LISTEK. N^dajmo mladine še iz rok! Prosveta ,je liekakšen izdelek. skupeti izdelek vseh duševnih delavcev. Za vsak izdelek so pač^ največ.ega pomena — zmožni delavci- Čim boljše, tem zmožnejši so torei posvetnč delavci. tem lcnše naDreduje prosveta. Zato inislirn. da za nas vzgojitelje ni važne.šega. pa tudi ne i.ri.mernejšega in — nujnejšega dela. iiego fe vzgoja prosvetnih delavcev: Prosvetni delavci bodo šele tedaj lahko delali iiSioešno in trajno. aJco jini bodo ščitili hrbet soci alni dclavci. Za tako sporazumno delo na ;'e treba novi rod šele vzgojiti Vzgoia Drosvetnih in socljalnih delavcev bi bila hvaležno in za narod in državo irorda naivažnejše delo. In prav to menda edino to delo stno doslej puščal; DOfDolnoma v nemar. Trudimo se. da otroku do n.egovega 14. leta vcepliamo vse zmožnosti in vs.e dobro. ali s 14. letom ga pahnemo v svet — idi in pomagai si sam. Mar nismo kruti in — bedasti. Mehke otroške duše gnetemo in gnetemo, da na- nravimo iz njih sebi in državi prikladno testo. a kadar ie testo lepo gladko, ga vr- že.no v kot. da se — skisa; lev malokdaj in le slučajno lahko pade testo na dovolj topel krat, k.er se speče v — bled kruh, nam in državi komai užiten. Naš poklic nas je postavil na pravo mesto. na mesto. za katerega bi nas mora_i zavidati vsi elernenti v naši državi. Iz-rabl.ajm-o neprecenljivo moč. ki io imaino v rokah v dobro našega naroda! Ne oehaimo šoli odrasle mladine od sebe, temveč pcmagajmo ji. da si osnuje trdno oi)oro v vzaiicm-nem delu. v skupmi organizaciji, ki io bo vselei obvarovala duševnega in tudi fizjičnega padca. Da.mo šoli odrasli mladini svoi časodIs, ki ga Dopolnoma pogrešamo v našl državi; da.mo ii primernega čtiva (naša literatura ima zelo malo knjig za »odraslo mladino«!); svetujmo ji, kako naj razprede akci.jo za medsebojno DOmoč. kako nai i>o svolih močeh udeiistvuje dobrodelnost (prostovoiljne instrukcijske ure prireditve v urid revnih in bolnih tovarišev); izpremenimo šolska ooslopia v prave mladinske dome, t. j-: šolska oblastva nai odrediio. da bodo ob nedeljah ln praznikih in vseh Douka prostih dneh šolska poslopja na kmetih in v mestih mladini na š roko odprta za vse njene prireditve. za' mladi-nske delavnice in mladinske knjižnice. oziroma čitalnice predvsem pa za nedeljske izlete. Nedeljske mladinske izlete? Zakaj ne? Za izletnike so pa vendar gostilne in prostori pod milim nebom! Poslednji pač — a le v taplem letnem času: spomladi, v jeseni in pozimi — kje pa nai bi se »Mlado kolo« takrat ustavilo. da se odr>očiie od dolge lioc? V gostilnah, poseb- no ob nedeliah polnih surovosti in razuzdanosti? Kako lepo bfr bilo, in daTiašnji draginji še posebno primerno. ako bi ob ta-kih izletih dobila mJadina kotiček v šolskem Doslopfu kjer bi vsak i>ojedel svoj košček kruha in se odpočil.  A — joi meni! — že jih vidim vse šolske metlače — pometače. kako dvigajo inetle i-n vse šolske voditelje, kako rožljaio s ključi... huda mi je predla, ako h:tro ne umolknem. Samo še joredrzen klic izza ogla: Ne dafmo mladine iz rok! Hka Waštetova.