niso prizanašale tuje gore in da je bila v nevarnosti velika skupina naših ljudi, ki so se rešili zaradi srečnih okoliščin in deloma tudi zaradi znanja. Tekstilni in obutveni center Kranj, Cesta Stanega Žagarja 33 objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA-KURJACA Pogoj: poklicna kovinarska šola širokega profila, opravljen izpit za kurjača Nastop službe 1. 9. 1978 ali po dogovoru. Na razpolago je družinsko stanovanje. Pismene prijave sprejemamo 15 dni po objavi; o izidu pa bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. /K Delovna organizacija AVTOKOVINAR, Škofja Loka, Kidričeva c. 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. 10 KV KLJUČAVNIČARJEV 2. KV STRUGARJA 3. KV REZKALCA 4. 5 NK DELAVCEV ZA PRIUCITEV Praksa zaželena, odslužen vojaški rok, stanovanj ni. OD za točke od 1. do 3. okrog 6000 din, za točko 4. okrog 4500 dinarjev. Ponudbe pošljite na gornji naslov v 8 dneh od objave. Leto 1977 našim gorskim reševalcem ni privoščilo počitka, saj so se nesebično borili za življenja ponesrečenih, obilo časa in truda pa jim je vzelo tudi iskanje ponesrečenih, pogrešanih in izgubljenih. Marsikdaj bi bila posredovanja odveč, če bi bili gorniki bolj previdni, če ne bi precenjevali sebe in bolj spoštovali gore in nevarnosti, ki prežijo, in bi bili manj objestni Bodimo previdni, kako se bomo opremili in kam bomo namerjali svoje korake. Varujmo planinsko cvetje. Pustimo ga v naravnem okolju, saj je tam najlepše. Toliko o letošnjih analizah planinskih nesreč. Srečno pot vsem, ki letos obiskujejo naše gore, enako pa velja tudi za tiste, ki se bodo spopadli s tujimi! Pavle Šegula Gorenjska oblačila Kranj Po sklepu odbora za medsebojna razmerja TOZD Konfekcije Kranj, TOZD Konfekcije Jesenice in delovne skupnosti skupnih služb objavljamo naslednje proste delovne naloge in opravila: TOZD KONFEKCIJA KRANJ 1. poslovodje trgovine Pogoji: srednja ekonomska ali delovodska šola in vsaj tri leta prakse pri vodenju konfekcijske trgovine; 2. kreatorja — konstruktorja Pogoji: srednja šola konfekcijske ali* modelarske smeri ter vsaj tri leta prakse pri kreiranju in konstruiranju krojev; 3. 20 šivilj in krojačev Pogoji: zaključena poklicna šola za šivilje ali krojače 4. čistilke Pogoji: dokončano osemletno Šolanje; TOZD KONFEKCIJA JESENICE 1. skladiščnika priročnega skladišča Pogoji: srednja ekonomska šola ali šola za blagovni promet tekstilne smeri in vsaj 2 leti prakse pri vodenju skladišča materiala; 2. kreatorja — konstruktorja Pogoji: srednja šola konfekcijske ali modelarske smeri, vsaj tri leta prakse pri krojenju in konstruiranju krojev; 3. disponenta Pogoji: zaključena poklicna šola za šivilje ali krojače ter 2 leti prakse; 4. 10 šivi lj in kroj a cev Pogoji: zaključena poklicna šola za šivilje ali krojače; DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. finančnega knjigovodje Pogoji: srednja ekonomska šola in vsaj 4 leta prakse na podobnih delih in nalogah; 2. pomožnega knjigovodje Pogoji: zaključena srednja ali poklicna šola administrativne smeri; 3. disponenta v komerciali Pogoji:' zaključena srednja šola ekonomske smeri ali delovodska šola tekstilne smeri in 1 leto prakse pri dispo-niranju gotovih izdelkov; 4. administratorja v skladišču materiala Pogoji: zaključena poklicna administrativna šola. Za vse razpisane naloge in opravila je predpisano trimesečno poskusno delo. Kandidati naj svoje prošnje z navedenimi podatki o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo odboru za medsebojna razmerja do 24. junija v splošno-kadrovsko službo, Cesto JLA 24/a, za TOZD Konfekcijo Jesenice pa na Jesenice, Savska cesta, kjer kandidati dobijo tudi ostale informacije. Kandidatom bodo odločitve odbora za medsebojna razmerja posredovane pismeno. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil Franc Vehovec pismonoša pri pošti Šenčur Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci in družbenopolitične organizacije TOZD za ptt promet Kranj MARTA ODGOVARJA M. K. Selca V pismu vam prilagam vzorec in vas prosim za pomoč. Rada bi imela kostim in bi želela vedeti, če je blago primerno. Visoka sem 162 cm, tehtam 70 kg, stara pa sem 30 let. ODGOVOR: Kostim, ki sem vam ga narisala, je poloprijeto krojen. Jakna ima koničasto fazono, zapenja se na 3 gumbe in ima 2 našita žepa. Na rokavih so 3 manjši gumbi. Krilo je rahlo na ven, z zadrgo ob strani in spredaj šestimi ožjimi gubami. Dolžina krila vsekakor prekriva kolena. Zagovorniki zdrave prehrane svetujejo, naj bi pri opoldanskem obroku vedno jedli najprej surova jedila in šele nato kuhana. Sadje in zelenjavo jejmo torej na prazen želodec, ker samo tako pride do polne veljave in blagodejnega učinka. DRUŽINSKI POMENKI »Petelinji rep« po Indijsko Na list solate dajte 10 dkg drobno sesekljanega kokošjega mesa in čezenj porazdelite šestnajstinko stepene smetane, malo sadnega sirupa, curry in košček pomarančne lupine. Cocktail servirajete v časi, po vrhu okrašenega s koščki kandiranega ali svežega sadja, v katerega ste zabodli zobotrebce. Cocktail kocke V vsak predelek posodice za led položite košček sadja ali peresce zelenjave. Zalijte z vodo in dajte v zmrzovalnik vašega hladilnika. Dobili boste ljubke in prikladne cocktail kockice. Halo, halo! Če bi telefonirali stoje na eni nogi, kot je v šali predlagal nekdo, ki že nekaj let zaman čaka na telefonski priključek, bi gotovo ne bilo toliko zasedenih telefonskih zvez in visokih računov na koncu meseca. Ob velikanski obremenjenosti telefonskega omrežja in naraščajočemu številu telefonskih priključkov bi morali imetniki telefonskih aparatov telefonirati razumneje in predvsem ob-zirneje. Nenapisano pravilo je da izražamo kratko in razumljivo. Predno zavrtimo številčnico moramo točno vedeti, kaj želimo sporočiti sobe-sedniku. Imejmo pri roki papir in svinčnik, da si nemudoma lahko zabeležimo vse pomembnejše podatke, ki jih posredujemo ali sprejemamo. Ne zavlačujmo vsakega pogovora v nedogled. Po telefonu res lahko pokličemo domala vsakogar, nikoli pa ne vemo, če poklicanega ne nadlegujemo. Z nadležnostjo pa tvegamo, da bomo izgubili naklonjenost človeka na drugi strani žice. Moškim z zdravimi, gostimi lasmi frizerji priporočajo pričesko, ki ji pravimo krtača in poleg ustrezne kvalitete las potrebuje še dobrega strokovnjaka. Naloga slednjega je, da ustvari modno pričesko in ne morda frizuro za kaznjence. Tudi kodrava pričeska, kot je propagirajo francoski frizerji za letošnje poletje, tako kot »krtača« zahteva predvsem strokovno striženje. Lasje so dolgi 6 cm, le na čelu morajo biti za spoznanje krajši, vsak pramen las naj bo na svojem mestu. Dolžino je treba ves čas friziranja preverjati, pravilno striženje na tilniku pa končno da pričeski značilen izgled. Lasje morajo biti preparirani in naviti; na temenu z malimi, na tilniku z večjimi naiijalkami. Končni izgled naj bo povsem naraven, kajti modna frizura 78 je neupadljiva. In ko boste navsezadnje obkroženi od deklet kot je model na fotografiji, bodite uverjeni, da je frizer dobro opravil svoje delo. Za vitko linijo V slogu »namen posvečuje sredstva« je predlog za hujšanje, ki veleva, da si pred vsakim obrokom — posebno še ob slastnejših grižljajčkih — živo predočimo kaj neprijetnega. Misel na vrtajoči zobozdravniški sveder bi bila kar pravšnja, da bi si izdatno zagrenili kulinarične užitke in tako obdržali tek v pravih mejah. Manj krut, toda učinkovit način je, da se po nakupih odpravimo potem, ko smo izdatno jedli. Siti se bomo mnogo laže upirali skušnjavam na živilskem trgu in v samopostrežnih trgovinah. V nakupovalni mreži naj prevladujeta sveže sadje in zelenjava, ki bosta, mimogrede povedano, krila tudi večino potreb po vitaminih in mineralih. ^ O solati Že naše babice so vedele, da na svežo solato spada najprej kis i nato olje. Pri uveli solati ravnamo obratno: najprej jo naoljimo, ker be olje lističe zavarovalo pred kisom in tako solata ne bo popolnoma izgubila svoje svežine. Morda niste vedeli, da je solata tudi dobro uspavalno sredstvo, ki pomirjujoče deluje na organizem. V soku solatnih listov je snov, katere uspavalni učinek so poznali že stan grški učenjaki. Novejše kemične analize so te domneve potrdile. Hitro ukrojena torbica 0§0 0§3 Predlagamo, da si iz kosa lane negi platna v velikosti 40 X 80 cm ia svilene ali plastične podlage ukrojite preprosto nakupovalno torbica Ce vam čas dopušča, na platno tobakc-ve barve lahko iz ve zete preprost vzorček s križčki v beli, črni in rdeči barvi (risba I). Izvezeno platno prepognete, zašijete in ob zgornjem [ robu vstavite še lesene ali plastične držaje (risba II). Koledar ».junija 1870 je umri angleiki pisatelj Charles Dickens 10. junija 1912 je umri slovenski pesnik Anton Aškerc 1941 je umrl slovenski pesnik Joža Šeligo, opisovalec bednega študentskega življenja in revne mladosti 11. junija 1844 je umri koroški pesnik, publicist in jerikoslovec Urban Jami k 1949 je umri slovenski pesnik Oton Župančič 13. junija 1873 se je rodil hrvatski pisatelj Antun Gustav Matos 1898 se je rodil slovenski pisatelj Anton Podbeviek 1899 se je rodil slovenski literarni zgodovinar in pisatelj življenjepisnih romanov Anton Blodnjak 1943 je padel pomembni makedonski revolucionar in pesnik Kočo Ra-cin 16. junija 1903 je bila rojena slovenska pesnica VidaTaufer Babica Poznala sem starega moža. Imel je, tako je vsaj sam pravil, svojih osem križev na hrbtu in devetega pol. Predlansko jesen je umrl, tiho in mirno, kakor je živel. Dobro se ga še spominjam; srednje visok starček z malo od teže let upognjenim hrbtom, z drobnim obrazom, polnim gub in gubic, ter z nemirnimi očmi. V ustih mu je vedno tičala pipica, ki je bila že vsa zguljena in zdelana. Pripovedoval nam je, da jo kadi že od prve vojne. Mož je Živel čisto sam v razdejani bajti dobro uro hoda od nas. Otroci smo ga često obiskovali, on pa nas je posadil na klop ob peči in nam govoril o rečeh, ki so se nekoč godile pri nas. Nekega decembrskega popoldne smo bili zopet pri njem. Mirno smo sedeli na klopi in zrli skozi okence, zunaj pa so tiho naletavale novoletne snežinke. Starček je nekajkrat puhnil dim iz pipe proti očrnelemu stropu, pogledal skozi okno in dejal: »Sem vam že pripovedoval zgodbo o babici in sosedovi deklici?« Vsi smo odkimali in v pričakovanju zrli v Srečanje z Branko Jurco 25. maja je dan mladosti, praznik vseh mladih ljudi. Na ta dan smo imeli pionirji naše šole v gledališču proslavo, na kateri je bila gostja mladinska pisateljica Branka Jurca. Sonce Sonce je prišlo izza gore, trate prebudilo je. Rožice so vstale, si očke pomencale. Sonce je poslalo svoje žarke v dom inje zaklicalo: »Vse zbudilo bom!« Sonce je sijalo Ia se vsem smejalo, na noč je zamižalo in utrujeno zaspalo. Mateja Gajgar, 3. e r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Njeno delo je bilo vedno pisanje zanimivih knjig. Tudi sama sem že prebrala veliko njenih knjig: Ko zorijo jagode, Gre-gec Kobilica, Beli konjič in Špelin dnevnik. Pisateljica Branka Jurca, ki je stara že 64 let, je nam pionirjem na proslavi izročila Finžgarjeve bralne pohvale in značke, zaslužnim mladincem pa plakete. Veliko nam je pripovedovala o svojem življenju, ki je bilo še posebno med drugo svetovno vojno zelo težko. Pisateljica je bila delavka Osvobodilne fronte, zato je bila izgnana v nemško taborišče, njenega očeta in mater pa so odselili v Srbijo. Tudi 0 drugih dogodkih, o katerih smo jo spraševali, nam je veliko povedala. V imenu vseh nas se ji je za obisk zahvalila učenka 5. razreda ter ji izročila šopek nageljnov. Po končani proslavi sem tudi sama pristopila k Branki Jurci z odprto knjigo in jo poprosila za podpis. Bila je to knjiga Špelin dnevnik, ki jo hranim v svoji knjižnici. Lrina Vauhmk,3. cr. osn. šole Prežihov Voranc, Jesenice dedka. Ta je dal pipo iz ust in pričel tiho pripovedovati: »Nedaleč od moje hiše je v stari bajti živela ženica. Otroci so jo imeli radi in so jo klicali kar babica. Kadarkoli so jo srečali, je imela kaj zanje. Zadovoljno je živela vse do vdora sovražnika v našo domovino. Že od prvega dne okupacije je pomagala zavednim ljudem, ki so odhajali v gozdove. Dolgo je ta njena pomoč ostala skrita nepoklicanim očem. Nekega zimskega dne pa je izdajalec videl tri partizane, ki so stopili v njeno hišo. Že nekaj ur zatem so bili nemški policaji pri njej. Ker niso našli nič sumljivega, so se morali vrniti praznih rok. Nekaj dni kasneje je pritekla k babici sosedova deklica. Po licih so ji polzele solze, ko je babici pripovedovala, da leži na skednju ranjen partizan. Babica si je ogrnila pled in odšli sta do skednja. Partizan je imel nogi prestreljeni. Na saneh sta ga odpeljali v hišo ter ga skrili na podstrešje. Vsak dan mu je babica prinašala mleko in kruh, a ker je ležal kar tako na pogradu, se je bala, da ga ne bi videl kak sovražnikov vohljač in ga izdal. Spomnila se je na vrata, ki so bila zametana s slamo. Spravila ga je v novo skrivališče in ga tam naprej zdravila z domačimi zdravih*. Bilo mu je vedno bolje in ko je nekega dne stopil na noge in je hotel že oditi, so prišli Nemci, ki so medtem o babici dobili nove podatke. Preiskali so vso hišo, a vrat, ki so vodila v skrivališče, niso našli. Babico so zgrabili ter jo odpeljali na gestapo. Ker ni ničesar izdala, so jo mučili in čez nekaj dni so jo vso pretepeno skupaj s še devetimi nedolžnimi ljudmi postavili ob zid. Zavezali so jim oči. Petindvajset Htrelov je zagrmelo, deset življenj je ugasnilo. Partizan je odšel. Videla ga je samo sosedova deklica. Zahvalil se ji je in ji obljubil, da bo babico maščeval.« Dedek je končal. Vsi smo molčali. Na poti domov smo premišljali o ba-bičinem junaštvu. Ljudi, ki so padli take smrti, ne smemo nikoli pozabiti. Živeti morajo z nami, v našem spominu. Marjanca Juričan, H. a r. osn. šole Cvetka 'Gola rja, Škofja Loka Misli učencev osnovne šole Cvetka Golarja v Skofji Loki Ali želim celodnevno šolo? Želim. Všeč mi je zato, ker bomo v njej pisali domače naloft in se učili. Ani Ko kalj, 2. b Celodnevne šole si, odkrito povedano, ne želim kaj dos& Ves dan bi ne videla staršev in bratca. Vendar je celodnevna šola tudi koristna, kajti starši nekaterih otrok delajo in otroci morajo biti sami doma. _ . _._ , Roža Oblak, 4. a Ne želim celodnevne šole, ker bi Se dolgočasila. Ta šola bi bila zelo ,Ar~~%. Raje bi bila doma pri mamici in očka. dolga. Petra Terkaj,l.b Da, zelo jo želim. To pa zato, ker ne bomo več nosili težkih torb v šolo in domov in ker bomo napisali naloge že v šoli. Robi U rek, 4. a Ne bi hodila v celodnevno šolo, saj pravijo, da si tam da štirih popoldne. Doma si potem čisto malo. Rajši imam navadno Irena Pustišek, 2. a Ne maram šole, ker to varišica daje stroge ocene. Saško Juraja, 1. b Mislim, da je celodnevna šola potrebna. Posebno za učenca, ki ne razumejo nekaterih predmetov. Tako bi jim učitelji lahko pomagali pri domačih nalogah in jim hkrati vse razložili. Mirjana Draksler, 4. a Revija pevskih zborov pevcev. Poslušalci so bili sado; voljni, posebno pa so pozdravih nastop komornega zbora, ki ga sestavlja 32 pevk. Zbor nastopa na vseh šolskih proslavah, pokg tega pa gostuje še v drugih šolah in na priložnostnih, občinskih proslavah. Milena Sušteršič, 8. b r. osn. šok Lucijana Seljaka, Kranj V četrtek, 1. junija, je bila ob 17. uri v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču revija pevskih zborov šole. Sodelovali so: instrumentalna skupina Zvončki, pevski zbori podružničnih šol iz Resnice, Mavčič, z Orehka in iz Zabnice, zbor učencev tretjih in četrtih razredov, pionirski zbor, komorni in mladinski zbor. V«stopilo je okoli 600 mladih ,„„ ».»«.«»«' °"' ^ c$ c% c* ^\ V« » <^ «nai »-mm m—< ifrl't?? /1 r*a g SAŠA TANKO 0$ TFT« *A¥?< jfrpEjA. tO« A I ' r 8 pek, 9. junija 1978 TELEVIZIJA 15. stran O L, A S E in u- ta ki V i m 10. JUN MO Poročila W5 Profesor Baltazar — risanka -15 Z besedo in sliko: Muca copatarica 30 Vrtec na obisku: Raz gibajmo se i45 Pisani svet: Povabili so nas 20 Tehtnica za natančno tehtanje •'•50 Kaj so samoupravni splošni akti — oddaja iz cikla Da bomo laže odločali ifc Italija po Moru — dokumentarna oddaja •JO Poročila Poročila L* Atletska tekmovanja za jugoslovanski pokal — prenos iz Karlovca Obzornik 45 Pet deklet na vratu — film Risanka ,*toTV dnevnik [*W Mož, ki je lj ubil športe - barvni film TV dnevnik 210 Nastop ansambla f Bay City Rollers W Buenos Aires: Nogomet Italija : Argentina — prenos (do 1.05) EVR-Zg jMajnUd H. TV mreže: i7«MardelPlata: • Nogomet Francija : Madžarska — prenos J« TV dnevnik ^00 L. van Beethoven: L Pideiio — I. del '^flO Vremenska napoved — feljton 21.30 24 ur 21.40 Rosario: Nogomet Mehika : Poljska in TV dnevnik TV Zagreb — I. program: 16.20 Poročila 16.25 TV koledar 16.35 Akordi Kosova — festival otroške pesmi 17.40 MardelPlata: Nogomet Francija: Madžarska 19.35 TV dnevnik 20.05 Šerif v New Yorku - film 21.40 Nogomet Mehika: Poljska 22.35 TV dnevnik 22.50 Kratek film 23.10 Buenos Aires: Nogomet Italija : Argentina — prenos nedelja 11. JUN 8.52 Poročila 8.57 Za nedeljsko dobro jutro: Ljudske pevke sestre Pekošak, 9.20 625 9.45 Rubežniki — nadaljevanka 10.30 RobinHood - serijski film 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 14.55 Športna poročila 15.00 Pred srečanjem Parlov: Conteh 16.00 Britanska enciklopedija — barvna serija 16.25 Veseli tobogan: Jesenice 17.25 Poročila 17.40 Buenos Aires: Nogomet Švedska: Španija — prenos 19.35 Risanka 19.48 Odločilni zadetki 19.50 TV dnevnik 20.20 K. Klarič: Spolno paro, nadaljevanka 21.25 Mileševo, barvna oddaja TV Beograd 21.55 TV dnevnik 2210 Okrogli svet IZBRALI SMO ZA VAS 22.25. Glasbena medigra 2235 Športni pregled 22.45 Nogomet Brazilija : Avstrija — reportaža 23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Atletsko tekmovanje za jugoslovanski pokal — prenosizKariovca 17.40 TV novice 17.55 Mačva — dok. oddaja 18.30 Predstavljamo vam gledališče »Komedija« 19.35 TV dnevnik 19.50 Irska,dok. oddaja V Centralovi DELIKA TESI v Kranju so dobili zamrznjene jabolčne štruklje v listnatem testu, hrenovke v testu in sirove pa-ste tke. Njihov kuhar pravi, da so tako dobre, da bi sam težko spekel enake. Le v pečico juh damo in speče-mo po navodilu 15 do 20 minut, in poslastica je na mizi. Cena: hrenovke v testu 29 din paštete s sirom in štrukh'i20din Slovenska RTV praznuje Ljubljana — Radio televizija Ljubljana praznuje letos ^pomembna jubileja; 50 let bo minilo, odkar je 28. oktobra začel oddajati Radio Ljubljana, in 20 let, odkar je ''oktobra 1958 bil iz ljubljanskega studia posredovan prvi ^'^izijski program v Sloveniji. Jubileja nista pomembna le za kolektiv RTV Ljubljana, ?*P*k za vso slovensko javnost, za našo socialistično revo-*W> in kulturo, kateri sta oba medija dala svojevrsten **Jt. Zato ju je odbor za proslave pri republiški konferenci vključil v program republiških proslav v letu 1978. f>8t%toii» republiška proslava, ki bi zajela tako 50-letnico ^ kot 20-letnico televizije, bo predvidoma v prvi polovici f0?*0***, to je v času, ki datumsko pada v začetek dela Radia i, začetek dela televizije v Sloveniji ter prve oddaje A. K. A TEDEN NA TV '\Uota vjk dober film niso po-?~Ke velike teme, nam znova dokazujejo *<*lni češki avtorji. Se ■ » iz drobnih vsakdan jim uspeva ustvariti podobo nravi, J*£ seveda s pomočjo /^fliA življenjskih dialo-£*■ Eden takšnih »malih« K*w je tudi PET DE-ut*T» prav nič pretresi*' toda simpatična po-7r* pubertetnic na pragu kJOŽ, KI JE LJUBIL jr^HT je filmska kome-if9: kjer nastopa Ročk ."oso/i kot izreden stro-.^njak za ribolov, a se v s**ici »ploh ne spozna na tjport, ob njem pa P aula »J**1*** kot reklamni stro-za ribiško opre-.''Kot je za številne ame-j?* komedije značilno, je poln zapletov, situ-gibe komike, od nepre-^^ga Hudsonovega pa-v vodo in v objeme i^ft Seveda pred očmi yfzaročenke. ikjytanski, pravzaprav jj**/ ansambel BAY CI-J tOLLERS je še danes, ? W le ah, ena najbolj ^Marnih pop skupin. V sicer njihova slava yi°ma ugaša, pri nas pa nladi še vedno poslu- stičnih filmov opazili dokaj novo režisersko ime; to je Španec Narciso 1 bane z Serrador, avtor filma Kdo lahko ubije otroka. Opazili so njegovo nagnjenje in sposobnost, da iz na videz vsakdanje, realistične prigode napravi film, ki nagiba k fantastičnemu, skoraj nerealnemu koncu. O tem nas prepriča tudi njegova TV drama TELEVIZOR. Tu je prav tako izhodišče vsakdanja, povsem realistična situacija: obsedenost gledanja televizijskega programa. Sreda Nedelja JtSELl TOBOGAN so Sfjfbt posneli na Jeseni-ftz učenci osnovne šole i^ihov V orane, glasbene ^2 ter vzgojno varstve-zavoda. Nastopila v tudi zanimiva gosta ►^o čop in Jože Kampič. i dvorani gledališča so v*Vo voditi Alenka Hoef %*> Saša Veronik in El ^°*> ki -je zastavil (r^t prav posebno ugan- Ponedeljek lanskem Festu so v projekcij fanta- Krzystof Zanussi nedvomno sodi med izredno pomembne poljske filmske avtorje. Posnel je že več televizijskih in celovečernih filmov. Film VAROVALNE BARVE je posvečen razreševanju številnih moralnih vprašanj današnjega časa. Protagonist Zanussijevega filma so na eni strani profesorji, na drugi pa študentje, ki skupaj preživljajo počitnice v jezikovnem tečaju. Konflikti so resda med profesorji in študenti, še večji konflikti pa nastopijo med profesorji samimi. Izziva jih oportunizem nekaterih, ki bi sebi in drugim radi dokazaU, da so se človeške vrednote porazgubile. 20.35 Včeraj, danes, jutri 20.50 Mendosa: Nogomet Škotska Nizozemska prenos (do22.35) T V Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Grda račka - serijska oddaja 10.30 Poletje s Katico - serijski film 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 15.55 TV dnevnik 16.10 Sporočilo bogov — mladinski dok. film 17.40 Buenos Aires: Nogomet Švedska: Španija 19.35 TV dnevnik 19.50 K. Klarič: Spolno paro — T V nadaljevanka 20.50 Mendosa: Nogomet Škotska: Nizozemska — prenos 22.35 Športni pregled 22.45 Nogomet Brazilija : Avstrija — posnetek iz Mar del Plate 23.00 TV dnevnik ponedeljek 16.00 Ljudje in zemlja — ponovitev 17.10 Poročila 17.15 Jurij Raketa — barvna oddaja iz cikla Sedem stopnic do glasbe 17.30 Britanska enciklopedija 17.55 Obzornik 18.05 Kaj je organizacija združenega dela, oddaja iz cikla Da bomo laže odločali 18.20 Zaščita industrijskega objekta — oddaja Iščete otroški globok ali športni voziček? V na novo preurejeni Murkini otroški prodajalni PIKA v Radovljici (pri avtobusni postaji) jih imajo v veliki izbiri: v jeansu, skaju, rdeče, modre itd. Cena: globok voziček 1460 dm športen voziček 1060 din sončni k 132 din Vsak športni dogodek je lepše gledati v barvah, če pa gre za svetovno prvenstvo, kot je te dni prav nogomet, pa sploh. Na Jesenicah pri FUŽIN AR JU imajo naprodaj color TV sprejemnik Gorenje SE-LECTOMATIC, pa tudi najnovejši Gorenje AQUA-MARIN. Cena: 22.093 in 23.889 din Četrtek ALI NACISTI ŠE OBSTAJAJO je aktualna dokumentarna oddaja, posneta v septembru 1977, ki prikazuje oživljanje neonacizma, celotno problematiko v zvezi z nacističnim »herojem« Rudlom in generali zahodnonemške armade. Oddaja prikazuje zborovanje neonacistov po Zahodni Nemčiji in varnost, ki jim jo ob tem zagotavlja policija. iz cikla Družbena samozaščita 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.28 Odločilni zadetki 19.30 TV dnevnik 20.00 Enotnost - nikoli trdnejša, aktualna oddaja 21.20 N. S. Serrador: Televizor, barvna drama 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže: 17.30 Deček in očala — otroška oddaja 17.45 Dositeieve basni 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Sodobni svet Na Jesenicah so postavljeni 3 novi releji za sprejem II. TV programa, seveda pa je treba imeti pravo anteno, če ga hočemo ujeti. Pri FUŽIN AR JU na Jesenicah vam bodo dali dober svet, katera antena je primerna. Imajo pa tudi vse drugo potrebno pri roki, kot je kabel, kretnice, stabilizatorji itd. Cena anten: 188,35 do 271,10 din 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.10 24 ur 21.20 Riodas mortes,film TV Zagreb - I. program: do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 TV drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Mozaik 22.05 TV dnevnik 22.20 Sprejem na postaja -dokumentarni film TV Zagreb - I. program: 16.35 TV dnevnik 16.55 TV koledar 17.05 Mali svet 17.40 Svetovno nogometno prvenstvo v Argentini od 19.35 naprej isto kot na odd. II. TV mreže četrtek 15. JUN 13. JUN torek 14.00 Teniška tekmovanja za Davisov pokal — 17.20 Poročila 17.25 Avtomobili in ljudje - barvna serija 18.20 Obzornik 18.35 Profesor Baltazar - risanka 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje 19.15 Risanka 19.28 Odločilni zadetki Tole je skupina ženskih poletnih sandal, model PAUL A, iz PLANIKE. Zgoraj usnje, spodaj pa poliuretan, ki pa izgleda kot les. In ta posebnost je letos sila modna. V vseh prodajalnah PLANIKE jih dobite. Barve: natur, beige. Cena: 388,20 din prenos srečanja Jugoslavija : Švedska 17.30 Poročila 17.35 Mozart v izvedbi Isaaca Sterna 18.00 Obzornik 18.10 Od šoledodoma - otroška oddaja 18.45 Na sedmi stezi 19.15 Barvna risanka 19.28 Odločilni zadetki 19.30 TV dnevnik 20.00 Uvod v oddajo Igre brez meja 20.05 Rochefort: Igre brez meja — prenos 21.30 TV dnevnik 21.45 Iz koncertnih dvoran — F. Mendelssohn: Koncert za violino in orkester Oddajniki II. T V mreže: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Pionirske T V novice 18.45 Brigadirski T V studio 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Akcije 21.00 Allons, enfants, film 22.40 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Obleka, to sem jaz 20.45 Ali nacisti še obstajajo, dokumentarna oddaja 22.20 TV dnevnik 2235 Jazz na ekranu: Trio Sam Rivers, barvna oddaja Opomba: Ce se v sredo ne bo končalo teniško tekmovanje za Davisov pokal, bomo danes ob 14.00 uvrstili v spored nadaljevanje, tekmovanj Oddajniki II. T V mreže: 17.45 TV dnevnik 18.05 TV koledar 18.15 Grda račka - otroška oddaja 18.45 Ali morda veste 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko 23.30 24 ur petek 16. JUN sreda 14. JUN 14.30 Teniška tekmovanja za Davisov pokal — prenos srečanja Jugoslavija : Švedska Poročila Z besedo in sliko: Moj dežnik je lahko balon Bojevniki sonca — serijska oddaja 17.25 Obzornik 17.40 Svetnovno nogometno prvenstvo v Argentini —. prenos EVR 19.35 Risanka 19.50 TV dnevnik 20.20 Film tedna: Varovalne barve, barvni film 22.05 Miniature: A.Srebotnjak: Pesem s K rasa 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže: 19.35 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.40 Svetovno nogometno prvenstvo v Argentini — prenos EVR 2235 TV dnevnik 17.15 Poročila 17.20 Ne skrbite, tu smo mi — otroška oddaja 17.35 Ostržek - barvna serija 18.00 Obzornik 18. i0 Slovenski ročk: Predmestje, b. oddaja 18.45 Žive zapornice — oddaja iz cikla Č loveko vo telo 19.15 Risanka 19.28 Odločilni zadetki 19.30 TV dnevnik 20.00 Odrske luči, zabavno glasbena oddaja 21.05 Razgledi: Mladina in prosti čas, b. oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 R. Graves: Jaz, Klavdij — nadaljevanka 2255 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 17.20 Rokomet Jugoslavija: NRD (ženske) - prenos iz Pulja 18.30 Zagrebška kronika 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturni mozaik 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti: dr. Albert Bela 22.10 Koncert violinista Henrvka Szeringa 21.30 Življenje knjige TV Zagreb — I. program: 17.45 TV dnevnik 18.05 TV koledar 18.15 Pionirsko srečanje 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 T V dnevnik 20.00 Odrske luči — zabavno glasbena oddaja 21.05 Noči in dnevi — TV nadaljevanka 2205 TV dnevnik 22.20 Športna reportaža 22.35 Nočne premiere: Zloba, celovečerni film Poletje zahteva tudi svojo torbico ali cekar. Vse polno lahkih torbic za nakupe, plažo ali potovanje, tudi tiste najbolj iskane v safari stilu, imajo na Kokrinem oddelku galanterije v GLOBUSU. Cena: 98,58 do 283,57 RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, rasen nedelje, ob 4.30, S.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00,8.00, 0.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00. 13.00. 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob lt.00, 20.30 in 23.50. SOBOTA Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje Tekmovanje amaterskih zborov J RT »Neka nas pesma zbliži« 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 1050 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.00 Spoznavajmo svet in domovino — Frankfurt - ZRN 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Ljudmila Haller: Usmerjeno izobraževanje na področju kmetijstva 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Od arije do ari je 15.30 Vedre melodije z ansamblom zabavne glasbe 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 -(kulturni m agazin) 18.06 Poletni div erti men to 18.55 Pet minut za EP 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milan Ferlež 20.00 Sobotna glas bena panorama 2130 Oddaja za nase izseljence 23.05 Popularnih 20 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1333 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi? . 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz nadih sporedov 1433 Srečanje republik 1530 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek M. Kranjec: Čejih nebo 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 1730 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih a vtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (radio Koper) 18.40 Z ansamblom Tone Janša 18.50 Svetin mi Tretji program 19.05 20.00 13.40 14.05 15.00 1535 15.45 16.00 16.33 18.40 Zvoki iz studia 14 Mozaik glasov in ritmov Mladina sebi in vam Instrumenti v ritmu Naši kraji in lj udje Filmska glasba Melodije po pošti V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.06 - 23.00 Igramokar ste izbrali 2030 Poročila 2035 Naši znanstveniki pred mikrofonom 23.00 Iz jugoslovanske komorne glasbe 2335 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 12. JUNIJ 20.30 2035 21.00 21.15 23.00 2335 Za vas m uzicirajo ... Znani skladatelji — sloviti izvajalci Poročila Zborovska glasba v prostoru in času (J.Seidel, V. Felix, M.Vacek, L.Fišer) Vidiki sodobne umetnosti Stereofonski operni koncert Simfonični nokturno I z slovenske poezije NEDELJA 11.JUNIJ Prvi program 4.30 Dobrojv.tro! 8.07 Radijska igra za otroke — ¥ rane Puntar: Gosli 8.43 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 1030 H um oreška tega tedna J. K. Jerome: Trne možje potrebujejo spremembo 1030 Gbsbenamedigra 11.15 Naši poslušalci čestitajo in poadravijajo i t/jo Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Robert Last 14.06-18.50 Nedeljsko popold ne 16.00 Zabavna radijska igra Sla womir Mrožek; D vesaun 1935 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT - studio ... Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno 23.15 Glasbena parada »Radenci 78« 00.05 Nočni program m glasba Drugi program 8.00 Nedelja navalu 202 13.00 Cocktail melodij 1335 Izroda v rod 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, k ako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 14.05 A matere ki zbori pred mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš radio 16.00 »Vrtiljak* 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij Ljudske šaljive pesmi 18.30 Zvočni signah •1835 Pet minut za EP 1935 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno K M i skot Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 1335 Glasbenamedigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov — Slovaška književnost v Vojvodini 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu London (it v Stompers — Hagavv 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalodneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (Radio Koper) 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 V gosteh pri zborih j ug os lova rak ih radijskih postaj 19.45 Romantična solistična in komorna glasba 2030 Poročila 21.00 Literarni večer Večer umetniške besede: M arija Nablocka 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz slovenske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije 13. JUNIJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo E.Grieg: JutroII 9.30 Iz glasbenih šol G lasbena šola Idrija 10.15 Kdaj,kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12 30 Kmetijski nasveti ing.Silva Avšič: Poletna setev vrtnin 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 1330 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi 1530 Mozaik zvokov 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Obiski naših solistov... 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franc Puhar 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi Dobre polje na Dolenjskem 2030 Radijska igra lUroId Pinter: Večerna šola 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program J RT — studio... J ugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno P. Morand: Mister U. 23.15 Popevke se vrstijo 00.05 Nočni program - glasba Drug« program 8 00 Torek na valu 202 13 00 I z partitur velikih zabavnih orkestrov 13 33 Danes vam izbira 14 00 Radijska šola za višjo stopnjo - Natančno branj e: Finžgarja »Pod svobodnim soncem« 1430 Iz naših sporedov 1433 Z vami'in za vas 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 1730 Zrcalodneva 17.40 Z ansamblom J azz Set 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih a vtorjev Tretji program 19.05 G.Rossini: Odlomki iz opere »Seviljski brivec« 20.00 Dvignjena zavesa 2020 Glasbeni intermezzo 2030 Poročila 2035 Slovenska glasba nekdaj in danes G ojmir Krek, Milan Potočnik 21.20 Budimpeštanski glasbeni večeri 2235 Iz albuma tonskih z ari sov življenja 2335 Iz slovenske poezije Il4. JUNIJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Korošec: Možnosti za povečano pridelovanje semena krmnih storčnic 12.40 Pihalne godbe (Igrajo vam Angleš ke pihalne godbe) 13.00 Danes do 13.00 1330 Priporočajo vam .. . 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 1530 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma Iz pisem L. van Beethovna 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Koncert abonmaja Mladi mladim 1830 Slovenska in svetovna zborovska glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalovjazza Mednarodni finski festival jazza PORI-77 (3. oddaja) 23.05 Literarni nokturno W. Aspenterom: Grm 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 I z partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) E.Grieg: J utro 11 14.25 Z vami in za vas 14.30 I z naših sporedov 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 I z slovenske produkcije zabavne glasbe 1 7.30 Zrcalodneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba ( Radio Koper) 18.40 Srečanja melodij do 19.00 Tretji program 19.05 20.00 2030 2035 2 1.40 22.00 23.55 Glasbena soareja K omom a dela glasbenega baroka Poročila Iz manj znane operne literature Sodobni literarni portret Dane Zaje Razgledi po sodobni glasbi Iz slovenske poezije ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) 9.35 Narodne in ponarodele 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.0.) Uganite, pa vam zaigramo... 12.10 Zvoki znanih melodij 1230 Kmetijski nasveti — ing. Mibca Oblak: Obetajoče sorte črnega ribeza 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 1330 Priporočajo vam . . 14.05 Poje slovenski oktet 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta šola 1530 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori prof. Bogo Jakopič 16.00 »Vrtihak« 17.00 Studio ob 17.00 18.06 » Prebujenje polj .. .« 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Zmtfarsič 15 JUNU 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer Ob 200-let mci smrti J. Voltaira 21.40 Lepe melodije 2220 D w sonati Jana Dismasa Zelenke 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 2330 Naš nocojšnji gost Edvin Fliaer 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1333 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma (ponovit ev) 14.20 Mehurčki 1430 Iz naših sporedov 1433 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji I. del. 17.00 En mikrofon za d ve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (Nadaljevanje) 17.30 Zrcalodneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in p o ust v ar lja 1 nost 20. stoletja -zborovska glasba srbskih skladateljev 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 2030 Poročila 2035 Koncert Tria Tartini 22.00 Glasbeni klub 2335 Iz slovenske poezije 16. JUNIJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo sto p njo Obravnava nove pesmi 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 1230 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Virusi na krompirju 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.00 Danes do 13.00 1330 Priporočajo vam .. 1330 Človek in zdravje 14.05 G lasbena pravljica CarloCollodi - Ivo Petrič: Ostržek 14.18 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 1935 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Maksa K umra 20.00 Stoppops20 21.15 Oddaaa o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo C hick Corea — JanGarbarek — BoboStenson quartet 24.00 Poročila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov in vremenska napoved 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 I z partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zabavna glasba socialističnih dežel 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Obravnava nove pesmi 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni lekaikon 16.05 Vodomet mek)dij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalodneva 1 7.40 Odmevi z gera — dr. ing. DušanPovh: Narava, planinstvo in radio v 50. letih 1 7.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo— jazz Onzy Matthevvs Rand - Rhythm C ombination & Krass 18.40- 19.00 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Radijska igra John Pepper Clark Splav 19.55 Med klavirskimi miniaturami 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 2030 Poročila 22.00 V nočnih urah ... z mojstri glasbenega baroka 2236 Mednarodna radijska univerz a 22.40 S pevci od včeraj in danes 2.1.55 Iz slovanske poezije NAGRADNA Rešitve pošljite do 14. junija na naslov: Glas Kranj, M ose Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. KRIŽANKA Vodoravno: 1. prebivalka Finske, 6. vlakno, dobljeno iz sviloprejkinih zapredkov in blago iz teh vlaken, 11. hrvaški literarni zgodovinar, jezikoslovec starejše hrvaške knjževnosti, umrl 1955, Mihovil, 12. rušje, pritlikavi bor, 14. ime soustanovitelja OF, Fajfarja, 15. Petrarcova oboževanka, 17. velik pokrit in zaprt prostor, namenjen zlasti za industrijska dela aL' večje prireditve, 19. največja reka na zahodnem delu Indijske podceline, 20. konje-tina, meso in koža konja, 22. sanje, 23. Srečko Kosovel, 24. 1946. usmrčeni nemški vojni zločinec, minister za zasedene pokrajine, Alfred, 26. avtomobilska oznaka za Kutino, 27. hitri sel, tekač, 29. Charles A. Eames, 30. Zarožene-le ploščice na prstih rok in nog 32. vrsta risalnega peresa za okroglo pisavo, 34. kdor se poklicno ukvarja z masažo, 35. znak za kemično prvino telur, 36. kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec, 40. pripovedno literarno delo v verzih o kakem velikem in slavnem dogodku, 42. nemška reka, pritok reke Neckar, 44. spremljevalec, oproda, 45. češka pritrdilni-ca, 46. kis, 48. italij. ime za Videm, mesto v severni Italiji, 49. tekoča maščoba, 50. vnaprej plačano naročilo za kaj, 52. žilje, skupek žil, 54. slovenski skladatelj in glasbeni estet, Vilko, 55. oblika ženskega imena Aleksandra. Navpično: 1. sklad, 2. naziv, 3 kratka sa Narodna banka, 4. velikan, 5. pripadnik n» skega nomadskega naroda, Alanov, Alan, 6 francoski dramatik, pisec številnih dramski npr. »Kozarec vode« in opernih tekstov spi »Fra Diavolo«, Augustin-Eugene, 7. črne ia sive poljske ptice, 8. kratica za izvršna enota. 9. kratica za Loške tovarne hladnilnikov, lft grški poveljnik pred Trojo, Ajant, 11. tekmovanje za isto mesto, izpodrivanje, 13. zbujanje elektrike, 14. postopek tiskanja in proizvod 16. materina sestra, ujčeva žena, 1& plemenska zveza Starih Slovanov, 20. prid, 21 Albanec, Arbanas, Šiptar, 24. vijuga, okljuk 25. kdor je kam povabljen in pogoščen, 28 I j znak za kemično prvino renij, 31. kratica u hidroelektrarno, 33. reka v Bolgariji, ki se izliva v Egersko morje, 34. jahalna šok prostor za dresiranje konj in jahanje, jahalna steza v cirkusu, 35. moško ime Teodor, 37. n-dio-lokator, 38. široki pas za povezovanje japonskega oblačila kimona, 39. gora na Notranjskem, 4l. ameriški pesnik in peaai zlasti grozljivih zgodb, Edgar Allan, 43. in# sko grbavo govedo z dolgimi rogovi, 45. ia« naše igralke Tkačeve, 47. struja, 49. angk* izraz za star, 51. avtomobilska oznaka J* Novo mesto, 53. veznik. Rešitev nagradne križanke z dne 2. junija: 1. spored, 7. Apeles, 13. krvotok, 15. Alti 16 LO 17. trolejbus, 19. HI, 20. ATS, 22. Urugvaj, 23. mar, 24. Dakar, 26 Boan, 27. pero, 2a Lt&l 30. Ireiand, 32. larinks, 34. cent, 35. Sade, 36. F-A-TR, 38. Moore,41. tja, 42. bankine, 44. ieA> 45. en, 46. Kartagina, 48. LR,49. zamorka, 51. akacija, 53. Ararat, 54. A taman. t Prejeli smo 78 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Lojze Bavdek, Planina * 64000 Kranj, 2. nagrado (60din) dobi Boštjan Trilar, Cesta 1. maja 61, 64000 Kranj, 3. nagrač (50 din) dobi Franjo Gabrič, Cesta 1. maja 65, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslati po po?5 KINO K ranj CENTER 9. junija amer. barv. krim. MA' SCEVANJE TOMA HUNTE RJA ob 16., 18. in 20. uri 10. junija amer. barv. krim. MAŠČEVANJE TOMA H UNTERJA ob 16., 18. in 20. uri 11. junija slov. barv. mlad. SREČNO KEKEC ob 10. uri, amer. barv. krim. MAŠČEVANJE TOMA HUNTERJA ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. pust. GUSAR Z JAMAJKE ob 21. uri 12. junija ital. barv. kom. NENAVADNE PRILOŽNOSTI ob 16., 18. in 20. uri 13. junija ital. barv. kom. NENAVADNE PRILOŽNOSTI ob 16., 18. in 20. uri 14. junija ital. barv. kom. NENAVADNE PR1L02NOSTI ob 16. m 18. uri, prem. ital. barv. OCE GOSPODAR ob 20. uri 15. junija ital. barv drama OCE GOSPODAR ob 16., 18. in 20 uri K ranj K TOK ZIC 9. junija amer. barv. trihler DRUŽINSKA ZAROTA ob 16, 18. in 20 uri 10. junija amer. barv. ljub. ROMANCA NA OBALI ob 16. uri, domači barv. PASIJON PO MATEJU, ob 18. uri, Svic. franc. barv ljub. drama ČIPKARICA ob 20. uri 11. junija angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 14. in 18. uri, hongkon. barv. karate MFC ZLATEGA ZMAJA ob 16. uri, prem. amer. barv N IS K M TI OBIJU BILA ROŽNEGA VRTA ob 20. uri 12. junija amer. barv. NLSEM TI OBLJUBILA ROŽNEGA VRTA ob 16., 18. in 20. uri 13. junija amer. barv. NIN K M TI OBLJUBILA ROŽNEGA VRTA ob 16., 18. in 20. uri 14. junija amer. barv. drama VZLJUBILA BOŠ MOJO MAMO - ob 16.,»18. in 20. uri 15. junija angl. barv kom. KAJ POLEZUJEŠ, RECI KAJ ob 16.. 18. in 20. uri Trtic 10. junija amer. barv. krim. VKCNI ALIBI VICKA DUCKI-NAob 18. in 20. un 11. junija amer. barv. < 'I IA K 1,1 L V ZASTAVLJALNICI ob 15 uri, angl. barv. kom. KAJ POLE ŽUJEŠ, RECI KAJ ob 17. in 19. uri, amer. barv. krim. VEČNI ALI BI VICKA DUCKINA ob 21. uri 12. junija amer. barv. krim DRUŽINSKA ZAROTA ob 18. uri, švic. franc. barv. ljub drama ČIPKARICA ob 20 uri 13. junija amer. barv. krim DRUŽINSKA ZAROTA ob 18. m 20. uri 14. junija angl. barv. pust GROF MONTE CRISTO ob 18. in 20. uri 15. junija domači barv PASI JON PO MATEJU ob IH i» 20. u n Kamnik DOM 10. junija amer. barv. krim. SREBRNA PUŠČICA ob 18. m 20. uri, prem. amer. barv. NISEM TI OBLJUBILA ROŽNEGA VRTA ob 22. uri 11. junija amer. barv. pust. KRALJIČINA OGRLICA ob 15. uri, itaL barv. kom. NENAVADNE PRILOŽNOSTI ob 17. in 19. uri, prem. švic. franc. barv. ČIPKARICA ob 21. uri 12. junija amer. barv. krim. SREBRNA PUŠČICA ob 18. in 20. uri 13. junija amer. barv. drama VZLJUBILA BOŠ MOJO MAMO o b 18. uri 14. junija domači barv. PASIJON PO MATEJU ob 18. in 20. uri 15. junija angL barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 18. in 20. uri Duplica 10. junija hongkon. barvni karate M EC ZLATEGA ZMAJA ob 20. uri U. junija amer. barv. vvest. VRAŽJI VRT ob 15. un amer. barv. krim. SREBRNA PUŠČICA obl7.ini 9. uri 14. junija amer. barv. pust. GUSAR Z J A M AJ K K ob 20. uri Škofja Loka SOKA 9. junija amer. drama POTOVANJE PREKLETIH ob 18. in 20. uri 10. junija amer. akcij. TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 18. in 20. uri _____ 11. junija amer. akcij. TRD h KONDORJEVI DNEVI ob 18. in 13 junija franc krim. GANGSTER ob 20. uri 14. junija franc. krim. t.ANi«-STER ob IH. in 20. uri 15 junija Span. drama PRODAJALKA VIJOLIC ob 18. in 20. Železniki OBZORJE 9 junija amer. akcij. TRLJE KONDORJEVI DNEVI ob20. uri 10. junija amer drama JUNAKI ob20. uri D#vm 11. junija amer. drama rviv VANJE PREKLETIH ob 17. in 20. uri 14. junija A U HI ob 20. 14. junija amer. barv. kavboi ODDALJENA TROBENT* t* 17.inl9.uri Jesenice PLAVŽ 9. junija amer. barv. MOŽ l Z LATO PIŠTOLO ob 18. in 20 uri 10. junija ital. barv. SVETNIKI IN DIAMANTI ob 18. in 20. uri 11. junija ital. barv. SVETNIKI IN DIAMANTI ob 18. in 20 uri 12. junija ital. barv. KEOMA -VRNITEV DIANGA ob 18 * 20. uri 13. junija ital. barv. KEOMA -VRNITEV DIANGA ob 18 r 20. uri 15. junija domači barv. METULJEV OBLAK ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 10. junija zah nem jug. barv O LD SUREHAND ob 19. uri 11. junija danski barv. HOPSV SA V POSTELJI ob 19. uri Kranjska gora 10. junija danski barv. HOPSA-S A V POSTELJI ob 20. uri 11. junija amer. barv. PRIŠL' SO PONOČI ob20. uri 14. junija ital. barv. SVETNIKI IN DIAMANTI ob20. uri Radovljica 9 junija franc. barv. VIOLETA IN FRANSOIS ob 20. uri 10. junija jug barv. LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE BUDIMI-RA TRAJKOVICA ob 18. uri. amer. barv. krim ZBOGOM LEPOTEC ob 20. uri 11. junija amer. barv. krim, ZBOGOM LEPOTEC ob 18. uri, jat barv. LJUBEZENSKO ŽrVLJE-NJE BUDIMIRA TRAJKOVICA ob 20. uri 12. junija franc. barv. VIOLBTA IN FRANSOIS ob 20. uri 13. junija amer. barv. krita ZBOGOM LEPOTEC ob20. uri 14. junija franc. barv. VIOLETA 1N FRANSOIS ob 20. uri 15. junija ital. barv. krim. TAJNA CRNE ROKAVICE ob 20. un Bk-« ,mer. krim. VEČNI krim. OB- Jesenice RADIO 9. junija domači barv. pust mlad METU I JE V OBLAK ob 17. in 19. uri , i 10. junija ital. barv. kavboj. K KOM A - VRNITEV DIANGA ob I 7. in 19. uri . H .unija .tal b«TV. KEOMA - VRNITEV DIANGA ob 1 7. in 19. uri ..»/pt 12 junija ital. barv kom. BVŠ7I-NIKI IN DIAMANTI ob 17. m 1!' url i _ a VRT it lumia ital. bsrvJtoBLSva* NIKI IN DIAMANTI ob 17. m 19. uri 9. junija amer. ban S EDENOST ob 20. uri 10 junija amer. barv. krim. OBSEDENOST ob 18. uri, jap. barv. grozlj. K ING KONG JE POBEGNIL ob 20. uri 11. junija jap. barv. groil} K ING KONG JE POBEGNIL ob 12. junija jug. barv. LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE BUDIMIRA TRAJKOVICA ob 20. uri 13. junija jug. barv. LJUBEZENSKO ŽIVLJENJI! BUDIMI-KATP4JKOVTCAob20 ,ri 14 ju.-ja amer, ba. jUn. Z BO GOM LEPOTEC ob 20. uri 15. junija franc. barv. VIOLETA IN FRANSOISb20.un 5 \ktek,9. junija 1978 Stekleni paviljonček pred GLOBUSOM je dobra reklamna točka in nemalokrat ga Merkur tudi posoja trgovskim hišam, ki nimajo svojih izložb tako »na udaru«. Trenutno gostuje v njem Mladinska knjiga s svojo pisarniško opremo in opozarja, da ima na zalogi vseh vrst pisalnih strojev, kalkulatorjev, razmnoževalnih strojev, fotokopirnih in risalnih aparatov, registriranih blagajn in še m še K ogledu in nakupu vabi predvsem ustanove in organizacije združenega dela, kajti prodajajo tudi » na veliko« . Triglav konfekcija Kranj i vam nudi večjo izbiro ženskih letnih oblek in ]| halj iz bombaža in frotirja. Vse izdelke dobite v naših prodajalnaj v Kranju, Tržiču in i Kamniku. !| ___' vabi vso zainteresirano mladino, ki se želi aktivno udejstvovati na tekmovalnem področju vodnega smučanja, da se lahko včlanijo 'naš klub. Trenirali bomo v Elanovem testnem centru (umetno ie*ero na Savi) v Mostah pri Žirovnici in v Medulmu v Istri. V* zainteresirane prosimo, da nam pošljejo svoje naslove na: VSK Elan, 64275 Begunje na Gorenjskem do 20. junija 1 978, 4» vas bomo lahko pismeno obvestili o skupnem sestanku za lajovor in razporeditev treninga. Z veseljem vas pričakujemo! Izvršni odbor VSK Elan LESNINA LES pRlMSKOVO ENTRAL TOZD Gostinstvo Kranj SPREJEMAMO NAROČILA ZA DOBAVO MODULARNEGA BLOKA ZA MESECA JUNIJ iN JULIJ L Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 1'radne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. RESTAVRACIJA EVROPA Ljubiteljem domače kuhinje! Cenjene goste obveščamo, da smo v restavracij evropa v Kranju pripravili izbor domačih slovenskih jedi Med drugim vam nudimo: gorenjski želodec, vipavsko joto, obaro z ajdovimi žganci, kmečko pojedino, idrijske žlikrofe, burek, prekmursko gibanico, »dodole« bograč itd Še posebej vam priporočamo bograč, katerega strežemo v posebnih kotličkih. Vabim o vas, da nas obiščete. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu (064) 21-123 Razstava šotorov in opreme za taborjenje pred hotelom Creina v Kranju Gozdno gospodarstvo Bled na javni ustni licitaciji Prodalo naslednje rabljen ločili iz uporabe: e-e stvari opreme, ki go jih delavci Izklicna cena din tovorni avto FAP 13 FF z dvigalom Hiab 173 tovorni avto FAP 13 FF z dvigalom Hiab 173 terensko vozilo ARO dostavno vozilo kombi IMV KR 353-27 dostavno vozilo kombi IMV KR 386-65 dostavno vozilo kombi IMV KR 3864 7 dostavno vozilo FORD KR 545-92 osebni avto VVV KR 529-35 osebni avto VVV KR 326-70 motorna kolesa Tomos-Puch, motorne žaire q«m"wu quama, gozdarske barake za rušenje ir) drugTicentar" ^upci so dolžni poleg izklicne cene plačati tudi prometni davek, 'vna licitacija bo v četrtek, 15. junija 1978 oh in .... j , Vfeh TOZD Avtoprevozništvo Sp. Gorje 1 pri Bledu. * 42.000 40.000 15.000 5.000 3.000 4.000 18.000 6.000 4.500 Kokra Kranj 30 LETI Šotori: Induplati Jarše, Bosnašport, V.nka - Vinica, Lio Osijek, uvoz iz Madžarske Ostala kamp oprema: mize, stoli, postelje, senčniki, roštilji blazin oprema za kamp.ranje domačih in tujih proizvajalcev ' e za v vodo ter ostala od 12. do 17. Junija 1978 ^ 7 io 19 urg MALI OGLASI PRODAM Prodamo 2 KRAVI ali TELICE, črnobele, po izbiri. Benedičič, Pševo 6, Kranj 4419 Prodam KOSILNICO BCS in MOPED T 12. Noč Lovro, Selo 27, Žirovnica 4421 Prodam TELICO v devetem mesecu brejosti. Zg. Besnica 53 4 423 Prodam PISKE nesnice, rjave, stare 2 meseca in pol. Dobre Helena, Loka 4, Tržič 4426 Prodam BANKINE, PUNTE in DRVA. Poženik 16, Cerklje 4450 Tračno BRUSILKO za les in strešno OPEKO »kikinda« prodam. Babic, Bistrica 7, Duplje, tel. 70-007 4451 Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Vreček Jaka, Kranj, Janeza Puharja8 . 4452 Prodam KOZO mlekarico z mladiči. Naslov v oglasnem oddelku 4453 Prodam črnobel TELEVIZOR Rudi Čajevec s Philipsovim ekranom, v dobrem stanju. Jereb, Gospo-svetska 13/1 V, stan. 19, Kranj 4454 Ugodno prodam PEĆ ZA CENTRALNO OGREVANJE in ŠTEDILNIK Gorenje, oboje na trdo gorivo. Podobnik Janez, Vincarje 44 4455 Ugodno prodam dobro ohranjen KUHINJSKI JEDILNI KOT in HLADILNIK. Hrovat Franc, Šiško-vo naselje 23, Kranj 4456 Poceni prodam SPALNICO, KAVČ in 3 FOTELJE. Šorlijeva 19, stan. 25, tel. 24-072 4457 Ugodno prodam TERMO AKUMULACIJSKO PEC AEG 4 KW. Peč je rabljena eno zimo. Kalan, Gradnikova 105, Radovljica 4458 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK - italijanski. Ko-vačič, Tatjane Odrove 4 4459 Prodam dobro ohranjeno POMIVALNO MIZO »rostfrai«. Tušar Brigita, Podreča 62, Kranj 4460 Prodam SLAMOREZNICO z motorjem in dvižnim koritom ter BANKINE. Šenčur, Pipanova 40 4461 SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Nova vas 23/A, Radovljica 4462 Prodam GRADBENO KONZOL-NO DVIGALO, kompletno, nosilnosti 500 kg. Jože J., Veliki Breg 28, 64281 Mojstrana 4463 Prodam PAJKA Fahr. Hafnar Angela, Gasilska 3, Kranj 4464 Prodam MOTORNO KOSILNICO BČS z manjšim vozilom. Jenko, Preska 10, Medvode 4465 Prodam okrog 600 kg SENA. Ber-nik Franc, Puštal 95, Škofja Loka Mali oglas lahko oddaste v naši malooglasni službi v Kranju, Mose Pijadeja 1, sprejemajo jih pa tudi vse poste na Gorenjskem. Cena: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 odstotkov popusta Poceni prodam manjšo PRIKOLICO, primemo za prevoz kamp opreme. Kavčič, Srednje Bitnje 105, Zabnica 4466 Prodam KOSILNICO v dobrem stanju. Cesta talcev 4, Škofja Loka 4467 Prodam malo rabljeno OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Ber-nik, Sv. Andrej 3, Škofja Loka 4468 Prodam 400 kom MODELARCA PUNTE in DESKE za opaž. Skrkp! Jezerska 42, Kranj 4459 Prodam SENO v kranjskem polju. Ilovka 5, Kranj 4470 Prodam KRAVE in stoječe SENO. Cerklje 108 4471 Prodam rabljen ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK Pegg iz modrega črtastega žameta. Tel. št. 74-355 Prodam TELICO in KRAVO s prvim teletom, KOSILNICO Rapid in črpalko TOMOS. Kršiše, Čabrace št. 1 4473 Prodam SPALNICO, KUHINJSKO NAPO in STABILIZATOR z* barvni TV. Sveteljeva 20, Šenčur 4474 Prodam KONJA, trobrzinski MOTOR, avtomobilsko PRIKOLICO -800 kg. Stara cesta 19, Kranj 4475 ŠOTOR Grand, nemški, 440 x 3*. 2 kabini, zelo udoben, malo rabljen, prodam. Kranj, Staneta Žagarja 18 447K Po težki in hudi bolezni je v 68. letu preminil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric Stanislav Černigoj Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 9. 6. 1978, na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena, otroci Miro in Boža z družinama, Zlata z Danci jem in ostalo sorodstvo Kranj, 8. 6.1978 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Ažmana-Severja aktivnega udeleženca NOB se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in za vse izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB, ZK, KS Ribno ter gasilcem iz Ribnega in Sela, ki so ga nosili in mu izkazali zadnje časti, zahvala tudi pevcem z Bleda pod vodstvom tov. Naglica, godbi na pihala DPD iz Lesc, govornikom za poslovilne besede. Zahvala tudi sosedom in drugim, ki so nam bili v teh težkih trenutkih v pomoč. Vsi njegovi Ribno, 7. junija 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, strica in starega očeta Franca Lotriča se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi govorniku ZB in gospodu kaplanu za pogrebni obred ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za vsestransko pomoč. Žalujoči vsi domači in sorodniki Dražgoše, 3. junija 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Pavla Demšarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom priiateli* in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darov-2 vence m cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Jelovice, EGP in Tehnik iz šknft-Loke ter pevcem in Mirotu Bonča za poslovilni obred. Žalujoči sinovi in hčerki z družinami Poljane, 31.5. 1978 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil naš dragi Štefan Simonič slikar-grafik Pogreb pokojnika bo v petek, 9. 6. 1978, ob 17. uri izpred mrliških vežic v Kranju. Žalujoča mama in brat Kranj, 7. 6. 1978 Ob nenadomestljivi izgubi dobrega moža in očeta Janeza Kocjančiča se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in zastopnikom PTT in ISKRE — ERO za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje, gasilcem, zvonarjem in pevcem ter številnim Brezjanom za spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku dr. Kuharju, Ivanki Vovk, Francki Bohinc, sestri Tekh za velikodušno pomoč v najtežjih trenutkih bolezni in ob smrti, duhovmkoma za tolažilne besede in lepo pogrebno slovesnost, obema govornikoma za poslovilne besede, torej prav vsem, ki so kakorkoli pripomogli za veličasten pogreb. Žalujoči: žena Marija, sin Janez, hči Marija z družinama in sorodniki ZAHVALA V četrtek, 1. junija 1978, smo v Preddvoru v 83. letu starosti pokopali nafio tiho in dobro mamo, babico in prababico ter teto Katarino Cuderman roj. Fende Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji v njeni težki bolezni pomagali, posebno še Fendetovim in Roblekovim ter botrom in sosedom. Posebno se zahvaljujemo dr. Zgajnarju za prizadevno zdravljenje. Hvala tudi vsem ostalim, ki so nam v teh težkih urah pomagali, darovali cvetje, nam izrazili sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku iz Preddvora za obiske in lep pogrebni obred. In še posebna hvala zvonarjem iz Brega. Žalujoči: vsi njeni Breg ob Kokri, 6. 6. 1978 ZAHVALA Po težki bolezni je umrl Lovro Bohinc Iskreno se zahvaljujemo vsem '"^{^S^SS^ lektivu LEK Mengeš za izrečen«^^Cer^^^" Hvala častiti duhovščini iz Cerken, Žalujoča žena Glinje, 7. 6.1978 Petek, 9. junija 1978 19. stran C LAS Čsrtofavno nemško DOGO, star IJ^H^^ ?/odam ljubitelju psov. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Ve-*m« 4477 Štiridelno OMARO, OMARICO za perilo, OGLEDALO « omancama iz orehovega furniria ■ MIZO 13X1m. Ogled vsak d^n od 17. ure dalje. Završnik, Kebetova 5 *nuU 4524* JO z dvema koritoma. Lahovec Marjan, Strahinj 72, Naklo 4525 vJfeJ?0 Prodam MOTOKULTI-lATOR s anežno rolbo. Šarid &sim, Tavčarjeva 16, Škofja Loka - J „ . 4526 iTodam 3 m visok širokolistni HLODENDRON. Ahačič, Part" ttuka 22, Skorja Loka 4527 Prodam enoletne KOKOŠI za za-nadaljno rejo in lesno OGLJE, pakirsino po 15 kg po 3,00 fa/kg. Tufek, Lenart 11, Selca 4528 Prodam 6 novih OKEN 80X100, Wktae izdelave. Zgoša 11, Begunje i, . 4529 ugodno prodam SLAMOREZ-MCOspuhalnikom.Zgoša33 4530 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanska Dobrava 1, Cerklje 4531 Prodam OPEKO zidak, mali for-**t. Zalog 69, Cerklje 4532 Prodam PRAŠIČKE, bekone, ••m tednov stare. Zalog 43, Cerklje Prodam OBRAČALNIK son-06 na tri. Pšenična polica 16, Cerklje 4533 Prodam TELICO v 9. mesecu bre-Joati in KOŠNJO SENA. Teneti-«25 4535 Prodam 2 PRAŠIČA, težka po 20kg in FIAT 850, regktriran. Jan-**vec 63, Podnart 4536 Prodam dvoje novih BALKONSKIH VRAT 100X220 KLI z roleta Markeljt Selca 116 nad Škof jo Loko 4537 Prodam dobro KRAVO s teletom. Potj&ca 13, Zg. Gorje 4538 . Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, kraj Alojz, Vodice 119 4539 . Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, črno, ki je sedaj drugič telila. Kobaca Pavel, Sp. Gorje 141 4540 .Prodam ročno GNOJNlCNO ČRPALKO in pletnat GNOJNICNI SOD. Cesta na Klanec 5, Kranj 4541 Prodam težko KRAVO z drugim *«m. L uže 6, Šenčur 4542 Jj»H» BEGONIJ za vrt in poko-prodajamo v Šenčurju, tajska c. 25 4543 Prodam 200X) kom strešne opeke ^OLC, betonski, po nizki ceni. Zg. °Upije62 4544 dodamo več dobro ohranjenih stavljenih LONČENIH KAMI-NOV 4 X 2 X 5 m. Ogled pri Šmid, ^gunjaka 13, Kranj od petka do ^jučno nedelje od 17. do 19. ure 4545 Ugodno prodam KOMBINIRAN ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 strika). Tel. 25-923 popoldan - 4546 Prodam BIKCA, 4 tedne starega n KRAVO po izbiri. Podljubelj 93, Tržič 4547 Prodam BILJARD za 4000 din. Naslov v otdasnem oddelku 4548 PUNSKO - ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (2 + 4) z avtomatsko P«fico in jeklenko, star 2 leti, Prodam za 4500 din ali ZAMENJAM *a pUnsko-električni štedilnik (2 + 2) brez jeklenke. Ponudbe na y*ri\an, Kranj, Gosposvetska ul. 15 4549 Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO št. 36. Gasilska 1, Kranj 4550 Prodam rjave PISKE nesnice, **re 2 meseca. Čop, Hraše 5, Smled-ni 4551 Prodam KOSILNICO Moto Be-Oajgi, za hribovite predele, dobro 'hranjeno. Kune Ciril, Begunje Prodam stoječo MRVO in OTA-¥0. Zg. Bela 8, Preddvor 4553 Prodam NEMŠKI GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in KOTNO flRUSILKO. Malovrh, Tominče-*a23(Stražišče) 4554 Vtodno prodam ULTRAPAS pavi karo, dvojno POMIVALNO KORITO z odcejalnikom - nerja- '-»ouina. peč — lo*flIno. Kupim nakladalno PRIKOLICO SIP. Skrjanc, Novake, 64204 Golnik __ 4478 bdaja CP Glae. Krmni, Ulica Moto H/sdaJe 1. Stavek: GP Gorenjski tkk KnuU, timk: Zdruimno podietle lMk> prmriem, Liubljmnm, Kopi-terjava 1. — NmIov ur«dni*tv« in •prava liete. Kranj, Moto PHadej« 1. - TmkoH re*an prt SDK v Krm-•Ja številka »II— SM-Jim - Te lajiaii glavni araanik, odgovorni fiiift ia uprava M-S41, uredništvo ti-SSI, novinarji Sl-SeO, m«lo-oflaoai ia aaroeaiiki oddelek U-Ul. — Naroeaiaa: letna IN din, polletna lSf din, eeaa sa 1 številko I dinarje. — Oprošteno prometna sa eaVka po pristojnem mnenju 411-1/7*. Planinsko društvo Kranjska gora oddaja v zakup — najem planinsko postojanko kočo na Krnici. Zaželena sta mlajša zakonca, ki sta upokojena. VOZILA Prodam karamboliran AVTO Fiat 750, letnik 1973, po ugodni ceni in MOPED na 5 prestav, odlično ohranjen. Nasovče25, Komenda 4434 Prodam NSU 1200 C. Informacije na tel. 49-090 4436 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Ramovš Ciril, Dvorje 63, Cerklje 4479 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, neregistrirano. Ma-jer Dušan, Benedikova 36, Kranj 4480 Ugodno prodam skoraj nov TOMOS AVTOMATIK 3. Naglic Jože, Jezerska c. 124/d, Kranj 4481 Prodam MOTORNO KOLO na 4 brzine. Zupančič, Mlaka 41, Kranj 4482 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 71. Rupa 4, Kranj 4483 Vrstni red za R 4 zamenjam za vrstni red na Z 101, 1300 ali 750. Zamenjam tudi za nov, neregistriran 125 P in doplačam. Ponudbe pod Do julija 4484 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1971. Skumavec Janko, Krnica 31, Zg. Gorje 4485 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975. Registracija do februarja 1979. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Golub Slavko, ul. Gorenjskega odreda 10, Planina Kranj 4486 Prodam AUSTIN MK 2 1000 črne barve. Ogled od 17. do 19. ure. Sp. Lipnica 23 4487 Prodam ZASTAVO 850. Verbič, Bistrica 182, Tržič 4488 Ugodno prodam Fiat 125. Ogled vsak popoldan. Jenko, Sp. Otok 15, Radovljica 4489 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Meglic Jože, Slap 17, Tržič 4490 Prodam MOPED APN 4. Praše 25 4491 Prodam KOMBI IMW, 1500 kg nosilnosti, letnik 1970, kasonar. Zev-nik Viktor, Kranj, Ljubljanska c 36/a tel. 21-713 4492 TOMOS CROSS JUNIOR prodam, letnik 76, registriran, odlično ohranjen. Senica, Zale 2/a, Radovljica 4493 Poceni prodam VW 1200, starejši letnik, v voznem stanju, neregistriran. Medved Jože, Britof 259, Kranj Prodam FIAT 750, letnik 1971, registriran do februarja 1979 za 12.000 din. Krumpačnik Martin, Gorenja vas 178 nad Škofjo Loko, tel. 68-254 4495 ZASTAVO 750, letnik 1971, zamenjam za manjšo motorno kosilnico. Informacije tel. 064 61-251 od 15. ure dalje 4496 Prodam MOTORNO KOLO Toni os 90 Elektronk;. Ogled v nedeljo dopoldan. Vodnik, Brode 14, Škofja Loka 4497 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Gvardjančič Dušan, Reteče 511 a Škofja Loka 4498 Prodam VOLKSVVAGEN, registriran do junija 79 in TOMOS CROSS. Gorica 17, Radovljica 4499 Prodam AUSTIN 1300, letnik 71, registriran do 18.8. 78. Ogled vsak dan od 15. ure naprej. Zlato polje 3/0, Kranj 4500 ZASTAVO 101 RALLY, letnik 1975, izredno dobro ohranjeno, prodam. Ogled v nedeljo, 11.6. 78. Završnik Pavel, Kamnitnik 14, Škofja Loka 4501 Prodam AVTOMOBIL VW 1200, letnik 1971. Ogled od sobote dalje vsak dan od 17. do 19. ure. Rajk, Podlubnik 153, Škofja Loka 4502 Ugodno prodam MOTORNO KOLO Tomos Avtomatik. Gorenjskega odreda 4, Kranj — Planina, Gostič 4503 Prodam AUDI 60, letnik 67, po zelo ugodni ceni. Vili Horvat, Ul. Gorenjskega odreda 16, Kranj 4504 Kupim 101 od 1974 naprej. Dam 3 M, ostalo na kredit. Naslov v oglasnem oddelku. 4505 Prodam 101, letnik 1975, registriran do junija 79. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. 4506 Prodam SPAČKA, letnik 1973. Z g Bitnje 25, tel. 21-311 4611 AUSTIN MAXI 1500, letnik 1970, popolnoma opremljen, ugodno prodam. Marguč Silvo, Mestni trg 11, Škofja Loka, telefon 064 61-377 od 19. ure dalje 4556 Kupim AVTO Fiat 750. Ponudbe v Dvorje 44, Cerklje 4557 Prodam Z 750, letnik 1970. Mer-danovič Nurija, Partizanska 23, Kranj 4558 Prodam ZAPOROZCA letnik 76, registracijo do aprila 79. Mežek, Proleterska 18, Tržič AUDI 80, september 74, beige, 35000 km, prodam. Ogled v petek in soboto popoldne. Rakovec, Zg Bitnje 124 4559 Prodam WARTBURG 353 letnik 67, v voznem stanju, neregistiran. Cesta na Brdo 39 4600 Poceni prodam RENAULT 16 TS, letnik 70. Tomšičeva 21, Kranj, tel. 21-130 4601 Za gotovino ODSTOPIM vrstni red za 126 P, dobava julija. Naslov v oglasnem oddelku 4602 Kupim novo ah' malo rabljeno LADO, Z - 101. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 4603 Ugodno prodam TOVORNO PRIKOLICO s priključkom, prirejeno za VW 1200. Kokrica, Golniška c. 23 4604 Prodam 2 KOMBIJA 750 in TRI-CIKEL Tomos Novak, Tomšičeva 42, Kranj 4605 Kupim dobro ohranjen MOTOR za NSU 1200 c. Šerval Branko, Golnik 25 4606 Prodam FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do januarja 1979. Cerklje 77 4608 Prodam ZASTAVO 750 v dobrem stanju. Prva registracija I%69. Ogled vsak dan popoldne na Valjavčevi 4, Kranj. Stare Milan 4609 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1970. Zg. Bitnje 34 4610 Prodam FIAT 850 po delih in FIAT 750 po delih ali komplet. Av-senik Alojz, Letališka 12, Lesce 4612 Prodam OPEL KADETT -KUPE, demo na kredit. Informacije na tel. 061 71-002 int 10 od 8. do 12/6 od 14. do 21. ure 4613 STANOVANJA Iščem STANOVANJE v Kranju, po možnosti z garažo. Predplačilo za eno leto. Ponudbe oddati pod Samski 4507 Manjše STANOVANJE v Radovljici zamenjam za podobno v Skofji Loki. Ponudbe na Glas 4508 Eno ali dvosobno KOMFORTNO STANOVANJE kupim v Skofji Loki. Ponudbe oddati pod Mesto Sprejmem na stanovanje 3 dekleta za 3 mesece. Naslov v oglasnem oddelku 4510 Oddam opremljeno SOBO moškemu ali ženski ali zakoncema brez otrok, po rodu Slovenec, pošten. Naslov v oglasnem oddelku 4511 Iščem SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje. Delno plačilo v naprej. »Nujno« 4512 Mlada zakonca, brez otrok, iščeva stanovanje (lahko samo sobo in kuhinjo) v Kranju ali okolici. Pošteno plačava. Mikič Nikola, Kidričeva 47, Kranj 4513 Kupim stanovanjsko GRADBENO PARCELO v širSi okolici Kranja. Tel. 26-869 4514 Do 2000 din mesečno nudiva za opremljeno GARSONJERO ali eno-sobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod »Mladoporočenca« Zaradi poroke nujno iščem takoj vsehivo STANOVANJE ali manjšo H ISO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4444 Kupim GARSONJERO ali eno sobno STANOVANJE v Kranju, Tržiču, Radovljici ali Kamniku. Plačam v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Gotovina — stanovanje« 4313 Prodam centralno ogrevano STANOVANJE - 42 k v. m v bloku, zgrajenem 1973. Stritih, Bistrica 165, Tržič. Tel. 50-340, int. 224 4516 Mlada uslužbenka išče v Kranju ali okolici neopremljeno eno ali dvosobno STANOVANJE s kopalnico in posebnim vhodom. Cenjene ponudbe na upravo časopisa pod »takoj« 4401 Iščem SOBO v Kranju ali okolici letališča Brnik. Dobro plačam. Zahatek Vitomir, Cesta Talcev 57, Kranj 4616 Samska Slovenka, brez otrok, 23 let, NUJNO išče SOBO z možnostjo kuhanja na območju radovljiške občine. Plačam tudi v naprej. Ponudbe pod »MIRNA« 4617 Prodam 4-sobno komfortno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4618 V Kranju ali okolici išče STANOVANJE ali SOBO z možnostjo kuhanja mlada družina. Ponudbe pod Nujno 4619 Prodam starejše dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki Ogled možen ob nedeljah v popoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 4620 Mlada zakonca iščeta skromno STANOVANJE od Škofje Loke do Gorenje vasi. Gozdarstvo Škofja Loka, Partizanska 22 4621 POSESTI Kupim enostanovanjsko HIŠO v okolici Škofje Loke ali Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4614 Manjšo KMEČKO HIŠO ali VIKEND kupim v okohci Bleda, Pokljuke. Potočnik, Prijateljeva 10, Ljubljana 4615 Prodam OBDELOVALNO ZEMLJO I. vrste (3,5 ara) s kozolcem, na sončnem in ravnem kraju v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4517 ZAPOSLITVE Sprejmem dva VAJENCA v uk mizarske stroke. Kern Ivan, Lahov-če 66,64207 Cerklje 4622 Zaposlim PK ali KV PLESKARJA. Rihtaršič Jurij, Golniška 13, Kokrica, Kranj 4623 Sprejmem delavca za KOVINSKO GALANTERIJO. Ciril Lampe, Sp. Brnik 4624 Zaposlim KOVINOSTRUGARJA ali REZKALCA za univerzalna dela. Naslov v oglasnem oddelku 4518 Frizersko POMOČNICO, samostojno, veščo vseh del, sprejme salon Mrak, Radovljica 4519 Sezonsko zaposlim FRIZERSKO POMOČNICO. Dober zaslužek! Frizerski salon Elvira, Park hotel, Bled tel. 77-521 4316 Iščem KUHARICO za julij in avgust. Ponudbe pod »8000 din« 4447 IZGUBLJENO! 4.6. 1978 sem nekje med Planino in Drulovko izgubil PIPO (fajfo) od narodne noše. Najditelja prosim, če jo proti nagradi vrne. Česen Jernej, Voglje 36 4521 Dne 2. 6. 1978. od 19. do 19.30 sem izgubila pri Iskri rumeno vetrovko, denarnico z denarjem in ključe. Naprošam poštenega najditelja, da mi sporoči na tel. 22-593 int. 49 4630 ■OBVESTILA NOVA STREŠNA OKNA so v leseni izvedbi, Termopan steklo je izdelano posebno za ta okna. Zgornje steklo je 6 mm, spodnje 4 mm. Odpiranje je svojstveno in ima mnogo prednosti, ker je pregibnost na sredini. Zunanja zaščita in obroba se spajata ena v drugo 6 cm, kar je velika garancija za nepropustnost vode. Zaščita in obroba je aluminij ali baker. Celo v bakreni izvedbi so konkurenčne cene. Zunanja mesta okna 115x75cm. Izdeluje MAR-KUN FRANC, Ribno 49/a, Bled 4081 GRADITELJI: Vse opečne izdelke za vašo hišo vam nudijo Ljubljanske opekarne. Vse informacije vam nudi naš zastopnik Andrej Smolei. Kranj, Oprešnikova št. 15, (Na Klancu), telefon 25-579 4321 EKSPRES ČIŠČENJE tapiso-mov, itisonov, foteljev, kavčev (mehansko z ribanjem in nato kombinacijo pritisk — vakuum izpiranje de- tergenta in sesanje). Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj telefon Senjak 22-059 (popoldan) 4413 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapiso-ma, itisona, preprog čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVEN I UM Schaumreiniger v vašem stanovanju hitro in poceni po celi Gorenjski — tudi družbeni sektor. Pokličite na tel. 22-043 4522 Konjeniški klub Komenda prireja v nedeljo, 11. 6. 1978, ob 14. uri KONJSKE DIRKE na hipodromu v Komendi z izredno pestrim sporedom s programom osmih točk. Nastopalo bo ca 70 tekmovalnih konj, predvsem kasačev. Posebno zanimiva točka bo dvovprega 12 parov kasačev, kar bo nekaj posebnega za ljubitelje konjskega športa. Po dirkah bo prosta ZABAVA. Igral bo ansambel TRGOVCI. Vabljeni v Komendo 4631 Tečaj za C, E in D kategorijo pri ZŠAM Tržič se bo pričel v soboto, 17. 6. 1978, ob 18. uri v učilnici AMD Tržič, Bračičeva 4. Priskrbite si zdravniška spričevala. Prijave sprejema do 14. 6. 1978 Goričan, Tržič, Ročevnica 35. 4632 0STAL0I V Lescah oddam večji prostor za OBRT ali SKLADIŠČE. Informacije na tel. 82-782 4633 PREVZAMEM zidarska in fasa-derska dela, tudi za družbeni sektor. MehmedJašara j, tel. 24-138 4634 PRIKOLICO IMV, 4 ležišča, dam v najem. Lanterna pri Poreču. Informacije dopoldan, Miran tel. 50-493 4523 PRIREDITVE Gostilna NA JAMI v Šenčurju prireja v nedeljo ob 17. uri PLES. Igra MODRINA 4636 Športno društvo GRINTAVEC Olševek prireja v sodelovanju z veletrgovino ŽIVILA Kranj VELIKO VRTNO VESELICO v nedeljo, 11.6. 1978, na igrišču pri osnovni šok' Olševek. Kegljanje za JARCA, streljanje za ZNAČKO, bogat srečolov za DIRKALNO KOLO. Za razvedrilo bo skrbel ansambel SELEKCIJA, za jedačo, pijačo in dobro postrežbo pa prireditelj. Vabljeni! 4635 TVD PARTIZAN LJUBNO prireja v soboto, 10. junija, ob 19. uri pred društvenim domom VELIKO VESELICO z bogatim srečolovom in nagradnim kegljanjem. Zabaval vas bo ansambel TRGOVCI. Vabljeni 4520 Gostišče Na Jami, v Šenčurju vas vabi v petek, 9. 6. 1978 na ples ob 19. uri. Igra SELEKCIJA! 4625 00 ZSMS Begunje prireja vse sobote do konca junija ples ob 19. uri. Igra SELEKCIJA! 4626 Športno društvo Olševek vas vabi v nedeljo, 11. 6. 1978, na VELIKO VRTNO VESELICO ob 16. uri. Igra SELEKCIJA 4627 Skupina ŽAREK vas vabi na ples v Šenčur — Gostišče »NA JAMI« vsako soboto od 19. do 23. ure 4628 OK ZSMS Kamnik prireja v petek, 9. junija 1978, ob 18. uri PLES na prostem — za občino Kamnik. Zabavala vas bo skupina MODRINA. Vabljeni! 4629 vsem, ki ste ga poznali in cenili kot Človeka in umetnika, sporočamo žalostno vest, da je mnogo prezgodaj končal svoje delo naš zvesti sodelavec Štefan Simonič likovni pedagog v centru za estetsko vzgojo pišta je odšel, njegovo delo bo ostalo od njega se bomo poslovili v petek, 9. junija 1978, ob 17. uri na kranjskem pokopališču kulturna skupnost kranj Si **nce v Kanalski dolini premalo poznamo Dva biča bijeta po slovenskem hrbtu Slovenci v Kanalski dolini, o katerih premalo vemo, čeprav pogosto zahajamo v te kraje (žal preveč kot kupci!), bijejo težak boj za enakopravnost in obstoj. Z dveh strani pritiskajo nanje: z italijanske in nemške in noben bič ni milejši. Vendar v Ukvah vztrajajo pri slovenskem pouku, veseli so pomoči iz matične domovine in odprtih src so željni sprejeti vsakogar, kijih obišče. Predvsem pa se želi Kanalska dolina gospodarsko dvigniti, ker bo potem borba za narodnostni obstoj lažja in učinkovitejša. Na srečo imajo v Kanalski dolini Simona Prešerna, Maria Gariupa, Salvatora Venosija in številne druge zavedne Slo- vence Župnik Mario Gariup iz Ukev in Simon Prešeren iz Trbiža, dva od mnogih zavednih Slovencev v Kanalski dolini, ki so zaslutili, da je treba začeti trd in neizprosen boj za uveljavitev pravic Slovencev. Kranj — Štirinajst dni bo minilo od prijetnega in nepozabnega večera v kranjskem hotelu Creina. Ob plesu mladih folkloristov iz Preddvora in buditeljskih narodnih pesmih, ki so same po sebi vrele iz ust in srca, se je pred nas razgrnila težka vsakdanjost Slovencev, živečih v Kanalski dolini v Italiji, prepletena s prefinjenim ■ pritiskom na pripadnike naše narodnostne skupnosti Naša trdoživa skupnost v Kanalski dolini, med katero je že staroavstrijski ponem-čevalni stroj zabijal nemške jezikovne in gospodarske kline, da bi jo poteptal, pa noče umreti, ker hoče živeti in se razvijati. Po slovenskih plečih ne tolče le italijanski razna-rodovalni bič, ampak mu stoji zvesto ob strani tudi nemški, nam tako dobro poznan s Slovenske Koroške. Metode ljudi, ki nočejo priznati vse pripravljeno Nadaljevanje s 1. strani odpeljali v Mathausen in nato na Ljubelj. Po osvoboditvi je živel in delal le še šest let. Francka Bohinc je veliko pretrpela in veliko žrtvovala za svobodno življenje. Za svojo vedno napredno zavest in poštenost ter borbenost je prejela visoka odlikovanja in priznanja, hudih in težkih dni v begunjskih zaporih pa se takole spominja: »Ko so našli skrivališče v Črnem vrhu, ko so me izdali, so me Nemci odvlekli v Begunje, kjer so me obsodili na smrt. Tri mesece sem bila v bunkerju, na cementu, vedno znova zaslišana in pretepena tako, da mi je po hrbtu tekla kri. Uklenjeni v verigi sva s še eno zapornico le čakali na ustrelitev, kajti trpljenje je bilo neizmerno. Na zaslišanju so me brcali, po meni udrihali in vedno znova zahtevali priznanje. Ker niso ničesar dosegli, so bili še hujši Nazadnje so me obsodili na dosmrtno ječo. V begunjskih zaporih sem bila od februarja do avgusta. Nazadnje smo dočakali osvoboditev, nazadnje smo pretrpeli in preboleli.« Francka Bohinc pa je bila izredno aktivna tudi vsa leta po vojni, na terenu Plavž jo prav dobro poznajo. Vsa leta je bila članica AFZ, 26 let je nosila prapor in zdaj so jo izvolili za častno članico. Bila je povsod, kjer je bilo treba aktivno delati, bila je vedno pripravljena pomagati, bila je poštena in zavedna. Še danes izredno krepka in razumna Francka Bo-hinčeva spremlja družbenopoUtično aktivnost terena, »še bi delala, ko bi le mogla«, dobrovoljna je in pnjaz-na, komunistka z vsem srcem in mislimi, pravi lik predane in zavedne slovenske žene. ^ g drugega naroda, čeprav živijo z njim v soseščini, so povsod enake in povsod enako podle. Marsikoga sicer zlomijo, zdravega jedra pa ne uničijo. To smo se prepričali tisti večer v Kranju ob klepetu s predstavniki Slovencev v Kanalski dolini, z njihovimi prijatelji iz Slovenije s Črtomirom Zorcem na čelu, in delom ekipe televizije iz Ljubljane, ki resnice o boju kanalskih Slovencev ni približala le nam, temveč je tudi marsikomu iz Italije odprla oči ali pa ga razjezila, saj je resnica še posebno boleča za tiste ljudi, ki same sebe prištevajo med najbolj napredne, svobodoljubne in demokratične, drugemu pa vse to odrekajo! Trdei Prešernov rod Simon rešeren iz Trbiža (škoda, da ga tako malo poznamo kot enega od stebrov zavednega slovenstva v Kanalski dolini — op. p.) pozna do potankosti vse skrite in odkrite načine pritiska na Slovence v Kanalski dolini. Iz njega vr6 pripovedi o poskusih nekaterih italijanskih nacionalistov pokupiti posesti in premoženje slabše stoječih Slovencev, o zoperstavijanju poskusom manjšine priti do slovenskega šolstva in verouka, o klevetanju zavednih Slovencev in podtikanjih, o razširjanju laži, da se zavedni slovenskog ovoreči duhovniki pečajo z dekleti, in o gospodarskih in socialnih pritiskih, ki jih je Simon Prešeren, v Kanalski dolini poznan kot Šimen, že nekajkrat občutil. Nasprotnikom se zoperstavlja z besedo in dejanjem, zato se je na njegovem ponosu zlomilo že marsikatero kopje. »Kanalci smo zavedni ljudje in vemo, kaj smo. Stoletja smo se ohranili zato, ker smo materin jezik varovali in klenili doma tudi takrat, ko je bil v Soli in cerkvi zaaovraien. Še danes vsakomur po rečem: moj prirojeni jesi k je slove načina. Prvega sem ga z na L Vae druge sem se naučil kasneje. Tako je bilo z mojimi otroki in tako je z mojimi vnuki. Stari oče je znal na primer slovensko slovnico na pamet in jo je ie mene učil,« so besede Simona Prešerna. Potem nadaljuje. »Naši očetje so težko kupili domove in teško ohranili svojo govorico. Zakaj bi jo morah nasilno zgubiti? Kdo je tisti, ki teli nase zginotie na domači zemlji? Težko je zavedno živeti. Marsikaj mora človek žrtvovati in marsikdo je ie popustil pod pritiskom. Težko je namreč slovenskemu očetu oteti številne otroke valu raznarodovanja, ko teli vsak po boljši koa kruha, katerega pa ponavadi režejo ljudje drugačnega kova. Pa vendarle pri nas v Kanalski dolini1 veha zgodba o zdravem in strupenem studencu. Stoletja ae ie v zdravi studenec slovenstva steka strupeni, razna rodov al ni, pa ga ne uspe skaliti. Veseli nas, da se Jugoslavija ne odreče pomoči zamejcem, čeprav je igra velikih sil, in Kanalska dolina je bila ie pogosto igrača, vrezala med nas državno mejo.« Čedermac iz Ukev Okrog 25 kilometrov dolga Kanalska dolina, ki se od Vidma navzgor začenja z vasjo Tabla in zaostalim krajem Dipilja vas, v kateri je med prebivalci še tretjina Slovencev, potem pa se nadaljuje z Lužnico, kjer je pol Slovencev in pol Nemcev, Naborjetom, ki ga poseljujejo Fur-lani, Nemci in Slovenci, U kvarni, ki so srce slovenstva v Kanalski dolini, Ovco vasjo, kjer je Slovencev dve tretjini, ostali pa so Furlani, naseljeni leta 1939, Zabnico, kjer so Slovenci, pa nanje strahovito pritiskajo, se konča s trgovskim Trbižem in Predelom s 400 Slovenci, potomci nekdanjih rudarjev. V teh krajih Slovenci ponosno izgovarjajo ime župnika iz Ukev Maria Gariupa. Nasprotnikom Slovencev je »kanalski Martin Čedermac« trn v peti. Mario Gariup je doma s Topolovega v Benečiji, župnijo v Ukvah pa je prevzel leta 1974. Njegov boj za slovensko šolo in verouk, ki ga bije skupaj z žabnfekim učiteljem Salvatorom Venosijem, je občudovanja vreden. Skupno sta izpod pepela izbrskala iskro slovenstva, ki daje vedno večji sijaj in utegne kmalu zagoreti v plamen! »Začeli smo s kulturo in z delom med mladino, ki je najbolj izpostavljena raznarodovanju. Nadaljujemo s slovenskim poukom in veroukom. Prepričan sem, da bomo slovenščino rešili tudi z vašo pomočjo, ki je izdatnejša in učinkovitejša. Slovenske knjige dobimo iz matične domovine, slovenski pisatelji pa so dobro založili tudi našo knjižnico. Pripravljeni smo iskati nove oblike sodelovanja z matično domovino. Z Jeseničani že dobro sodelujemo.« Mario Gariup in učitelj Salvatore Venosi sta za ceno pritiskov vztrajala, da mora v Ukvah slovenščina v šolo in k verouku, razen tega pa sta skupaj z nekaterimi drugimi krajani svojo upornost izpričala tudi našim sredstvom javnega obveščanja, kar je italijansko javnost vzdra-milo in nekatere tudi razburilo. »Dva biča tolčeta po nas: italijanski in nemški. Pa sem kljub temu prepričan, da bomo a pomočjo slovenske vzgoje v družinah prodrli tudi v iole in cerkev. Italijanska država na primer plačuje del nemškega pouka, za našega pa ni denarja, čeprav amo prav tako prebivalci iste dežele. Šolskega skrbnika v Vidmu sem prosil za učilnico v ukevski šoli, kjer bi sami organizirati slovenski pouk. Samo sa zidove sem prosil, pa me niso slišali. Potem sva s Saivatorjem sama stopila v akcijo in povzročila po sodbi nekaterih Italijanov škandal, ki pa je iel samo naši narodnostni borbi v prid. Sedaj je sicer več ljudi spoznalo, kako nesmiselno je takšno nagajanje Slovencem, pa moramo vseeno za najbolj običajno potrdilo čakati mesece in mesece. Zanimivo, da našim prizadevanjem nasprotujejo socialni demokrati, ki se razglašajo za napredno in demokratično politično silo.« »Martin Čedermac« iz Ukev ne dvomi v narodno upornost rojakov. Kako velika je njihova volja, doka zuje televizijski pretvornik, ki so ga praktično sami zgradili, da bi ujeli program matične domovine. Njihovo okno v svet stoji na Višarjah Ga n upov optimizem je večji tudi zaradi tega, ker je bila Slovencem v Kanalski dolini izrečena podpora tudi na zadnji manjšinski konferenci v Vidmu. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Francoski novinarji ob spomeniku na Ljubelju. Knjiga o ljubeljskem taborišču žanje v Franciji izredno zanimanje — Foto: F. Perdan Francoski časnikarji v Tržiču Po sledovih knjige Znani francoski novinar Andre Lacaze je napisal 530 strani obsegajočo knjigo o trpljenju v ljubeljski podružnici Mauthausna, ki ga je med letoma 1943 in 1945 tudi sam preživel Tržič — V Franciji že dobre tri tedne z velikim uspehom prodajajo knjigo »Le tuneli« (Tunel), ki na 530 straneh opisuje strahote taborišča na Ljubelju, podružnice zlogasnega Mauthausna. Zaporniki, med njimi je bilo največ Francozov, pripeljanih iz Mauthausna, so gradili ljubeljski predor in v vsakem vremenu skrbeli za prevoznost in vzdrževanje ljubeljske ceste. Avtor knjige, v dobrih 14 dneh so jo prodali 120.000 izvodov, je znani francoski novinar Andre Lacaze, ki je obenem tudi eden od urednikov in redaktorjev največjega francoskega časopisnega trusta »Tde-7 jours« iz Pariza, katerega izdaje dosegajo trimilijon-sko naklado. Zaradi izrednega zanimanja za knjigo o trpljenju inter-nirancev na Ljubelju založnik že razmišlja o ponatisu dodatnih nekaj sto tisoč izvodov. Knjiga, ki sodi med francoske uspešnice, je bila vzrok za dokaj nenavaden obisk, ki ga je bil deležen Tržič pretekli petek, soboto in nedeljo. Generalni sekretar komiteja »Tele-7 jours« Francois Chaffin, prav tako zapornik na Ljubelju in dolgoletni prijatelj Tržiča Slovenije in Jugoslavije (tudi njegova žena je iz Tržiča, Glas pa je o njiju že pisal — op. o.) je organiziral obisk Ljubelja in tržiške občine. Posebno letalo je v petek pripeljalo na Brnik 51 francoskih časnikarjev in drugih delavcev. Stopili so na zemljo, ki je tako čudovito opisana v knjigi in prisluhnili besedam vodje Francoisa Chaffina. Vsi razen Francoisa, so bili prvič v Jugoslaviji. Na Ljubelju, kjer smo se srečali, so iz njih vrele pohvale in začudenje nad lepoto in nepozabnostjo naše dežele. Poklonili so se spomeniku mučenikom na Ljubelju, položili vence in prisluhnili pričevanjem o taborišču v podljubeljski dolini, ki sta jih neposredno in doživeto pripravila Francois Chaffin in tržiški prvoborec Karel Kravcar-Kola. Goste iz Francije so pozdravili tudi zastopniki tržiške skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Francija spoznava na ta nam trpljenje ljudi v taboriščih, še posebne vrednosti pa je, da jim je tudi resnica o našem boju in sedanjosti bližja ... J. Košnjek DEŽURNI^OVINA . 21-860 Dan razorožitve - Japonski OBSf minister Sonoda je na izrednem zsassp generalne skupščine organizacije zdnSS* narodov predlagal, da bi 6. avgust uiiir' za mednarodni dan razorožitve Nataš* leta 1945 so namreč vrgb Američani** sko bombo na Hirošimo. Varujmo okolje _ v Beogradu mf začelo posvetovanje o varstvu okoti * katerem je govoril član pr«lsedstva9* Vid oje Zarkovič. Opozoril je. da pri tast* okolja zaostajamo za drugimi državami -da ne spoštujemo številnih zakonov « predpisov s tega področja. Za varstvo ok* so še posebno odgovernekrajevne skuna* *M in organizacije združenega dek « - Kobflice grozijo - Poročajo, da Ettti jo in Somalijo ogrožajo nevarni roji kob* ki utegnejo še povečati lakoto v teh dri vah, hkrati pa se utegnejo, če ne bo ukrepov, napasti tudi polja v Sudi Keniji. Taborišče v Argentini - Stroko.*.«* OZN za varstvo človekovih pravic u*** ljajo, da je v Argentini okrog 60»» centracijskih taborišč, v katerih so as* demokrati. V taborišča so spremenili si danja vojaška oporišča in zapusdMK * varne v okojui večjih mest. ObUkrs Kosova - Dan« (četrt««*' obiskali tovarno Iskro na Laborad ►"** stavniki Narodne tehnike avtononatr*" krajine Kosovo. Spoznati so tovarno** zanimali za organiziranost tehnične k«*** pri nas. Vodice praznujejo - lz Vodic vice in Sinkovega turna poročajo op«* novanju krajevnega praznika, organih* nega v spomin na preboj Gorenjske« * reda 13. junija leta 1944 iz obroča pn VSP Nastalo je osvobojeno ozemlje Jutn pohod po poteh partizanske Rašice nsu| pa proslava, v ponedeljek pa bodo zagore' kresovi, v Vodicah pa se bodo sešli na sir nostnosejo. Dovolj prostora za turiste - b gorenjskih turističnih središč so sporoči* da je te dni dovolj prostora, vendar kks? temu priporočajo predvsem na Bledu prat hodne rezervacije Prostor je tudi v **■ sebnih sobah. Informacije dajejo turistidM društva in agencije. Jože Košntek v OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ -PRIPRAVLJALNI ODBOR vabi gorenjske borce in aktiviste ter vse delovne ljudi in občane, posebno pa še mladino na JUBILEJNI ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV IN BORCEV NOV, \:p ki bo v Kranju v nedeljo, 11. junija 1978. Zbor bo na razstavišču Gorenjskega sejma, če bo slabo vreme, pa v pokritih prostorih sejma. Ob 9. uri bo odprta razstava lalci na Gorenjskem, ob 10. uri pa pnčetek slavnostnega programa, na katerem bo govoril predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRSdr. Anton Vratuša. Po programu bo tovariško srečanje. Pripravljalni odbor 1 ki '-ne M M Ho »O! k? iJoi ■ ■ te