LISTEK. Kako naj širi šola med narod smisel za snago? Peter MedveižeK. (Dalje.) II. 0 rzrokih nesnage in zaprekah smlsla za snago. 1. Prvi in glavai vzrok nesnage je pač pomanjkanje izobrazbe, pomaajkaaje smisla za saago. V spomia mi prihajajo prva leta mojega ačiteljevaaja. Eakšni so mi prihajali v šolo otroci v krajih, kjer sem služboval kot prvi učitelj ? Bili smo pred dobrim četrtstoletjem oai, ki mo morali orati ledino — za letnih 300 gld. Eoliko sitnosti smo imeli, da smo d.segli, da o snemale deklice robce z glave v šoli? Eoiko zamere je bilo, ko smo prisilili deČke, da o si 8trigli lase! Za take maleakosti, ki so umljire same po sebi zdaj, je trebalo železae olje in boja pred četrtstoletjem. Bil sem tedaj v lokalu, kjer se je vršila velika slavaost. Slavaostai govoraik, prizaaa gromornik v okraju, je nastopil s srojimi tezami, med katerimi je bila tudi, da je Bogu aedopadljiro dejaaje, ako prihajajo dekleta, četadi v badi vročiai, razoglave lepo počesaae v hram božji. In ta presneti mlad učitelj je tako predrzea, da akazuje v šoli mladiai deklieam — baš nasprotao. E pur si muove! Z Galileo Galilejem vzklikam tudi jaz, da smisel za saago napreduje vkljub vsem zaprekam. Dokler ai bilo šol raed aarodora, tudi ai bilo smisla za snago. Edor je doživel slučaje, ko je bil učitelj zatožea od vseh poglavarjev v občiai zaradi predrzaosti, ker je želel, da aaj bi hodili otroci vsaj ob nedeljah r nadaljevalai tečaj z osaažeaim obuvalom, bo vedel soditi, kak aapredek je storjea v razmeroma kratkem času. Eesaica je, da se otroci pričeDJajo vedao umivati šele potem, ko pričaejo boditi v šolo. Sola torej širi med aarod smisel za saago že sama po svojih načelih, da imajo hoditi otroci saažai v šolo. 2. Neredaost ia nemarnost gospodinj i a gospodarjevje vzrok aesaage v biši ia zaaaj nje. Eakor zanemarja gospodiaja hišo zaotraj, tako ia še bolj dela gospodar zuaaj hiše, aa dvorišču. Priznati se mora, da se kaže tudi tu lep aapredek. Odstraaitev zaprek ai nemogoča, aiti težavaa ai, ampak sloai večiaoma na dobri volji. Ejer ni pravega smisla za saago, tam je aesnaga doma v domači hiši ia domafiem dvorišču. Snaga igra kaj važao rlogo med narodom aašim; oaa je večkrat ena tistih sredstev, ki aklepajo celo rodoviasko vez. Saago ljabeče dekle dobi lažje primerao oporo nego aesnažao. Zal, da maoga mlada žeaa v jarmu sv. Luke pozabi na saago ter je kriva, da mož zaaemarja dom, iščoč aadomestila zaaaj aesaažaega doma, tudi v krčmi. Naše gospodiaje bi morale skrbeti, da s pomočjo snage napravljajo domačo hišo prijetao, da bi tako bolj pridrževale gospodarja pri domu; s snago v hiši bi vplirale aa gospodarja, da bi skrbel za saago aa droriščuin sploh t bližnji okolici hiše. Na saažai gospodiaji zavisi maogo tudi saaga okolo hiše. Prijetno saažaa aotraajščiaa kliče po eaaki okolici. 3. Vzrok aesaage na obč. poteb, cestah ia trgib jeobčiaskaoprava i a p o maajkaaje sredstev naših obč i n. Skrb za saago javaih prostorov ima občiaa. Ako nimajo občiaarji smisla za saago t svojih domačih hišah ia na srojih lastaib prostorib okolo biše, ae morejo imeti smisla za saago tudi obč. zastopaiki, ia tudi ae župaa, ki ga volijo prvi. Stroški, ki bi jih imela občina, ako ima aje oprava smisel za saago javnih prostorov, ne bi bili preveliki, ako bi se leto za letom delalo za sBago. Letos bi se odstraaile z kaBalizaeijo eae zapreke, drugo leto katera draga. Žal, da pomaajkaje večkrat smisla za saago in zaradi tega se boji občina vsakih večjih stroškov, ker naše občiae večkrat aimajo potrebflib. sredstev. Nič čadaega ai torej, ako izgledajo marsikje javai prostori naših občin tako, da glasao pripovedajejo domačiBom, a še bolj tajeem, da BJih opraraiki Biraajo smisla za saago. V takih občiaah ai niti misliti aa kako važao panogo javae blagiaje, kakor postaja promet s tujci. Malo večja zapreka je pomanjkanje smisla za saago kakor pomaBJkaaje sredstev, ki imajo večkrat svoj izvir baš v saagi. (D»UO