Narod« i Studijska
via Geppai 9
mm
4/
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.L
Leto X. itev. 20 (494)
TRST - PETEK 23. MAJA 1958
Posaraetna štev. 25 Lir
no-
tno
3 ci-
mo
SLOVENCI! V odgovor na nezaslišani
1 v
diktat Palamare volite vsi KPI!
no
Državljani Tržaškega ozemlja !
^olilna
tor
mo
'ge-
ve-
lir
lir
kampanja se je končala. Sedaj se moramo pripraviti, da bomo šli na volišče in volili. Imeli ste možnost še enkrat spoznati stranke, njihove kandidate in njihove programe. Zato jih sedaj lahko presodite po vsem kar so napravili in po tem kar obetajo.
Vi poznate našo partijo, poznate tržaške komuniste. Komunisti so se borili in se bodo borili, da bi Irst ponovno za-*ivel in bi Tržačani ostali doma, da jim ne bo treba po svetu.
Borili se bomo za integralno prosto cono in za našo teritorialno avtonomijo, da bi imeli Tržačani pravico skrbeti sami
Grobo zapostavljanje Slovencev
in žalitev časti vsega italijanskega ljudstva
». 144/58
po- ^ svojo industrijo, za svoje ladjevje, za promet svojega prista-m ?jjjča, za ljudske gradnje, za vse tiste probleme od kateiih re-
itu.
lir.
za
an-
kot
'54
ci-
vi-
len
ili-
sjtve zavisi gospodarski preporod Trsta.
Borili smo se in se bomo borili, da bo Trst dobil režim
j^mokracije, da bodo odšli vsi komisarji in da bodo imeli
jjovenci zagotovljeno enakost pri uživanju političnih in državljanskih pravic.
m-
ka.
>čin*^ ato / ogoč» vu. * upr(<
delavci ! Kmetje ! UradnikW Obrtniki ! Mali gospodarstveniki ! Upokojenci\ Brezposelni! Bivši nameščenci ZVU\
Slovenci in Italijani !
^lozje in žene Tržaškega ozemlja\
Glasovati za Komunistično partijo pomeni voliti proti pfščanski demokraciji, proti fašizmu, proti vojni, proti naciona-lžniu in tržaški oligarhiji !
«esimie • Rru2ltL<^r-' *1 Bti “Ži! »	TT'ì t ”ot^ žl *rs7*
^	o	1§ |p.yLgBo lili u* 773$
tbljal' očasfl* ■ta,
90 st» je *»
30 M
ibiv*
etli *5' ZVt vilo»”
.ki * a
■ščeflf
lov»' ikani oseb! jeaj str»' ta t»
n hi
, svt' m
Jt
pot'
lotit
BJ'
va#
tk<>' k•
•M
lne
lato volito komunistično listo !
Volite srp, kladivo in zvezdo !
Volite tako
Tako je demokratični Trst protestiral
tt mati ss» eio »!»5rmb rm govbrko
idott. «owaai Mšm)
«Spričo dejstva, da hi moral na javnem zborovanju, ki ga je napovedala Komunistična partija Ita. lije za 17. t. ra. na tem trgu Unità d'Italia eden izmed govornikov kot je rečeno v programu zborovanja	govoriti upo-
rabljajoč slovenski jezik : upoštevajoč, da je omenjeni trg — ker je bil v zgodovini mesta poprišče glavnih in največjih patri otičn ih tržaških manifestacij za veliko večino prebivalstva povzdignjen v simbol ilalijanstva Trsta, tako da napoved govora v slovenskem jeziku ni spro. žila samo zelo živahne reakcije. temveč je tudi v širokih slojih prebivalstva povzročila jasen namen, z vsakim sredstvom preprečiti tako manifestacijo, ki jo imajo omenjeni sloji za izzivalno in žaljivo :	se
zato smatra, da bi tako
zborovanje, tako kot je bilo predvideno, povaroeii»
zelo hudo motnjo reda in javne varnosti ; — po pregledu poročila tržaške kve. sture štev. 02396-2-17 od 14. maja 1934 in poročila poveljstva* Skupine orožnikov v Trstu štev. 19-469-1954 od 14. maja 1955 ; -ker se smatra, da obstajajo v tem primeru razlogi hude javne nuje. ki jih predvideva člen 2 E-notnega besedila zakonov o javili varnosti odobrenega s kr. odlokom od 18. junija 1931 št. 773. ukazuje:	Zborovanje, ki ga
je napovedala Komunistična partija Italije za 17. t. m. v Trstu na trgu Unità d Italia na omenjeni naciji. je prepovedano« Ciani in agenti javne sile so pooblaščeni, da pričujoči ukaz izvršijo. Kvestor je pooblaščen, da ukaz dostavi. V Trstu, 15. maja 1958 Generalni vladni komisar dr. Giovanni Paiamara».
Vsak slovenski glas za KPI je gotov glas za naše narodne pravice in naš narodni obsto
Za
našega kandidata Marijo Bernetič!
*J nano nam je, da nekateri eie. ** menti širijo vesti, da sta Ko. munistična partija in Socialistična stranka eno in isto in imata obe enako stališče glede problema slovenske manjšine. Ti elementi zatrjujejo tudi, da je vseeno ali bodo Slovenci volili za en ali drug volilni znak.
V	izogib zmedam in da preprečimo vsakršno dvoumje pojasnjujemo sledeče:
Ni res, da sta Komunistična partija in Socialistična stranka eno in isto. Če bi tako bilo, potem ne bi niti obstojali dve ločeni stranki. Niti ni res, da imata obe stranki enako stališče glede slovenskega problema.
Vi poznale zgodovino naše par. lije. njen italijansko-slovenski značaj, njene borbe za spoštovanje političnih in državljanskih pravic Slovencev, borite za uveljavitev določb Londonskega sporazuma, da bo slovenska narodna skupnost vedno bolj močna, da bo imela svojo lastno fiziognomijo, da jo bodo vodili demokrati in prekaljeni antifašistični borci. Stališče socialistov pa je tisto, ki ga je nakazal poslanec Tolloy v govoru, ki ga je imel 25. sep-temhra 1957 v rimskem parla-mentii in v katerem je med dru. gim izjavil sledeče:
<iItalijanstvo Trsta ne pred-stavijo samo vsedržavni temveč tudi mednarodne intereset zato naj Italija izkaže več zaupanja do Trsta in njegove vloge; naj vrne Tržačanom zaupanje v usodo njihovega mesta in njegovega italijanstva.n
V	omenjenem govoru je poslanec Tolloy nadaljeval tako-le :
«Socialisti so mnenja, da je slovenska manjšina v celoti naklonjena lojalnemu državljanskemu čutu do (talije. Več ni mogoče in se ne sme zahtevati, ('imholj bo italijanska uprava r Trstu demokratična, tembolj se bo državljanski člit do Italije učrvstil... Pomisliti moramo, da je fašizem s svojim centrali zatorskim nacionalizmom prekinil asimilacijo v Trst priseljenih Slovence , 2 itali jan sko kulturo in italijanskim življenjem ter da je bilo prej širjen je italijanske kulture v Trstu privlačna sila. tesno poveza. na z demokratičnimi navdihi, kar je bilo v nasprotju z av-
strijskim puternalističnim in s jugoslovanskim fevdalističnim monarhizmom.y»
Razgovor naših zastopnikov z dr. Paiamaro
Kako je vladni komisar prepoved slovenskega govora
U	#v*l
opravičil,,
Mi se ne strinjamo s takim stališčem, ki se ne razlikuje mnogo od stališča socialdemokratov in ki zagovarja asimilacijo, oziroma raznarodovanje «r Trst priseljenih Slovencev», tudi če se to ne izvaja «no grob centralizatorski način», ki ga je izvajal fašizem.
Kot vidite, ni vseeno, za koga naj se voli. Gre za dve različni stranki, za dve različni sta. lišči, za dve različni listi in za dva različna volilna znaka.
Niti ni res. da je izvolitev tovarišice Marije Bernetičeve gotova stvar. Zato. da bo Ma-rij a Bernetičeva izvoljena, je potrebno, da Slovenci volijo zanjo. Ni pa točno, da bi morali slovenski volivci glasovati za slovenskega kandidata na socialistični listi, da bi tako imeli dva slovenska poslanca.
Nosilec liste PSI je poslanec Giusto . Tolloy. zato bo gotovo prejel večino preferenčnih glasov. Z druge strani pa ni mogoče. da bi stranka, ki je prejela na zadnjih volitvah okrog
9.000	glasov, dosegla količnik
34.000	glasov, ki je potreben za izvolitev poslanca. To je res otroška iluzija. Od kod naj pride ostalih 25.000 glasov? Tudi če bi vsi pristaši Slovenske demokratske zveze in Neodvisne socialistične zveze volili listo ali slovenskega kandidata, ki nastopa na listi PST. bi kvečjemu dosegli 12 ali 13.000 glasov.
A ko hi se slovenski volivci ravnali po zgoraj omenjenem navodilu. obstaja nevarnost, da ne bi bila na sedanjih volitvah izvoljena niti tovarišica Marija Bernetičeva in ne bi Slovenci imeli nobenega poslanca v parlamentu.
Za to, da bo tovarišica Berne, tičeva izvoljena že 25. maja jv j tr^’ potrebnih le kakih 10.000 glasov več in da je na drugem mestu v pogledu preferenčnih glasov. Zato priporočamo slovenskim volivcem, naj ne razpršijo svojih glasov ampak, naj volijo zanjo.
Volite Komunistično partijo !
Oddajte svoj glas kandidatoma Vidaliju in Bernetičcvi!
Volite znak. ki je na drugem mestu glasovnice, to je srp. k la. divo in zvezdo.
azgovor,
imeli
prejšnji četrtek s komisarjem demokristjanske vlade, je bil morda posnet, toda prav gotovo ne bomo imeli možnosti poslušati ga na kakem trgu, kot bi bilo prav, da bi prebivalstvo v podrobnosti spoznalo kriterije, ki vodijo delo komisarja, kateri nažalost vedri in oblači v našem mestu.
«Pravilno ali ne, v to se ne spuščam» — to je bila ena od fraz, ki nam jih je večkrat ponovil v zvezi z ukazom, da se ne sme niti ena slovenska beseda spregovoriti na trgu Unità. «Ne moremo se razumeti, ta razgovor je zaman, govorimo drugačno govorico, itd.)), je ponavljal dr. Paiamara.
Gotovo, da se ne moremo razumeti - in gorje, če ne bi bilo tako z birokratom, za katerega pravičnost nima pomena, ustava se lahko odloži v shrambo, zakon pa stoji samo in izključno na strani tistega, ki hoče z izgovorom javnega reda ocenjevati položaje in dejstva z metrom, ki si ga je izposodil od fašistov, od tistih šovinistov, ki pod križastim ščitom ali v njegovi senci odrejajo rasistično diskriminacijo proti državljanom Italijanske republike slovenske narodnosti.
«Ne zanikujem Slovencem pravice, da govore slovenski.
kategorije, kakršen je pač jezik, ki ga govorijo? In kdo ima dolžnost ščititi pravice državljanov če ne vladne oblasti? Kaj delajo tu te oblasti, če niti ne vedo kakšne so njihove naloge, njihove dolžnosti?
«Recht oder Unrecht: mein Valeri and» (Pravica ali krivica: moja domovina), je bilo napisano nad vhodom v neko nacistično koncentracijsko taborišče. Nočem s lem niti zdaleč reči, da bi bolel dr. Paiamara Slovence žive zažgati, toda miselnost, ki se je razodevala v njegovih, žal tako bednih «argumentih», me kruto spominja na liste čase. Takrat so v Italiji pravili «red iznad vsega» in s tem izgovorom so izvajali najbolj brutalna preganjanja. Takrat so nekateri funkcionarji govorili : Židje lahko delajo, iz. vršujejo svoj poklic itd., toda...» 'm tu so prihajale omejitve za omejitvami, dokler niso morali v določenem trenutku poginiti v kakšnem krematoriju. «Nu-merus clausus» je bila začetna formula za sprejem na nemške
univerze ; «ločeni izpiti» je bila fašistična formula pokojnega kraljestva. Hoditi po ulici je bilo dovoljeno (tudi če ne preveč zdravo), toda... s trakom s kljukastim križem na rokavu. Takrat bili v javnih prostorih napisi : «Qui non si parla che italiano».
Dr. Paiamara nam je rekel, da smo «sentimentalni», rekel nam je. da smo nedostopni za njegove razlage, toda na našo srečo kajti bila bi rasnično velika nesreča, če bi spoznal«, da smo dostopni za njegova modrovanja nismo izgubili spomina in tudi nismo zakrknjeni birokrati in takšno govorjenje vzbuja v nas res grozo.
Ne neki trg. niti milimeter nekega trga ali ulice ne sme biti nedostopen za del našega prebivalstva, če nočemo zdrkniti v nesramno kršitev ustav n ih načel in najosnovnejših demokratičnih pravil.
«Ne gre za osebo)), je govoril komisar, ko smo mu tolmačili kdo je Marija Bernetič in kako se ie borila, da se dežela osvobodi sramote fašistične diktature. Tudi nam ne gre za posamezno osebo, kajti sleherni državljan slovenske narodnosti ima pravico govorili v svojem jeziku in vršiti volilno propa-
zastrahovanjem : to je resnica in nič drugega.
Ko nam je vztrajno ponavljal :	«toda zborovanje lahko
imate, toda Pajetta lahko govori... le da ne govorite v slovenščini)) se nam je v resnici zdelo, da ne razume kar mu go. vorimo. Kot nismo mi njega razumeli, tako ni on razumel, /ia nam je govoril nekaj goro-
Za uzakonitev slovenske šole volimo vsi KPI
T zgleda, da dokončno
stasnega. nekaj, kar je absolut-, no nesprejemljivo, kajti za nas, ali točneje za republiško ustavo so pravice državljanov slovenske narodnosti enostavno popolnoma enake in nedotakljive kot pravice Italijanov.
LAURA WEISS
venske šole v fazi in da bo 1
so priprave za priznanje slo-Italiji v zadnji najkrajšem času sprejel zadevni zakon». Tako nekako se je govorilo in pisalo še ob koncu 1956 leta in v začetku 1957. Danes smo že skoraj v sredini 1958, toda o priznanju slovenske šole in
o kakem zakonu ni ne duha ne sluha. Vse je torej zaspalo... Krivdo za to ima seveda predvsem Krščanska demokracija, z njo pa tudi tisti, ki so sodelovali v raznih vladah. Kljub temu pa so voditelji teh strank tako predrzni, da se v sedanjem boju približujejo Slovencem s
sladkimi besedami in nas skušajo speljati na njihove limanice ter nas premotiti, da bi zanje glasovali na bližnjih volitvah.
Pri tem pa moramo poudariti, da je zlasti žalostno, da sol tudi med Slovenci nekateri «voditelji», kol n. pr. voditelji Slo. venske demokratske zveze z dr. Sfiligojem na čelu in tudi nekateri slovenski klerikalni voditelji v Trstu, ki javno pozivajo Slovence naj volijo italijan. sko Krščansko demokracijo.
21. januarja 1957 so zastopniki političnih skupin, sindikatov slovenskih šolnikov in osrednjih slovenskih kulturnih orga-
loda na trgu Unita ne», «ne rana okrožnica v slovenšči-prepovedujem zborovanja, mar• nj podpisom «skupina slo-več prepovedujem. da se vrh , venskih komunistov», ki vse-kot ga vi predvidevate», «sem | (,uje pr0staške klevete proti za spravo med narodi, za po- tovarišici Mariji Bernetič, miritev in v njenem imenu mo- J kandidatki za poslansko ram prepovedati, da bi se go- j zbornlco na komunistični 11-vorilo v slovenščini» itd.	I sij jer poziv, naj ji odrečejo
Kako bi mogli bili. ne rečena i svoj glas. komunisti, marveč le navadni, j Gre za spletko skupine do-preprosti demokratje in sma- i,ro znanjh provokatorjev, ki
Te dni je bila poslana šte- «andò, tako kot ima dolžnost vilnim tovarišem ciklostili- plačevali davke ali služili vo-
jaški rok. Toda nasilje postaja še bolj sramotno spričo te žene, ki se je vsa predala protifaši-
in
da je mogoče razumeti SQ padli na raven fašistov takšen način govorjenja v letu jn si od njih izposodili ilji-Gospodovem 1958, 13 let
zrušitvi fašistične diktature?
«Vi imate verjetno svoje razloge. jaz imam pa svojega: javni red!»
.lavni red je nedvomno nadvse važen, toda kdo ga hoče kaliti? Tisti, ki izvajajo pravicA, potrjeno v ustavi, ali tisti, ki hočejo to pravico poteptati? Obstajajo morda državljani prve kategorije in državljani druge
hov «Ne Mariji Bernetiče-vi !».
Pozivamo slovenske volivce, naj odgovorijo nizkotnim provokatorjem s tem, da osredotočijo svoje glasove na tovarišico Bernetič, vredno predstavnico slovenskega prebivalstva, odločno borko proti fašizmu in za obrambo narodnih pravic Slovencev.
Tako
bomo
volili
25.
in 26. maja
1. Ko greš na volišče, vzemi s seboj volilno potrdilo in osebno izkaznico ali pa potni list, poštno, šofersko, pokojninsko knjižico ali kakšen drugi podoben dokument, le da je opremljen s tvojo sliko.
V primeru, da nimaš nobenega osebnega dokumenta, lahko jamči zate eden izmed skrutinatorjev, zastopnik liste ali kateri koli volivec, ki je že volil v tvojem volli-
stični stvari in istočasno obrambi pravic slovenskega prebivalstva.
«Vi se lahko pritožite proti mojemu delovanju, toda jaz sem miren, ker smatram da je to moja dolžnost, ker sem ndgore r: za javni red». Kot zid. gluh, je dr. Paiamara ponavljal : «pravilno ali ne. v to se ne spuščam».
Krivično je in mi se v to spuščamo — to je naš ogorčen odgovor. Tisti, ki jih n n imenuje « ves Trst», to je. tista združenja in stranke na čelu s KD. ki so sprožile to gon j o v poskusil. da bi ščuvale na sovraštvo med državljani, so pnvzrn. čitelji neredov in vladni zastopnik je popustil pred njihovim
Fašistični izbruhi
kot leta 1921 ki
jih oblasti dopuščajo
«Marija Bernetič ne bo govorila slovensko na trgu Unita d I-talia. Našemu plemenitemu mestu je bila prihranjena nova žalitev.
niti
Vladni komisar in druge oblasti so sprejele protest italijanskih in narodnih strank, med katerimi, kot vedno, je bil MSI v prvi liniji, in so brez ovinkov intervenirali pri KPI. Radi priznavamo to občutljivost, ki nas vzpodbuja za bodočnost.
Naša dolga bitka ni bila zaman, če smo končno in konkret. no prišli do skupne akcije brez j pridržkov. Potrebno je bilo p re. prečiti, da bi Jugoslavija ponovila nepozabljeno lekcijo Gombača prek obsedene Bernetičeve, kajti Italijanski Trst ne ve kaj početi s slovansko demokratično razlago in jo odklanja ter hoče kirurški poseg proti Titovemu raku.
Tokrat Memorandum o sporazumu ne bo izvršen na mesu in duhu mesta do skrajnega poni-
predsednik izročil gl a- r da
omenjenem fizično nemogoče voliti, gre-
sovnico in svinčnik.	| prostoru napišeš številko 1
3. Nato greš v volilno ka- in številko 2, najraje vsako
bino. Poišči naš volilni znak, to je srp, kladivo in zvezdo, ki je na drugem mestu na glasovnici, in ga prečrtaj, kot kaže gornja slika.
4. Ako želiš oddati preferenčni glas kandidatom, napiši na črtastem prostoru na desni strani znaka (srpa, kladiva in zvezde) priimek ali pa številko, s katero so
nem sedežu ; seveda te mo- i kandidati označeni na kan-rajo ti osebno poznati. 1 didatni listi. Oddaj preferen-2 Ko se boš predstavil na | čni glas za Vittoria Vidalija volišču, ti bo po identificira-1 in Marijo Bernetičeve tako,
v svoji vrsti.
5. Ko si to opravil, ko si torej volil, prepogni spet glasovnico kot je bila prej in jo zalepi. Pri tem pazi, da ne bi na njej napravil kakega znamenja s svinčnikom, ženske naj pazijo, da ne bi glasovnico umazale s šminko. Svinčnik in zalepljeno glasovnico vrni predsedniku volišča, ki mora pred teboj vreči glasovnico v žaro.
* * *
Volivci invalidi, ki jim je
do v kabino v spremstvu.
Zdravniška potrdila za spremljevalce lahko izda le pokrajinski zdravnik, zdrav- i nik zdravstvenega urada ali j pa občinski zdravnik,
Zdravniška potrdila se iz- ! dajajo brezplačno. V dneh j volitev bo za mesto izdajal | potrdila le zdravstveni urad j v ul. Cavana 18, in sicer v nedeljo 25. maja nepretrgoma od 6. do 22. ure in v ponedeljek od 6. do 14. ure. Za podeželje bodo ob istih urah izdajali zdravniška potrdila občinski zdravniki.
Apel
indipendentistom
jsj lovenci!
Dve indipemlentistični skupini se potegu-jela za naš glas. Toda kaj so napravili indipendentisti za Slovence? Zakaj niso vključili v svoji listi slovenskega kandidata? Zakaj je edini indipemlentistični govornik v slovenščini Italijan, ki bere v slovenščini napisan govor? Zakaj je njihova propaganda samo v italijanščini ?
Indipendentisti pravijo, da tu ni slovenske manjšine. Zaradi tega bi morali biti Slovenci zastopani samo po italijanskih predstavnikih in bi morali govoriti italijansko, da bi lahko brali propagando, ki jo pišejo indipendentisti.
Njihova edina propaganda je bila proti tržaškim komunistom, proti italijanskim komunistom. proti partiji Pinka Tomažiča. Božidarja Kolariča in Rika Malalana.
V mestu govorijo, da sta obe indipenden-tistični listi nastali le zato. da motita in preprečita. da bi Tržačani volili za komuniste.
Ne glasujte za tiste, ki hočejo, da bi pozabili. da ste Slovenci. Ne glasujte za tiste, ki se zbudijo le ob vsaki volilni kampanji in se potem vračajo v zimsko spanje.
Če hočemo resnično dati naš glas stranki, ki nam ie bila vedno ob strani, ki se bori* za' preporod Trsta, za njegovo avtonomijo in integralno prosto cono! volimo komunistično listo. na kateri je ime bivše partizanke Marije Bernetič. obsojene pred Posebnim sodiščem, ki je od vedno protifašistična borka.
Volimo srp. kladivo in zvezdo, da bo Marija Bernetičeva postala zastopnica Slovencev v poslanski zbornici !
žanja. V ostalem, to ne bi dopustili. Bolje pa je, da so se stvari rešile v redu.
Ne slavoboljševizmu, ne njegovim uvoznikom, ne nekaznovanim «infojbatorjem», ne stoletnemu sovražniku.
Rekli bodo, da so pravice manjšine zatirane, toda odgovorili jim bomo, naj se Slovani preštejejo, naj spoštujejo dolžnosti gostoljubnosti, naj ne zlorabljajo civiliziranega potr-pljenja.
Živel italijanski Trst !»
Gornji členek, ki se navdihuje po škvadristični miselnosti kolovodje Francesca Giunte, je v zadnji številki objavilo tukajšnje fašistično glasilo «Prima linea». Smisel je isti kot v letih, ko so fašistične škva-
dre požigale naše domove in pretepale Slovence in komuniste. Fašisti so zadovoljni in dajejo priznanje vladnemu komisarju zaradi njegovega protiustavnega ukaza. Zadovoljni so,
«da so se stvari rešile v redu», istočasno pa niti ne skušajo skrivati, Ja bi se v nasprotnem primeru poslužili istih zločinskih sredstev, kot leta 1921 iti pozneje.
Odgovorne oblasti, ki jim je tako «pri srcu javni red», ko gre za slovensko besedo na Velikem trgu, kot vidimo prav nič ne moti, da je ogabni fašistični članek pravcato poveličevan je | fašizma in njegovih metod, kar j je po zakonu kaznivo.
S tem kar pišejo fašisti se se- |
veda strinjajo demokristjani, ki so prvi sprožili šovinistično gonjo zaradi slovenskega govora tov. Bernetičeve na Velikem trgu; s tem se strinjajo tudi tiste stranke, ki so za nekatere voditelje SDZ ((.demokratične stranke)), katerim bi morali Slo. venci zaupati svoj glas.
Mislimo, da bi moral gornji fašistični članek spametovati vsakega še tako zakrknjenega protikomunista, ki bi moral kori-rito razumeti, da je prav protikomunizem posledica, da postajajo fašisti iz dneva, r dan bolj nesramni. Glasovati za katero koli izmed strank, ki jili pri poročajo klerikalci in nehale ri. voditelji SDZ, pomeni dejansko dajati možnost fašistom, da lahko zopet dvigajo glave in sikajo strup proti Slovencem.
nizacij iz Trsta, Gorice in venske Benečije sprejeli skup11 resolucijo v zvezi z vpraša n j6" uzakonitve slovenske šole v B' liji. Resolucija je predvsem gotavljala. da osnutek zakoU1 ki ga je 28. decembra 193 ^ sprejela vlada in ga pripravil
Pripadnikom SDZ in Katoliške zveze!
Nekateri vaši voditelji vas polivajo, da volite Krščanske demokracijo in druge sredinske stranke.
Ne prispevajte k razbijanju slovenske skupnosti, kajti v skupnosti je naša moč in naš obstoj.
25. in 26. maja dokažimo svojo politično zrelost in glasujmo strnjeno za slovensko kandidatko KP, ki bo v parlamentu zagovarjala koristi in pravice VSEH Slovencev !
Dosegli smo tri milijone
TJ velikim zadovoljstvom sporočamo, da je nabiralna akcija naše federacije za volilni sklad dosegla velik uspeh : par dni pred volitvami je bil dosežen cilj v znesku treh milijonov lir.
Za to naj gre priznanje sekcijam, ki so dosegle in presegle svoj cilj ter številnim tovarišem, ki so se mobilizirali in se z velikim zaletom, vztrajnostjo in navdušenjem lotili dela. Priznanje naj gre delovnim ljudem, prijateljem in sim-tizerjem. demokratom vseh slojev, obrtnikom, malim trgovcem, upokojencem in sploh vsem tistim, ki so v tej veliki volilni kampanji s svojim p$i-spevkom za stroške kampanje ponovno dokazali zaupanje, simpatijo in privrženost naši partiji.
za razpravo in sprejem v par«1
Navajamo lestvico sekcij, ki so dosegle in presegle svoj cilj : Milje 504.275, Skedenj 300.575, Curici 300.313, Sv. Jakob 240 tisoč, Magdalena 205.000, Sv. Ana 157.580, Pončana 120.231, Acegat 110.750, Kolonkovec 80 tisoč 515, Pratolongo 55.350, Roeol 45.240. Barkovlje 45.220. Rojan 40.628, Prosek-Konlovel 25.000. Bol junec 16.170. Donijo 14.150. Birmanje 5.600 lir.
Druge sekcije so poslale naslednje zneske :	Barriera 125
tisoč. Tomažič 92.000, Sv. Vid 67.480, Sv. Ivan-Podlonjer 81 tisoč 295, Sv. Alojz 28.800, Gre-ta 10.415. Sv. Križ 50.000. Opčine .37.560. Trebče 18.209, Nabrežina 2.880. Devin 1.050. Zgonik 4.100. Dolina 7.100. ladjedelnica Sv. Marka 42.455, Tovarna strojev 16.765, Arzenal 38.000 ; razni 48.400 lir.
mentu( ni v skladu z duhom ’.1	1
načeli Splošne deklaracije cl'^'a ve veških pravicah, z ustavo B1 razP° lijanske republike in Posebni' ^‘ ^ en statutom ter zahtevali, da «e , ’ dà j duhu 6. člena ustave listano* Je n šole s slovenskim učnim jezike' Ušpe povsod, kjer obstaja sloveni nam narodna manjšina ; naj bo vp1 *r°tnikj te šole svoboden, brez posel ‘l naj’ ni h prošenj ali izjav o rabi j*’*11 po n ka in naj se, torej, pri vpisu 1 ^Uih j porablja enak postopek kot 1 za italijanske šole ; nadalje naj ' fani tr slovensko učno osebje u^^iili novi poseben stalež ter naj »o ®io. ]\t celoti upošteva 8. člen Lond*1' rf«sni j 'kega sporazuma. Spomenico 5 'tijučm poslali tudi predsedstvu vl^kun in ministru za javno vzgojo. B j* V na da na te. popolnoma upravičilo na-ne zahtevo vsega slovenski i, prebivalstva, ki živi v mejah i'1^Uiob
Attili
lijanske republike ni bilo benega odgovora.	$e
KPI je od vsega začetka pflklc vilno tolmačila zahteve in pra'^ k ce slovenske etnične skupi*1' 9 kol Njeni poslanci in senatorji že pred leti sprožili tudi v|)f'* Oap; šanje uzakonitve slovenske r je tako v Trstu kot na Goriški ,c*0nal: Poslanec Beltrame je že lfl *°Uko
1950 postavil to vprašanj** so vl;T stra
parlamentu ter opozoril na no politiko, ki ne upošteva Pr %nsk vic Slovencev.	* «o ys
Pozneje se je za vprašal a,1istu zanimal tudi senator Banfi °bb predlagal priznanje sloveli , ezje
ga šolstva. 8. aprila 1953 !^čij<
zakonski osnid^i^k, 1
šest«! Sevali
tovariša Banfi in Pelleg«*!Qaš predložila
ki temelji na osnovi člena ustave; 30. marca leta pa sta tov. Lozza in iv trame isti predlog predložil" parlamentu. Toda vsega R-v razne demokristjanske vlad?» katerimi so tesno sodelovali 11 ll. di socialdemokrati in drugi- 11 so bolele upoštevati in 1,1 mignile uiti s prstom, da b' Spr^-vprašanje rešilo. To je zgodov^ sko dejstvo.
v sedanji volilni ^ zn
Tudi v aru <t u j i vuuuu ; KPI zavzema za pravice * lity r*
sebe j. Komunisti svoj volilni program poglavja
postavil* Jlo
obrambi pravic Slovencev, v * ' 1956 tereni je med drugim izrf1 *e
* bile
poudarjena zahteva, naj sc
popolni jo slovenske javne ‘l’,^‘li, • ^ ske ustanove vseh stopenj	j
dov, ki naj imajo isti juridi*'1 Ajtt0
položaj kol italijanska solu fetide
isto veljavnost izdanih šob^l.
spričeval.	H ^
Kot v preteklosti, tako bo l' di v bodoče KPI držala sv. obta: obljube. Njeni predstavniki .^gih bodo v parlamentu z vso no1 jH] nosijo borili za to. da bc di državljani slovenske n»*,/ ■ posti deležni vseh pravic, ki J *ke z kot polnopravnim državljanov jamči demokratična republi" % v ustava in za Tržaško ozd«1 •, 'h ^ «e posebej določa tudi Posel* statut.
Zato mora biti odločitev ^ ^
venskih volivcev, neglede na 1 ; kateri stranki pripadajo,’
enostavna: Ako hočemo, da	P
tudi vprašanje zakonske ure1 ^	*
ve naše šole ugodno rešeno- . najširši podpori i talij a %Va € komunistov in vseh resni*'*1 ’ demokratov, oddajmo svoj ‘ y Komunistični partiji, ki !*>> 1 r
T' ^bji-
poslala v parlament slovet*-" 1 poslanko Marijo Bernetičeve- *'
Čimveč glasov bo prejela ^f
na volitvah in
čimveč pos!*1
\t* , no , A ‘tvjjv .
večje bodo možnosti za za»' t o *J
cev bo imela v parlamentu. *‘ Jjit<
sad»' t k -j vprašanja sl°'^ V1
t	y >t
Lega se moramo *
prizadeti ^ |. rarn
nam jr res pri srcu u" j|f
I
teni
Volil
vci,.
U'n
Poe
Ho
Ijivo rešitev skih šol
dati vsi, ki smo
ki
naše šole. Zato niti enega . venskega glasa Krščanski df ; kraciji, zato volimo vsi Kot**11 stično partijo!
Danes, v petek 23. maja ob 21. bo na trgu Garibaldi zaključno volilno zborovanje KPI. Govoril bo senator tov MAURO SCOCCIMARRO. V slovenščini bo govorila tov. Marija Bernetičeva. Predseduje tov. Vittorio Vid
C
x61:
v
v