naš tednik
LETO XXXX. Štev. 36 Cena 8,-Lšil- (200 din) petek, 9. septembra 19^i8
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
Strokovni sejem je odprt še do nedelje
Včeraj je v Celovcu odprl zvezni minister za poljedelstvo in gozdarstvo dipl. inž. Josef Riegler letošnji koroški lesni sejem. Odprtje sejma je hkrati tudi začetek politične jeseni, zato se ob slovesnem odprtju zberejo vidni predstavniki iz politike in gospodarstva. Naša slika z otvoritve kaže ministra Rieglerja, našega državnega poslanca Karla Smolleta, direktorja Ljubljanske banke v Celovcu Franca Cuznarja in dr. Boruta Sommereggerja. Več o sejmu prihodnjič.
t
Vranitzky: sestavitev sosveta možna že v začetku oktobra
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in drž. poslanec Karel Smolle sta imela pretekli torek na Dunaju pogovor z zveznim kanclerjem Vranitzkym, ki je potrdil rezultat pogovora med ministroma Neisserjem in Lösch-nakom z zastopniki osrednjih organizacij letos februarja. Že februarja se je delegacija
NSKS/ZSO domenila z ministroma za razširitev oddajnega časa slovenskih oddaj v ORF, za ustanovitev dvojezične trgovske akademije, za podporo dvojezičnih slovenskih otroških vrtcev, za povišanje finančne podpore slovenski narodni skupnosti in končno tudi za konstituiranje sosvetov.
Kancler Vranitzky, dr. Grilc in Smolle so se glede sosvetov domenili, da bosta Vranitzky in zvez-na vlada pripravila uo konca septembra vse pravne ukrepe, tako da bodo lahko stranke, slovenski °srednji organizaciji in Cerkev Najkasneje do začetka oktobra imenovali člane sosveta.
(Dalje na strani 2)
V soboto, 10.,in nedeljo, 11.9.1988
Globaško
žegnanje
Nastopa
ansambel
RENDEZ-V0US!
Vsi
prisrčno vabljeni!
Pevski zbor „Jakob Petelin-Gallus" in ansambel „Korenika“ sta se vrnila s turneje po ZDA.
(Več na strani 2)
Politika
„Gallus“ in „Korenika“ se vrnila s turneje po ZDA in Kanadi:
Sprejem pri županu mesta Toronto
V sredo, 7. septembra, sta se mešani pevski zbor „Jakob Petelin-Gallus“ in ansambel „Korenika“ iz Šmihela srečno vrnila z dvotedenske turneje po ZDA in Kanadi. Turneja je bila zelo uspešna. Med drugim je obe koroški skupini sprejel župan trimi-lijonskega kanadskega mesta Toronto, Eggenton (glej sliko). Dr. Janko Zerzer ga je pozdravil v imenu koroških gostov in ga seznanil s položajem koroških Slovencev.
Daljšo reportažo o turneji bomo objavili v naslednjih dveh številkah.
NSKS za konstruktivno in kritično sodelovanje v zvezni šolski komisiji
1. septembra je stopil v veljavo novi manjšin-sko-šolski zakon. Narodni svet koroških Slovencev je poudaril, da bo vposlal svoje zastopnike v zvezno šolsko komisijo, ki bo v naslednjih treh letih nadzorovala izpeljavo in izvedbo nove šolske ureditve. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je tudi kritiziral novi učni načrt, v katerem slovenščina še ni enakopravna. Zato je dr. Grilc zahteval, da se mora učni načrt v naslednjih treh letih izboljšati.
Predsednik NSKS dr. Grilc je dejal, da je nastal novi učni načrt v naglici in da slovenščina ni enakopravno upoštevana. Zato NSKS pričakuje, tako dr. Grilc, da bodo učni načrt spremenili v smislu vmesnega poročila zvezne pedagoške komisije.
Zastopniki NSKS bodo v zvezni šolski komisiji jemali delo resno in prinesli konstruktivne predloge za izboljšavo učnega načrta. Kritiko NSKS je pozitivno sprejel tudi dr. Dieter Antoni, ki je koordiniral sestavo novega učnega načrta. Antoni je dejal, da v tem
kratkem času od 8. junija naprej ni bilo mogoče upoštevati vseh potreb in želja, v dobi treh let pa so predvidene korekture in spremembe. Še septembra ali oktobra bodo po besedah dr. Antonija na desetih različnih krajih uredili 10 didaktičnih delavnic, kjer bodo učitelji diskutirali nastajajoče probleme in jih reševali. Prvi in drugi učitelji bodo s pomočjo znanstvenikov skupno izdelali učne pripomočke.
NSKS nadalje zahteva, da bodo v zvezni pedagoški komisiji sodelovali tudi mednarodni strokovnjaki.
Draga: Poslanec Silile zahteva stalno manjšinsko konferenco v okvinlelovne skupnosti Alpe-Jadran
Na letošnji Dragi 88 je poslanec Zelenih Karel Smol le imel uvodno predavanje na temo „Manjšinstvo z evropske perspektive — kakšna so pričakovanja petdeset milijonov manjšincev naše celine“.
Smolle je, izhajajoč iz čarte narodnih skupnosti Evropskega sveta in spomenice Evropske gospodarske skupnosti o manjšinah, razmišljal o bodočnosti evropskega sodelovanja in dejal, da je to in bo to v prihodnje virilno odvisno od postopanja posameznih evropskih držav z manjšinci. Nato je na podlagi čarte ES nakazal družbene, politične in pravne pogoje in okvire, v katerih naj bi se narodne skupnosti razvijale in ne le ohranjevale kot subjekti, ki sodelujejo pri evropski integraciji, ne pa, da so le most, po katerem drugi hodijo. Predvsem je poudaril pomen pravic za manjšine zunaj njihovega naselitvenega področja (in to za posameznika in skupino), to je, kako bo treba v dobi vse večje mobilnosti zagotavljati manjšincem njihove pravne podlage za obstoj etnije. Niti za kanček ni odstopil od zahteve po vsestranski krepitvi avtohtonega naselitvenega ozemlja posameznih narodnih skupnosti. Kot izredno nujno potrebno je izpostavil samostojnost politične artikulacije narodnih skupnosti, kar čarta Evropskega sveta tudi izrecno poudarja.
Poudaril je, da bo treba vprašanja pravic narodnih skupnosti reševati s sodobnimi prijemi, ne pa z zakoni 19. stoletja, in da je potrebno vse več pozornosti posvečati gospodarski in socialni osnovi manjšin. Klasičnim pravicam, kakor so to šolstvo, mediji etc., se narodne skupnosti ne smejo odrekati. Narodne skupnosti naj države silijo v stalni dialog
oz. jih naj stalno opozarjajo na svoje zahteve in naj so v družbenem dogajanju prisotne. Sploh pa je govornik pozval vse narodne skupnosti, naj medsebojno solidarnost krepijo, naj izboljšajo medsebojno povezavo in naj močnejše narodne skupnosti še posebej pokažejo solidarnost in vzajemnost. Glede eficienčnosti manjšinske dejavnosti je Smolle predlagal, da bi skrčili tudi t. i. aparat in se odrekli organizacijam, ki niso efektivne.
Smolle je zavzel tudi stališče do odnosov med matičnim narodom in zamejstvom, predvsem na relaciji Slovenija in slovensko zamejstvo, in je menil, da je povsem normalno, da se interesi Jugoslavije in Slovenije ne krijejo nujno vselej z interesi zamejcev oz. da jim včasih celč škodijo, kar je rezultat konkurenčnosti interesov. „Mi nismo njihova filiala, oni pa ne naša,“ je dejal Smolle in podčrtal pomen samostojnosti in neodvisnosti zamejstva.
Svoja razmišljanja je Smolle zaključil z zahtevo in pozivom, da se pri Delovni skupnosti Alpe-Jadran ustanovi skupno z organizacijami narodnih skupnosti stalna manjšinska konferenca, v kateri bi, in to je za njega pogoj, sodelovali opolnomočeni predstavniki dežel — članic. Alpe-Jadran je trenutno le nekaj za deželne glavarje in vidne uradnike, kjer bojo med drugim sklenili poročilo o položaju manjšin, ne da bi ena narodna skupnost sodelovala kot subjekt.
Franc Wakounig
Sosvet. ..
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izrečena je bila obojestranska želja, da naj bi pri konstituiranju sosveta nobena stran ne zavlačevala, tako da bo možno vse točke izpeljati in uresničiti v načrtovanem času. S tem bi bili tudi zagotovljeni potrebni pogovori z zvezno vlado, za izvedbo vseh domenjenih želj in potreb slovenske narodne skupnosti.
Zvezni kancler Vranitzky bo menda še septembra povabil na razgovor tudi zastopnike Zveze slovenskih organizacij.
SPÖ in ÖVP nominirali člane sosveta
Kakor poroča „Die Presse“ sta SPÖ in ÖVP že nominirali svoje člane za sosvet. Socialistično stranko bosta zastopala globaški župan Albert Sadjak in dr. Josef Mieden, soprog zvezne poslanke Helge Hieden-Sommer. ÖVP je imenovala v sosvet drugega predsednika deželnega zbora Lea Ustra in deželnega poslanca Georga Wurmitzerja.
Dva slovenska poslanca: Karel Smolle v avstrijski parlament in senator Spetič v italijanski parlament
se pogovarjata pred Smollejevim referatom.
IMAŠ
prognosticira za Zelene 4 mandate na Koroškem
Po zadnjem povpraševanju mnenja prognosticira IMAŠ koroškim Zelenim 4
mandate v deželnem zboru oz. 9% glasov.
Glede teh podatkov je izjavil predstavnik Zelene alternative na Koroškem Hubert Budai, da bodo tako kandidati kakor program sad demokratične odločitve med KEL in Zelenimi. „Tako program kakor tudi kandidati bodo zelo široki, naša želja je, da bomo skupno in enotno prišli v deželni zbor.“
Nadškof Berg najavil odstop
Salzburški nadškof in predsednik avstrijske škofovske konference dr. Berg je papežu ponudil svoj odstop, ki ga je le-ta sprejel. To pomeni, da bo do izvolitve novega salzburškega nadškofa dr. Berg škofijo vodil kot škofijski administrator. Pri izvolitvi salzburškega nadškofa ima salzburški škofijski kapitelj važno besedo soodločanja, saj mora Vatikan potrditi enega od treh kandidatov na kapiteljskem predlogu. Vprašanje je, ali se bo Vatikan držal te zajamčene pravice ali pa bo, kar se je prav pri izbiri škofijskih škofov tako dramatično pokazalo, izbiral škofa odnosno nadškofa po starem vatikanskem principu „Roma locuta-causa finita“, ne da bi se pri tem oziral na težnje, predstave in želje krajevne Cerkve.
Nadškof dr. Berg se je izkazal in profiliral kot cerkveni dostojanstvenik z velikim občutkom za probleme in kot dosleden zastopnik in zagovornik človekovih pravic in dialoga v Cerkvi ter kot osebnost, ki črpa iz drugega vatikanskega koncila.
Prijavite svojega otroka k dvojezičnemu pouku še v teku prvih desetih dneh šolskega leta.
Otroke prijavite lahko tudi v 2., 3. in 4. šolskem letu.
Otroka ni treba prijavljati vsako leto znova.
Politika
Vpisovanje
v
Glasbeno
šolo
Glasbena šola na Koroškem bo vpisovala nove učence za naslednje instrumente: klavir, orgle, violina, solopetje, kljunasto flavto, prečno flavto, klarinet, saksofon, oboo, trobento, pozavno, krilovko, kitaro, citre, klavirsko harmoniko, diatonično harmoniko, tolkala, zborovodska šola.
Vpisovanje bo v sledečih krajih:
sreda, 14. 9. 1988:
11.00— 12.00, Mladinski dom: za vse dijake v dijaških domovih'in interesenti za solopetje, tolkala in zborovodsko šolo ter oddelek Radiše 14.00: Kulturni dom Šentpji-mož: oddelka Šentprimož in Ži-tara vas;
14.45:	Kulturni dom Dobrla
vas: oddelek Dobrla vas;
15.30: Ljudska šola Globasnica: oddelek Globasnica (Šte-ben);
16.15: Farni dom Šmihel: oddelek Šmihel;
17.00: Pliberk—Posojilnica: oddelki Pliberk, Božji grob, Yo-grče, Žvabek;
četrtek, 15. 9. 1988
14.00: društvena soba nad Posojilnico — Šentjakob: oddelek Loče-Bače, Šentjakob; 15.00: galerija Gorše: oddelek Sveče;
15.30: društvena soba Šentjanž: oddelek Šentjanž;
16.15: društvena soba Bilčovs: oddelek Bilčovs in oddelek Kotmara vas;
17.30: društvena soba pri Bun-dru: oddelek Borovlje;
18.30: farni dom Sele: oddelek Sele.
Na vpisovanje naj pridejo kandidati skupno s starši. Prosimo, da se držite objavljenih terminov. Pouk v Glasbeni šoli se začne v tednu od 19,—24. 9. 1988 po lanskem urniku. Vpisovanje za eventualne zamudnike bo zaključeno s 30. 9. 1988 — samo v pisarni šole.
Upravni odbor Glasbene šole na Koroškem
Gospodarstvo
Predstavljen jugoslovanski kakovostni znak
Privatni sektor krepi
jugosiovansko
gospodarstvo
Jugoslovansko zasebno gospodarstvo postaja vse krepkejši steber gospodarstva, in to tako v notranjedržavnem merilu (v Sloveniji zajema 7% bruto nacionalnega dohodka, v Jugoslaviji pa 5%) kakor tudi na zunanjetrgovinskem sektorju.
To je bila ena od osrednjih točk razgovora, v katerem so dipl. trg. dr. Rudi Kropivnik, predstavnik jugoslovanske trgovske zbornice v Celovcu, dipl. inž. Alojz Leb, vodja lesnoindustrijskega sektorja v Ljubljani, Slavko Kene, vodja Zveze obrtnih združenj Slovenije (to je privatnih podjetij), Otmar Kotnik, ravnatelj jugoslovanskega paviljona v Celovcu, Roman Veras in pa generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič informirali koroški tisk o jugoslovanski oz. slovenski udeležbi na letošnjem lesnem sejmu in o vse močnejšem privatnem gospodarskem sektorju v slovenskem oz. jugoslovanskem gospodarstvu.
Predstavnik Zveze obrtnih združenj Slovenije Slavko Kene
Predstavitev jugoslovanske oz. slovenske sejemske ponudbe. Z leve sedijo: dipl. inž. Leb, gen. konzul Miklavčič, predstavnik jugosl. trg. zbornice dr. Kropivnik, prevajalka in ravnatelj jugoslov. paviljona Otmar Kotnik.
Dr. Kropivnik je uvodno povedal, da se je blagovna izmenjava med Avstrijo in Jugoslavijo v obe smeri povišala, jugoslovanski izvoz v Avstrijo za 11,9% (v prvih petih mesecih tega leta kar za 23,3%), avstrijski izvoz v Jugoslavijo pa za 16% (v prvih petih mesecih tega leta za 2,2%). Povečalo se je tudi število dolgoročnih kooperacijskih pogodb med avstrijskimi in jugoslovanskimi podjetji na 27.
Krepko pa se je dr. Kropivnik zavzel za gospodarsko pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo (podobno accordinu med Avstrijo in Italijo), ki bi bistveno zboljšala menjavo in bi se ne bilo treba več posluževati izključno sejemskih kompenzacijskih poslov. Vendar pa je doslej Avstrija zavrnila vsako pobudo po taki pogodbi.
„S kakovostjo v svet“ je novo geslo predvsem slovenskega go-
spodarstva (Kotnik) in zato bodo podjetja, katerih produkti bodo odgovarjali najstrožjim merilom kakovosti in izdelave, smela voditi jugoslovanski kakovostni znak, ki je izdelan po zahodnoevropskih vzorcih (Leb).
Najstrožji izbor so uvedli že pri firmah, ki sodelujejo na celovškem sejmu in katerih produkti so že ali pa bojo lansirani na zahodnem tržišču. Tem najstrožjim normam odgovarjajo tudi zasebne firme, kar je z velikim zadovoljstvom poudaril Slavko Kene, predstavnik Zveze obrtnih združenj Slovenije. Posebej je poudaril, da že nad 100 slovenskih zasebnikov izvaža na zahodno tržišče.
Na celovškem sejmu jugoslovanska ponudba zaobjema mobi-Ijar, otroški program Ajde, jedilnice stila Biedermeier, masivna vrata.
Franc Wakounig
Veselite se vsi narodi
Jubilejni misijonski praznik v Selah
Od sobote, 17. septembra 1988 do nedelje, 25. septembra 1988
MLADA, AGILNA FIRMA V BOROVLJAH
išče
angažiranega gospodarstvenika za prodajo soft- in hardware programov.
Interesenti se naj javijo po telefonu: 04 63 / 54 2 17.
Za oskrbovanje naših strank in za razširitev njihovega števila iščemo v okrajih Velikovec, Celovec-dežela in Borovlje glavno- in izvenpoklicne sodelavce/ke. Izkušnje v branši niso potrebne, ker nudimo temeljito izobrazbo. Svoje ponudbe pošljite na:
VOLKSFÜRSORGE JUPITER
Versicherungen St. Veiter Straße 1
9020 Celovec/Klagenfurt, tel.: 04 63 / 51 30 29
KRIVOGRAD
ŠMIHEL — ST. MICHAEL
Obiščite nas na pliberškem jorkaku, predstavili Vam bomo okna in balkonska vrata s termoizolacijskim steklom in gibljivimi polkni.
Poleg tega si lahko ogledate stroje za mešanje in stepanje mesa in kruha.
STRAN p- petek,
________O 9. septembra 198*.
Naš gost
S
S T
Mladina ima možnost, da gre novo pot
Letošnje globaško žegnanje prvič organizira novo ustanovljena mladinska organizacija „G M J — Globaška mladina/Globasnit-zer Jugend“. Doslejšnji organizator zbor Globaških puebov na žalost ne obstaja več. Večina članov zbora pa je identična z novo mladinsko organizacijo. GMJ je nadstrankarska organizacija in se zavzema v prvi vrsti za izboljšavo sožitja med mladinci obeh narodov. Organizaciji predseduje vsestransko aktivni graški študent Karl Jenšac.
NAŠ TEDNIK: Najprej nas zanima, zakaj ste v Globasnici poleg drugih društev ustanovili še mladinsko organizacijo?
KARL JENŠAC: Znano je, da je v Globasnici zelo številčno zastopana mlajša generacija. V prejšnjih letih so se ti mladinci po večini srečavali v gostilnah. Seveda so nekateri tudi vključeni v razne organizacije, v društva, farno mladino itd. Osebno pa mislim, da mladinci doslej niso imeli možnosti uresničiti svojih idej v teh or-Sanizacijah. V takih organizacijah k aktivnosti večinoma silijo — ker si pač Slovenec, moraš peti in igrati. S tem se pri nas goji kvantiteta, nove ideje mladine bolj ali manj propadajo. Zato po mojem ni slabo, da se je rodila ta naša mladinska organizacija, s katero bomo lahko vnesli nove ideje v občino.
NAŠ TEDNIK: Kakšne konkretne cilje pa ima GMJ in koliko članov šteje?
KARL JENŠAC: GMJ smo ustanovili pred enim letom. Trenutno nagovarjamo pravzaprav spet nekatere ljudi, kakor npr. člane Globaških puebov, ki kot zbor ne obstaja več. Cilj pa je, da nagovorimo vso mladino v Globasnici, po-ieg slovensko govoreče tudi nemško govorečo. V statutih je zapisano, da je cilj organizacije doseči dobro vzdušje med mladinci v Globasnici in prakticirati dvojezičnost. Lahko bi rekli, da smo dvojezična organizacija.
NAŠ TEDNIK: V raznih časopi-s,b smo brali, da že tudi v Globasnici delijo razrede za novi šolski model. Kaj bo GMJ, ki se zavzema za dvojezičnost in skupnost v občini, prispevala k temu, da se bo na globaški ljudski šoli Položaj izboljšal? Načrtujete
kakšne akcije proti modelu, ki bo z začetkom šolskega leta resnica v globaških razredih?
KARL JENŠAC: Trenutno imamo na žalost te ločene razrede v Globasnici, kar bo prizadetim škodovalo. Akcij trenutno ne načrtujemo. Mladinci Globasnice so zelo frustrirani, ker je prišlo do tega ločevalnega modela. Skušali bomo dokazati, da je zelo slabo otroke ločevati po jezikovnih kriterijih. Informirali bomo vse Globašane in Globašanke, da bodo res samostojno mislili in kritično opazovali celo zadevo.
NAŠ TEDNIK: Letos je nastal prvič primer, da so v 1. razredu enojezični v večini. Boste v to smer pripravljali akcije ali nagovarjali starše?
KARL JENŠAC: To bo gotovo potrebno. Toda, to bi morali že vsa leta prej delati v to smer in ne šele zdaj, ko imamo ta model. Trenutno pa bo bolj težko doseči, da bi vsi prijavili svoje otroke k dvojezičnemu pouku.
NAŠ TEDNIK: Letos organizirate prvič globaško žegnanje. Slišalo smo, da nameravate z dobičkom žegnanja financirati večje projekte.
KARL JENŠAC: Imamo v načrtu dva projekta. V septembru ali oktobru nameravamo namreč izdati prvo številko dvojezične revije v občini. Drugi projekt pa vsebuje popravo starih poti in stez na Peco, Hemo, itd. . .. Dodali bomo k tem starim stezam tudi dvojezične napise. To bo tudi atrakcija za turiste.
NAŠ TEDNIK: Kaj pa še konkretno pripravljate v Globasnici?
KARL JENŠAC:	Načrtujemo
workshop, kjer bi se naj mladinci redno srečevali in pogovarjali o svojih problemih in o problemih mladincev na vasi.
NAŠ TEDNIK: Kaj pa s prostorom?
KARL JENŠAC: Imamo na razpolago prostore v stari nekdanji
Posojilnici. Tam bo tudi centrala oz. decentrala globaške mladine. Z decentralo je mišljeno, da bojo ideje prišle od mladincev iz občine in da se bodo te ideje uresničile. Mislim, da imajo mladinci predvsem veliko zanimanje in mnogo idej za nove poti v Globasnici. Globasnica je postala zelo endivična in to mladince odbija iz občine.
NAŠ TEDNIK: Marsikdo si bo mislil, da ste GMJ ustanovili zaradi tega, ker naše ostale mladinske organizacije bolj ali manj že dolgo mirujejo, če izključimo Katoliško mladino.
KARL JENŠAC: To je zelo težko povedati, ker nimamo stikov s temi organizacijami in nismo vključeni v kakšno strešno organizacijo. Predlagal bi, da se tudi drugod ustanovijo lokalne mladinske politične organizacije, ki so samostojne. Seveda pa je financiranje velik problem.
NAŠ TEDNIK: S tem pa nekje odklanjaš naše osrednje mladinske organizacije, morda tudi naše politične in kulturne . . . ?
KARL JENŠAC: Seveda potrebujemo eno osrednjo, eno samo organizacijo. Trenutno nam pa s prepiri in neenotnostjo škodujejo osrednje organizacije. S tem pa organizacijam manjka časa za delo z mladino in tako tudi centralne mladinske organizacije propadajo.
NAŠ TEDNIK: Kaj pa si kot predsednik želiš za bodočnost?
KARL JENŠAC: Da bi čimveč slovensko govoreče in nemško govoreče mladine sodelovalo in tako skupno ustvarjalo dobro vzdušje v občini. Mladina ima možnost, da gre novo pot in s tem izboljša medsebojne odnose med Globašani.
Infor matija
za
starše
•	Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku ob vpisovanju v 1. razred ali IO dni po začetku šolskega leta v južnokoroških ljudskih šolah!
•	Ob vstopu v glavno šolo je potrebno ponovno prijaviti otroke k dvojezičnemu pouku!
Učiti se jezike — imeti uspeh v življenju!
Rož, Podjuna, Zilja

YORK C!TY
T '<* S ^tu‘- <i‘ - >>s ty, >i g( ~*cl ^ 3 p^»r4o o» -r nif'!
Sl ™
post čara
TKpNnt-
Ut	KfVStvkt
\4 k f A H . kSAV C- ..
_____________________
„Oktet Suha“ pošilja vsem bralcem Našega tednika pozdrave iz ZDA, kjer so se mudili pevci na turneji. Več o turneji bomo poročali naslednji teden.
lkp- Prihod v Varaždinske toplice, dobrodošlica in kosilo E*r Namestitev v hotelu ne- Popoldne prosto ne- Večerja z Martinovimi specialitetami in V2 I vina na osebo, krst mošta ob sodelovanju harmonikarja ne Naslednji dan po zajtrku prosti dopoldan in izlet v Kostanjevico
cena 930j— šil.
ODHODI: 7.00 Dobrla vas — Sienčnik, 7.10 gostišče Juenna, 7.15 Šmihel — Zadruga, 7.20 Pliberk — Zadruga, 7.35 Škocijan — Posojilnica, 8.00 Celovec — Cartrans, 8.20 Kožentavra — gostilna Mlečnik.
PRIJAVE SPREJEMATA:
NAŠ TEDNIK	CARTRANS
tel.: (04 63) 51 25 28-21	tel.: (04 63) 51 25 80
OBVESTILO
vsem mladim, ki še iščejo primerno izobrazbo.
V zadnjem času se v zvezi z uspešno izobrazbo vedno bolj poudarjajo šole z usmerjeno poklicno izobraževalno učno tendenco. Pridite in poglejte si zavod šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, ki že celo vrsto let ustreza tem zahtevam.
Kar dve možnosti sta vam na voljo. Vpišete se še lahko v dvojezično
enoletno gospodinjsko šolo,
ki s pestrim učnim programom nudi obširno znanje za življenje potrebnih spretnosti.
Več vsestranske strokovne izobrazbe — tudi računalništva — in trdnejšo gotovost poznejše zaposlitve pa vam posreduje vpis v dvojezično
3-letno strokovno šolo za gospodarske poklice
Slovo od Volajnakove mame
Vsa fara je onemela, ko se je raznesla žalostna vest, da je sredi dela omahnila šele v 63. letu starosti gospa Nani Am-rusch, pd. Volajnca iz Svaten. Nihče si ni mogel predstavljati, da je ne bo več. Vedno spet smo jo srečavali na pogrebih — saj skoraj nobenega pogreba ni izpustila.
Rajna Nani se je rodila leta 1926 pri Kovaču v Gorinčičah. Še zelo mlada se je poročila z Jozijem Amruschem, pd. Vo-lajnakom iz Svaten. Bila sta nadvse srečna, ko se jima je rodil leta 1947 edini sin Jozej. Rajna je bila nadvse pridna, delovna žena. Bila pa je tudi verna žena in v svoji mladosti tudi cerkvena pevka. Hudo jo je prizadela smrt moža Jozija, kateri je že leta 1980 podlegel zahrbtni bolezni. Njena skrb je veljala družini sina in vnukom,
za katere se je spet in spet razdajala.
V ponedeljek, dne 29. avgusta 1988, smo jo ob ogromni množici pogrebcev spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče v Šentjakobu. Pogrebne obrede je ob asistenci župnika mag. Pepeja Markeca in župnika Dušana Česna opravil možev sorodnik gospod župnik Hanzi Dersula. V svoji pridigi se je župnik Dersula zahvalil rajni in njenemu možu za pomoč, ki sta jo nudila njemu in njegovim sestram, ko so po smrti mame ostali sami.
Draga Nani — manjkala boš svoji družini in nam vsem, ki smo te poznali. Odpočij se v domači zemlji, katero si tako ljubila.
Sinu Joziju z družino in vsem sorodnikom izrekamo po tej poti naše iskreno sožalje.
Mi.
Ansambel Drava nastopil v Stradenu
Preteklo nedeljo, 4. septembra 1988, je ansambel Drava iz Borovelj sodeloval na znanem „Stradener Strassenspektakel“
—	na Štajerskem. Ta spektakel, letos je sovpadal z 800-letnico župnije Straden — poteka vsako leto pod drugim geslom. Letošnje je bilo „Manjšine ob meji“.
Stradenčani ta spektakel praznujejo zelo razposajeno, na široko in s čim več prijatelji in obiskovalci. Letos jih je bilo nad 6000. Mala vas na hribčku
—	s tremi cerkvami in nekaj hišami — kot je dejala udeleženka spektakla — je ta dan oder in prizorišče. Vsak vrt, sleherno dvorišče — povsod glasba, igre, mimika, plesi — in to v vzdušju, ki vsakogar pritegne k sodelovanju in ki kar prekipeva.
Kakor rečeno, je letošnji spektakel bil namenjen manjši-
nam ob meji in Stradenčani so povabili med drugimi ansambel Drava, ki ga je posredovala SPZ, hrvaško tamburaško skupino iz Pinkovca, jidijsko glasbeno skupino „Pospischils Erben“, skupino Romov „Kaly-jag“, furlansko skupino „La Sedon Salvadie“, kurdski „Aa-ry Ensemble“ in prizadete ter pohabljene iz Gradca, ki so ustanovili glasbeno skupino „No Problem Orchestra“. Sodelovale so tudi skupine iz ostalih avstrijskih zveznih dežel, iz Slovenije pa sta prišla skupina „Prlekija“ in pa slo-venskogoriški oktet Lenart.
Kakor vsaka skupina je tudi ansambel Drava nastopil dvakrat in obakrat so ljudje z velikim zanimanjem sledili njegovemu petju in igranju. Za člane ansambla Drava je nastop v Stradenu bil močno doživetje.
-nc-
Nova brošura o Primožu Trubarju
V založbi Gustav Adolf Werk v Kasslu (protestantska založba) je izšla v seriji „Aus der evangelischen Diaspora-Ge-stalten-Ereignisse-Gedanken“ lična brošura o slovenskem reformatorju Primožu Trubarju.
Izdajatelj brošure je Horst A. Fild, sodelovala pa sta tudi Jaro Dolar (Was Slowenien Primus Trüber verdankt) in Ludvik Jošar (Die evangelische Kirche in Slowenien). Časovno kazalo z navedbo evangeličanskih božjeslužnih krajev in časov za obiskovalce Slovenije ter razlage dopolnjujejo zvezek.
Brošuro dobite v Mohorjevi knjigarni.
OGLASI
Stare slike, tudi pokvarjene — spet ko nove, povečamo in pomanjšamo slike, kolo-rirane slike, slike za potne liste v vseh velikostih lahko vzamete kar s seboj.
Znan po solidnem delu —
ekspres-foto HEDANEK,
Celovec, Paulitschgasse/ na vogalu Bahnhofstraße, tel. 04 63/54 783
V Pliberku ali okolici k stanovanjsko hišo.
Tel.: 0 42 35 / 33 50
Rož, Podjuna, Zilja
Slovenske počitnice
ČESTITAMO
Bivši žitrajski župnik Matevž Nagele, sedaj hišni duhovnik pri šolskih sestrah v Šentjakobu v Rožu, bo v nedeljo obhajal svojo 80-letnico. Slavljencu k tej visoki obletnici iskreno čestitamo in mu želimo še veliko zdravja in božjega blagoslova na njegovi duhovniški poti.
*
Rozalija Smreker iz Apač pri Galiciji praznuje te dni visok življenjski jubilej, 90-letnico. Slavljenki za njen lepi življenjski praznik iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zadovoljnih in zdravih let.
*
Marija Miki, po domače Oplaherjeva mama z Radiš, slavi te dni svojo 85-letnico. Za njeno lepo obletnico ji iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravja in božjega blagoslova.
Gospa Micka Jančko, po domače „farovška Micka“ na Obirskem, te dni obhaja svoj 80. življenjski jubilej. Mnogo prisrčnih želja in čestitk po tej poti pošiljajo vsi domači, prav posebno pa Župančevi sosedje.
*
V Železni Kapli praznuje te dni Angela Polanšek svoj 78. rojstni dan. Za njen osebni praznik ji veljajo naše osebne čestitke z željo, da bi v zdravju in zadovoljstvu preživela še veliko lepih let.
*
Marija Trinkaus iz Vogrč je pred kratkim praznovala svojo 75-letnico. Za njen lepi praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
*
Janez Kuchling, po domače Havžar v Striholčah, je pred kratkim praznoval svojo 60-letnico. Aktivnemu narodnjaku in prosvetnemu delavcu k njegovemu jubileju iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava in vesela leta.
*
Sinčka se veselita Zali in Rudi Wrulich z Radiš. Mala
Verena pa že težko čaka na svojega bratca. Mami — nameščenki KKZ — in njenemu možu iskreno čestitamo, malemu zemljanu pa želimo veliko sreče na življenjski poti.
*
Dragici in Maksu Rekar se je pred kratkim rodila hčerka, ki jo bosta krstila na ime Maja. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mali Maji pa želimo vse najboljše na življenjski poti.
*
Marija Žele iz Doba pri Pliberku je minuli teden praznovala 72. rojstni dan. Naknadno ji za njen praznik iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Sojetnico službe v Mohorjevi tiskarni je minuli teden praznoval tiskar Lado Hajnžič. Za njegov službeni jubilej ga je Mohorjeva družba primerno počastila. Med drugimi številnimi tiskovinami pa že 30 let tiska Lado tudi „Naš tednik“ oziroma prejšnjo „Koroško Kroniko“.
Številnim čestitkam, ki jih je prejel od svojih sodelavcev, se pridružuje tudi „Naš tednik“ in se mu zahvaljuje za vestno delo, ki ga je izvrševal pogosto tudi v opoldanskem odmoru. Še na mnoga leta!
*
Na Blatu pri Pliberku je te dni praznovala svoj 74. življenjski jubilej gospa Roza Kumer. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo predvsem še mnogo zdravih let.
Že šestič so bile letos od 28. avgusta do 3. septembra v Domu v Tinjah slovenske počitnice. Po jezikovnem znanju so bili tečajniki razdeljeni na tri skupine. Najboljšo skupino je vodila mag. Andreja Vrbinc, srednjo Renata Kraut, začetnike pa je skušala naučiti slovensko Marija Perne.
Tudi letos smo spet vesela in mešana skupina. Trinajst nas je in prihajamo iz različnih občin Koroške in tudi Štajerske. Razdeljeni smo na tri skupine, ker je naše znanje slovenščine različno. Mla-
Naš rojak, slikar Franc Sem, ki že nekaj časa dela v izredno težkih okoliščinah, po hudi nesreči je telesno zelo slab, kljub temu pa umetniško nič manj ploden, od nedelje, 4. septembra, naprej razstavlja na skupinski razstavi na Ibici v okviru „Fondacion časa de los Artistas Carlos Dudek“. Častno pokroviteljstvo razstave ima sam španski kralj Juan Carlos I., njena tematika pa je 200-letnica smrti španskega kralja
dim in starejšim je slovenski jezik všeč in bi se ga radi naučili. V Tinjah ne le študiramo, imamo tudi prosti čas za petje, telovadbo in oddih.
V četrtek smo pekli na žaru in Stanko iz Šentprimoža je igral na harmoniko. Tudi dvorni svetnik dr. Inzko je obiskal našo skupino in je predaval o zgodovini koroških Slovencev.
Še enkrat najlepša hvala našim učiteljicam, ki so bile potrpežljive z nami.
Evelyn
Carlosa III. Sem je po posredovanju galerije „am lendhafen“ in monakovskega studia Köck že slikal na Ibici in iz njegovega, tematsko na razstavo vezanega opusa, so bile izbrane tri slike za jubilejno razstavo. Dve sliki sta upodobljeni v elegantnem katalogu.
Ta razstava bo do 24. septembra odprta v S. Joseju na Ibici, od februarja 1989 pa v Madridu.
Še so možne prijave!
STROKOVNA KMETIJSKO-GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠENTRUPERTU - VELIKOVEC sporoča staršem in dekletom, da so še možne prijave za šolsko leto 1988/89
V STROKOVNO ŠOLO
Namen šole je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih. Usposablja dekleta pa tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker polaga posebno važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnostih, ročnega dela in gospodinjstvu.
Vzgojni cilj:	pravilno oblikovanje telesnih in dušev-
nih zmožnosti — samovzgoja in vzgoja v družini — poglobitev vere in verskega življenja.
Obvezni predmeti: verouk, slovenščina^ nemščina, računstvo, umevanji življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu tn oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti, ročno delo.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (politehnični letnik). Poučuje se v obeh deželnih jezikih.
Pogoj za sprejem je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v • šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.	>
V danih pogojih dobijo učenke državno podporo!
Prijave so možne: po telefonu 042 32/38 96, pismeno ali osebno.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Völkermart, Klosterstraße 2.
Franc Sem razstavlja na Ibici
Reportaža
Reportaža
rNAŠI JUBILEJI......IN SPOMIN^
Pesnik Maks Sorgo
(1918-1944)
Vzor narodno zavednega koroškega Slovenca
Dr. Matjaž Kmecl, ugledni slovenski kulturni delavec in pisatelj ter velik prijatelj koroških Slovencev, ugotavlja v svojem eseju Skrivna slovenska literatura na Koroškem pred drugo vojno in med njo (zbornik Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes, Ljubljana — Celovec, 1984), da so v šolah na Koroškem slovenščino preganjali in izganjali, odkar sodobno šolstvo v tej deželi obstaja. Gonja zoper njo se je zaostrila še posebej po plebiscitu in je bila tem hujša, kolikor bliže je čas prinašal drugo vojno in kolikor bolj objesten in divji je postajal nacistični pohod po Evropi. Zoper vse to je vendarle med slovenskim di-jaštvom v srednji šoli in na celovškem bogoslovju tlela ljubezen do slovenskega jezika in se dejavno uresničevala v skrivnih literarnih glasilih (na bogoslovju Bratoljub že v dvajsetih letih, sicer Zvezda in Lipa).
Med mladimi izobraženci tega časa, ki jim je bila iskrena volja in potreba po izražanju v materinem jeziku vodilo njihovega literarnega ustvarjanja, je bil v ospredju pesnik-lirik Maks Sorgo (Šmarjeta v Rožu, 9. oktober 1918 — na fronti pri Toulonu v Franciji, pogrešan od 18. avgusta 1944). Pred 70 leti rojeni pesnik, sin dekle in ruskega vojnega ujetnika, se je kot reven, vendar bister otrok, šolal po zaslugi znanega koroškega slovenskega duhovnika in zgodovinarja Štefana Singerja. V Gradcu in na Dunaju je študiral slavistiko in anglistiko, dokler ni bil 1941 mobiliziran v nemško vojsko; kot nemški vojak je pogrešan od poletja 1944, verjetno je padel na fronti v francoskem Toulonu. Maks Sorgo je bil nenavadno zaveden koroški Slovenec, zato se je moral zagovarjati celo pred vojaškim sodiščem. Do svoje prezgodnje smrti je ostal vzor narodno zavednega, neuklonljivega koroškega Slovenca.
Svoje pesmi je objavil 1937 v skrivnem gimnazijskem literarnem listu Zvezda; ohranila se je le Sor-gova rokopisna zbirka z nad 100 pesmimi z narodnimi, ljubezenskimi, družbenokritičnimi in satiričnimi motivi. Pisal jih je z namero, da jih po vojni izda v samostojni zbirki. Ni pa se ohranil Sorgov roman Pri Orehovih niti žaloigra iz plebiscitnega obdobja. Vojna je s Sorgovo smrtjo prizadejala slo-
venski, ne samo koroški, literaturi boleč udarec. Med mladimi slovenskimi literati na Koroškem pred in med drugo svetovno vojno smo poleg pripovednika Manija Weissa izgubili brez dvoma tudi najbolj nadarjenega pesnika.
Narodopisec Vinko Möderndorfer
(1894-1958)
Bogastvo našega ljudskega slovstva v rojakovih zapisih
Zgleden primer ljudskih pripovedk, v katerih je ljudstvo izražalo svoje misli o nravstvenosti in o nastanku sveta ter predstave o bitjih, ki so človeku naklonjena ali sovražna, so prav naše koroške ljudske pripovedke. Skoraj vse govore o socialnem položaju kmečkih ljudi na Koroškem; fevdalno gospodo prikazujejo kot pošasti brez srca, ki nimajo sočutja niti do svojih otrok, kaj šele do podložnikov. Socialna misel prepleta tudi znano ziljsko pripovedko o Kristusu in Petru, ki potujeta po Ziljski dolini. Kristus izdeluje ptičice in z njimi razveseljuje otroke, godrnjač sv. Peter pa mora pasti otrokom živino.
O Kralju Matjažu, glasniku svobode, pravice in samostojne Karantanske države, govori pripovedka, da je imel na Krnskem gradu noč in dan odprta vrata za siromake in zatirance. Vsak zatiranec je dobil pri njem pravico in zaščito. Zato gre za takšno svobodo v boj staro in mlado, in vse, kar nosi „moško glavo“, prime za orožje, da si pribori in ohrani svojo domovino.
Precejšen del koroške slovstvene folklore (ali ljudskega slovstva) se je ohranil tudi po zaslugi naro-dopisca Vinka Möderndorferja (Dolje pri Brdu v Ziljski dolini, 6. april 1894 — Celje, 10. september 1958), vnetega zapisovalca vsega, kar mu je ponujalo ustno izročilo v bogati zakladnici naše ljudske kulture. Po otroških letih v Doljah je obiskoval ljudsko šolo v Melvi-čah in učiteljišče v Mariboru, kjer je 10. julija 1914 opravil zrelostni izpit. Po izbruhu prve svetovne vojne je preromal zapore v Šmo-horu, Beljaku in Mariboru. Nato so ga premestili v zapore graškega vojaškega sodišča, ki ga je naposled oprostilo krivde. Učiteljsko službo je začel kot suplent v Šentvidu pri Ptuju, kot „pravi začetni učitelj“ pa šele v Žetalah. Kot šolnik v Šentvidu pri Prušnjah je v letih 1919—21 sodeloval v odločilnem plebiscitnem boju.
Tedaj se je ogrel za marksizem in bil po plebiscitu eden od vodij socialno-demokratske stranke v Mežiški dolini. Kmalu je izdal brošuro Boj za napredek mežiških rudarjev, s katero pa si je nakopal vrsto nevšečnosti. Med mariborsko oblastno samoupravo je bil v svoji stranki izvoljen za oblastnega poslanca. Ko je prišel za šolskega ravnatelja k Šentjuriju pod Kumom, je hočeš nočeš moral sprejeti program, po katerem „mora vselej delati to, kar se mu zdi najbolj potrebno“. Dolgo ni razmišljal, kje in s čim naj začne, odločil se je za zbiranje zanimivega koroškega narodopisnega gradiva, ki mu je posvetil večino svojega življenja. V 65. letu starosti je preminil v Celju 10. septembra 1958.
Vinko Möderndorfer je začel zbirati koroško ljudsko blago že leta 1918; po nekaj letih garaškega dela so izšle Narodne pripovedke iz Mežiške doline (1924), ki jim je sledil obsežen avtorjev opus: skupaj z J. Koširjem Ljudska medicina med koroškimi Slovenci (Maribor, 1926), Narodno blago koroških Slovencev (Maribor, 1934), Koroške narodne pripovedke, 1. zvezek (Celje, 1937), Koroške narodne pripovedke, 2. zvezek (objavljene v Mladiki 1939 in 1940 v Celju), Koroške pripovedke in uganke (Celje, 1933), Borba za pridobivanje vsakdanjega kruha (Celje, 1946) v narodopisni zbirki Verovanja, uvere in običaji Slovencev, Prazniki (Celje, 1948) v isti zbirki ter Koroške pripovedke (Celje, 1957). Gradivo za Möderndor-ferjevo rokopisno zbirko iz raznih krajev Ziljske doline, Roža, Podjune, Mežiške doline, Gorenjske, Štajerske in Primorja je bilo zapisano od leta 1920 dalje do izdaje zbirke Verovanja, uvere in običaji Slovencev. Rokopisna zbirka našega znamenitega rojaka iz Ziljske doline je samo po prvi svetovni vojni nastajala malodane 25 let.
Ko se ob 30. obletnici smrti Vinka Möderndorferja s hvaležnostjo spominjamo njegovega bogatega narodopisnega dela, želimo ponoviti besede, ki jih je zapisal v uvodu knjige Koroške narodne pripovedke: „Kdor bo zbirko Koroških narodnih pripovedk presojal z vseh vidikov materialne in duhovne kulture, bo našel v njej toliko bogastva, da se ne bo mogel do kraja načuditi in bo koroške Slovence bolj upošteval, kakor jih je doslej. Koroške narodne pripovedke mu ne bodo samo prijetno in zabavno čtivo, temveč mu bodo dragocen narodopisni doprinos o slovenski ljudski svojstvenosti, ki jo je morda prav koroški Slovenec ohranil v najčistejši in najobsežnejši obliki skozi stoletja.“
Rubriko pripravlja in ureja Ivan Virnik • Rubriko pripravlja in ureja
Skupina Rend^ous prihaja z novo veliko pid in uspešnico:
Po Debli dekTci — Shops, shoping i Graz
Skupina Rendefi se po dveletnem premoru, v katerf? se Miro Čekeliš, Željko Mevželj, Grf0rJanič in Miran Ru-dan ukvarjali z vskočim, le z glasbo bolj malo, znova zabavnoglasbeno sceno — z novo v^J°ščo in kaseto ter, odkar so se presej^grebškemu Jugo-tonu, tudi z ambid^fni projekti, ko gre za vnovičen prodc S/rš/ jugoslovanski prostor in celo v W
Ambicioznejše z Jugoto^P^ na zagrebškem festivalu. Čimvečkra* l2'jskih zaslonih.
Miro Čekeliš, alfa in omega „debelodekličarjev“, o novi plošči pravi: „Pri Jugotonu so jo natisnili v začetni nakladi sto tisoč primerkov. Skladbe zanjo smo pod producentskim vodstvom ,fosilovca‘ Rajka Dujmiča, ki je tudi avtor priredb, posneli v zagrebškem studiu SIM, zložila pa sta jih Djoko Novkovič in Zrinko Jurič, eno skladbo pa je prispeval še Novkovičev sin Boris. Lahko rečem, da je zlasti produkcija resnično vrhunska.“
— Je na plošči tudi kakšna uspešnica v stilu Debele dekl’ce?
Globaška mladina vabi na
Globaško žegnanje
v soboto, 10.,in nedeljo, 11. septembra 1988
sobota, 10. septembra 1988, ob 20. uri:
PLES Z ANSAMBLOM RENDEZ VOUS
Predstavitev nove kasete in plošče
ANSAMBLA RENDEZ-VOUS
ORF-Slovenski oddelek: izbor uspešnice meseca — Modna revija — Avtogramska ura z Bojanom Križajem
nedelja, 11. septembra 1988: ob 8. uri: slovesna maša s pranganjem po pranganju: srečanje pod farno lipo Igra: Smihelska godba na pihala ob 20. uri pri Šteklnu: KONCERT DOMAČIH ZBOROV Nastopajo:
MePZ „Peca“ — MoPZ „Franc Leder Lesičjak“ — Cerkveni pevski zbor — Otroška folklorna skupina SKD „Globasnica“ — Družina Lipuš — Gemischter Chor Globasnitz Po koncertu ples z ANSAMBLOM „YETI“
Nedelja, 18. septembra 1988: Tradicionalno ROZALSKO ŽEGNANJE pri Sv. Hemi nad Globasnico
„Kar šest je takšnih, za katere bi lahko rekel, da so zelo ,močne“. Posebej izstopata dve: Shoping in Graz in Amo-re, Amore. Zlasti prva bo skoraj zagotovo po priljubljenosti prekosila celo, sedaj že legendarno, Debelo dekl’co. Videospot smo posneli v sosednji Avstriji, na televiziji pa ga nameravajo predvajati kar šest-desetkrat. Narejen je v stilu Bennyja Hilla in je prava .norišnica“. Boste videli. Spot so nam pomagali realizirati sponzorji Renault Rausch, PoBo bank, Jager stereo center in trgovina Malle. Amore, amore je romantična kancona, primerna za poletno sanjarjenje ob morju. Da ne pozabim: veliko si obetamo tudi od pesmi Johnny, Johnny še si živ, ki je priredba nemške uspešnice Toni, Toni v izvedbi tamkaj zelo priljubljenega pevca Jacka Whitea.“
Čeprav je skupina Rendezvous nekdaj vehementno trdila, da je festivali ne zanimajo, bo letos debitirala na Zagreb-festu. Ona ljubi kondukterja je naslov skladbe, s katero se bodo potegovali za zmago, a nanjo ne računajo preveč.
„Je že tako, da se zarečenega kruha največ poje. A drugo nam ni preostalo, čeprav nismo festivalski bend. To smo storili zaradi televizije, saj menim, da se moramo čimveč-krat pojavljati na malih zaslonih. Festivali so za to prava priložnost, ker ni veliko oddaj, v katerih bi sicer lahko nastopali,“ trdi Miro Čekeliš.
— Torej vas lahko pričakujemo tudi na jugo izboru za popevko Evrovizije?
„Ne bom rekel ne da ne ne. Sedaj, ko smo pri Jugotonu, bi imeli zagotovo več možnosti za uspeh, čeprav vemo, kako je z evrovizijskim festivalom. Bomo videli.“
— Z Debelo dekl’co ste v pop glasbo pri nas vnesli tudi harmoniko. Kasneje vas je posnemala večina tovrstnih slovenskih skupin. Kaj ponujate sedaj?
„Znova malo harmoniko, pa še indijski inštrument sitar, rogove in še kaj. Upam, da se Slovenci harmonike še niso naveličali. Za dveletni premor smo se odločili načrtno, da bi se ljudje spočili od naše glasbe in da jim ob njej ne bi postalo dolgčas. Nam ni bilo, saj smo tu in tam po veselicah še igrali, zlasti v zadnjem obdobju po Avstriji, gremo pa tudi na Madžarsko. Počeli smo tudi marsikaj drugega. Jaz sem se ukvarjal z gostinstvom kot solastnik lokala Saloon Rendez-vous, a sem sedaj vse skupaj pustil, Grega ima videoteko, Želje lesno obrt, Miran pa se je ukvarjal z video produkcijo. Sedaj bo v prvem planu spet glasba,“ pojasnjuje Miro Čekeliš.
Nam pa ne preostane drugega, ko da počakamo na izid nove plošče skupine Rendez-vous, ki se bo v prodajalnih pojavila te dni, in skupaj z njimi zapojemo: Shoping, shoping in Graz.
D. Š., 7 D
Kultura
V Fiesi priprava na oder
Po napornem delu se prileže počitek, tudi mentorjem in spremljevalcem (z leve: Tine Varl, Franci Končan, Milka Otip, Breda Niki)
Potrebne lutke so lutkarji izdelali sami.
Ana Mlakar je skrbela za govorno tehniko, lektorstvo, dikcijo in izgovorjavo. Dejala je, da se vidi, in to vsevprek, da mladina premalo bere in da šola premalo zbuja občutek za govorjeno besedo. „Rada bi v igralcih zbudila občutek za živo besedo, da pozabijo na črke in da bi našli zvočno podobo slovenščine. V teh dneh sem skušala v njih razdražiti vsaj radovednost za lepoto našega jezika“.
Za gib, pantomimo in skupinsko dinamiko je skrbela Tanja Zgonc. Delala je z vsemi skupinami, „kajti važno je, da se znajdejo — vsak posebej — na odru in da raziskujejo ustvarjalnost svojega telesa“. Vcepila jim je zavest, da igralec, ki ne zna govoriti, naj ne bi šel na oder, tisti pa, ki se ne zna gibati, pa ne sme gor.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in iz-dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“,
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28.
Saša Kump je spremljal Šmihel-čane in graške študente (posebej je omenil Šteta Merkača), s svojimi predlogi o sceni pa je oskrboval tako rekoč vse skupine.
Tekstovno-dramaturško razčlembo iger je opravljal Marjan Belina.
Za likovni del pri Dunajčanih in Lutkah mladje je bila odgovorna Breda Varl, za Selane in Velikov-čane pa je oskrbela kostume in sceno; njen mož Tine pa je bil režijski mentor pri Lutkah mladje in Dunajčanih.
Velikovško skupino, ki bo igrala „Norčijo v gledališču“, je spremljala Branka Niki. Zelo jo je pohvalila.
Franci Končan je skupaj z Milko Olip spremljal igralce KRD „Planina“ iz Sel. Ta skupina bo že 17. septembra imela premiero z igro „Ideali in koristi“. V Fiesi so samo še pilili podrobnosti.
V Modestovem domu, spremljevalec Rafko Pinosa, se pripravljajo na „Kozlovsko sodbo“, Gradčani bojo napravili kolažo, Dunajčani še pilijo besedilo v neki sadni zadevi, Lutke mladje bojo igrale „Račko“, Šmihelčani pa se pri-
V Fiesi na slovenski obali, je, kakor smo v prejšnjem NT že poročali, bil do minulega torka letošnji lutkarski seminar, ki ga je v sodelovanju z ZKOS pripravila Krščanska kulturna zveza.
Seminarja so se udeležili lutkarji in gledališčniki iz Velikovca, Šmihela, Modestovega doma, lutk mladje KDZ, lutkovna skupina dunajskih študentov, Selani in tudi graški študentje. Kakor smo med našim obiskom lahko sami ugotovili, sta delavnost in družabnost — vsaka ob svojem času — bili na višku, intenzivnim vajam je sledil pester oddih. Strokovno mentorstvo pa je skrbelo za zadostno stimulacijo v skupinah.
pravljajo na „Levo in desno gos“.
Seminarja v Fiesi so se udeležili zvečinoma novi, mladi igralci. Lahko zapišemo, da je več ko 60% vseh igralcev bilo novincev, kar le potrjuje dejstvo, da igralcev ne manjka, samo poiskati jih je treba.
Po seminarju v Fiesi se lahko torej veselimo premiere za premiero. Selani bojo njihov niz odprli.
Franc Wakounig
Draga Sftazpeta med regionalno in tropsko razsežnost
študijski dnevi Draga 88 so s« Draga 88, 23. zapored, je letos bila zelo
predavanjem državnozborskega 07OČ/7O, mOfda bolj KO Kdaj Koli prej, V mislih
SanTšinstvo z e^pSe perspS ^ besedah pr/ dramatičnem razvoju v Slo-
lištln EwopskjeVaasPve?iain EvroF VenÜi- Vendar pa, kakor da je nekaj čudne-ske gospodarske skupnosti, toT ga v ozračju, prav v letu pomembnih oblet-
nimfrazmillTanfSl čeme" je'tre h/C _ 70 let Od RonCd 1. SVetOVne VOjne, 50
ba dostaviti da je v diskusiji /ef Gd anšlusa Avstrije k nemškemu rajhu, tiven kakor v predavanju samem let ceske pomladi /n teptanja te vigredi.
S,neZjšinbsSfvpra1an1aaV; pö tem pa velja reči, daje celotna slovens-Evropi, seveda pa je posebna to«- Kg problematika, bit, pa najsi je matična, za-
ka bil tudi odnos slovensK^	’	.	,/	...	.	....
matica slovensko zamejstvo (c Rejska, zdomska ah izseljeniška, vselej bila mo°poTebej). predavanju so/ Drage. Letos pa je Draga dobila še dru-
il£ Sfo dimenzijo, namreč dimenzijo srbske pro-
(tokrat0fe0tv0remeSdCpuščai0 preda blematike, ki je zaradi najnovejšega, prav
razveseljivega razvoja v Srbiji in okoli m srbski pisatelj Dobriča čosic nje dobila dodatno aktualnost in, naj mi ne
DJnivePnadSsiovenskik°!ibu9nas g" ö° zamerjeno, tematsko privlačnost.
voril pa je o tradiciji in ideologij'1
usodi srbskega naroda v 20. stc 3 travma, ki se izraža najbolj v letju. Čosič je zelo angažiran®' strahu za eksistenco in preživetje, občasno trpko, in z veliko boli spremlja Srbe odtlej skozi zgodo-nad razvojem danes v Srbiji in P' 'n°. Narod se je zatekel v mite in Srbih, z globokim oranjem pte° ^0rda je, ne da bi s tem Čosiču stavil dušo tega naroda, čiga! °tel delati krivico, eden od mitov usoda je vselej bila boj za eks' udi ta, da so Srbi kot zmagovalci stenco in za svojo pravoslavk °ojev in bitk bili vselej poraženi v vero. Čosič je posegel daleč ' ^'ru. To vsaj je Čosič menil za to zgodovino, pred Kosovo polje, k t°letje, ko so Srbi sicer veliko je kultura naroda cvetela, pote® hvovali za Jugoslavijo (prvo in pa, po travmi Kosovega polja, S' , ru9°), a so obakrat potegnili ta je zgrnila temna zavesa nadenj-|r raišega. V diskusiji se je čisto
Dva predavatelja letošnje Drage: pisatelja Alojz Rebula in pa Dragica Čosič (levo).
jasno izcimila izpoved, da imajo Srbi danes strah za svoj razvoj. Na žalost pa Čosič, ta elegantni formulator misli in besedi, ni predstavil programov in oprijemov, kako iz te zagate.
Po maši škofa Bellomija je v nedeljo, 4. septembra, bilo opoldne predavanje univ. prof. Pirca o Mahniču in njegovi ločitvi duhov v razhod ali v pluralizem.
Dr. Pirc, gotovo eden od najboljših poznavalcev ene najbolj
spornih in vznemirljivih osebnosti novejše slovenske zgodovine, škofa dr. Antona Mahniča, je v izčrpnem in široko zajetem referatu skušal s potrebno mero objektivnosti in angažiranosti predstaviti Mahniča, ki ni bil le teolog in izdajatelj revije Rimski katolik, ampak merodajen mislec za celoten slovenski politični razvoj na koncu prejšnjega stoletja. Prav z Rimskim katolikom je Mahnič ko nihče drug posegel v politično diskusijo, ki se je čestokrat sprevrgla v medsebojno obsojanje, psovanje in je vodila v ločitev duhov, ki se je po mnenju številnih disku-tantov kot krvavo-usodna pokazala prav v letih 1941—1945. Dr. Anton Mahnič, ta blesteči duh, je poznal le ali — ali in je svoj politični kredo (in tudi filozofski svet) docela usmeril po geslu, da glede Boga in Cerkve ni diskusije in tolerance ali kompromisov. Njegovi najhujši nasprotniki so bili liberalci. Predavatelj pa je osvetlil tudi
dejstva, da je Mahnič kljub vsej neizprosnosti le iskal stika z dru-gomislečimi, kar je pozneje kot škof na Hvaru v zadostni meri pokazal. Je pa in ostane Mahnič izjemen duh, ki je izšel iz našega, slovenskega naroda.
Zaključil je letošnjo Drago dr. Alojz Rebula z esejem „Kam plo-vemo“.
Pisatelj Rebula je, besedno blesteče in izpiljeno, zelo angažirano in s precejšnjo mero prizadetosti diagnosticiral trenutni duhovni, narodni in politični položaj — iz vidika pesnika, se razumemo — in ta diagnoza je bila našminkana, demaskirujoča.
Politični, gospodarski, moralni in socialni, pa tudi nacionalni dilemi v slovenskem vrtičkarstvu je nasproti postavil idejo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in tezo, da smo edinole mi, Slovenci sami, odgovorni za nadaljnji razvoj naše biti.
Franc Wakounig
gr
Vsak vnte vanj svoj delež
8. sveški
slikarski
teden
Pričel se je v nedeljo, 4. septembra, zvečer s koncertom »Kakane Chansons“. Pri Adamu so se zbrali poznavatelji in Pdjatelji koroškega glasbeno-eksperimentalnega ustvarjanja, da ^Lprisluhnili izpiljeni in slikoviti glasbi Dieterja Kaufmanna ln^unde König. To je bil užitek, „ki ga na moreš kar tako mimogrede opisati“, je še ves očaran govoril Tržačan Boris Zu-lan o tej glasbeni erupciji.
Kratek pomenek in oddih med posameznimi ustvarjalnimi etapami. Z leve sedijo: Boni Čeh, Brunner in Martina Gombos.
üj' Ponedeljek, 5. septembra, je metnike dokončno ujel delavni . ®den in vsak si je poiskal koti-
rian °Z' sobic°. kjer bi mu naJ bilo Vj JlePše: v stari šoli, zunaj v nara-’ Pri Martincu, za Adamovo huto; t. Ia vas je spet bila atelje in mo-tlv obenem.
Pritličje šole pa so vsak pppol-^ n zavzeli predvsem otroci in tu-veliko staršev, da bi ob tokrat-^ mentorstvu Bonija Čeha
spoznali tajnosti in posebnosti lončarske umetnosti. Boni Čeh je dejal, da je veliko sodelavcev, vendar pa, kakor povsod, tudi v Svečah moških skoraj ni na plan. O tednu in vzdušju je menil, da se da dosti narediti in je ekipa fina. Boris Zulian, Tržačan, ki je prišel v stanovanjskem mobilu in z ženo ter psičkom, pa pravi, da se Sveče dajo občutiti in da vas izžareva nekaj trdnega. Sicer pa je teden, o katerem je že toliko čul, lušten,
nekatere jezikovne pregrade pa se dajo in so se dale zlahka preigrati. Z močnimi skicami je zakoličil in določil kraj sedemdnevnega bivanja in ujemanja vtisov.
Podobno meni tudi Herbert Brunner iz Gradnice pri Žrelcu, ki se je zatekel v Martinčevo domačijo, kjer črna kuhinja diha vonj in navzočnost neštetih rodov. Ta častitljiva slovenska hiša ga docela prevzema in v njem izziva nove načrte.
Tla so posuta s skicami aktov, ki so bežni posnetki nečesa pripovednega, kar zakriva s kopreno barv. Zaveda se, da so v Svečah delovali in ustvarjali že dosti slavni predhodniki, a to njihovo sodelovanje na slikarskem tednu njega ne ovira, ker konec koncev vsak vnese svoj delež in prispevek vanj.
Martina Gombos iz Porovčič pri Blatogradu se sicer ukvarja z gradbeno keramiko iz umetniškega pristopa, v Svečah se je odločila med drugim za relief ladje z bremenom.
Teden je zanjo veliko doživetje
prav zaradi ljubeznivosti in prijaznosti vaščanov in slikarjev. Vsak je rad pomagal. Navaditi pa se je morala, ona, ki najrajši dela v zatišju zaprtega ateljeja, da je vsak hip kdo pokukal skozi vrata in prišel v sobo. „To je bilo zame nekaj zelo novega in obenem spoznala sem, da me niti tako ne moti.“
Zunaj, vselej na očeh sosedov in vasi, je sedela in očarana od okolice, predvsem pa Lenartove cerkve, in slikala Veselka Šorli-Puc. Poudarila je, da jo prijazno okolje in ljubeznivo vzdušje kar prevzema in napotuje k slikanju, kakor kaže, pa jo je „zlata svetloba, ki jo tu imam“, še dodatno — in to zelo — navdušila, da upodablja okolico; pikica na „i“ pa je po njenem mnenju jutranja rosa, ki se preliva na pajčevini.
V sredo, 7. septembra, je pri Adamu bil družabni večer, v soboto, 10. septembra, ob 20. uri, bo, prav tako pri Adamu, svečani zaključek letošnjega — že osmega — slikarskega tedna v Svečah.
Franc Wakounig
DOPUSTNIŠKA DOŽIVETJA z Našim tednikom
skupaj s KKZ, z Družino in domom in s Cartransom
Štiri dopustniške dneve ob ogledu krajev MEDJUGORJE — MOSTAR — SARAJEVO — PLITVICE
Varianta A — avtobus TERMIN: 23.-26. oktober 1988 Spored:
23.10. CELOVEC — LJUBLJANA — ZAGREB — BANJA LUKA — JAJCE — SARAJEVO; večerja, zabava, nočitev.
24.10	ogled Sarajeva (Gazi-Husrevbegova mošeja, muzeji, cerkve, olimpijsko mesto)
turško kosilo v restavraciji MORICA HAN
popoldne prosto za osebni ogled mesta; večerja, zabava,
nočitev
25.10	po zajtrku vožnja v Mostar, skupno kosilo s skupino B; ogled MOSTARJA, MEDJUGORJE: ob 18.00 zahvalna maša ob 40-letnici NT; nato večerja, nočitev
26.10	po zajtrku odhod domov na progi SPLIT — ŠIBENIK — ZADAR - KARLOBAG — PLITVICE - KARLOVAC - NOVO MESTO — LJUBLJANA — CELOVEC
Cena variante A 1960^— šil.
doplačilo za enoposteljno sobo 680,— šil.
VKLUČENO: avtobusni prevozi po navedeni progi — namestitev s polnim penzionom v hotelih sredje kategorije — vodnik
• Dom v Tinjah
od sobote, 10. 9., od 15. ure do nedelje, 11. 9., do 18. ure
SLIKARSKI TEČAJ — NADALJEVANJE
Vodi: prof. Stanko Rapotec
v ponedeljek, 12. 9., od 9. do 17.30 in v torek, 13. 9., od 9. do 17.30
BOLEZEN, TRPLJENJE IN SMRT KOT OSEBNO IZZIVANJE, nem.
Spremstvo bolnih in umirajočih.
Predavatelj: univ. doc. mag. dr. Franz Schmatz, St. Pölten
od ponedeljka, 12. 9., od 9. ure do sobote, 17. 9., do 13. ure
TEČAJ ZA BODOČE PASTORALNE DELAVKE IN DELAVCE KRŠKE ŠKOFIJE, ki želijo delovati na dvojezičnem ozemlju na Koroškem Tečaj spremlja: Janko Merkač
v ponedeljek, 12. 9., ob 19.30 Forum za vzgojna vprašanja: Z
VESELJEM VEROVATI - Z VESELJEM ŽIVETI, nem. Referent: univ. doc. dr. Franz Schmatz
v torek, 20. 9., ob 19.30 KONCERTNI VEČER Nastopata: Waltraud Mucher — alt, Karl Ernst Hoffmann — klavir
v nedeljo, 25. 9.,
ROMARSKO POTOVANJE NA SV. VIŠARJE
za hodiško faro Voditelj: g. Lovro Kašelj
v petek, 23. 9., ob 19.30 Forum za verska vprašanja: ŽIVETI KOT KRISTJAN, nem. Predavateljica: dr. Monika Ne-metschek, Linz
Gut aufgehoben
Stanko VERHNJAK
Grazer Wechselseitige Versicherung
9143 St. Michael/Šmihel, Hot/Dvor 23, Tel. (04235) 3260
od sobote, 1. 10., od 14.30 do nedelje, 2. 10., do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Vodi: Jože Kopeinig, Predavatelji:	mati, zdravnik,
sodnik in duhovnik
v torek, 20. 9., ob 19. uri
ODPRTJE RAZSTAVE UMETNIŠKIH DEL SLIKARSKEGA TEDNA V SVEČAH
Razstava traja do 19. oktobra.
Za tiste, ki želijo biti ves teden na morju
M0ŠČENIČKA DRAGA
Termin: 24. 9. — 1.10.1908 hotel MARINA(Bkategorija) Moščenička Draga — mala vas, 15 km južno od Opatije, čista voda, peščena plaža, lepa promenada ob morju, stalna avtobusna zveza z Opatijo.
HOTEL MARINA: tik ob morju, velik vrt, igrišče, bazen, plaža je plitva (idealno za otroke), dobro vodstvo hotela SOBE: vse imajo prho in WC, nekatere tudi balkon, zelo prostorne sobe
CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz Celovec—Moščenička Draga—Celovec. Namestitev v dvoposteljnih sobah na bazi polpenziona. Pijača dobrodošlica.
Cena za osebo: 2780,— šil. doplačilo za enoposteljno sobo 665,— šil.
PRIJAVE SPREJEMATA:
NAŠ TEDNIK, tel. (04 63) 51 25 28-21
CARTRANS, tel. (04 63) 51 26 80
Petek, 9. septembra
Reportaža o slikarskem tednu v Svečah.
Sobota, 10. septembra
Duhovni nagovor (Jurij Buch). — Voščila (D. Urschitz).
Nedelja, 11. septembra
Spored za dobro voljo.
Pon., 12. septembra
Popevka meseca — Posnetek javnega izbora v Globasnici.
Torek, 13. septembra
Le naprej? Gole dej! 1,2 — SAK (Jožko Wrolich o ustanovitvi).
Sreda, 14. septembra
Narodno-zabavna glasba. Večerna 21—22: Ob 80-letnici rojstva pisatelja Miška Kranjca (I. Virnik)
Četrtek, 15. septembra
Rož — Podjuna — Zilja.
Le naprej, gole dej!
Ena, dva — SAK!
Slovenski atletski klub je da-nes že pojem v koroški nogometni sceni. Kako trnova je bi-,a pot do prvega prvenstva in kakšen nasploh je bil položaj 00 rojstvu kluba, bo v oddaji Pripovedoval Jožko Wrolich, z Zdravkom Inzkom oče tega slovenskega nogometnega ču-rfeza. Ideja se je rodila na ne-*em gimnazijskem izletu, se utelesila v okostju ekipe Koroške dijaške zveze — in se v oistvu po pojmovanju njenih očetov še vedno ni povsem Uresničila. Že svoj čas so si mladi predstavljali polprofesionalno slovensko ekipo ~~ tedaj še povsem domačo, slovensko — ki naj bi s športnimi uspehi budila v mnogoka-terem smislu. V petih letih so sj Predstavljali napredovanje iz drugega prvenstvenega razreda v koroško ligo. In kljub mladostnemu optimizmu si fantje tedaj niso mogli obetati takš-neQa razvoja, kakor mu sedaj sledi/0 kot zreti možje. SAK je ‘e dolgo pojem v koroškem nogometu.
STRAN ^ q petek,
_________I O 9. septembra 1988
• Sele
JUBILEJNI MISIJONSKI PRAZNIK
Od 23. 9. do 25. 9. 1988
23.	9.:	maša v siro-mala-
barskem obredu; predstavitev akcije misijonskih bogoslovcev; odprtje razstave afriških preprog
24.	9.: misijonski popoldan z otroki za otroke „Spoznavajmo druge dežele“; mladi iz Koroške in Slovenije razmišljajo o sodobnem misijonskem delu in pomoči tretjemu svetu (m. dr. Anica Tomažič, Pepe Marketz, Janko Krištof, Anica Plesnik-Kober, Marko Vilfan)
25.	9.: slovesno pritrkavanje; — afriška kuhinja; blagoslovitev vozil, slovensko zahvalno bogoslužje.
• Globasnica
Globaška mladina vabi na GLOBAŠKO ŽEGNANJE
Čas: 10.—11. 9. 1988 Sobota, 10. 9. 1988, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici: ORF — Slovenski oddelek: izbor uspešnice meseca, moderator: Marjan Velik; — promocija nove kasete in plošče ansambla RENDEZ-VOUS, nato ples; — modna revija; — tovarna ELAN prireja avtogramsko uro z Bojanom Križajem Nedelja, 11. 9. 1988: — po pranganju: srečanje pod farno lipo; igra: Godba na pihala iz Šmihela; — ob 20. uri KONCERT DOMAČIH ZBOROV pri Šteklnu; — po koncertu ples z ansamblom YETTY
Zborovski večer Alpe-Jadran
Čas:
sobota,
24. septembra, ob 20. uri Kraj:
Velika dvorana „Neue Burg“ v Velikovcu Prireditelj: Iniciativa za kulturno sodelovanje
V ŠMIHELU dam v najem stanovanjsko hišo. Alojz Krištof, 9143 Šmihel 53.
•	Rožek
RAZSTAVA SKULPTUR, RELIEFOV IN KERAMIKE
umetnika Vasiija Petkoviča Kraj: galerija Rožek Razstava je odprta od četrtka do nedelje od 15. do 17. ure. Ogled razstave je možen do 18. septembra 1988.
•	Šentjakob
Društvo upokojencev v Šentjakobu v Rožu vabi na kulturno in družabno srečanje Čas: v nedeljo, 18. septembra, ob 14. uri
Kraj: v farni dvorani v Šentjakobu
Nastopajo: Smrtnikovi fantje, Vaščane pojo, citraš Franci Me-jovšek in šentjakobski cerkveni zbor
• Sele-Borovnica
I. FESTIVAL HARMONIKARJEV
V soboto, 10. sept., ob 20. uri v gostilni TRKL, Sele-Borovnica. Prireditelj: Alpski klub „OBIR“
• Tinje
v četrtek, 15. 9., ob 19.30 Iz cikla predavanj: „Ko gre za zdravje“
KAJ LAHKO VSAK POSAMEZNIK PRISPEVA, DA OSTANE ZDRAV?, nem.
Predavatelj: dr. Dietfried Schönemann
Pri red it ve/Razno
•	Šmihel
VAŠKI PRAZNIK
Kraj: Davidov travnik
Čas: v nedeljo, 18. 9., ob 14. uri
Prireditelj: KPD Šmihel
•	Brnca
TOLMUN IN KAMEN — NICHT WAHR JOHANN! (Tone Partljič)
Desetič — zopet na Brnci — malo drugače — nova zasedba Igrajo: Regina Wutti, Hanzi Urschitz, Marija Hrovath, Lojzi Gallob, Zofija Debevec, Marjan Gallob
Režija: Peter Militarov Scena: Saša Kump, Janez Debevec
Čas: petek, 23. 9., ob 20. uri Kraj: kulturni dom na Brnci Prireditelj: SRD „Dobrač“ na Brnci
•	Žitara vas
SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB 80-LETNICI OBSTOJA
Čas: nedelja, 11. 9., ob 14. uri Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Spored: pol ure pred prireditvijo igra godba na pihala iz Šmihela. Na slavnostni prireditvi nastopajo:
•	Plazniška dekleta
•	MGV Sittersdorf/Žitara vas
•	Otroški zbor Šentlipš
•	Cerkveni zbor Šentlipš
•	Cerkveni zbor Žitara vas
•	Folklorna skupina SPD „Trta“
•	Moški zbor SPD „Trta“
•	Glasbena šola SPD „Trta“
V najem dajem 6-posteljni apartma v Barbarigi pri Fažani (pred Pulo nasproti Brionskih otokov). Interesenti lahko kličejo po tel.: 03/064/38006.
Iščete koga, ki bi med Vašo službeno obveznostjo nadziral Vašega otroka? Če, potem pokličite po tel.: 04 63 / 24 98 24.
Nagradno tekmovanje ZA MESEC SEPTEMBER:
1. NAGRADA: Martinovanje z Našim tednikom v Varaždinskih toplicah (od 12. do 13. novembra 1988) ter 10 knjižnih nagrad Mohorjeve knjigarne v Celovcu
Ce ste že uganili, kaj slika predstavlja, pošljite rešitev na uredništvu Našega tednika, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Gut aufgehoben
Stanko VERHNJAK
Grazer Wechselseitige Versicherung
9143 St. Michael/Šmihel, Hof/Dvor 23, Tei. (04235) 3260
STRAN ^ a petek,
I 9. septembra 1988
15
petek,
9. septembra 1988
Spet je začel:
Andrej Hermann
Andrej je spet začel Zdaj proti Gostenčniku
Šmihel — Šentlenart 2:2 (1:2)
Šmihel: Leitgeb 4, Andrej 4, Pajenk 5, Ambrosch 4, Šumnik 4, Djurič 4, Močilnik 4, W. Kräusler 2 (46. W. Berchtold 4), Grobelnik 3, Gros 4, Blažej 4;
Šmihel, 200 gledalcev Sodnik: Gajšek (dober)
Strelci: Močilnik (15.) in Blažej (60.) oz. Hacker (22.) in Gressl (44.)
Po dolgem je v I. moštvu spet igral Andrej Hermann in presenetil z dobro tekmo. Šmi-helčani so igrali proti vodečemu na lestvici zelo dobro in so si pravzaprav zaslužili zmago,
Spet nepotreben poraz
Baško jezero — Bilčovs 3:1 (i:0)
Bilčovs: Woschitz 3, M. Maierhofer 3, Partl 3, F. Ouantschnig 3. Schellander 3, Hobel 4, Ogris 4, W. Kuess 3, A. Ouantschnig 3, G. Schaunig 2 (73. J. Ouantschnig), H. Kuess 3.
Bekštanj, 200 gledalcev Sodnik: Christian Ruch (dober)
Strelci: Kreulitsch (23.), Hahn (48.), Winkler (70.) oz. A. Ouantschnig
Že po 20 minutah bi se moral glasiti rezultat 3:0 za Bilčovs, ki je kar trikrat zapored zadel samo prečko. Po najlepših možnostih gostov pa so dali domačini prvi zadetek. Po zadetku pa je igralo moštvo iz Bač vedno bolje in nato dalo zasluženo dva zadetka.
Slabi časi v Globasnici: predsednik odstopil, že drugi debakel za Vugrinca!
Grebinj — Globasnica 6:1 (3:1)
Globasnica: Kaiser 2, Vugrinec 3, Hutter 3 (75. Sadjak), Elbe 2, Fera 2, E. Pajančič 2, Matschek 2, Micheu 2, S. Pajančič 2, Gregorič 3, Thonhofer 2;
Grebinj, 100 gledalcev Sodnik: Leschanz (poprečen)
Strelci: Zechner (3.), Scheucher (2.), Bier-baumer oz. Thonhofer
Že drugi debakel za Globasnico v tej kratki sezoni. V Gre-binju so igrali Globašani pod vsako kritiko, domačini so brez večjih težav osvojili visoko zmago.
Pred tremi tedni je odstopil vrhu tega še predsednik Simon Harrich, ki noče imeti več nič opravka s klubom. Kot je bilo slišati, je Harrich odstopil, ker je moral skoraj vsa dela v klubu opravljati sam, kritikov pa je imel vedno več. Zato je Harrich prepustil delo svojim kritikom. Začasno vodita klub Sebastian Čebul in Franc Sadjak, pozimi pa bo občni zbor.
Podliga-vzhod
1.	Šentlenart 5 4 10 16:4	9
2.	Žitara vas 5 3 11	9:2 7
3.	Ruda 5 3 11	7:3 7
4.	Treibach 5	3	0	2	14:8	6
5.	Šentandraž5	3	0	2	11:8	6
6.	Mostič 5	2	2	1	8:6	6
7.	Liebenfels 5	3	0	2	7:6	6
8.	Klopinj 5	2	2	1	4:5	6
9.	ASK 5	2	0	3	11:8	4
10.	Dobrla vas 5 1 2 2 5:6 4
11.	Frantsch. 5 113	7:10 3
13.	Šmihel 5 113 6:13 3
14.	Šentvid 5 0 0 5	1:23 0
toda napadalci so zapravili najlepše možnosti.
V naslednjem kolu igra Šmihel v Žitari vasi, kjer čaka Šmi-helčane legionar Bošnjak, ki je gonilna sila v žitrajskem moštvu. Točka je za Šmihel že uspeh, proti bivšemu trenerju Gostenčniku pa se bodo prav gotovo vsi še posebej potrudili.
Lojze Kužnik
						
1. Irschen	5	3	2	0	12:7	8
2. Weißenst.	5	2	2	1	5:2	6
3. Sachsenb.	5	2	2	1	10:8	6
4. Brnca	5	3	0	2	6:5	6
5. Baško jez.	5	3	0	2	7:8	6
6. Radenth.	5	2	1	2	9:6	5
7. Vernberk	5	2	1	2	12:11	5
8. Rožek	5	1	3	1	6:6	5
9. Bilčovs	5	2	1	2	7:9	5
10. Šentjakob	5	2	1	2	4:8	5
11. Treff en	5	1	2	2	9:11	4
12. Lendorf	5	0	4	1	6:8	4
13. Lienz	5	1	1	3	4:5	3
14. Dellach	5	1	0	4	5:8	2
Naslednje kolo igra Bilčovs na domačem igrišču proti moštvu iz Dellacha, ki je letos še na zadnjem mestu na lestvici.
1. razred D
Predsednik Šimej Harrich je imel dosti in je odstopil.
1. Žrelec	5	4	1	0	19:4	9
2. Železna K.	5	4	1	0	10:3	9
3. Velikovec	5	2	3	0	7:2	7
4. Grebinj	5	2	2	1	13:8	6
5. Metlova	5	3	0	2	8:9	6
6. Sele	5	2	2	1	5:6	6
7. Reichenf.	5	2	1	2	8:8	5
8. Podkrnos	5	1	3	1	6:6	5
9. Sinčavas	5	1	2	2	6:3	4
10. Šentpavel	5	1	1	3	9:12	3
11. KAC	5	0	3	2	2:5	3
12. GlobasnicaS		0	3	2	4:13	3
13. Galicija	5	1	0	4	4:8	2
14. Tinje	5	1	0	4	6:20	2
Naivišia zmaga v koroški ligi in pod Jagodičem
•	Celotno moštvo navdušilo ko že dolgo ne
•	Proti Magdalenu spet s polno paro
•	Stern po operaciji prvič igral
Tako visoke zmage navijači SAK že leta niso videli. Zadnjič je slavil SAK visoko zmago leta 1983 v podligi proti Sinči vasi (9:0), visoke zmage so bile pa v zadnjih letih le bolj redke. Za potrebne gole je tokrat poskrbel Arthur Hanser, ki je zadel štirikrat v črno, pohvale vredno pa je celotno moštvo, ki je igralo res odlično.
Odličen comeback Luschniga
Jo je bila tekma Arturja Hanserja. Kar štirikrat je zadel v orno in zdaj vodi s sedmimi zadetki na lestvici strelcev v koroški ligi.
Kazenski senat KFV odločil: tekma Pliberk — SAK ponovljena
Pretekli torek je kazenski senat KFV razpravljal o prekinitvi tekme Pliberk — SAK 27. 8. 1988 v Pliberku. Senat je prišel do zaključka, da nobeden od klubov ni kriv prekinitve, ki jo je povzročil gledalec. Zato je sklenil, da bo tekma ponovljena v Pliberku, vstopnino pa si morata SAK in Pliberk deliti.
Trener Jagodič, ki je dobil v Pliberku rdeči karton, pa ne sme igrati 12 mesecev, ker je menda prijel sodnika Fischerja za majico.
SAK se načelno strinja z odločitvijo, da naj bi tekmo ponovili. Toda ker je senat dal Jagodiču znatno previsoko kazen in vrhu tega kljub jasnim dokazom ni obsodil Pliberčanov (reditelj je udaril Jagodiča), bo SAK vložil priziv pri KFV in bo šel — če bo potrebno — tudi pred ÖFB.
Zastopnik igralcev SAK, kapetan Miha Kreutz, je pozdravil odločitev, da se bo tekma ponovila. Kreutz: „Zdaj bomo iz Pliberka lahko odnesli tisti dve točki, ki jih je 27. avgusta sodnik ukradel“. Kapetan je pozval vse navijače SAK, naj pridejo na ponovitveno tekmo v Pliberk in stojijo svojim fantom ob strani.
						
1. Matrei	5	5	0	0	11:3	10
2. Lienz	5	4	0	1	11:5	8
3. Trg	5	2	3	0	12:3	7
4. Breže	5	2	3	0	9:6	7
5. Mölltal	5	2	2	1	8:6	6
6. SAK	4	2	1	1	11:5	5
7. Borovlje	5	2	1	2	8:5	5
8. Wietersd.	5	2	0	3	7:10	4
9.VSV	5	1	2	2	4:9	4
10. Šentvid	5	1	1	3	5:5	3
11. Wolfsberg	5	1	1	3	3:9	3
12. Pliberk	4	0	2	2	4:8	2
13. Magdalen	5	0	2	3	6:13	2
14. Šmohor	5	0	2	3	4:16	2
SAK — Šmohor 6:1 (2:1)
SAK: Dalanović 4, Stern 4, A. Sadjak 5, F. Sadjak 4, Kreutz 4, Čertov 4, Luschnig 5, Kunčič 4, Blajs 3 (46. Gorenschek 3), Burger 5 (78. Kert 0), Hanser 6;
Annabichl, 300 gledalcev Sodnik: Wulz (spregledal nekaj hudih prekrškov, drugače dober)
Strelci: Hanser (20., 66., 72. in 82. enajstm.) in Burger (19. in 50.)
Po prvem golu Burgerja v 19. minuti je bilo jasno, da bo SAK to tekmo odločil zase. Celotno moštvo se je trudilo ko že dolgo ne, vrhu tega pa je igralcem uspelo tudi skoraj vse. V sredini je tokrat prvič od začetka igral Manfred Luschnig in takoj prevzel vlogo reži-
serja. Luschnig, sicer prosti mož v sredini, je napravil veliko defenziv-hega dela, imel pa je presenetljivo Toči za vseh 90 minut. Od njega SAK letos lahko gotovo še mnogo Pričakuje. Posebne pohvale vreden pa je libero Peter Stern, ki je Po operaciji v kolenu že igral — in to zelo zanesljivo, kar se je nedvomno zelo pozitivno preneslo ha moštvo. Ker je, kot že rečeno, selotno moštvo igralo izredno do-Pro, je v napadu dobil po vrsti od-hčne možnosti Artur Hanser, ki je 2adel kar štirikrat v črno in zdaj s sedmimi zadetki vodi na lestvici strelcev.
SK Aich/Dob ima n o vezene rja!
Odbojkarji v Dobu bodo v naslednji sezoni popolnoma zaupali lastnim močem. Moštvo je prevzel mjadi trener Lojze Opetnik, ki bo šel v prvenstvo tudi brez legionarja. Mladina ima prednost.
Koroškega prvaka sta letos zapustila Pepej Trampusch (ATSC Celovec — II. liga) in Martin Micheu (Hypo VBK — I. liga), kljub temu se Dobljani ne bodo ojačili. V tej sezoni bo mladi angažirani trener Lojze Opetnik dal prednost mladim

igralcem in hoče s tem zgraditi moštvo bodočnosti. Opetnik: „Tudi če ne bi postali letos koroški prvak, zgraditi moramo moštvo, ki bo v bodočnosti skrbelo za uspehe!“
Novi trener, ki je ravno opravil prve trenerske izpite, bo pričel ta teden s treningom, 3-krat tedensko bodo Dobljani trenirali na prostem, potem pa bodo šli v dvorano. Prvenstvo se bo začelo oktobra, Dobljani pa se bodo prej še udeležili turnirja v Brucku (24., 25. sept.) in odigrali nekaj pripravljalnih tekem.
SK Aich/Dob išče mlade odbojkarje za mladinsko moštvo (letnik 73 in mlajše) ter za ju-niorsko (letnik 71 in mlajše). Javite se lahko pri trenerju Opetniku tel.: 0 42 35/21 10*23 ali pa doma v Dobu.

Vener odbojkarjev SK Aich/ ol3: mladi Lojze Opetnik
SAK — Šmohor rez. 3:2 (2:0)
SAK: Smrečnik, Wakounig, Gregorič (Vauče), Sadjak, Wieser, Krištof (Isopp), Jovičevič (Kumer), Kurasch, Pasterk, Taler, Woschitz;
Gole za SAK: Krištof, Wieser, Kumer Drugo moštvo SAK je letos še brez poraza.
SV Šentvid — SAK šol. 0:2
Šolarji SAK so po treh zmagah prvi na lestvici. Gole za SAK: Buchwald, M. Fera.
Pionirji (Mini-knaben)
Najmlajše nogometaše SAK letos trenira izkušeni nogometaš Janko Woschitz. Mali nogometaši so v prvih pripravljalnih tekmah slavili presenetljivo zmago proti finalistu koroškega prvenstva Baško jezero in so premagali tudi ASV.
Nepričakovana točka za Selane v Velikovcu
Velikovec — DSG Sele 1:1 (1:0)
Sele: Milan Oraže 4, Kurti Hribernik 3, Nanti Čertov 3 (Achim Oraže 4), Užnik 4, Kulmesch 3, Olip 3, Stanko 3, Zdravko Oraže 3, Norbert Hribernik 4, Wieser 3, P. Čertov 4;
Velikovec, 250 gledalcev
Sodnik: Tscherne (dober, imel tekmo v rokah)
Strelca: Marin (15.) oz. N. Hribernik (55.)
Prvi polčas so Selani popolnoma zamudili, legionar Velikovča-nov Pišek je odlično režiral domače moštvo. Šele ko je v II. polčasu Paul Čertov popolnoma izključil iz igre legionarja, je igra Selanov tekla, Norbert Hribernik pa je s krasnim strelom zasluženo izenačil. Zmago pred nogami pa je imel dvakrat mladi Achim Oraže, ki pa je iz treh metrov klavrno zapravil. Selani, ki so nastopili tokrat brez trenerja Fere (dopust), so v tej tekmi dokazali, da znajo igrati dober nogomet in da se znajo tudi resno boriti — potrebno pa jih je očitno vedno posebno motivirati.
Termini
nogometnih iger:
Magdalen — SAK v soboto, 11.9. 1988, ob 17. uri
Žitara vas — Šmihel v nedeljo, 12. 9. 1988, _______ob 16.30
Bilčovs — Dellach v nedeljo, 12. 9. 1988, ob 16. uri
DSG Sele — Grebinj v nedeljo, 12. 9. 1988, ob 17. uri
Tinje — Globasnica v soboto, 11.9. 1988, ob 17. uri
Kapetan Norbert Hribernik je po poškodbi letos prvič igral in z golom zagotovil Selanom točko v Velikovcu.
Nykänen zmagal — Wiegele deveti
Na največji poletni tekmi smučarskih skakalcev v Hinter-zartnu (ZRN) je zmagal Finec Matty Nykänen. Na umetnem ledenem smučišču, ki je eno najmodernejših in najlepših poletnih skakalnic, je nastopilo 115 tekmovalcev iz 18 držav. Na startu je bila celotna svetovna elita, mdr. vsi dobitniki kolajn v Calgaryju. Zahomčan Franci Wiegele se je na skakalnici dobro znašel in je v skupnem seštevku dosegel odlično 9. mesto-. V finalni seriji ga je sicer precej motila smučina, ki je postajala od skakalca do skakalca počasnejša, kljub temu pa je Wiegele dosegel še 85,5 metra. Za seboj pa je pustil Wiegele tokrat vrsto vrhunskih skakalcev kakor Weisfloga, Tepeša, Debelaka in tudi Ulago.
Rezultati:	1. Nykänen (Fin) 233,3
(92,91), 2. Felder (Av) 216, 7 (90,84.5), 3. Parma (ČSSR) 216,0 (87.5,85), 4. Kjoerum (Nor) 211,5 (83.5,89), 5. Thoma (ZRN) 211,4 (84.5,87), 6. Stranner (Av) 210,2 (83.5,88,5), 7. Vettori (Av) 208,2 (84,85.5), 8. Lehmann (Švi) 208,0 (84.5,85,5), 9. Wiegele (Av) 207,3 (85.5,85), 10. Pinzani (It) 207,0 (84,86).
Cestni tek na 15 km
Ani Müller spet avstrijska prvakinja — kot dodatek nov rekord
Z novim avstrijskim rekordom je Ani Müller osvojila pretekli konec tedna v Hohenem-su avstrijski naslov v cestnem teku na 15 km. Za Müllerjevo je bil to na cesti doslej tretji naslov. Podgorčanka je zmagala s prednostjo 9 sekund pred Carino Weber-Leutner in lansko prvakinjo Vereno Lechner. Ani Müller je zmagala v rekordnem času 56:43 minute.
Čeprav je dan pred
otvoritvijo Pliberškega
sejma cel dan deževalo
ko iz škafa, tako da so
se razstavljale! že bali,
da bo šel jormak po vo-di, pa je sv. Peter le
usmiljeno pogledal na
razstavljalce in obisko-
valce Pliberškega jor-
maka in jim poslal lepo
in prijazno sončno
vreme.

Pliberška Zadruga se je ob svoji 40-letnici še posebej pripravila na jormak.
Pliberški jormak bil pravi ljudski praznik
Pri povorki s šaro in robo, kjer so trgovci in rokodelci opozarjali na svoje izdelke in tudi pridno delili darila, so na čelu ponosno korakali Pliberški občinski odborniki, obdani od številnih deželnih politikov vseh barv. Sprevod častnih gostov in številnih delegacij se je odpravil v šotor libuške godbe, kjer je tržni referent mestne občine Pliberk mag. Raimund Grilc v obeh deželnih jezikih slovesno otvoril 595. Pliberški jormak. Navzoče je v obeh deželnih jezikih pozdravil tudi pliberški župan Franc Mi-kusch in zaželel tako razstav-Ijalcem kakor tudi obiskovalcem uspešen potek sejma. Prišel je tudi deželni glavar Wagner, ki je pri načepljenju piva pokazal, da je spet v najboljši
Pestro okrašen avto pliberške Posojilnice med povorko
rodnega sveta dr. Matevž Grilc s soprogo, zbornični svetnik SJK Janko Zwitter in številni častni gostje iz Koroške in Slovenije odpravili v šotor SPD „Edinost“ in tam v prijateljskem vzdušju izdatno praznovali otvoritev jormaka. Zaradi lepega vremena je pivo izvrstno teklo in tudi prodajalci vsakovrstne robe so prišli na svoj račun. Sicer pripravljeni gumijasti škornji in dežniki niso šli v promet, zato pa so se obiskovalci prav resno zanimali za električno orodje. Mladina pa se je kar gnetla pri najrazličnejših zabavnih ponudbah. Kakor vedno, pa je bilo v šotorih zelo družabno in zabavno, ker so se obiskovalci ob mikavnih zvokih glasbe zabavali dolgo v noč oz. jutro.
J. P.
Dobro so razpoloženi naši odborniki in funkcionarji na pliberškem jormaku
„formi“. Tudi Scheucher in Hai- Zatem pa so se odborniki der sta se prav dobro počutila EL Pliberk, državni poslanec med Pliberškimi občani.	Karel Smolle, predsednik Na-
Mlada obiskovalka sejma bo zajahala svojega konjička