Irena Keršič
ORIS STANOVANJSKE KULTURE SLOVENSKEGA KMEČKEGA]
PREBIVALSTVA V 19. STOLETJU
1. Uvod
Pri orisu stanovanjsl<e (culture v 19. stol. se bomo omejili le na en sloj oziroma stan — na
kmečko prebivalstvo. Poleg stanovanja v ožjem smislu bomo obravnavali še stanovanj-
ske prostore, pohištvo, stanovanjsko okrasje, bivanjske higienske razmere (od osebnih:
umivanje, pranje, likanje, do čiščenja in vzdrževanja stanovanja), tudi kurjenje, kuhanje,
spanje, razna hišna opravila...
Obravnavali bomo tudi odnos stanovalcev do določenega bivalnega okolja oziroma prvin,
ki to okolje ustvarjajo.
Stanovanjska kultura je pojmovana kot način bivanja in vključuje prepletenost vseh med-
človeških odnosov v kmečki hiši. Bivanje v povezavi s stanovanjsko kulturo razumemo
kot socialni proces, ki ga določa način produkcije in ekonomsko-tehnjčni nivo družbe.^
Šele s povezavami gospodarskih, družbenih, političnih in kulturnih razmer z načinom bi-
vanja pridemo do stanovanjske kulture.
Treba je priznati, da bi bil oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v
19. stol. na tem mestu lahko drugačen, če bi bile posamezne kulturne prvine, ki oprede-
ljujejo stanovanjsko kulturo, v zadostni meri preučene in bi bili razrešeni problemi, ki jih tu
le nakazujemo.
Razprava ne bo zajela stanovanjske kulture delavcev, tržanov in drugih iz strukture slo-
venskega podeželskega prebivalstva prejšnjega stoletja, ker jih iz razpoložljivih virov ni bi-
lo mogoče enakovredno vključiti v obravnavo.
Kar zadeva prostorsko zaokroženost, ki jo tu obravnavamo, je treba povedati, da smo
delno, kolikor je bilo moč iz razpoložljive literature priti do podatkov, upoštevali tudi
ozemlje, ki danes ni več v okvirih SR Slovenije.
Čas obravnave obsega obdobja od leta 1800 do leta 1900 — dolgih sto let, v katerih se je
v stanovanjski kulturi veliko spremenilo, v življenju ene generacije pa te spremembe niso
bile drastične.
Že v uvodu velja povedati, da v tem orisu stanovanjska kultura pri vseh plasteh kmečke-
ga prebivalstva ni enakomerno obravnavana.
Za nižje plasti — male kmete, kočarje in kmečki proletariat smo namreč z obravnavano te-
mo za 19. stol. dobili veliko manj podatkov kot za bogatejše kmete oziroma tiste, ki so
imeli poleg kmetije še dodatne vire zaslužka (gostilničarji, prekupčevalci, drugi
obrtniki...). Pri obravnavi stanovanjske kulture pa se moramo zavedati velikih razlik v so-
cialnih standardih v posameznih regijah (npr.: velik kmet na Sorskem polju pomeni vse kaj
drugega kot velik kmet v Zasavskih hribih), pa tudi znotraj vaške strukture (npr.: dober
stanovanjski standard gruntarja pomeni nekaj drugega kot dober stanovanjski standard
pol zemljaka). Zato posameznih primerov, ki jih v tekstu navajamo, ne moremo posploše-
vati za celotno vas ali celo regijo, kaj šele za celotno Slovenijo.
1   z.B. Sievers, Bauernstuben, str. 67. i
330      Irena Keršič
V pričujočem orisu podajamo, poleg splošnega povzetka dejstev, še posamezne primere,
ki te potrjujejo ali pa nakazujejo drugačne poglede na stanovanjsko kulturo kot so bili dos-
lej splošno znani.
Iz franciscejske katastrske mape, ki so jo risali od približnoi leta 1825 dalje, lahko razbe-
remo, koliko hiš je bilo po vaseh takrat še lesenih.
Za drugo polovico 19. stol. pa imamo na razpolago dodatek k franciscejskemu katastru,
ki so ga risali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Čeprav naj bi bila strop in dimnik po F. Bašu^ splošni pridobitvi stanovanjske hiše na Slo-
venskem že po 1 6. stol., lahko ugotovimo, da je bilo še proti koncu 19. stol. ponekod na
našem podeželju kot v Beli Krajini, ponekod na Dolenjskem in v Primorju ter na Notranj-
skem in Tolminskem, veliko hiš brez stropov, ki bi ločili podstrešje od spodnjih prostorov,
in tudi brez dimnikov.
Uvajanje dimnikov (pletenih, lesenih, zidanih) je prineslo v stanovanjsko kulturo podežel-
skega prebivalstva revolucionarne spremembe. Stanovanjski prostori odslej niso bili več
zakajeni, življenje v njih je bilo mnogo bolj zdravo in prijetno in kar se zdi še najvažnejše —
bilo je veliko manj možnosti, da bi požar uničil dom. Za določena območja Slovenije lahko
celo ugotovimo, da so bile v prvi polovici 19. stol. vse hiše v vasi še lesene in je bila zida-
na le cerkev. Nekatera območja so ostala takšna do konca stoletja.
Npr. za belokranjske vaške hiše poroča J. Lokar,-' da so bile še do konca 19. stol. lesene,
pritlične in nizke ter brez dimnikov in ker so bile hiše po večini krite še s slamo, je bila veli-
ka nevarnost požara. Hiše so sicer imele nad ognjiščem iz protja spleteno leso, ki je bila
ometana z blatom, da je lovila iskre, vendar se je kaj rado zgodilo, da so ognjene iskre do-
segle leseno ostrešje, slamo in povzročile požar.
Tudi drugod po Sloveniji je bilo podobno. Na Gorenjskem so dimnike začeli uvajati že prej
kot v Beli Krajini ali na Dolenjskem. Tako najdemo v Karavankah že v 18. stol. zidane in
obokane črne kuhinje, zavarovane proti ognju z obokano pečjo in dimnikom.'*
Za drugo polovico 19. stol. pa je poročal A. Haruzin,^ da so imele hiše v blejskem kotu že
zidane dimnike.
Iz kronik in drugih poročil iz 19. stol. zvemo za veliko primerov, ko je naenkrat pogorelo
na desetine hiš ali pa so pogorele cele vasi (npr.: vas Petelinje na Notranjskem leta 1873
— pogorelo je 16 hiš od 40-tih in ko so hiše na novo postavljali po požaru, so jih prekrili z
opeko — koritarjem. Hiše, ki niso pogorele, so ostale še vedno prekrite s slamo.)
Že v 18. stol. je prevzela iniciativo za urejanje kmečkih domov država, ki je uvedla grad-
beno policijo, ki naj bi preprečevale požare. J. Lokar poroča, da sta ob koncu 19. stol. v
okolici Črnomlja hodila po hišah po dva občinska moža, ki sta pregledovala hiše zaradi
varnosti pred ognjem. Celo sama sta podirala slabe in nevarne lese nad ognjiščem.^
Država je izdajala za posamezne dežele požarne rede,ki so sicer določali razne omejitve
in prepovedi, vendar iz njih ni moč razbrati realnega stanja hiš na podeželju.
2 F. Baš, Uvod v zgodovino stanovanjske hiše na Slovenskem, Stavbe in gospodarstva na Slovenskem, Izbrani
etnološki spisi, Ljubljana 1984, str. 17.
3 J. Lokar, Belokranjska hiša, Carniola III, Ljubljana 1912, str. 1.
4 F. Baš, n.d., str. 25.
5 A. Haruzin, Žilišče Slovinca verhnej Krajni, Peterburg 1902, str. 36.
6 J. Lokar, n.d., str. 4.
7 K. Merfort, M. Hofer, Ergänzungsband zum alphabetischen Nachschlage — Register zu den österr. Reichsge-
setzen, Landesgesetzen und Verordnungen, Wien, Leipzig 1911.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     331
Za svet nned Muro in Rabo imamo podatke, da so do prvih desetletij 19. stol. postavljali
hiše iz smrekovega lesa, le temelj iz hrastovega ali kostanjevega lesa. Dolnjeseniški last-
nik grof Batthyani pa je ukazal, da novih hiš ne smejo več postavljati iz lesa, temveč iz
opeke ali iz glinene opeke. Tu sta se ujela gospodov interes za štednjo z lesom in požar-
no-varnostni razlog.^
Požarni predpisi se niso lotevali samo hiš, temveč tudi njihove okolice. Predpisovali so za-
sajanje sadnega drevja okoli hiš, ki naj varuje stavbo v primeru požara pred vetrom.
Kmetijske in rokodelske Novice so v štiridesetih letih 19. stol. prinašale opozorila, kako
se je treba varovati ognja, zlasti na kmetih, kjer je srečati veliko malomarnosti in neresno-
sti glede nevarnosti ognja: »Gospodinje in dekle hodijo z gorečo tresko v hlev, nesejo vroč
pepel in živo oglje pod streho, gospodar ali hlapec hodita s pipo v hlev in na pod, hiše so
brez dimnikov itd., itd.. Vse te reči povzročajo, da en nemarnež lahko deset, dvajset in še
več premožnih kmetov v eni uri na beraško palico pripravi!" Zato ljudem svetujejo, naj bo-
do z ognjem pazljivi, za zaščito pred ognjem jim priporočajo na stropovih ilovnat tlak ter
močne oboke.
L. 1847 poroča J. Pajk, da „je malo hiš po kmetih, ki bi imele dimnike ali obokano kuhinjo,
in veliko je celo tacih, da v veži, kjer ogniše stoji, clo stropa ni, in de iskre iz ogniša kar na-
ravnost pod slamnato streho lete, ravno tako tudi plamen vnetiga masla ali kake druge
goreče reči."^
Novice so za varnost pred ognjem priporočale zaščitni protipožarni zid med poslopji (Veu-
ermauer) ter vključitev v družbo sv. Florjana, ki naj bi oblažila posledice ognja.^°
Tudi v revnejših predelih Bele Krajine, npr. Podgorci, so v sedemdesetih letih 19. stol. že
zavarovali hiše zoper ogenj.
Kako se varovati ognja, je učil kmečke otroke tudi A. Slomšek v nedeljski šoli.
Na razvoj hiš so vplivali tudi gradbeni predpisi, ki so bili večkrat neživljenjski, a kmetje so
jih lahko prilagajali svojim potrebam. Na velikih kmetijah so zlasti v zadnji tretjini 19. stol.
novim potrebam po prostoru zadostili z dozidavami hiš.
Odprava dimnic in obokanje kuhinj sta bila gotovo eden izmed uspehov gradbenih predpi-
sov in gradbene uprave.
Vsaj omeniti velja tudi vpliv gradbenih mojstrov na razvoj hiše, ki so bili zlasti v prvi
polovici 19. stol. nosilci stereotipnih slogov.^-'
Čeprav po zemljiški odvezi ni sledilo obdobje konjukture za slovenskega kmeta, moremo
vseeno ugotoviti napredek pri hišah. Zlasti po petdesetih letih so se lesene hiše vidno
umikale zidanih (vsaj na določenih območjih Slovenije), hiše so menjale kritino. Tam, kjer
so začeli uporabljati mlatilnice, slame niso mogli več uporabljati za kritje strehe. Zlasti pri
novogradnjah je moč slediti zidanim objektom, ki so bili povečini kriti že z opeko.
8 S. Vilfan, Kmečka hiša, GDZS, Zgodovina agrarnih panog, 1. zvez6l<. Agrarno gospodarstvo, Ljubljana
1970, str. 587.
9 J. Pajk, Kako pohištva v mestih in po kmetih ognja varovati. Kmetijske in rokodelske Novice, Ljubljana 1847,
list 39.
10 A. Slomšek, Blaže in Nežica v nedeljski šoli, Ljubljana 1943, str. 56.
11 J. Trdina, Izprehod v Belo krajino. Zbrani spisi X, Ljubljana 1912, str. 45.
12 S. Vilfan, n.d., str. 589.
13 Prav tam.
332     Irena Keršič
Za Izboljšanje gospodarstva In stanovanjskega standarda so si prizadevale tudi kmetijske
družbe. Podeželska hiša, ki jo imenujemo osrednjeslovenska hiša, z vežo in kuhinjo v pre-
čni osi, s sobo in kamro na eni in hišco in kmetijo na drugi strani je tip hiše, ki je nastal ob
koncu prve polovice 19. stol. ^ * Kmetijske družbe so v drugi polovici 19. stol. med drugim
propagirale zračnost stanovanj in svetlost — večja okna in večjo higieno — beljenje z ap-
nenim beležem. Poznamo primere, ko so mračne notranjosti kmečkih hiš prebelili in z
beležem premazali tudi stare okajene lesene strope.
Otroci, pa tudi odrasli, ki niso obiskovali uradne ljudske šole, so dobili najpotrebnejša
znanja (branje in računanje) v župnišču. Tam so tudi prvič zvedeli o snažnosti, lepem ve-
denju, gospodarjenju, gospodinjstvu Itd.
Pridna dekleta so se lahko v župnišču naučila tudi praktičnih reči: kuhe, pospravljanja, ka-
ko se miza pogrne, postelja pospravi itd.^^
Pred zemljiško odvezo so se dekleta tudi praktično podučila o kuhi in gospodinjskih delih
pri gospodi. Zlasti na Dolenjskem, kjer je bilo veliko graščin, so dekleta in žene hodile de-
lat h gosposki in tam dobile prva praktična znanja za življenje.
Treba je poudariti, da kmečki otroci pogosto niso redno obiskovali šole niti štiri leta. Pone-
kod so mislili, da je dovolj, da znajo brati iz molitvenih bukev, pisati pa že ni treba znati.
Menili so: „Naši otroci bodo le kmetje, zatorej je dosti, da le eno leto hodijo v šolo..."*^
Poleg cerkve, samostanov in šole je za izobrazbo podeželskih fantov in deklet zlasti ob
koncu stoletja veliko storila Kmetijska družba. Ustanavljati je začela razne šole in tečaje,
ki so imeli za cilj izboljšanje gospodarstva in življenja na sploh. Tako je npr. leta 1898 po
vzoru severnih dežel Kmetijska družba ustanovila v Ljubljani Kmetijsko-gospodinjsko šolo
za vzgajanje in izobrazbo kmečkih gospodinj. Tečaje so imeli tudi po drugih krajih po Slo-
veniji. Učili so se praktičnega dela: kuhanja, pranja, likanja, šivanja in tudi teoretično so se
dekleta in žene podučile o uredbi domače hiše, o pohištvu, snažnosti in redu v hiši, o peri-
lu, o skrbi za zdravje, o spanju in o hišnem proračunu.
14 F. Baš, n.d., str. 25.
15 A. Slomšek, Nauki za domačo snažnost, Blaže in Mežica v nedeljski šoli, Celovec 1857, str. 53, 54.
16 J. Lapajne, Kranjsko ljudsko šolstvo, Ljubljana 1871, str. 38.
17 Arhiv Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana, Mapa: Kmetijske šole in Kmetijsko-gospodinjske šole.
Oris stanovanjsl<e l<ulture slovensl<ega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     333
Bivališča
Stanovanje je služilo na vasi za skupno življenje družine, njihovih proizvodnih sredstev in
pridelkov. To je veljalo tako za gruntarje in nnale kmete kot za dninarje. Opozoriti velja na
bistveno razliko med bivanjem v mestu in bivanjem na deželi. Mestnemu stanovalcu po-
meni dom njegovo stanovanje, vaškemu pa njegova posest. Ta odnos se kaže tudi v naj-
bolj elementarnih bivanjskih funkcijah vaških prebivalcev, npr.: spali niso samo v stano-
vanjskih poslopjih, temveč tudi v hlevih, na senikih, podih itd. Jedli niso samo doma za
mizo, temveč tudi na njivi, na travnikih po košnji, v gozdu po sečnji...
Torej so se bivanjske funkcije odvijale širše, v okviru kmečke posesti in ne samo v okviru
stanovanjskega objekta.
Kot se kaže v življenju oziroma bivanju rodbine in družine,^ nosi kmečki dom v sebi sedem
„idej bivanja",2 oziroma sedem osnovnih funkcij:
1. kurjenje
2. kuhanje
3. razsvetljava
4. zauživanje hrane
5. spanje
6. shranjevanje pridelkov, hrane, vode, posode, obleke, orodja in drugih reči
7. higienske in druge razmere.
Otroke so z zibelko vred žene nosile s seboj na njivo (Ivan Grohar, Pod Koprivnikom 1902) (neg. last
NG v Lj.)
1 v 19. stol. so imenovali hlapce in dekle družina, domačo družino pa rodbina. (Prim. R. Ložar, Kmečki dom in
kmečka hiša, NS I., Ljubljana 1943, str. 84)
2 Prim. E. Meier — Oberist, Kulturgeschichte des Wohnens im abendländischen Raum, Hamburg 1956 ali S.
Vilfan, Kmečka hiša, GDZS I., Ljubljana 1970, str. 572.
334     Irena Keršič
Tem vodilnim »idejam bivanja" so odgovarjali vsaj nekateri prostori v hiši, tudi v enocelič-
ni. Pri opremi prostorov pa lahko sledimo takšne ali drugačne načine gospodarjenja v do-
ločenem kraju in času in tudi bogastvo in revščino vaščanov. Največkrat je, v času, ki ga
tu obravnavamo, novo pohištvo prišlo v kmečke domove z balo, torej s poroko mladih.
Na prvem mestu je kurjenje, ki je v tesni povezanosti z drugo funkcijo — kuhanjem, zato
bomo obe funkciji obravnavali skupaj.
V časovnem obdobju, ki ga tu obravnavamo, je kmečka hiša doživela največje spremem-
be prav zaradi sprememb ognjišča.
Tudi v 19. stol. je bil prostor, kjer se je kurilo — osrednji del stanovanja.
Glede na kurišče in odvajanje dima in glede na lego kurišča v tlorisni zasnovi razločujemo
tudi v 19. stol. po S. Vilfanu naslednje hišne tipe:-^
a) ognjiščnico
b) dimnico
c) hišo s črno kuhinjo
d) kaminsko hišo
e) štedilniško hišo
Večino gornjih tipov je 19. stol prevzelo že iz prejšnjih obdobij. Vendar je potrebno pouda-
riti, da se vsi tipi niso povsod razvrstili po kronološkem redu in da so nekateri značilni le za
določen geografski prostor. V posameznih regijah so se pojavljali zapored ali istočasno le
nekateri tipi.
Medtem ko so včasih videli v vrsti kurišča (ognjišče, peč) nacionalne prvine, vidimo da-
nes vzrok za razširjenost predvsem v naravnih in ekonomskih ter socialnih pogojih.
Hiša preživi več generacij, če človek zanjo skrbi in je stalno naseljena. Vsak nov gospodar
jo navadno popravlja in izboljšuje, če le ima za to gmotne zmožnosti. Tako ob starejši
opremi najdemo nove izboljšave. Kot dediščino 19. stol. najdemo še danes v severo-
vzhodni Sloveniji najpreprostejše oblike zidanih štedilnikov, ki so predelani iz dimničnega
„zidu" ali poleg dimničnega „zidu" prislonjen štedilnik. Ali pa na drugem koncu
Slovenije, na hribovitem pobočju Jelovice, v vasi Kupljenik, črno kuhinjo, ki je ostala z
vso opremo nespremenjena, le namesto ognjišča so po vojni vanjo postavili štedilnik.
Oblika in velikost ognjišča ter prostor, ki so ga določili zanj, daje med drugim tudi očitno
sliko socialnega stanja lastnika. Tako so bajtarji v zahodni in jugozahodni Sloveniji do
konca prejšnjhega stoletja in še čez imeli ognjišča na prvi razvojni stopnji, bajtarji drugod
po Sloveniji pa so kuhali na majhnih odprtih ognjiščih ali pa v peči, oziroma na majhnih,
policam podobnim ognjiščih pred odprtino v peč. Za dom srednjega in večjega kmeta dru-
god po Sloveniji v istem času so značilna povišana ognjišča in predelitev veže v dva pro-
stora, od katerih je drugi rabil za kurjenje in kuhanje.* Navadno je znak premožnejše hiše,
določitev posebnega prostora za ognjišče, izveden že v tlorisni zasnovi.
3 S. Vilfan, Kmečka hiša, GDZS !.. Ljubljana 1970, str. 562.
4 F. Šarf, Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje, SE XVI-XVII, Ljubljana 1964, str. 375.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     335
Izročilna in ženitno-dedinska pogodba iz leta 1897 iz Selc (hišni arhiv polzemljakarja iz Selc št. 41)
336
Irena Keršič
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     337
1. in 2. Kurjenje in Icuhanje
a) Ognjiičnica
Pri tem tipu lahko sledimo različne razvojne faze v posameznih območjih.
— Najpreprostejša je stavba, kjer je odprto ognjišče pomaknjeno k steni ali pa je na tleh
sredi prostora. Dim se dviga v ostrešje, ker stropa ni.
Tak tip je bil še v 19. stol. razširjen v Primorju — v Brkinih, Goriških brdih, v Vipavski
dolini, na Notranjskem ter na Tolminskem, pa tudi v Beli krajini.^
Kurišče je bilo dostopno iz treh ali iz vseh štirih strani. Na Primorskem je bil ta tip raz-
širjen vzporedno s sredozemskim kaminskim tipom hiše. Tudi proti koncu 19. stol. so
imele srednje premožne in revnejše hiše na Krasu ognjišče še na tleh.^
V takšnih ognjiščnicah so navadno kuhali v kotlih, ki so viseli na verigi. Kruh so pekli
na ognjišču pod lončeno ali železno skledo oz. pokrovom (čepna ali krušnica, črpnja)^
v pepelu med razdebeljenimi kamni. Če je bilo ognjišče vsaj nekoliko dvignjeno, se je
oblikovala peč pod ognjiščem (pečka) — (v Istri, v Goriških Brdih in v Prekmurju).^
Ogenj so netili z drgnjenjem jeklenega ognjila ali kresala ob kremen, s katerega je sko-
čila iskra na posebej pripravljeno drevesno gobo.^
Prostor z ognjiščem je bil osrednji prostor, ki je bil lahko tudi edini. Dim se je prosto
dvigal v ostrešje. Če so napravili odprtino za dim, so jo naredili v strehi, ali pa so bila
vrata predeljena vodoravno na dve polovici in so spuščali dim iz prostora z odpiranjem
zgornje polovice vrat. Med drugimi je tudi S. Rutar ob koncu stoletja zapisal za Bene-
ško Slovenijo, da so hiše v glavnem brez dimnikov, tako, da mora dim skozi isto odpr-
tino kakor ljudje.''°
V tem prostoru je bila gospodinja izpostavljena prepihu in mrazu z ene, ter vročini z
druge strani, bila je v dimu, ki je ob nizkem pritisku tiščal k tlom. Pri pripravljanju hrane
je morala delati čepe ali kleče. Ves čas je morala paziti, da ogenj ni pošel, hrano je bilo
treba stalno kontrolirati, toplota pri kuhi je prihajala samo s spodnje strani. Izbor pre-
hrane je bil zaradi načina kuhanja omejen. Nizko ognjišče ni bilo tako enostavno za ku-
ho, zato so največ kuhali v kotlih, ker je bil ta način priprave hrane enostavnejši. Poleg
kotla so uporabljali pri ognjišču še železen zglavnik (zaglavnik, zajec, maček, konj, ko-
bila, koza, kozel)," na katerega so polagali panje in polena, povišana konca zglavnika
pa sta rabila za ogrevanje hrane. V Istri so za oporo drv največkrat uporabljali neobde-
lan kamen. 12 trinožne železne podstavke (trinfes — Kras, trpiš — Kobarid) so go-
spodinje dajale kožice in lonce iz lončevine ali iz litega železa.
V „hiši" je navadno stala še omara s predali in policami za shranjevanje živil. Za vrati je
bil pogosto kurnik za kokoši, nanj so postavljali škafe z vodo.^^ V tem prostoru so tu-
5 Glej: Arhiv SEM Ljubljana, Terenski zapisi ekip I.-XVIII.
6. F. Šarf, Notranja oprema kraSkega doma, Kraška hiša, Vodnik po razstavi, Ljubljana 1969, str. 14.
7 v. Novak, Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960, str. 162 in Z. Ciglič, Ljudsko izročilo na območju Mare-
zig, Marezige; Krajevni zbornik, Koper 1986, str. 80.
8 F. Šarf, Vrste ognjišč     str. 368.
9 V. Novak, n.d., str. 160.
10 S. Rutar, Slovenska zemlja III., Beneška Slovenija, Prirodoznanski in zgodovinski opis, Ljubljana 1899, str. 44.
11 Tudi pri sosednjih narodih za ta predmet najdemo podobna animalična imena (V. Novak, n.d., str. 162).
12 Z. Ciglič, n.d., str. 80.
13 F. Šarf, Notranja oprema kraškega doma     str. 14.
338      Irena Keršič
di zauživali hrano, opravljali razna opravila in spali. Ker pa je bil prostor še najmanj za-
dimljen pri tleh, so uporabljali nizke mize, nizke stole (največkrat na treh nogah, kakrš-
ne še danes uporabljajo pri molži), delali so čepe, spali na tleh; stanovanjska kultura
se je držala talnega horizonta.'^'^
Narava kmečkega dela je taka, da so bili ljudje pretežno zunaj. V prostoru se je še naj-
več zadrževala gospodinja, ker je morala skrbeti za prehrano ljudi in živine. Le pozimi
je bila družina več doma. Ognjiščnica je bila v krajih, ki smo jih omenili, običajno edini
zakurjen prostor v hiši. Ker je v teh krajih podnebje milo, v stavbah skoraj nikjer niso
imeli posebnih dnevnih prostorov in tudi ne zakurjenih ločenih prostorov za spanje.
Ker je bilo uporabljanje ognjišča pri tleh naporno, so nivo ognjišča dvigovali. Najprej le ne-
koliko od tal, 5 do 10 cm, nato do 30 cm in končno do visokega ognjišča z miznim hori-
zontom. ^ ^
— Visoko odprto ognjišče kot naslednja stopnja v razvoju, je bilo v 19. stol. v veljavi na
območju, ki je bilo zgoraj omenjeno, kot splošno razširjen tip pa na Gorenjskem, v os-
rednji Sloveniji in tudi v Prekmurju.^^ Na Gorenjskem in ponekod v osrednji Sloveniji
so bila ognjišča tudi v povezavi s predpečkom. Dvignjena odprta ognjišča pred pečjo
(zid) so poznali še v prejšnjem stol. tudi v tistem delu Koroške, Štajerske in Prekmurja,
kjer je bila še dimnica.
Ko so dvigovali ognjišča, se je pri mediteranskem tipu z njim vred dvignil tudi prostor
okrog njega in tako je bil dostop na ognjišče po stopnicah. Primer takega ognjišča v
župnišču v Senožečah nam je opisal F. Šuklje: »Velikanski prostor, v kotu veliko ka-
menito odkrito ognjišče; posebne kamenite stopnice so držale gori na površje"...
Gospodinji pri pripravi hrane in pri kuhi v tem primeru ni bilo treba več čepeti, temveč
je lahko stala. Delo ji je bilo s tem precej olajšano.
Tipična posoda za ognjišče je posoda iz lončevine, ki je bila lahko tudi opletena z žico
(vezana), da je bila ojačena, ali posoda iz litega železa. Tudi pri tovrstnih ognjiščih so
pri kuhi uporabljali še kotle.
Ogenj na odprtih ognjiščih je imel poleg osnovne naloge, kuhanja vsakodnevne hrane,
še drugo pomembno nalogo, t.j. ogrevanje ob mrzlih dnevih.
Ognjišča, ki so bila povezana s predpečki, so rabila le za kuhanje, ne pa tudi za segre-
vanje prostora.
Za visoka odprta ognjišča moremo ugotoviti, da so jih v zadnji četrtini 19. stol., ko so
začeli opuščati kuhanje na njih, marsikje preuredili za namestitev svinjskega kotla ali
pa so ognjišče prezidali in nanj namestili štedilniško ploščo..
b) Dimnica (nem. Rauchstube)
Dimnica je bila prvotno enocelična stavba, kasneje pa je postala dvo ali več celična. Bist-
vo tega tipa je, da sta bila v enem prostoru krušna peč s kurilno odprtino in ognjišče (zid),
14 S. Vilfan, n.d., str. 572.
15 S. Vilfan, n.d., str. 573.
16 F. Šarf, Vrste ognjišč .... str. 360.
17 Glej M. Murko, J. Čaplovič (KošičI in A. Pavel - n.d.
18 Prim. R. Ložar, Kmečki dom in kmečka hiša, N S I., Ljubljana 1944, str. 67.
19 F. Šarf, Vrste ognjišč      str. 370.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     339
ki je stalo pred to odprtino ali samostojno. Zid in peč sta zavzemala najmanj tretjino pro-
stora. Ker ni bilo dimnika, je dim uhajal skozi odprtino nad vrati, ki se je lahko tudi zapirala
z desko (šubarjem), ali skozi lijakasto leseno pripravo, ki je molila vodoravno ven iz stene,
ali kot poroča Pajek za pohorsko dimnico, da je imela v stropu zapornico (okinjak). Vendar
se je kljub temu dim širil po vsem prostoru. Zanimivo pri tem pa je, da je pri tem tipu kljub
dimu prevladoval v 19. stol. miznihorizont, se pravi, da je bilo pohištvo normalno visoko.
Ker je bila stavba lesena, razen tiste strani, kjer je bil zid, je bila nevarnost, da bi se strop
vžgal. Da bi se to preprečilo, je bil narejen nad zidom iskrolovec (klobučnjak), ki je bil le-
sen in ometan z ilovico in sta ga običajno nosila dva tramova.Na stropu so bile pritrjene
palice (gliste) za sušenje drv in trsk, s katerimi so svetili.
Dimnica je služila za prebivališče ljudem in živalim, v njej so kuhali, jedli, spali, opravljali
razna hišna in druga opravila, sprejemali obiske. Pod zidom je bil navadno kotiček za ko-
koši (kurji koteč), nahajal pa se je tudi pod mizo in pod klopmi. Tudi krave so prignali na
molžo na toplo v dimnico. V tem edinem toplem prostoru je bilo tudi korito za krmo za kra-
ve in prašiče. Če so prašiči zaostajali v rasti, so zimo prebili v kakem kotu dimnice.In za
„zivadjo" so posedli k mizi ljudje h kosilu ali večerji. Kako je bilo pri takšnem obedu okrog
leta 1820 v dimnici, v kmečki bajti blizu Nemškega, nam je slikovito opisal A.M. Slomšek:
„Vsa vkajena dimnica je bila, černa in temna ko noč. V enem kotu so prasci jedli, v dru-
gem so kure zobale. Dvoje otrok na ogniši (kameni) sedi in muha, ker gospodinja kosilo
kuha .......lačen sem bil; ......pa kaj da se mi začne gabiti, ko njo pogledam. Bila je vsa
umazana in kuštrava; — otroci marogasti, muh po hiši vse živo."^-'
Tudi Vraz je v zvezi z nesnago v hišah omenil leta 1840 dimnice^^ in zapisal poglavitne
značilnosti tega tipa.^^ Zelo poveden je tudi Košičev opis dimnice iz hribov med Muro in
Rabo: „Hiše" so dolge in široke, ampak nizke in običajno tako temne, da ne glede na tri do
štiri majhna okna, (ki jih vidimo običajno le pri novejših premožnejših gostilničarjih in kate-
rih naoknice so pri starejših hišah opremljene z deskami na smuk, namesto s steklom),
ljudje še ob belem dnevu v bližini peči komaj kaj vidijo. Tudi, če bi bila luč, je le malo za vi-
deti — le nekaj črnih loncev, dve do tri nezaslišano velike sklede, dva do tri vrča za vodo
in ena ali največ dve obrabljeni in umazani postelji brez blazine, pokrite le z nečisto laneno
rjuho ali grobo deko. V kotu stoji grobo tesana miza z dvema na steno pritrjenima klope-
ma. To je vse pohištvo. Stol z naslonjalom se pri hribovskih Slovencih šteje že za luksusni
artikel. V takšni „hiši" stoji tudi velika podolgasta štirioglata, zgoraj ravna peč z ognjiš-
čem spredaj in okrog nje enako debele klopi, kjer pozimi spijo fantje. V peči in pred njo se
peče in kuha. In ker stanovalci namesto sveč kurijo lesene bakle, so stene „hiše" do polo-
vice črne od dima. Ker peč nima dimnika, ampak mora dim ven skozi majhno odprtino
med dvema oknoma, poleg tega pa, dokler gorijo drva v peči, odpirajo še okna."^^
Košič nadalje pove, da v takšni hiši običajno živijo dve ali tri družine, ena poleg druge —
trije bratje z ženami in otroki. Gospodar je samo eden in sicer najstarejši sin. Le on ima
20 S. Vurnik, Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp, E IV., Ljubljana 1930 — 31, str. 59.
21 R. Ložar, n.d., str. 83.
22 F. Kotnik, Dimnica, Slovenske starosvetnosti, Ljubljana 1943, str. 32.
23 A. Slomšek, Blaže in Nežica v nedeljski šoli, Celovec 1857, str. 50, 51.
24 S. Vraz, Dela L, Zagreb 1863, str. 238.
25 Po A. Baš, Poglavja in etnološka dela Stanka Vraza na Slovenskem, Traditiones 7 — 9, Ljubljana 1982, str.
203-206.
26 J. v. Csaplovics (Košič), Croaten und Wenden in Ungern, Pressburg 1829, str. 62-63.
340     Irena Keršič
pravico koristiti umazano posteljo v „hiši". Če slabo gospodari, mora mesto gospodarja i
prepustiti sposobnejšemu. j
Če je vsaka od treh družin imela pet otrok^^ in če so bili živi še starši, je v takšni „hiši" '
živelo 23 ljudi. Stanovanjski standard s tako številnimi stanovalci se še poslabša. :
Ta tip hiše ne pozna stenskega okrasja. Murko poroča, da na pr. v dimnici v Vuzenici v za-1
četku 20. stol. nimajo slik, le okajeni rožni venec visi v kotu vsake hiše.^^ '
V dimnicah so imeli tudi omare, sklednike, žličnike, posodje, nekatere dimnice so imele v ,
kotu tudi kotel za svinjsko kuho, včasih so imeli napeljano celo vodo (studenec), kot na
primer v dimnici iz Sent Janža nad Dravčami.^^ Tla so bila ilovnata, zbita, trda. i
Kako se je v dimnicah živelo, nam dobro ilustrira Prežihov Voranc: „Pri nas smo stanovali j
v veliki, prostorni dimnici, ki je bila pozimi prijetno topla, ker se je v njej kuhalo za ljudi in j
za svinje. Tudi poleti se je kuhalo v njej, vendar je bila zato poleti v njej neznosna vročina. ;
Bila je to velika, zelo prostorna soba z lesenimi, stoletja starimi stenami, ki so bile na de- ^
belo pokrite s plastjo svetlikastih, strjenih saj. Po stenah so se videli curki strjene smole. ¦
Tudi strop je bil ves črn od saj. V ta veliki prostor je kukal dan skozi štiri majhna, zamreže- i
na okenca, zato je bilo v dimnici tudi čez dan vedno mračno. En kot je zavzemala velika, '
črna peč, velika za dvajset hlebov kruha. Pred pečjo je bil ogromen, štirioglat zid, kakor se '
je imenovalo odprto ognjišče, na katerem je noč in dan tlel ogenj. Nad zidom se je sklanjal j
zaokrožen obok enake velikosti, ki se je imenoval klobučnik. Vse je bilo črno in sajasto.,
V dimnici je navadno dim ležal do kolena nizko, in kdor ni bil tega vajen ni mogel zdržati.
Domači smo bili tega dima vajeni in nam ni bil nič nadležen. Babica je celo takrat nemote-
no predla, kadar se je kolovrat popolnoma skril v dim......
Tudi pri sosedovih so imeli dimnico, dasi mnogo manjšo in tesnejšo, zato so bili tudi sose-
dovi otroci navajeni dima in saj. Med našo in sosedovo dimnico je bila razlika še v tem, da ,
je bila sosedova mnogo bolj mrzla od naše, ker pri sosedu niso imeli toliko drv, kakor pri ;
nas. "30 I
Čeprav je bilo gospodinji pri kuhi v dimnici zelo vroče, vsaj pozimi ni bila izpostavljena ta- ;
kšnim temperaturnim razlikam, kot pri prvih dveh opisanih tipih. Pri delu je bila skupaj z ^
družino, ni bila izolirana.
Kot je razbrati iz Vorančevega opisa, vse dimnice niso bile enako tople. Kjer niso imeli za- '
dosti drv, je bilo v dimnici mrzlo. i
Najstarejši tlorisi zahodnoštajerskih dimnic, kakor jih popisujejo Murko, F. Baš^^ in drugi,
imajo na eni strani lope dimnico, na drugi pa novo ali kahljasto hišo, ki ima lončeno peč, ki
služi le za gretje in se običajno kuri iz veže.
27 Za 19. stol. imamo npr. podatke, da se je rodilo povprečno po 8,2 otroka na družino za vas Kupljenik in 7
otrok za vaščane v obmestju (Glej: Irena Kunčič, Življenjski stil Kupljenčanov, diplomsko delo, Ljubljana
1976; S. Kremenšek, Vaščani v obmestju, SE XX., Ljubljana 1968, str. 64.
28 M. Murko, Zur Geschichte des Volkstümlichen Hauses bei den Südslawen, MAG, Wien 1906, str. 25.
29 M. Murko, n.d., str. 28 - tloris 6.
30 P. Voranc, Levi devžej, Ljubljana 1980, str. 5-10.
31 M. Murko v n.d., F. Baš, Kobanjski hram, ČZN XXIII,, Maribor 1 928; isti, Dravčarjeva dimnica. Stavbe in go-
spodarstvo na slovenskem podeželju, Ljubljana 1984, str. 97—108.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju      341
Geramb domneva za dimniško ozemlje (v pozneje ugotovljenem obsegu), da je bilo pred
drugo polovico 16. stol. vsaj 90% vseh hiš dimnic.že od srede 18. stol. naprej so si
oblasti z raznimi ukrepi prizadevale odpraviti dimnice, vendar so se ohranile na določe-
nem območju vse do začetka 20. stol.
Če pogledamo Gerambovo karto^'* razširjenosti dimnic v Alpah ter Dachierjevo karto hiš-
nih tipov,35 vidimo, da so se ohranile v najvišjih hribih.
Murko je zanje slišal ob koncu 19. stol. v Slovenskih goricah, v Slovenj Gradcu, na levem
in desnem dravskem bregu, na vsem področju Pohorja do Dravinje in tudi na Koroškem.36
Ko Urban Jarnik leta 1813 opisuje koroške hiše, zlasti iz Zlije, Roža in Kanalske doline,
pravi, da imajo ostale srednje in spodnje koroške hiše le dimnice, katerih stene in strop so
okajeni, črni, medtem ko imajo v prej imenovanih dolinah čiste sobe, ker imajo tu
kamine.37 Tako je moč sklepati, da v Ziljski, Rožni in Kanalski dolini že v začetku 19. stol.
ni bilo več dimnic.
Murko poroča, da je na prehodu iz 19. v naše stoletje v fari Vuzenica še polovica hiš pri-
padala temu tipu.3^
Pajek pa poroča, da so koncem 19. stol. živeli v dimnicah viničarji.39
Po Gerambu teče meja dimnice po Karavankah, vendar nekateri avtorji pišejo, da obstaja-
jo tudi južneje od Karavank. Pri tem je zanimivo, da Vurnik piše, da se dimnice nahajajo
cesto v bovških hribih.*°
Na skrajnem vzhodnem delu naše dežele pa o dimnici na Gornjem Seniku poroča J. Bar-
dos!.
Drugo vprašanje pa je, koliko ljudi je na opisanih območjih v 19. stol. še živelo v dimnicah.
Za dobo okrog 1700 Pirchegger domneva, da je morda še 80% štajerskih kmetov živelo
v primitivnih dimnicah. Še leta 1 770 je vojaška popisovalna komisija poročala, da mnogi
stanujejo v zakajenih dimnicah.
Konec 19. stol. so dimnice še prevladovale na Kôbanskem in v Dravski dolini,^^3 pg tudi v
Prekmurju in Porabju ter v Posotelju, kjer jih je bilo najti še v 20. stol.
32 Po S. Vilfanu, n.d., str. 583.
33 S. Vilfan, n.d., str. 585, 586 in F. Kotnik, n.d., str. 33-34.
34 V. Geramb, Die geographische Verbreitung und Dichte der ostalpinen Rauchstuben, Wiener Zeitschrift für
Volkskunde, XXX., Wien 1925, str. 82, zemljevid.
35 A. Dachler, Karte der Österr. Bauernhausformen, Zeitschrift für österr. Volkskunde, Supplement — Heft, VI.,
Wien 1909, 1-10, zemljevid.
36 M. Murko, n.d., str. 22.
37 U. Jarnik, Über die Kailthaler in Kärnthen, Bateriandische Blatter für den österr. Kaiserstaat, 1813, str. 267.
38 M. Murko n.d., str. 23.
39 J. Pajek, Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev, 1884, str. 32.
40 S. Vurnik, n.d., str. 45.
41 J. Bardosi, Slovenska dimnica na Gornjem Seniku, Savaria a vas meggyei muzemnok értesîtôje bulletin der
musseen des komitats vas 11-12, 1977-1978, str. 272, 273.
42 Po S. Vilfanu, n.d., str. 587.
43 P. Baš, Kobanski hram..., str. 29.
342      Irena Keršič
c) Hiaa s črno kuhinjo
Hiša s črno kuhinjo je bila že bolje urejena, kajti pri tem tipu so bili stanovanjski prostori,
razen kuhinje oziroma veže, brez dima. „Hiša" je imela lesen strop in peč, ki se je kurila iz
veže ali kuhinje. V veži ali kasneje predeljenem prostoru za kuhinjo (iz prvotne dolge veže)
je bilo poleg kurišča za peč (istije) ognjišče, ki je bilo v povezavi s predpečki ali je stalo sa-
mostojno.^^ Črne kuhinje so bile skoraj vedno zidane, iskre so se lovile pod kamnitim vel-
bom in tudi dim se je dvigal pod velb, od tam pa našel izhod skozi odprtino v ostrešje ali
pa je silil ven pri oknih in vratih ali kasneje v dimnik. Kuhinja je bila običajno nasproti vhod-
nih vrat.
Črna kuhinja ni bila bivalna. Tu se je v glavnem zadrževala gospodinja pri kuhi ali, ko je ku-
rila peč. Ta tip kuhinje je bil pomemben tudi zaradi sušenja mesa pod obokom; prav zaradi
te slednje funkcije se zdi, da so uporabniki toliko časa vztrajali pri njej in so se, ko so vpe-
ljali štedilniško kuhinjo, raje odločali za nov prostor in črne kuhinje niso opustili ali predelali.
Pri preprostejših tipih oziroma pri revnejših se je kurilo in kuhalo v veži. Ponekod se je kas-
neje kuhinja oddelila od veže. Večina premožnejših hiš je imela v 19. stoletju vežo ločeno
od kuhinje, vendar ponekod le deloma. Tako je bil kuhinjski prostor omejen od veže z zi-
dom ali velbom (šipovnikom) pri bohinjski in ziljski hiši. Kuhinjski prostor je bil večinoma v
nižjem nivoju, tlak je bil iz ilovice ali iz kamna in opeke, pa tudi iz zmesi apna, blata in sla-
me (šternik, ješternik, ješternek).^^
A. Haruzin je v Blejski kotlini v drugi polovici 19. stol. našel ognjišče v veži v starih hišah
in pri revnih, pri bogatejših pa je bilo ognjišče že v posebni kuhinji, ki je bila tudi v velikih
hišah navadno majhna."*^
Če je bilo v kamniti veži ognjišče, je bil njen strop velban. Če ni bilo velba čez celo vežo ali
kuhinjo, je segal vsaj od ognjišča do nasprotne stene. Dim je šel pod velbom na drugo
stran v dimnik. Ognjišča so bila v glavnem visoka okrog 70 cm. Zgrajena so bila iz kamna,
pozidana z malto, pod njimi je bila niša za drva.
V črnih kuhinjah je imela gospodinja slabe pogoje za delo. Izpostavljena je bila stalnemu
prepihu, pri ognju je bilo vroče, z druge strani pa mraz, v prostoru se je kadilo. Od sten in
od stropa so padale črne smolnate saje. Zato v tem prostoru ni bilo dosti pohištva. Ob ku-
hanju in kurjenju peči je bila tu gostota dima še večja kot v kuhinjah, združenih z vežo. Za-
to so bili škafi z vodo, jedilna omara, skledniki in žličniki v veži. Povsod je v črni kuhinji
stalo orodje za kurjenje in kuhanje v peči: burklje, lopar, omelo, valji (ki so jih uporabljali
pri prestavljanju večjih in težjih posod, da so nanje naslonili burklje). Na tleh so stale poso-
de za pripravo svinjske krme, navadno pa še manjša tnala in sekira. Edini obvezni kos po-
hištva je bila klop brez naslonjala za odlaganje loncev. Majhna zidna vdolbina ob odprtini
za peč je rabila za shranjevanje solnice in kasneje tudi vžigalic.
V drugi polovici 19. stol. so se uveljavili svinjski kotli, ki so bili poslej sestavni del črnih
kuhinj.^8
44 S. Vilfan, n.d., str. 563 in F. Šarf, Vrste ognjišč..., str. 370.
45 R. Ložar, n.d., str. 88.
46 A. Haruzin, Žilišče Slovinca, Petersburg 1903, str. 34-40.
47 F. Šarf, Kmečka hiša na Slovenskem alpskem ozemlju. Notranjost. Vodnik po razstavi, Ljubljana 1970,
str. 19.
48 F. Šarf, prav tam, A. Haruzin, n.d., str. 34 — 40.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     343
Črna kuhinja iz Ilirske Bistrice iz leta 1888 (Ivana Kobilica, Stara Popevka) (neg. last Narodne galeri-
je v Ljubljani)
Kuhali so na odprtem ognjišču v kožicah na nogah ali s podstavkom, pa tudi v kotlu ali v
peči. Kotel je visel na verigi (na četni — Bohinj, na lancu — Bela Krajina, na muši — Vrata,
na renku — Vipavsko), na kateri je bil kavelj, ki se je imenoval cigan. Veriga je bila pritrje-
na na vratilu, tako da je bil kotel premakljiv tudi v vodoravni smeri, ne le po višini. V kotlu
so še kuhali ob koncu 19. stol. še v premožnejših hišah v okolici Bleda, na Kupljeniku in v
344     Irena Keršič
Zasipu lirano za boljše prilike in praznike ali če so imeli koline, kot je zabeležil v začetku
našega stoletja Murko.
Kot je bilo že povedano, so kuhali tudi v peči — zaprtem ognjišču. Peč je bilo treba pred-
hodno zakuriti, da se je ogrel ves prostor v peči in so lahko spekli kruh ali dušili jedi. Prava
peč se sestoji iz kurišča, ki se zapre, niše za žerjavico in prostora pred ustjem peči, ki služi
za odlaganje stvari pa tudi kot lovilec za dim iz dimnika. In kako so živeli v črnih kuhinjah?
Vse je bilo zavito v saje, pri južnem vremenu je kapalo iz sten in oboka. Ivan Tavčar je za-
pisal, da se nad tem tiste dni ni nihče spotikal; „... bila je to nekdanja navada, tako da je
kapalo že pri starem očetu in brez dvojbe že pri tega očetu.'"^^
Hiša s črno kuhinjo je glavni tip hiše, ki ga je razširjala kolonizacija.5° Razširjena je bila na
Gorenjskem, v osrednji Sloveniji, na ozemlju med Idrijo in Cerknim ter na Dolenjskem in
Štajerskem.
d) Kaminska hiša
Kaminska hiša je imela v kuhinji odprto ognjišče z urejenim odvodom dima, z napo, ki je
lovila iskre in dim in z zidanim dimnikom.
V več primerih sta bila ognjišče in dimnik (kamin) potegnjena ven iz ravne črte sten. V
tem primeru gre za prizidek (spahnjenca ali kavada). Ta je navadno imel eno ali več oken.
Napa je bila približno 1,8 m nad ognjiščem pritrjena na grede in je bila spojena z dimni-
kom. Bila je okrogle ali štirikotne oblike.Na napi je bila običajno polica, na katero so od-
lagali posodo. V notranjosti nape so bile obešene razne ponve (fersora ali fersorin), ki so
bile vse črne od dima. Tu so dimili tudi pršute. V zidovih so bila pogosto slepa okna, ka-
mor so dajali svetilko in druge predmete. Nekatera večja okna so imela vratca in so dobila
izgled zidne omarice (armareto), kjer so shranjevali sol, olje, kis...^^
Ogenj so prižigali s kresalom, s katerim so zelo varčevali, tako da je gospodinja zvečer
zbrala žerjavico na kupček in ga pokrila s pepelom, da je imela naslednji dan za zakurit.
Nedaleč od ognjišča je bila miza, za katero so jedli družinski člani in ostali.
Kot je bilo že omenjeno, je bilo v starejših hišah ognjišče na tleh, kasneje so se ognjišča
dvigovala. Z ognjiščem vred se je dvignil tudi prostor okrog njega, kjer so bile ponavadi
klopi za sedenje. Če se je dvignilo samo ognjišče, prostor ob njem pa se ni dvignil, je šlo že
za prehod k štedilniškemu tipu. Pod ognjiščem so imeli drva. Nekatere kaminske hiše so
imele tudi peč za peko kruha, ki so ga na Primorskem pekli tudi za prodajo.Z ognjiščem
te peči niso bile skoraj nikoli neposredno povezane, čeprav so bile blizu njega.
Peč se je lahko nahajala ločeno od hiše in je služila več družinam. Lastnik peči je dobil obi-
čajno za vsako peko kruha en hleb.^^
49 I. Tavčar, Izbrano delo lil, Cvetje v jeseni, str. 155.
50 S. Vilfan, n.d., str. 582.
51 J. Mikac, Istarska skrinjica, Zagreb 1977, str. 291.
52 A. Grbac, Kmečka hiša v severozahodni Istri, Lasa pur dir n° 4, Periodico della comunita degli Italiani di Pira
no, str, 42-46.
53 J. Mikac, n.d., str. 291.
54 S. Vilfan, n.d., str. 563.
55 A. Grbac, n.d.
56 A. Grbac, n.d.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     345
Interier kmečke kuhinje z napo, Iz ok. 1889. iz Ilirske Bistrice (Ivana Kobilica) (neg. last NG v Lj.)i
Zanimive variante odprtega ognjišča so bile tudi »poletne kuhinje" (fogon). To ognjišče je
bilo zelo grobo zgrajeno, na njem so kuhali za živali, poleti pa tudi za ljudi. V večini prime-
rov je bila ena stena povezana s hišo, s treh strani pa je bilo odprto. V hišnem zidu je bilo
pritrjeno železo, na katerem je visela veriga. Pogoni so bili lahko zaprti s treh strani. Niso
imeli oken, vrata so bila brez vratnic, tla pa iz zemlje. Včasih so v fogon postavili tudi
mizo.^^
Zelo ilustrativen je opis primorske kuhinje pisatelja Frana Erjavca, ki ga je podal v potopis-
nem spisu Na kraški zemlji:
»Primorci stavijo svoja prebivališča drugače nego mi, dalje za njimi v deželi stanujoči. Kar
je pri nas »izba" s častitljivo velikansko pečjo, to je njim »hiša" z velikim, kake tri pedi od
tal vzdignenim ogniščem, na katerem gori ogenj skoro ven in ven. Na samem ognjišči sto-
je nizke klopi ob treh obzidanih straneh, samo prednja stran je prosta, ondi se suče gospo-
dinja, in da mora laže do kožic in loncev in do kotla nad ognjem, izrezano je ognjišče spre-
57  A. Grbac, n.d.
346      Irena Keršič
daj, v poli kolobarja, kar posebno ustreza trebušnim gospodinjam. Na ognjišči stoji še
železno zglavje, kamor se polena naslanjajo, da lepše gore, in velikanske ročice na zglavji
so zgoraj tako izdelane, da vanje lehko postaviš bučo vina. To ognjišče je središče, okoli
katerega se vse zbira, okolo njega se verti Primorcu velik kos življenja. Tu se najrajše gne-
te mladina, pa tudi živali, psi in mačke, zlasti po zimi, ko nikoder drugod ni blagodejne to-
pline. Zato bode tudi vsacemu doumno, zakaj po teh krajih toliko otrok po ognji pride v
nesrečo. Tu si gospodar počije po trudapolnem delu, tu nekoliko popestuje najmlajšega,
tu se pripovedujejo novice in pravlice v dolgih zimskih večerih, skratka: Primorcu je doma-
če ognjišče v resnici to, kar je nam drugim samo v prenesenem smislu, v podobi. V „hiši"
ni druge oprave, nego mize, stoli in kaka omara, po stenah pa je razobešeno vse polno
medenega in kositarnega posodovja, ki se mora vedno svetiti kakor soince. S to posodo
ponaša se pridna gospodinja. Po drugi strani so pa dolge police, po njih je razstavljena
vsakoverstne porcelanasta posoda, sklede in skledice, pladnji in še drugo, kateremu še
imena ne vem, vse lepo po velikosti in obliki razveršeno. Vse skupaj stori, da se ta primor-
ska „hiša" človeku hitro priljubi in čuti se v njej domačega."^^
Kaminske hiše so značilnost Primorske. Vendar so vzporedno z njimi tod živele v 19. stol.
tudi ognjiščnice. Haberlandt je zapisal, da imajo na Krasu primitivne kamnite dimnične hi-
še (s tem izrazom je verjetno mislil ognjiščnice, op. I.K.), na jugu pa že poznajo italijanski
kamin.59
e) Štedilniška hiša
Vsi zgoraj našteti tipi hiš niso imeli urejenega odvoda dima ali pa vsaj ne v bližini kurišča.
Pri štedilniški hiši 19. stol. pa se začenja urejen odvod dima že blizu plamena. Štedilnik je
torej brezdimno zaprto kuhinjsko ognjišče. Pri nas se je začel pojavljati v petdesetih letih
19. stol. Pomenil je največjo inovacijo v stanovanjski kulturi tega stoletja. Z uvedbo šte-
dilnika so se notranji prostori lahko mnogo bolj sproščeno razporejali.^° Ta konstrukcija
nadomešča oba principa starih ognjišč in peči ter je tudi po zgradbi kombinacija obeh.
Združuje tudi kuharsko prakso — na štedilniku se lahko pripravlja „ognjiščne" in „pečne"
jedi. Razlika je v tem, da se pri štedilniku za obe funkciji hkrati, — torej za kuho in peko,
kuri samo na enem mestu.
Vzrok za razvoj štedilnika je v tem, da so postala drva redkejša in dražja, saj je les potre-
bovala tudi vedno bolj razvijajoča industrija. Premog za odprto ognjišče ni bil primeren.
Štedilnik pa se je lahko kuril tudi na premog. Izboljšana transportna sredstva (vlak) so
omogočala, da so premog lahko razvažali tudi na velike razdalje.
Iznajdba štedilnika gre prav gotovo tudi na račun tehničnih izboljšav in iznajdb v prvi polo-
vici 19. stol. V sredi prejšnjega stoletja začeta inovacija je prodrla na našem podeželju
najprej v domove bogatejših kmetov, ki so imeli poleg kmetije še gostilno ali kako drugo
obrt. Prve štedilnike pa srečamo v drugi polovici 19. stol. tudi pri novogradnjah.
S podatki o razširjenosti štedilnikov v 19. stol. na Slovenskem podeželju ne razpolagamo.
Iz posameznih podatkov lahko le sklepamo, da so štedilniki odsevali predvsem socialno
58 F. Erjavec, Na kraški zemlji. Zvon 1877, Ljubljana 1877.
59 M. Haberland, Die nationale Kultur der Slowenien, Die nationale kultur der österr. Völkerstämme, Wien, Lep-
zig, 1917, Str. 76.
60 S. Vilfan, n.d., str. 563.
61 E. Hörandner, Herd und Ofen. Das Zeitalter Keiser Franz Josephs; Niderösterrlandes — austellung, Beitrage;
Katalog, Wien 1984, str. 84.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     347
Kuhinja s štedilnikom na Haringerjevem posestvu v Črnomlju leta 1888 (Ferdo Vesel) (neg. last NG
v Lj.)
Stanje lastnika hiše. Najprej so jih uvedli bogatejši sloji. Tako so npr. imeli štedilnik v j
osemdesetih letih 19. stol. (ali že prej) na Haringovem posestvu v Črnomlju. Kuhinjo s j
štedilnikom s tega posestva je okoli 1888 opodobil Ferdo Vesel.!
Bolj množična uvedba štedilnikov v kmečke domove se je začela šele v 20. stoletju.     j
Prve štedilnike so imenovali kar železna ognjišča, ker so na obzidana ognjišča vgradili že- !
lezne štedilniške plošče. — „Tudi železna ognjišča si omišljajo zdaj meščani in deželani, j
ker se porabi zanje dosti manj drv in so baje narednejša za kuho in peko.''^^ je zapisal J. ]
Trdina v zadnji četrtini 19. stol.
Na Kranjskem so uporabljali za štedilnik izraz »šparhet, šporhet", prevzeto iz nemščine i
der Sparherd, kar dobesedno pomeni varčevalno ognjišče.
62 Glej slikovno prilogo.
63 J. Trdina, Zbrani spisi IV., Bajke in povesti o Gorjancih III., Pod hruško, Ljubljana 1907, str. 18.
348      Irena Keršič
Pregled hišnih tipov glede na kurišče po območjih, ki so bili v veljavi v 19. stoletju*
*Po s. Vilfanu, Kmečka hiša, v GDZS, I., Ljubljana 1979, str. 575
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     349
Prednosti in pomanjlcljivosti posameznih hišnih tipov glede na kurišče
350     Irena Keršič
3. Razsvetljava
B. Hacquet^ je Iconcem 18. stol. za Gorenjsko hišo zapisal, da si v kamrah svetijo le s
trskami in da imajo v steni odprtino za odvajanje dima.
Podobne razmere so bile še v začetku 19. stol.
Za začetek 19. stol. imamo podatke, da so kmetje med Muro in Rabo za razsvetljavo upo-
rabljali lesene bakle, zato so imeli stene „hiše" do polovice črne od dima.^
Tudi v Korytkovi zapuščini^ je najti risbo svečnika za trske (kajfeža), ki so ga v začetku
stoletja pa vse do srede 19. stol. in še čez uporabljali na kmetijah.
Na področju dimnic so tudi svetili s trskami, ki so jih vtikali v „svetnjak". Po stari navadi je
moral paziti na trske pastir, če je bil pri hiši, drugače pa kak najmlajši član družine. Do
splošne uvedbe dimnika kaže, da je za razsvetljavo služil ogenj na ognjišču.^ Nato pa so
za razsvetljevanje rabili trske. Največ so kurili bukove in borove trske.^
V steni poleg vhoda v „hišo" so imeli ponekod votlino, nišo, v kateri so kurili trske za razs-
vetljavo. Na Gorenjskem jo imenujemo leva, na Jezerskem dimnjek. V Ratečah je imela le-
va skozi zid izpeljan dimnik v vežo za odvod dima. V Bohinju pa se je ime leva preneslo tu-
di na leseno piramido, dimnjek, pod katerim so gorele trske na pločevinasti posodi.^ Pole-
no, od katerega so tesali trske za svečavo, se je na Primorskem imenoval tresilnik.^
Ker so svetili tudi v hlevih in na senikih s trskami, je prišlo pogosto do požarov. Zato je
vlada že v 18. stol. začela prepovedovati uporabo trsk. Priporočali so uvedbo lojevih sveč
ali železnih svetilk, ki so bile značilne za Francijo in Nizozemsko. Zanje seje lahko uporab-
ljala nerabna mast, loj in različno olje.^
Oljenke so postavljali v stenske leve ali pa so visele izpod stropov. ^° Oljenke so uporablja-
li le v bogatejših hišah in v župniščih.^ ^ Sveče so rabili že v 18. stol., vendar očitno le pri
bogatejših. Tako jih v večjem številu omenja star kmečki inventar iz 18. stol.,^^ vendar
pa je bila v tej hiši gostilna in je razumljivo, da so rabili za razsvetljavo več sveč. Za sveče
so uporabljali svečnike različnih oblik.
Premožnejši kmetje so uvajali svetilke in sveče, revnejši za to niso imeli denarja, zato so
za razsvetljavo, kot je bilo že omenjeno, rabili isti ogenj kot za kuho in gretje.^3
1 B. Hacquet, Physikalisch — Politische Reise aus den Dinarischen durch die Julischen, Carnischen, Rhäti-
schen in die Norischen Alpen, In Jahre 1781 und 1783, Leipzig, 1785.
2 J. Csaplovics, n.d., str. 63.
3 E. Korytkova zapuščina, MC 455/1., Rokopisni oddelek NUK, Ljubljana.
4 L. Kuhar — Prežihov Voranc, Jamnica, Zbrano delo 8. knjiga, Ljubljana 1965, str. 243.
5 F. Baš, Uvod v zgodovino stanovanjske hiše na Slovenskem, Stavbe in gospodarstvo na slovenskem pode-
želju. Izbrani etnološki spisi, Ljubljana 1984, str. 22.
6 M. Sterle, Občina Skofja Loka, ETSEO, 20. stol., Ljubljana 1984, str. 128.
7 R. Ložar, n.d., str. 92.
8 F. Erjavec, Iz potne torbe, LMS 1880, str. 196.
9 F. Kotnik, n.d., str. 33.
10 Prim, sliko Šubica — notranjost kmečke izbe v Kärnten und Krain, Die österr .-ungarische Monartchie in Wort
und Bild, Wien 1891, str. 355.
11 J. Lavtižar, v Spominih piše, da so imeli v župnišču v Gorjah pri Bledu (med leti 1875—1877) svetilko iz ru-
mene kovine, napolnjeno z laškim oljem
12 R. Andrejka, n.d., str. 46.
13 F. Kotnik, n.d., str. 35.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     351
Masti in olja za svetilke in sveče niso imeli, ker revni npr. na Koroškem (in gotovo tudi dru-1
god) večkrat vse leto niso uživali mesa, zato niso imeli masti, da bi jo uporabili za sveča-
vo.''* Na planini pod Mangartom so si svetili z „lukezem", to je bila železna ponev, na-1
polnjena s smolo. 15 i
V Črnem potoku so si svetili z lojem, ki so ga nalili v izvotljeno repo.^^ :
V Porabju 1 ^ so uporabljali oljenke, ki so jih naredili iz pese in preje, za gorivo so uporabljali ^
mast ali bučno olje. Zlasti v kamri so uporabljali tudi sveče, prej pa so si svetili s „skalami",
(trskami). !
Ob koncu stoletja so si na kmetijah nasplošno svetili s petrolejem.!^ Ker pa je bil petrolej'
drag, so revnejši za svečavo še naprej uporabljali trske, loj in olje. '
14 Prav tam.
15 F. Erjavec, Iz potne torbe, LMS 1882-1883, str. 212.
16 Z. Šmitek, Občina Kočevje, ETSEO, 20. stol., Ljubljana 1981, str. 68.
17 M. Kozar-Mukič, Slovensko Porabje, ETSEO, 20. stol., Ljubljana-Szombathely 1984, str. 69.
18 M. Murko, Das Haus der Slowenen, Zur Geschichte des Volkstümlichen Hauses, bei den Südslawen, MAG in
Wien, XXXVI Band, Wien 1906, Str. 21.
352     Irena Keršič
4. Zauživanje hrane
Družino pri jedi za mizo ob koncu 19. stol. je umetniško upodobil med drugimi slikar Pet-
kovšek na sliki Doma.
Zauživanje hrane, vsaj glavnega obroka, je bil neke vrste obred, združen z molitvijo, pri
katerem se je zbrala vsa družina.
„Mati mi je povedala, da jih je bilo običajno s posli vred 19 za mizo. Ko je zvonilo poldan,
so morali biti vsi doma. Oče je začel z očenašem in vsi so molili za njim, ko je rekel „bog
žegnaj" so ostali odgovorili "bog lonej" in šele takrat so smeli zagrabiti za žlico", je pripo-
vedovala Rožičeva mama.^
Število obedov in čas njihovega zauživanje so se v času, prostoru in pri določenih slojih
spreminjali.
Hrano so uživali le ob določenih obrokih, redko vmes oziroma takrat, ko je bil kdo lačen.
Število obrokov je bilo odvisno od teže dela. Če je bila trgatev, žetev, košnja ali druga tež-
ka dela, so bili obroki krepkejši in številčnejši. Od pozne jeseni in do konca zime, ko ni bilo
težkih kmečkih del in so bili dnevi krajši, so navadno jedli le trikrat dnevno le po eno „rih-
to". Ponekod celo treh obrokov hrane na dan niso imeli. Preprosto za to, ker niso imeli kaj
jesti. Zlasti v hudih letih, ko so bile zapovrstjo zaradi raznih ujm slabe letine (leta 1814,
1815, 1816) so nekateri, posebno po vinskih goricah „veliko glada prestali, ino eni celo
od glada umeril."^
Kjer je bilo veliko otrok pri hiši in je primanjkovalo hrane, so prav za to otroci še majhni
morali s trebuhom za kruhom, da so bila ena lačna usta manj pri mizi.
V začetku 19. stol. lahko zlasti za revnejše kmete ugotovimo, da kraj, kje se bo odvijal
družinski obed, ni bil tako strogo določen, oziroma je bil nestalen — kajti nizke stolčke so
iz ognjišča premikali k nizki mizici. Jedli so ali na ognjišču — v naročju ali pri nizki mizi. Saj
na tej stopnji kuhinja, jedilnica in spalnica niso bile ločene. Vse te funkcije so se odvijale v
enem prostoru.
Pri dimničnem tipu hiše, zlasti pa z uvedbo „čiste sobe", dobi miza s klopmi svoje stalno
mesto v kotu nasproti peči. Dimenzije mize so navadno prilagojene velikosti družine in
rodbine. Poznamo pa tudi take, ki so se dale raztegnit, če je bilo potrebno (ob praznikih,
ob porokah itd.).
„Hiša" dobi med drugim tudi funkcijo jedilnice. Vendar pa so v tem primeru jedli tudi v
veži, zlasti poleti. Tu je bila običajno ob steno postavljena dolga miza s premično klopjo
(dolgim stolom) brez naslonjala.
Ob velikih kmečkih opravilih so najpogosteje jedli za mizo vsi skupaj le zjutraj in zvečer.
Med tema obedoma so običajno zaužili južino na njivi ali na travniku, ko so za kratek čas
prekinili delo. Če so bili blizu doma, so opoldne prišli tudi domov.
Običajno je pri revnih in pri bogatih imel pri mizi vsakdo določen prostor. „Vsak ima svoj
določen prostor. Na glavnem oglu mize sedi ob steni gospodar, na njegovi levi gospodi-
nja, okoli njiju otroci. Najmanjše dete drži mati na kolenih. Na nasprotnem oglu imajo pro-
stor stari oče in stara mati ali mladi par, ki še nima gospodarstva v roki. Okrog tega sedi
njegova deca, potem drugi člani družine, strici, tete... in naposled posli. Sede pa tudi ta-
1 Pripoved Razinger Ivane, Rožičeve mame, r. 1907, iz Kupljenka št. 6, zapisala I. Kunčič-Keršič, I. 1977.
2 A. KrempI, Dogodivščine Štajerske zemlje, Z posebnim pogledom na Slovence, V Gradcu, 1845, str. 234. ^
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     353
ko: Na enenn oglu ob steni gospodinja, poleg nje gospodar, potem ostale k rodbini spada-
joče odrasle osebe (stari oče, stara mati, stric, teta...), za temi otroci. Dekle in hlapci sede
na protivnah (na klopeh, ki se lahko prenašajo — op. I. K.) pred mizo, ne na klopeh ob ste-
ni. Jedo vsi iz ene sklede. Te so bile prej lesene, zdaj imajo lončene (ribniške). Iz lesenih
skled jedo samo še otroci. Tudi žlice in vilice so bile lesene, zdaj so kovinske. Vsak ima
svojo žlico, ki jo pozna dobro ali po kaki zarezi, ali po kakem okrasku. Tudi vilice ima vsak
svoje. Te imajo dva ali tri roglje za nabadanje mesa. Če ga jedo, ga zreže gospodar na
»pladnju", t.j. na velikem, lesenem krožniku. Nož ima torej samo gospodar. Vino pijejo
redko iz poliča, navadno iz barilca ali iz čutare, ki kroži okrog mize tako, kakor kroži soln-
ce, t.j. od vzhoda proti zahodu.
Opis velja za belokranjsko hišo ob koncu 19. stoletja, verjetno pa je bilo tudi drugod po
Sloveniji v tem času podobno.
Pri velikem številu lačnih ust za mizo, je dober prostor pomenil tisti prostor, kjer so se no-
sile jedi na mizo, da si lahko „prezal kakor jastreb — in kadar je prihajala nova skleda do
mize, tedaj jo je že iz daljave z bliskajočimi očmi pozdravljal in kakor strela jo pomiril, tako,
da je že vselej popred vedel, kje je najbolj polito,'"^ je slikovito povedal pisatelj Ivan Tav-
čar, kako pomembno je bilo, na katerem prostoru si sedel za mizo.
Krvno sorodstvo, spol in zakaj je bil kdo zadolžen pri hiši, so med stanovalci, ki so bivali
pod isto streho, ustvarjali razlike, hierarhijo, ki se je kazala tudi pri razporeditvi ljudi za mi-
zo. Ni pa bilo razlike v hrani in vsi so jedli za isto mizo.
Le berači, če so prišli v hišo, so dobili jesti, če so imeli kaj zanje, na „beraski klopi" za dur-
mi, ob peči in ne za mizo.^ Pri revnih in bogatih so se berači držali tega nepisanega pravi-
la, še na misel jim ni prišlo, da bi sedli za mizo.
Število ljudi za mizo je bilo na kmetijah v obravnavanem obdobju precej nestalno. Za isto
mizo kot družina so se zbirali k jedi tudi posli, dninarji in drugi. Na dom so npr. tudi hodili
delat krojači in čevljarji, ki so imeli tudi svoje mesto za mizo.
V 19. stol. so bile povsod po Sloveniji ob mizi za sedenje le klopi. V izbi oziroma „hiši" so
bile kotne klopi običajno pritrjene na steno ter na drugi strani mize po eden ali dva dolga
stola — premične klopi, navadno brez naslonjal. Sicer so bile te klopi zelo enostavne, se-
stavljale so jih deske s štirimi luknjami, v katere so bile zabite paličaste noge. Te klopi so
največkrat izdelovali kmetje sami. Ob koncu stoletja so se pojavile še premične klopi z
naslanjali iz letev.^
Kot je bilo že omenjeno, so bili stoli v kmečkih domovih še v 19. stol. redki. Stol je bil na
kmetijah častni sedež za goste. Prav za to si lahko razlagamo dejstvo, da so bili stoli obi-
čajno likovno oblikovani. Najpogostejši stol iz 19. stol., ki ga srečamo po vsej Sloveniji,
ima deskasto okrašeno naslanjalo, sedalo je navadno trapezne oblike in ima štiri luknje, v
katere so zasajene štiri paličaste razkrečene noge. Konstrukcija tega stola je nastala v re-
nesansi.^ Po sredi 19. stol. se v nekaterih kmečkih domovih pojavijo tudi preprosti bider-
majerski stoli. Naslanjala najbolj pogostih stolov iz 19. stol. so bila različno krašena. V ve-
čini primerov se naslanjalo iz širšega dela ob sedalu zoži in se proti vrhu ponovno razširi. V
zgornjem delu naslanjala je bilo običajno izžagano stilizirano srce, ki je rabilo za držaj pri
3 J. Lokar, Belokranjske hiša, Carniola, 1. Ill, Ljubljana 1912, str. 7, 8.
4 I. Tavčar, Med gorami. Slike iz Loškega pogorja. Izbrano delo III, Ljubljana, str. 59.
5 Z. Kumer, Od Dolan do Šmohora, Celje 1981, str. 77.
6 Prim. G. Makarovič, n.d., str. 199.
7 Prim. G. Makarovič, n.d., str. 197.
354      Irena Keršič
premilonju stolov. Naslanjala so bila največkrat rezljana ali krašena v intarzijski tehniki
oziroma so bili vzorci izžgani, le redko so bila poslikana.
Težkih kmečkih miz niso uporabljali šele v 19. stol. Poznali so jih že prej. Inventarji svo-
bodnikov na Kranjskem iz 17. stol. omenjajo mize le poredko, v 18. stol. postanejo mize
vsaj pri omenjenem sloju pogostejše.^ V večjem številu so jih imeli v 18. stoletju zlasti ti-
sti kmetje, ki so imeli poleg kmetije tudi gostilno.^ Iz tega inventarja pa ni moč sklepati, da
je bila miza v rabi na običajnih kmetijah. Še v prvi polovici 19. stol. so v nekaterih regijah
le posamezni kmetje imeli mize, tako jih je imela v ljutomerski okolici le četrtina podložni-
kov.i° Za Štajersko, za čas pred marčno revolucijo 1848, pa imamo podatke, da so zlasti
večje kmetije imele po več miz, več klopi pa tudi več stolov.
Hkrati mizo v kotu omenjata v prvi četrtini 19. stol. dva opisa hiš in sicer opis prekmurske
hiše^^ in kmečke hiše iz zilske doline na Koroškem. Vse kaže, da so bile mize v kotu
vsaj v omenjenih pokrajinah že v prvi četrtgini 19. stol. običajne. Za drugo polovico 19.
stol. že lahko sklepamo, da so bile mize običajen kos opreme v kmečkih hišah, saj imamo
za to več podatkov. Običajno je bila iz javorjevega lesa, bela, nepobarvana. Mizne plošče
so bile pogosto kvadratnih ali pravokotnih dimenzij. Ženske so pred prazniki mize ribale s
peskom, da so bile bele. Ribale so tudi klopi in stole.Mize so bile tudi iz jesena in belina
in čistoča mize so bile ponos gospodinje, zato so jo ponekod ribale vsak dan.^^
Tudi v hišah z dimnico je bila običajno v enem kotu velika javorova miza, za katero je lah-
ko jedlo tudi 20 ljudi. „Kakor so bile stene v dimnici strašno črne, tako je bila miza v kotu
čudno bela. Ob eni mizni nogi je viselo omelo, s katerim se je miza sproti čistila", je zapisal
Prežihov Voranc za Vohnečo domačijo na Koroškem, za čas pred sredino 19. stol.^^
Ponekod so rabili za serviranje hrane tudi menterge, ki so jih sicer rabili za mesenje kruha.
Na Gorenjskem in na Koroškem so imeli v veži, kot je bilo že omenjeno, navadne podolgo-
vate mize, kjer so jedli največkrat poleti. Na Primorskem in ponekod na Kranjskem so ime-
li tudi kamnite mize pred hišo, ki so verjetno tudi služile za serviranje hrane. V Istri so po-
leti pogosto jedli v letni kuhinji (fogonu).''^
Funkcijo mize so v 19. stol. verjetno imele tudi police na ognjišču, klopi brez naslonjala,
na katerih so imeli postavljene škafe za vodo, klopi ob zidu in peči v dimnici, pa tudi og-
njišče in peč.
8 Prim. A. Baš, Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stol., SE VI-VII, 1953-1954, Ljubljana
1954, str. 133.
9 R. Andrejka, Star kmečki inventar iz 18. stol., E VII, Ljubljana 1934, str. 38-50.
10 A. Baš, Hišna notranja oprema podtožnikov v ljutomerski okolici v prvi polovici 19. stol.. Svet med Muro in
Dravo, Maribor 1978, str. 141.
11 N. Kuret, Inventar kmetije pod Pohorjem, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, Topografski po-
datki po odgovorih na vprašalnico nadvojvode Janeza (1811) in Georga Gotha (1842), Prvi del, 2. snopič,
Ljubljana 1987, str. 201.
12 J. Csaplovics, n.d., str. 62.
13 Von einem Eingebornen, Über die Kailthaler in Kärnthen, Baterlandische Blatter für österr. Kaiserstaat, 1813,
št. 44-46, 48, 49, 70, str. 265-267.
14 U. Jarnik, n.d., str. 265.
15 J. Franke, Burgen, Ortsanlagen und Typen von Bauernhäusern, Die österr.-ungarische Monarchie in Wort
und Bild, Kärnten und Krain, Wien 1891, str. 396-402.
16 L. Kuhar - Prežihov Voranc, Skrivna bralnica. Poglavje iz romana Pristrah, Zbrano delo VIII, Ljubljana 1965,
str. 237.
17 A. Grbac, n.d., str. 42-46.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     355
Kmečki stol z oblikovanim naslanjalom iz Dola pri Sori 1812 (SEM inv. št. 11522)
356      Irena Keršič
Končnica poslikanega posteljnjaka iz Kranjske gore iz leta 1846 (SEM, inv. št. 11263)
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     357
Interier kmečke „hiše" s pečjo (Ivan Grohar, Brna) (neg. last NG v Lj.)
Tistinn, ki so v 19. stol. imeli že štedilnike, je bilo omogočeno, da so lahko jedli v kuhinji,
ker je bila leta brez dima. Gospodinji ni bilo treba nositi hrano daleč v drug prostor. Treba
je poudariti, da se je tudi izbor hrane s tem načinom kuhanja povečal. V „hiši" oziroma v
izbi so v hišah s štedilnikom običajno jedli le za praznike.
Za posamezne obroke ob delavnikih miz niso posebno pripravljali. Na nepogrnjeno mizo
so razdelili žlice in vilice, le gospodar je dobil tudi nož. Gospodinja pa je postavila na sredo
mize skledo z jedjo. Najprej so rabili lesen jedilni pribor, ki so ga raje uporabljali tudi kasne-
je, ko so ponekod že imeli železnega. Ta je namreč hitro zarjavel in so ga težko čistili.
Nekoliko bolje so nekatere družine na kmetih pripravljale mize za nedeljska kosila in zlasti
za cerkvene praznike ali kadar je prišel v hišo kdo na obisk. Že za začetek 19. stol. imamo
za Zilsko dolino podatke, da so mize pogrinjali s prtom (pertizh), včasih celo s tepihom
(pleteniza).^^
Tudi v revnih hišah v Beli Krajini so že pred sredo prejšnjega stoletja, če so dobili obisk v
hišo, mizo in klopi pomedli in pogrnili prt.^°
Zlasti proti koncu 19. stol. so veliko novosti pri kuhi in pri serviranju hrane prinesla v kme-
čke domove dekleta, ki so obiskovale gospodinjske tečaje.
18 J. Mencinger je zapisal, da so na Bovškem jedli približno ob polovici 19. stol. z lesenimi, doma narejenimi
žlicami, „ki so narejene bolj za pobijanje kakor za jedenje, tako so debele in široke, kot bi bile ostale iz časov
gigantovskih," J. Mencinger, Zlato pa sir. Slovenski glasnik, Celovec 1860, št. 3, 6. zv. str. 69.
19 U. Jarnik, n.d., str. 265.
20 S. Vraz, Put u Gornje strane. Dela S. Vraza V, Zagreb 1877, str. 69, 70.
358      Irena Keršič
Obed v „hiši" (Jože Petkovšek, Doma) (neg. last NG v Lj.)
Kakšna hrana je bila na mizi, v kakšnih okoliščinah in tudi kako je bila servirana, je bilo vse
največ odvisno od materialnih možnosti družine, nekaj pa tudi od navad.
V 19. stol. srečamo na kmetijah izrazito patriarhalni tip družine. Zanimiva je vloga žen-
ske-gospodinje znotraj družine. S. Rutar je za Beneško Slovenijo za drugo polovico 19.
stol. zapisal, da so žene tako podložne možu, da ga vikajo in da še ne dolgo tega žena ni
sedela pri skupnem obedu za mizo, temveč je stregla.
V nasprotju z razmerami v tistih mestnih družinah, kjer so imeli služkinje in so te pri obe-
dih stregle, gospodinja pa je za mizo sedela, je pri bogatejših kmečkih družinah, kjer so
imeli tudi več dekel, gospodinja stregla in stalno vstajala od mize, dekle pa so sedele in
mirno jedle.
Žena — gospodinja je imela v hiši posebno vlogo. Skrbela je za kuhinjo in hrano in tudi za
porazdelitev le-te. Stalno je bila na očeh „ta starim", koliko in kako je skuhala. Ni smela
biti ne potratna in ne preskopa. Če je hotela privoščiti otroku ali bolniku kak priboljšek
(npr. kakšno jajce), je to morala storiti na skrivaj. Če je ugotovila, da je skuhala premalo,
je morala sebi odtegniti, ne dekli ali hlapcu — ti so morali jesti. Če je bilo meso na mizi, ga
je moral dobiti gospodar in drugi moški, za gospodinjo in otroke gaje pogosto zmanjkalo.
21 S. Rutar, Slovenska zemlja III. del, Beneška Slovenija, Prirodoznanski in zgodovinski opis, Ljubljana 1899,
str. 174.
22 Terenski zapiski. Notranjsko, Arhiv SEM, Ljubljana.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     359
5. Spanje
Postelje so bile tudi v 19. stol. na knnetijah dokaj redek kos pohištva. Imele pa so poseben
pomen. Prav pri postelji se izrazito kaže, kako nimajo posamezni kosi opreme na kmetijah
le praktične funkcije temveč še pravno-socialno, ki se odraža tudi pri urejanju osebnih od-
nosov v hiši.
Postelja je bila »nedotakljiva".^ Sesti na posteljo čez dan, to je bil tak greh, kakor sesti na
mizo! Otrokom ni bilo dovoljeno skakati po postelji. Postlano je moralo biti že zjutraj.
Postelje so bile spremljevalke važnejših mejnikov v človeškem življenju: v posteljah so
žene rodile, skupno posteljo sta ženin in nevesta uporabljala z vstopom v zakon, v postelji
so ljudje umirali in ležali na parah. Zato so bili s posteljo povezani tudi številni običaji in
verovanja.^
Postelja je v 19. stol. pomenila izrazito prestižni objekt v hiši, saj je navadno v njej spal le
gospodar z ženo in ponekod še stari^ in bolni.^ Drugi v hiši običajno postelje niso imeli. Iz
inventarnih popisov iz 18. stol. lahko sklepamo, da so bile postelje dokaj redke in po vsej
verjetnosti jih niti niso vse kmetije imele.^ Ostalinski popisi podložnikov na Podčetrtko-
vem gospostvu iz 18. stol. kažejo na to, da je posteljnjake imela le dobra devetnajstina
hiš. Tiste hiše, ki so jih imele, so v povprečju imele le eno posteljo,^ dočim so svobodnjaki
na Kranjskem imeli v istem obdobju v povprečju nekaj manj kot 3 postelje na družino.^
Ker vemo, da so bile družine v povprečju precej večje kot so danes in ker je bila družina na
kmetiji v prejšnjem stoletju razširjena (z osnovno družino so živeli pogosto še stari starši,
neporočeni strici in tete ter posli), ali tudi večcelična (pod isto streho je živelo več poroče-
nih sester oziroma bratov), se moramo vprašati, kje so vsi ti spali. Večina gotovo ni spala
na posteljah.
Iz začetka 19. stol. imamo opis goričanske kmečke hiše,^ kjer živijo tri družine ena poleg
druge, namreč trije bratje z ženami in otroki. Le gospodar je imel pravico koristiti umazano
posteljo v hiši. Vsi ostali so se spravili spat kamorkoli — v kamro, v vežo ali hlev. Skoraj
odrasli otroci, ki so bili zreli za poroko, so bili brez lastnih postelj in so spali deloma na klo-
pi, deloma na peči ali za njo, dekleta navadno na kosu krp, fantje pa na grobih volnenih
suknjah, ne da bi si želeli mehkejše postelje, ker je tudi poznali niso, ker takšne še niso vi-
deli pri nobenem od sosedov.
V začetku 19. stol. so na Koroškem imeli pri hiši običajno zakonske postelje, katerim so
posvečali posebno pozornost. Ta je bila tako visoka, da so morali podstaviti stol, da so
zlezli nanjo. Za vzglavje so običajno imeli dve blazini.^
Iz opisa prekmurskega doma iz konca stoletja^° lahko vidimo, da so se sobe proti koncu
1 z. Kumer, Od Dolan do Šmohora, Celje 1981, str. 78, 79.
2 F. Šarf, Kmečka postelja na Gorenjskem v 19. stol., SE XII, 1959, Ljubljana 1959, str. 92.
3 J. Kernik, Mačkova očeta, Kmetske slike. Izbrano delo I, Ljubljana 1969, str. 42.
4 F.S. Finžgar, Iz modernega sveta. Izbrana dela II, Celje 1960, str, 37,
5 R. Andrejka, Star kmečki inventar iz XVIII stol. E VII, Ljubljana 1934, str. 38-50 - inventar gruntarske
kmečke hiše v kateri je bila tudi gostilna, omenja štiri Spampete.
6 A. Baš, Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 1 8. stol., SE X, 1957, Ljubljana 1 957, str. 53.
7 A. Baš, Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stol., SE VI-VII, 1953-54, Ljubljana 1954,
str. 133.
8 J. Csaplovics, n.d., str. 133.
9 U. Jarnik, n.d., str. 128.
10 V. Bellosics, Die Wenden im Zaiaer und Eisenburger Comitat, Die österr. —ungarische Monarchie in Wort und
Bield, Ungaren IV., Wien 1896, str. 262 in d.
360     Irena Keršič
stoletja napolnile s preprostim pohištvom. Med inventarjem srečamo tudi po eno ali dve
postelji iz neposlikanega ali s cvetlicami okrašenega smrekovega lesa, ki so zelo visoko
postlane in segajo s svojo posteljnino skoraj do stropa.
Med opremo štajerskih kmetov se konec stoletja med drugim omenjajo postelje in klopi
ob stenah in peči, ki pozimi služijo tudi za spanje."
V belokranjskem kmečkem domu''^ je bil na prehodu v naše stoletje posteljnjak navadno
narejen iz navadnih, pooblanih desk in so ga imenovali oder. Nanj so razgrnili par škropni-
kov slame in jo pogrnili s plahto iz domačega debelega platna. Čez so dali odejo. Pozimi
pa še „kuter" ali „belec". Ponavadi sta spala na eni postelji oče in mati. Poleg njiju pa še
kak dojenček. Ostali otroci so spali na drugih posteljah, če so bile pri hiši ali na peči. Za
srečo so si šteli, če so starši vzeli katerega k sebi. Poleti so spali vsi odrasli — fantje in de-
kleta — razen gospodarja in njegove žene, včasih pa tudi ta dva, na senu nad hlevom ali
skednjem.
Vendar pa še proti koncu prejšnjega stoletja nekateri domovi niso imeli niti po eno poste-
ljo, ali le eno, kot npr. kmetje med Gorjanci in Krko.^-^
Še proti koncu obravnavanega obdobja so istrski kmetje spali na kavaletih, na katerih so
bile slamnjače — žagance. Spali so tudi po tleh na platnenih vrečah (pejeričih), ki so bile
napolnjene s koruznim ličkanjem.^*
V obravnavanem času so bile najpogosteje v rabi preproste postelje enostavnih oblik ali
pa tudi likovno bogato okrašene, čeprav se zdi, da poslikavanje postelj ni bilo tako sploš-
no kot poslikavanje skrinj in da je bil tudi čas poslikavanja krajši. ^ 5 p^j poslikanih končni-
cah posteljnjaka je zanimivo to, da so bile vzglavne končnice poslikane na zunanji strani,
ker je bila postelja v hiši obrnjena tako, da je bila ta stran obrnjena proti vratom. Tako je
lahko vsakdo, ki je vstopil v „hišo" poslikavo takoj opazil.Kaže, da je bilo poslikavanje
posteljnjakov najbolj razširjeno v zgornjesavski dolini. Očitno je bil tu zaradi povezav, ki
so jih ljudje imeli s sosednjimi deželami (tovorništvo, trgovina...), močan vpliv ostalega
alpskega kulturnega prostora.
Veliko posteljnjakov iz 19. stol. je bilo le rjavo popleskanih. V zadnjih destletjih 19. stol.
so se zlasti na bogatejših kmetijah že pojavili tudi furnirani posteljnjaki.
V tem času je v mesta prihajalo pohištvo bidermajerskega stila. To pohištvo je bilo s posli-
kanim kmečkim pohištvom v pravem nasprotju. Težnje, naj bo pohištvo predvsem funk- •
cionalno in ne zgolj dekorativno, sicer kmetje niso takoj povsem upoštevali, prva stopnja
k temu pa je bila, da so postelje prenehali krasiti.
Postelje so bile običajno delane iz mehkega lesa, le noge in letev za namestitev desk na
notranji strani so iz tršega lesa. Presenečajo pa danes mere postelj. Notranja dolžina se
giblje med 160 in 178 cm, širina pa med 78 in 96 cm. Vemo, da so bili ljudje v 19. stol.
manjši (predvsem zaradi slabe prehrane). Razpolagamo tudi s podatki, da so bile v zadnji
11 F. Hubad, Volksleben, Sitten und Sagen der Slovenen, Die öster.—ungarische Monarchie in Wort und Bield,
Steiermark, Wien 1890, str. 213, 214.
12 J. Lokar, n.d., Str. 10.
13 J. Trdina, Izprehod v Belo krajino. Izbrani spisi X, Ljubljana 1912, str. 25.
14 Z. Ciglič, n.d., str. 80.
15 F. Šarf, Kmečka postelja na Gorenjskem v 19. stol., SE XII, 1959, Ljubljana 1959, str. 88.
16 Več o poslikanih posteljnjakih G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost. Zgodovina likovne umetnosti na
kmetijah, Ljubljana 1981, str. 200-204.
17 Prim.: L. Schmidt — A. Müller, Bauernmöbel im Alpenraum, Innsbruck 1982.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     361
Četrtini 19. stol. na nekaterih kmetijah postelje za ženo za nekaj centimetrov krajše kot za
moža. Ali je bil vzrok za to varčevanje z lesom? Postelje so bile vsaj do srede 19. stol. in
še čez precej visoke — od 35 do 55 cm od tal.
Kako so bile postelje postlane?
Oprema postelje oziroma posteljnina je bila v celoti domače delo. Običajno jo je prinesla k
hiši nevesta z balo. ^ ^ |z časa pred zemljiško odvezo imamo ohranjen delni seznam postelj-
nine iz Ribnice J ^ ki ga je dobil E. Korytko, ko je zbiral gradivo. Našteva: pernico, rjuho,
blazino, plevnico, plahto, koter in še eno rjuho. Očitno je šlo tu za boljšo družino, saj so bi-
le pernice na kmetijah precej redke. Običajna oprema postelje na Gorenjskem^o v obrav-
navanem času je bila naslednja: dno postelje — deske so prekrili z ovseno ali rženo slamo.
Glavno dopolnilo je bila „pleuenca" iz platna, domačega dvonitnika ali vrečevine sešita
vreča, napolnjena z „rezanco" Izrezano slamo), plevami, koruznim ličkanjem, senom, pa
tudi z bukovim listjem. Pirnico, polnjeno s kokošjim perjem, so imeli le premožnejši. Preko
plevnice so pogrnili platneno spodnjo rjuho, ki so jo na Krasu imenovali prostiralo.^^
Vrhnja rjuha je imela čipke ali vezenine. Ponekod so imeli še tretjo rjuho, ki je bila še po-
sebno lepo okrašena in je rabila za pregrinjalo. Pokrivali so se s „kovtrom" ali s pisanimi
odejami. Blazine so bile ozke in dolge, da so segale čez vso širino postelje, napolnjene s
plevami ali rezanico, tudi s senom. Samo premožnejši so imeli v blazinah perje. Prevleke
za blazine so bile platnene, vezene z rdečo, modro in črno volno. Poznali so tudi bele plat-
nene prevleke, okrašene z inicialkami in drugimi vzorci, zlasti v drugi polovici 19. stol.
Ker so bile postelje zelo visoko postlane in ker so bile stranice nizke, so za posteljo zatikali
lesene škarje, ki so bile pogosto tudi krašene.
V 19. stol. na kmetijah prostor za spanje ni bil strogo določen. V Prekmurju so v začetku
prejšnjega stoletja redke postelje stale celo v veži.^^
V Beli krajini so na prehodu v naše stoletje postelje navadno postavili v prvo hišo, če tu ni
bilo prostora, pa v zadnjo. Tu sta spala gospodar in gospodinja. Večkrat so bivali v zadnji
hiši različni užitkarji: stari starši ali neoženjeni strici in tete.^3
Na Gorenjskem je bila postelja v kamri ali večkrat tudi v „hisi".^* Če je bilo več postelj pri
hiši, so jih postavili tudi v čumnato, kjer so navadno spali odrasli otroci ali „ta stari", če so
že dali mladim „cez".^^
Na Koroškem so se stari izselili v posebno kajžo, imenovano „bajstva" (Beistübl).^^ Če je
bila hiša nadstropna, je bila lahko zgoraj „gornja kamra" ali „gornji štibeljc", kjer je bila
običajno spalnica za družino.
V Istri in v Primorju je bila postelja postavljena v kamro. Če je bila hiša nadstropna, so
imeli tudi po dve kamri, ki sta služili za spalnico.
18 Prim.: J. Csaplovics, n.d., str. 144, H. Ložar-Podlogar, Svatbene šege v spominu Ziljanov, Traditione 14,
1985, Ljubljana 1985, str. 152.
19 Korytkova zapuščina, MC 455/1., Rokopisni oddelek NUK, Ljubljana.
20 F. Šarf, zgoraj navedeno delo str. 90, 91.
21 F. Erjavec, Iz potne torbe, LMS 1882, Ljubljana 1882.
22 J. Csaplovics, n.d., str. 62.
23 J. Lokar, n.d., str. 10.
24 Prim.: A. Haruzin, n.d. — tlorisi z vrisanim pohištvom ter Franketov opis v n.d., str. 398.
25 S. Vurnik, n.d., str. 61.
26 Prav tam.
362      Irena Keršič
Ležišče ovčjega pastirja v staji (sign. Petkovich 1908) (neg. last NG v Lj.)
Na Štajerskem je bila na območju dimnic v dimničnem prostoru tudi postelja,največ-
krat pa so posteljo postavili v novo hišo.
Kaže, da je to naključno postavljanje postelj v razne prostore v kmečkem domu, ki je bilo
brez ustaljenega reda, nastalo zaradi pozne uveljavitve postelje kot običajnega dela no-
tranje opreme. Po Gleichmannu je tudi drugod po Evropi šele okrog leta 1900 prišlo do
splošne koncentracije spanja v posebnih, za to predvidenih, prostorih.
Za spanje najmlajših pri hiši so običajno uporabljali v 19. stol. iz lesa izdolbene kadunje ali
nečke in zibelke. Nečke so najpogosteje uporabljali v Prekmurju, v Beli krajini in tudi na
Štajerskem. Konec 18. stol. so otroško korito začele nadomeščati zibelke in so ga v 19.
stol. na Gorenjskem in deloma na Dolenjskem popolnoma izpodrinila.
Pri opisu notranjosti prekmurskega kmečkega doma'^^ v začetku 19. stol. zibelka še ni
omenjena, pri opisu iz konca stoletja pa že.^^ Tako lahko sklepamo, da so v drugi polovici
in proti koncu stoletja zibelke uporabljali tudi v Prekmurju in v Beli krajini.
Nečke in kadunje so rabile tudi za prenašanje otrok, ker v prejšnjem stoletju na podeželju
še niso uporabljali otroških vozičkov v te namene. Mati je odnesla dojenčka v nečkih ali zi-
belki s seboj na njivo ali košenico, da ga je imela pri sebi.^^ Doma pa so bile nečke podne-
vi na postelji, pozimi ob peči, ponoči pa jih je mati postavila ob posteljo.
27 Prim.: P. Voranc, n.d., ter R. Ložar, n.d., str. 84.
28 I. Weber-Kellermann, n.d., str. 212.
29 M. Jagodic-Makarovič, Zibelka na Slovenskem, CE XII, 1959, Ljubljana 1959, str. 27.
30 J. Csaplovics, n.d., str. 60 in d.
31 V. Bellosics, n.d., str. 202.
32 Z. Šmitek, Občina Kočevje, ETSEO, 20. stol., Ljubljana 1981, str. 568.
Oris stanovanjsl<e kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     363
Posebno lepo so bile okrašene nečke in zibelke, s katerimi so prenašali otroke h krstu. Po-
nekod so za to uporabljali kar iste nečke, ki so jih doma rabili za prenašanje bremen, kot je
za Dolenjsko za konec 18. stol. zaipsal Hacquet.^^ Nečke so bile navadno krašene z geo-
metrijskimi vzorci, zibelke pa so bile navadno poslikane. Največkrat je bila poslikana ce-
lotna zunanjost zibelke, najpogostejši motivi poslikave so bili: Kristusov in Marijin mono-
gram, božjepotna Marija z otrokom, cvetlice in trutino znamenje — morina taca — penta-
gram — znamenje, ki naj bi po ljudski veri odganjalo moro, ki otrokom pije kri.-''* Seveda
pa vse zibelke niso bile krašene.
Nečke in zibelke so v 19. stol. pogosto prišle v hišo z nevestino balo.^5 Pomenile so sim-
bol rojstva.
Zibelke so pogosto imele preluknjajo dno, da je iz njih odtekala voda, ko se je dojenček po-
močil, ker je zibelka morala vzdržati za veliko otrok. Hiše z večjim številom otrok so imele
tudi po več zibelk. Na dnu zibelke so dali slamo ali ličkanje, čez pa kakšne cunje. Otroka
so pokrili z odejo in prevezah s pasom, ki so ga pritrdili za lesene gumbe, ki so bili na stra-
nicah.
„u zibeli detece,
na detetu srebrn pas,"
poje belokranjska ljudska pesem.¦'^
Ko so dojenčki zrasli v malčke, so ti navadno spali skupaj s starši ali v predalih ob postelji
staršev, ponekod so zanje naredili zibko — posteljico, kot npr. v Beli krajini. Ko so otroci
nekoliko zrasli, so v premožnejših hišah imeli posebne otroške posteljice,-'^ povečini pa
so spali na peči, na klopeh, na senu ipd. Na Koroškem so imeli nad pečjo pod stropom le-
sen oder, ležišče z dvignjenim mestom za glavo, ki so ga imenovali pograd.
Preproste, nekrašene nečke in zibelke so pogosto izdelovali kmetje sami.
In kje so spali vsi tisti, ki postelje niso imeli? Hlapci in domači sinovi v hlevih na
pogradih,•'^ otroci za pečjo*° ali poleti na listju ali senu,*! ^^^^ jp g^^jj,; pg klopi ob peči, v
kleti,v čumnati ali v zgornji kamri, poleti tudi občasno v stanovih na planini...
Če niso spali v postelji, so običajno spali kar oblečeni na cunjah in starih kožuhih oziroma
rekelcih.
Poleg postelj je torej za ležišče pozimi najpogosteje služila peč, klopi ob peči in klopi pri mizi
(premične klopi so pogosto zvečer prenesli k peči), spali so tudi na skrinjah,*3 v predalih —
33 B. Hacquet, Abbildung und Beschreibung der Südwest und sudliclichen Wenden, lllyrren und Slaven, Leipzig
1801, Str. 72.
34 Več o okrašenih zibelkah G. Makarovič, v n.d., str. 205-207.
35 Prim.; H. Ložar-Podlogar, n.d., str. 152 in F.S. Finžgar, Po balo, Gostač Matevž, Izbrana dela VI, Celje 1961,
str. 250.
36 K. Štrukelj, SNP l-IV, št. 1716.
37 Kot npr. otroci nekaterih svobodnjakov na Kranjskem v XVIII. stol.
38 S. Vurnik, n.d., str. 58.
39 Spanje v hlevih pa npr. na območju Gor. Radgone ni bilo v navadi. — F. Šarf, Občina Gor. Radgona, ETSEO,
20. stol., Ljubljana 1981, str. 79.
Spanje v hlevu pa med drugimi omenja J. Kersnik, Kmetske slike. Izbrano delo I, Ljubljana 1969, str. 28 in
F.S. Finžgar, Dekla Ančka, Izbrana dela I, Celje 1959, str. 81.
40 J. Kersnik, n.d., str. 26.
41 Kmetske in rokodelske Novice XV, list 59, Ljubljana 1857, str. 234 in J. Mencinger, Zlato pa sir. Slovenski
glasnik, Celovec 1860, št. 3, 6. zv., str. 72 ter J. Tušek, Potovanje okrog Triglava, Slovenski glasnik, Celo-
vec 1860, št. 3, 5. zv., str. 66-69.
42 D. Predan, Kmečki domovi in hišna oprema. Kotnikov zbornik. Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega in Koz-
janskega, Celje 1956, str. 21.
43 Kmetijske in rokodelske novice XV, list 59, Ljubljana 1857, str. 235.
364      Irena Keršič
„brlužjal<u" (Gor. Radgona),'^'* l<i so bili na kolesih, da so jih čez dan potisnili pod posteljo.
Ponekod so spali v „tublih'"^^ — to je bila miza s pokrovom, pod katerim je bilo ležišče.
Mnogim viničarskim družinam je „tubl" podnevi rabil za mizo, ponoči pa za ležišče otro-
kom. Nekateri „tubli" so imeli spodaj še predal, ki so ga zvečer potegnili ven in so ga prav
tako rabili za ležišče. Na nekaterih kmetijah je „tubl" stal v hlevu in rabil za spanje hlapcu
ali pastirjem. Poleti pa so pogosto spali na mrvi — na senu ali listju.
Do zadnjih desetletij 19. stol. neveste običajno niso prinesle postelje k hiši z balo. Na Pri-
morskem in na Krasu je ženin poskrbel za „kavalete", ki jih je navadno naredil sam. To je
bilo dvoje stojal v obliki nekakšnih koz, na katere so položili deske.
V zadnji četrtini 19. stol. sta vsaj pri bogatejših z balo običajno prišli k hiši tudi po dve za-
konski postelji namesto ene in prve nočne omarice.^'' Spet drugod pa postelja ni bila del
bale še v obdobju med obema vojnama."*^
Če ocenimo stanovanjsko kulturo upoštevajoč počivanje in spanje, lahko rečemo, da je
bila v 19. stol. na zelo nizki stopnji.
Če upoštevamo, da je bilo v prejšnjem stoletju kmečko delo še precej težje kot je danes,
ker so večino dela opravljali ročno, da so morali vstajati že pred dnem, da so lahko opravili
večja dela, se zdi čudno, da niso počitku ponoči posvetili več pozornosti. Spanje na trdem
in kar v obleki gotovo ni prineslo istega učinka kot spanje v postelji. Čudno se zdi, da tudi
v bogatejših hišah, kjer so imeli celo žage in les ni bil tak problem kot pri revnih, otroci,
strici in tete pa hlapci in dekle niso imeli postelj. Gotovo ni bil edini vzrok za tako stanje v
varčevanju, nekaj tega je bilo tudi v mentaliteti ljudi.
Pozimi niso vsi spali v zakurjenih prostorih.Ti so se ob mrzlih dneh greli le s toploto teles
— zato sta bila tudi v postelji običajno po dva ali celo več skupaj. Zanimivo pa je, da so
ponekod beraču, ki je prišel v hišo, dali prostor za spanje ob peči ali za pečjo, da je bil na
toplem,*^ medtem ko so domači sinovi spali v hlevu ali kjerkoli.
Za današnji čas se nam zdi tudi nenavadno, da kljub strogim krščanskim dogmam, ki jih je
cerkev proklamirala in so se jih otroci učili pri verouku, pri spanju ni bilo nobene zasebno-
sti. Na peči so pozimi spali mladi, ki so bili godni za ženitev in to fantje in dekleta,5° na se-
nu poleti prav tako...
Čeprav je bila cerkev strogo proti uporabi skupne postelje, je bilo v 19. stol. veliko neza-
konskih otrok. Tudi v zakonski postelji so pri očetu in materi pogosto spali tudi otroci. Če
so bile še druge postelje pri hiši, ni skoraj nikoli v njej spal en sam. Skupaj so običajno spali
prebivalci istega spola, ni pa bilo nujno, da so bili v krvnem sorodstvu. Tako razpolagamo
s terenskimi podatki,da sta v čumnati spali v isti postelji domača hči in „ta mala" dekla.
Spanje v isti postelji z osebami istega spola, naj so bila v sorodu ali ne, je bilo v 19. stol.,
kot kaže običajno.
Po drugi strani pa se zdi, da je skupno spanje, ob skupnem delu, skupnem zauživanju hra-
ne itd. tudi eden od vzrokov družinske povezanosti ter sploh izraža občutek pripadnosti
neki skupnosti v obravnavanem času.
44 F. šarf. Občina Gor. Radgona, ETSEO, 20. stol., Ljubljana 1982, str. 79.
45 F. Šarf, Občina Ljutomer, ETSEO, 20. stol., Ljubljana 1981, str. 67.
46 Prim.; F. Šarf, Notranja oprema kraškega doma. Kraška hiša. Vodnik po razstavi, Ljubljana 1969, str. 13.
47 F. Šarf, Notranjost kmečke hiše. Kmečka hiša na slovenskem alpskem ozemlju. Vodnik po razstavi, Ljubljana
1970, str. 22 in Terenski zapisi. Bela cerkev. Arhiv SEM, Ljubljana.
48 A. Novak, Poslikano pohištvo v Dolini, SE XXIII-XXIV, Ljubljana 1972, str. 35.
49 Z. Kumer, n.d., str. 79.
50 J. Csaplovics, n.d., str. 64, 65.
51 Terenski zapisi, Kupljenik, Arhiv SEM Ljubljana.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     365
Poslikana zibelka iz Gorenjske iz leta 1890 (iz zbirk SEM)
Poslikana zibelka iz Gorenjske iz leta 1890 (iz zbirk SEM)
366      Irena Keršič
Poslikana omara za shranjevanje jedil z Gorenjske iz leta 1842 (iz zbirk SEM, inv. št. EM 9377)
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     367
6. Shranjevanje hrane, posode, obleke, vode, pridelkov, orodja in drugih reči
Za shranjevanje pridlekov, hrane, vode, posode, obleke, orodja in drugih reči, ki jih človek
hrani v hiši, so kmetje v 19. stol. rabili skrinje, omare, stenske omarice, police, sklednike,
žličnike, šatulje, zaboje, pleteno pohištvo itd. Ta inventar je bil v osnovnih potezah na
kmetijah po vsej Sloveniji podoben in so ga menjavali z generacijami. Razlike so se kazale
v izboru materiala, v krasitvi teh predmetov in tudi v velikosti. Seveda pa se posamezni
kosi pohištva niso v istem času pojavili pri bogatih in revnih kmetih in tudi ne istočasno v
vseh kulturnih pokrajinah.
Zdi se, kot da so ti predmeti že od nekdaj stali v kmečkih domovih, pa vendar raziskave
kažejo, da ni bilo tako.
Skrinje so bile najstarejši in najpogostejši kos pohištva za shranjevanje. Šele pozneje so
jih začele delno nadomeščati omare. To kaže tudi število ohranjenih nedatiranih in datira-
nih skrinj iz prejšnjega stoletja v etnografskih muzejih.
Zanimivi so podatki iz inventarja župnišča na Dolenjskem iz prve polovice 18. stol.: pri
popisu inventarja je bilo omenjenih osem skrinj z njihovo vsebino (razno platno, preje,
obleke, prtiči) in ena sama omara, v kateri se je nahajala steklena posoda za žganje in vino. ^
Omare so bile pri svobodnjakih in v župniščih v 18. stol. še precej redke. Kmečki inventar
iz 18. stol.2 sicer omenja tri stare omare, zraven pa dvanajst skrinj. Vse kaže, da so bile
skrinje še do polovice 19. stol. na kmetijah bolj pogosto v rabi kot omare. Skrinje so se
uporabljale najpogosteje za shranjevanje pridelkov (žitne skrinje), za živež, obleko, doku-
mente in drugo.
Za podložnike na Podčetrtkovem gospostvu iz 18. stol. imamo podatke, da so bile pri hiši
povprečno po tri in pol skrinje.-' Število skrinj je bilo tudi v 19. stol. predvsem odvisno od
premoženjskega stanja uporabnika. Bogatejši kmetje so imeli večje število skrinj, ker so
pač imeli več pridelkov in živeža, pa tudi obleke.
Po načinu izdelave ločimo tesarske (ali tesane) in mizarske skrinje.
Tesarske skrinje so bile starinskih konstrukcij, narejene za posebno vezavo brez žebljev in
brez lepljenja. Običajno so bile izdelane iz trdega lesa. V 19. stol. so jih najpogosteje imeli
v Prekmurju, v Slovenskih goricah, Halozah, Beli krajini*, Istri^ in na Dolenjskem.^ Te-
sarske skrinje so imele raven pokrov ali v obliki dvokapne strehe. Najbolj pogosto so bile
okrašene z geometrijskimi vzorci.^ Večino teh skrinj je prišlo v domove z nevestino balo.
Skrinje z vzorci so služile za shranjevanje obleke, za shranjevanje živil (moke, zrnja, fižola,
suhega sadja...) pa so rabili običajno nekrašene skrinje. Tesarske skrinje so po izročilu iz
Veržeja in Srednje Bistrice izdelovali tesarji, ki so bili pozimi brez stavbarskega dela, po iz-
ročilu iz Haloz pa tudi Medjimurci, od koder so bili cigani, ki so prvi izdelovali nečke.^
Mizarske skrinje so bile po velikosti navadno večje. Do zadnje tretjine 19. stol. so bile
najvažnejši kos pohištva na kmetijah. V kmečke domove so običajno prihajale z nevestino
1 L. Steklasa, Zgodovina župnije Sent Rupert na Dolenjskem, Ljubljana 1913, str. 103.
2 R. Andrejka, n.d., str. 38-50.
3 A. Baš, Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. stol., SE X, 1957, Ljubljana 1957, str. 53.
4 F. Kos, Slovenska kmetska skrinja, E XIV, Ljubljana 1942, str. 57.
5 Terenske risbe ekip. Arhiv SEM, Ljubljana.
6 Terenske risbe ekip. Arhiv SEM, Ljubljana.
7 Več o tem G. Makarovič, n.d., str. 155 in d.
8 F. Baš, Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju, SE XII 1959, Ljubljana 1959, str. 53.
368
Irena Keršič
Prekmurska skrinja (SEM inv. št. 3054)
balo.^ Pogosto so bile krašene in so imele tudi letnico sklenitve zakona. Nova oprema je
običajno zamenjala opremo ostarelega kmeta, ki je svoje pohištvo odnesel s seboj v
preužitkarski kot. Ko pa so stari umrli, so njihovi pohištveni kosi navadno doživeli socialni
propad. Skrinje za obleke so degenerirale v skrinje za moko ali skrinje za stare obleke na
podstrešju. Če je bila pri hiši revščina, so uporabili tudi stare skrinje in drugo pohištvo.
V skrinjah so shranjevali obleko vseh družinskih članov. Znotraj so navadno imele v levem
gornjem delu pod pokrovom predalnik za drobne stvari — dokumente, denar, pisma...
Skrinje za obleke so bile običajno poslikane, redkejše so bile rezljane, zlasti v zahodni Slo-
veniji, na Tolminskem, Goriškem, na Krasu in v Istri.^° V ostalih pokrajinah v Sloveniji so
se rezljane skrinje pojavile na kmetijah le sporadično in so jih posedovale verjetno le boga-,
9 Terenski zapisi ekip, Arhiv SEM, Ljubljana.
10 Prim. G. Makarovič, n.d., str. 158.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju      369
Prevoz bale v Šenpetru na Krasu leta 1888
te knnetije, saj je bil način krašenja zahtevnejši in je zahteval tudi boljše obrtnike, ki so bili
tudi dražji.
Na Goriškenn, Vipavskem, v Beli krajini in v osrednji Dolenjski so bile hkrati v rabi še intar-
zirane skrinje, ki so jih izdelovali do zadnje tretjine 19. stol., le v Beli krajini pa do konca
stoletja." Tudi te skrinje so bile ženitovanjske, vanje so naložili balo. Izdelovali so jih le
kvalificirani mizarji.
Na poslikanih skrinjah iz 19. stol. najdemo najpogosteje z oljnimi barvami naslikane cvet-
lične motive. Na Gorenjskem, zlasti v Dolini, na Koroškem, na Štajerskem in Notranjskem
so delovale slikarske delavnice za poslikavanje skrinj, od katerih je vsaka izoblikovala
svojski stil poslikav.^^
Zlasti poslikane skrinje so bile del bale.^3 Zanimivo pa je, da so imele tudi revnejše neve-
ste za balo poslikano skrinjo, ki je bila navadno manjših dimenzij in skromnejše krašena —
skratka, skrinja je ustrezala družbenim normam.
Poslikane skrinje so neveste imele v bali najpogosteje na Gorenjskem, v drugih pokrajinah
pa bolj redko, verjetno so jih imele le bogatejše neveste.
Če je bila hiša nadstropna, so bile skrinje pogosto v gornji sobi, kjer so hranili vse, kar je
bilo vrednejše, sicer pa je bilo njihovo mesto v kamri ali čumnati, pa tudi v „hiši".^'*
11 G. Makarovič, n.d., str. 166.
1 2 Prim. A. Novak, n.d.
13 F. Kos, n.d., str. 53.
14 Gl. tlorise z vrisanim pohištvom.
370     Irena Keršič
Prevoz bale (detajl), (oboje risba Janeza Šubica za Monarhijo)
Konkurent in naslednik skrinje, ki je v meščanskem stanovanju izgubila svojo pomemb- i
nost že v 17. stol., je omara. V prvi vrsti je na kmetijah služila za shranjevanje živil in je i
običajno imela svoje mesto v veži ali kuhinji, v drugi vrsti pa je rabila za shranjevanje oblek ;
in lanenih predmetov (posteljnine, prtov, krp...) in je običajno stala v kamri, čumnati ali \
tudi v gornjih prostorih, če je bila hiša nadstropna.
Omare za obleko so bile pogosteje v rabi v drugi polovici 19. stol. Iz inventarjev svobodni-
kov na Kranjskem v 18. stol.^^ lahko ugotovimo, da so bile omare pri svobodnikih redke.
Posedovali so jih bogatejši in bile so močno podobne meščanskim oziroma plemiškim. Tu- j
di po podložniških domovih pri Podčetrtkovem gospostvu^^ je bilo v 18. stol. malo omar. i
Dokaj podroben popis inventarja bogatejše kmetije pod Pohorjem iz začetka 19. stol. ne
omenja nobene omare.Po opisu iz Prekmurja iz I. 1829 po pretežnem delu Prekmurja
na kmetijah še niso imeli omaric. V nekaterih domovih podložnikov lendavskega gospost- :
15 Prim. Tlorise z vrisanim pohištvom.
16 A. Baš, Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stol., SE VI-VII, 1953-1954, Ljubljana
1954, str. 132.
17 A. Baš, Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. stol., SE X, 1957, Ljubljana 1957, str. 53.
18 N. Kuret, Slovensko Štajersko..., Ljubljana 1987, str. 201.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     371
Poslikana skrinja iz Zaloga pri Cerkljah iz leta 1836 (inv. št. EM 2523)
va pa so imeli celo po več politiranih omar iz oreha. Denar so si zaslužili z obrezovanjem
trt, s pospravljanjem sena ali s prešanjem grozdja pri Madžarih in so si za ta denar kupili le-
po pohištvo.2° Toda to so bile izjeme. Omare so postale običajen kos pohištva na kmeti-
jah šele ob koncu prejšnjega stoletja.
Starejše omare za obleko so imele navadno enokrilna vrata in včasih na spodnjem delu
predal ali pa je bil predal v notranjosti omare. Sedaj oblek ni bilo treba več polagati kot v
skrinje, temveč so jih obešali. V predalih oziroma policah so shranjevali lanene predmete
(posteljnino, prte, krpe itd.). Pogosto so bile krašene (poslikane ali intarzirane) in so imele
tudi letnico, po kateri je moč sklepati, da so prišle v hišo z nevestino balo.^^
V kmečke domove so prišle pogosteje zlasti v zadnji tretjini 19. stol., ko so bogatejše ne-
veste že pripeljale na dom polirano opravo.^-^
Z balo sta prišli tudi po dve omari in tako so začeli shranjevanje obleke ločevati, posebna
omara je bila za nevesto in posebna za ženina. Približno v istem času je iz mest prišla na
podeželje moda bidermeierskih komod, ki so rabile pretežno za perilo.
Omara za živila (na Notranjskem in Gorenjskem marajna, morejna, morajna,^* na Koroš-
kem kanterle^5 jg bila po starih kmečkih inventarjih sodeč pred drugo polovico 19. stol.
redko v rabi. Inventarji svobodnikov na Kranjskem iz 18. stol.jih sicer omenjajo, vendar
so jih imeli le bogatejši. Glede na omare, ki jih poznamo iz muzejskih zbirk, in glede na opi-
se in tlorise z vrisanim pohištvom iz druge polovice in konca 19. stol. bi lahko sklepali, da
19 J. Csaplovics, n.d., str. 62 in 65.
20 Prav tam.
21 Prim. Tlorise z vrisanim pohištvom.
22 Prim. G. Makarovič, n.d., str. 183-188.
23 Terenski zapisi. Bela cerkev. Arhiv SEM, Ljubljana.
24 Po Pleteršnikovem slovarju.
25 Z. Kumer, n.d., str. 77.
26 A. Baš, Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stol., SE VI-VII, 1953-1954, Ljubljana
1954, str. 124.
372      Irena Keršič
SO se omare za živila na domovih kmetov splošneje uveljavile v drugi polovici 19. stol.^^
Sicer pa so bile pogosteje v rabi kot omare za obleko.
Navadno so bile narejene iz mehkega lesa, večkrat so bile tudi poslikane. Spredaj ima naj-
pogosteje na desni enokrilna vrata, znotraj ima tri police, ob vratih na levi pa največkrat tri
ožje predale in spodaj dva širša predala. Največkrat ima kovano okovje. Ključavnica zapi-
ra vrata in istočasno pripira robove petihf predalov tako, da jih ni moč odpreti. Z enim
ključem se vse zapira in odpira. Običajno so v teh omarah shranili steklenice, hlebec kru-
ha, lesen zabojček za žlice, vilice in nože, lončene sklede za zabelo, sladkor, kavo, jajca,
čaj, letvico mleka, včasih tudi skrit denar. V predalih je bila shranjena koruzna, pšenična
in ajdova moka. Predale je gospodinja lahko nesla k ognjišču, ko je kuhala. V večjih dveh
predalih so navadno imeli kašo in ječmen.-^^
Omara je bila zelo pripravna, saj je služila kot priročna shramba. V njej je gosopdinja hrani-
la vse, kar je rabila sproti za kuho, da ji ni bilo treba, ko je začela po kakem drugem opravi-
lu kuhati, hoditi v klet ali shrambo. Treba pa je reči, da marsikaj od naštetih jedi v slabih
časih ni bilo v omari pri vsaki hiši. Kruh je bil velikokrat pod ključem. Omara je navadno
stala v veži ali v kuhinji.
Kruh so shranjevali tudi v „hiši" v miznem predalu.3°
Poleg omar za živila so imeli na kmetijah proti koncu stoletja tudi posebne omare za mle-
ko, imenovane mlečnice.-^^ Narejene so bile iz mehkega lesa z dvokrilnimi vrati, na katerih
so bile rešetke za zračenje iz okrogle preluknjane pločevine.
Zidane hiše na Kranjskem, Koroškem in na Štajerskem so imele v 19. stol. vgrajene tudi
zidne omarice. Navadno so bile v „hiši" postavljene med oknom ali ob vhodu v kamro.
Večkrat so bile tudi poslikane. V njih so shranjevali zdravila, pratiko, molitvenik, žganje
ipd.32
Za shranjevanje posodja so rabili sklednike, ki sicer v kmečkih inventarjih 18. stol. še niso
omenjeni. V 19. stol. so imeli svoje mesto navadno v veži ali v „hiši", včasih tudi v kuhi-
nji.33 Posodje je bilo zataknjeno za letev sklednike tako, da so saje in prah padali samo na
zunanji rob posodja, notranjost je ostala čista. V Istri, na Primorskem, na Krasu in na Not-
ranjskem pa so posodo zlagali na polico okrog nape. Navadno so jo poveznili, ker je bil
prostor zakajen, da je notranjost posode ostala čista.
Na „vešalo"3'* je gosopdinja obesila vso kuhinjsko orodje, ki se ga je dalo obesiti, od po-
krovk, cedil, zajemalk itd.
Za shranjevanje pribora so rabili žličnike, ki so bili izdelani iz lesa ali tudi pleteni iz žice. Le-
seni so bili pogsoto krašeni, rezljani ali poslikani. Njihovo mesto je bilo običajno ob ognjiš-
ču, pa tudi v „hiši".35
Žlice, vilice in nože so shranjevali tudi v miznem predalu.
27 J. Lollar, n.d., str. 6.
28 Terenski zapisi, Bohinj, Arhiv SEM Ljubljana in v J. Franketovem urisu v n.d.
29 Prim. Tloris z razporeditvijo pohištva.
30 J. Franke, n.d., str. 396-402.
31 Terenski zapisi, Kupljenik, Arhiv SEM, Ljubljana.
32 Glej tlorise z vrisanim pohištvom.
33 Terenski zapisi ekip. Arhiv SEM, Ljubljana in J. Franke, n.d., str. 396, R. Ložar, n.d., str. 92, J. Lokar, n.d.,
str. 5.
34 F. Erjavec, Vešalo, Iz potne torbe, LMS 1880, Ljubljana 1880, str. 202.
35 J. Lokar, n.d., str. 5.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     373
Po vodo so hodili k vodnjaku (Ivana Kobilica, pri vodnjaku 1889) (neg. last NG v Lj.)
Vodo so običajno nosili na ramenih moški iz skupnih vaških vodnjakov ali iz studencev. V
hiši je gospodinja običajno imela vodo pri roki v veži in sicer v banjah ali kablicah (Bela kra-
jina), ki so stale na „kableniku".-'^ To je bila v lesenih hišah polica na steni, v zidanih pa
vdolbina v zidu, v katero so postavljali banje oziroma škafe za vodo. Namesto „kabljeni-
ka" so imeli ponekod samo klop, na kateri je stal škaf z vodo.
36  Prav tam.
374      Irena Keršič
Za shranjevanje živil, zlasti mesa, so imeli predvsem v Prekmurju omare, ki so bile pletene iz
šibja, imenovane „lese". Običajno so jih imeli na podstrešju ali v kleti. Bile so zračne, hkra-
ti pa so bila živila zavarovana pred podganami, mišmi in drugo nadlogo.
Semena so shranjevali v visokih lesenih bednih.-'^
Ponekod na Gorenjskem,''^ v osrednji Sloveniji in v Beli krajini*° so imeli kmetje izven hiše
posebno hišico (kaščo) z enim prostorom, kjer so bile skrinje z žitom in skrinje za obleko.
Hiša je bila ali lesena ali zidana in je stala proč od hiše zato, da bi se stvari ohranile v pri-
meru požara.
Krompir, repo, korenje in ostale poljščine so pospravili v klet kašče ali v klet v hiši. Revnej-
ši, ki niso imeli ne prve ne druge kleti so poljščine pospravili kar v vežo. V hišni kleti so
imeli običajno v velikih lesenih kadeh spravljeno „kiselino" — kislo zelje in repo ter škafe z
mastjo.
V kleti je bila pogosto tudi shramba za kruh. Ker je gospodinja navadno spekla kruh za več
dni skupaj, ga je spravila v klet na posebno „polico", ki je visela približno 20 cm od stropa.
Na dveh železnih rinkah sta bili zaporedno zataknjeni dve palici, tako da seje kruh zračil in
ni splesnel na deski.*!
Kjer so pridelovali več poljščin, so imeli navadno tudi dobre senike, v hribih so ponekod v
Porabju stlačili večino žita kar v vežo.*^ Slamo in seno so pogosto spravili na podstrešje,
kjer se je vsa zakadila, ker ni bilo dimnikov in je bila praktično neuporabna za krmo.*^
Priročno orodje (lopate, sekire, motike ipd.) so navadno pospravljali za veznimi vrati.** V
„hiši" je bil ponekod na Gorenjskem lesen zabojček za orodje pod klopjo ob peči.*^ Spet
drugod je v „hiši" ob vratih visel sekirnik, ogrodje za zatikanje sekir in drugega tesarskega
ter mizarskega orodja, ki so ga cesto zasajali in spravljali za tram,*^ da ni bil dosegljiv
otrokom.
Za kmečki srednji sloj lahko približno govorimo o naslednjem pohištvu
	1. POL. 19. STOL.	2. POL. 19. STOL.
v „HIŠI"	Miza, dve vzidani klopi, dve premični klopi, klopi ob peči, eventuelno en stol, in ena postelja	Miza in še menterga, dve vzidani klopi, ena premična klop, ena — dva stola, klopi ob peči, ena — tri zidne omarice, sklednik, ura, ogledalo, eventuelno ena ali več postelj
V KAMRI	Postelja — špampet, nečka ali zibelka, ena ali več skrinj	Ena ali več postelj, zibelka, ena ali več skrinj, omare za obleko, ena ali več komod
V KUHINJI oz. VEŽI	Posodnik — klini na steni ali v tleh ali deska oz. polica za posodo, klop s škafi za vodo, nizka miza, nizki trinožni stoli, ognjišče, klopi — z ali brez naslonjal	Sklednik, omara za jedi, klop s škafi za vodo, kotel, miza in dolgi stol (klop)
37 v. Koren, Soboški muzej II, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, Ljubljana 1978, str. 13.
38 Prav tam.
39 Terenski zapisi, Kupljenik, Arhiv SEM Ljubljana.
40 J. Franke, n.d., str. 396-402.
41 Ustno izročilo F. Benedik, r. 1908 v Sori.
42 J. Csaplovics, n.d., str. 62, 64.
43 Prav tam.
44 J. Lokar, n.d., str. 6 in J. Csaplovics, n.d., str. 60-66.
45 J Franke, n.d., str. 396-397.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     375
7. Higienske in druge razmere
Hiša knneta nikoli ne nnore biti tako čista kot so domovi drugih stanov, že zaradi narave
kmečkega dela.
Trdina je slikovito opisal misli belokranjskih kmetov glede snažnosti: „Nam je bog naložil
dolžnost potiti se, cokljati po blatu, pehati po prsti in prahu, gnoju in v vsaki drugi
grdobi... Mi se niti ne žalostimo, niti ne jezimo, kajti vemo, da raste iz te nesnage lepa
pšenica in sladki vinček, da se kujejo in režejo iz nje tisti srebrnjaki in bankovci, ki kupujejo
nam in gospodi lepa oblačilca."^
Narava kmečkega dela je pač taka, da so bili ljudje veliko zunaj, na svežem zraku in to je
bilo dobro in zdravo zlasti za ubožnejše, ki so doma imeli zelo slabe stanovanjske razmere.
V prvi polovici 19. stol. so bile razmere glede higijene na kmetijah še zelo slabe. Ponekod
so ljudje živeli še skupaj z živalmi.^
Na območjih, kjer so bila ognjišča in dimnice, pa tudi črne kuhinje, so bili prostori, kjer se
je kurilo, črni in zakajeni in nesnažni. V takih razmerah je bilo tudi težko vzdrževati
čistočo.
Okna so bila v začetku stoletja povečini še majhna, zračili so malo, tako da je bil po hišah
slab zrak.
„Kdor ima pamet in um, naj nikoli ne terpi, da bi v njegovem stanovanju smerdelo", so
oglašale Novice^ v petdesetih letih in zraven dajale primere, kako je v kmečkih domovih,
kjer še poleti kurijo peč.
Zlasti v bornih kočah je bila higijena na zelo nizki ravni. „Celo zraka ni po teh bornih luk-
njah. Okna imajo zabita in zamašena z mahom. Človeku se zdi, kakor bi se bali zraka, ki bi
prešinil zatohli duh in bi v njem preveč zadišalo iz cunj in smeti po revščini in zanemar-
jenosti."^
Slomšek je v prvi četrtini 19. stol. opisal, kakšno nesnago je dobil kot dijak pri kmečki baj-
ti blizu Nemškega. Muh je bilo po hiši vse živo.^ Pri nekaterih je bilo pred vrati vse polno
„človečnikov",^ da je vse naokrog smrdelo.
Po hišah je bilo polno mrčesa; stenic, bolh, ščurkov...^ Novice so v 40. letih objavljale na-
vodila za odstranjevanje stenic in bolh.^
Ker se nesnaga in mrčes pimeta in se držita bolj lesa kot kamna, je sklepati, da so bile na
območju kamnitih hiš higienske razmere boljše kot tam, kjer je prevladovala lesena grad-
nja. Na sploh je bila higiena boljša tam, kjer so uvedli dimnik. V tem primeru je bilo moč
vzdrževati snažnost na višjem nivoju kot v zakajenih prostorih, v katerih so kapljale črne
smolnate kaplje na ljudi, na opremo in na tla.
V dimničnih hišah in tam kjer je bilo ognjišče so bila tla običajno prstena, ilovnata. Taka
tla skoraj ni bilo mogoče čistiti. Šele z uvedbo „čiste sobe", ko so začeli kuriti peč iz veže
oziroma kuhinje, so uvedli lesene pode v „hiši", v veži oziroma kuhinji pa so dali na tla
1 J. Trdina, Izprehod v Belo krajino. Zbrani spisi X, Ljubljana 1912, str. 235, 236.
2 F. Kotnik, n.d., str. 32.
3 Novice XV, list 58, 22. julij 1857, str. 229.
4 F.S. Finžgar, iz modernega sveta. Izbrana dela II, Celje 1960, str. 38.
5 A. Slomšek, Blaže in Nežica v nedeljski šoli, Celovec 1857, str. 50.
6 A. Slomšek, n.d., str. 51.
7 A. Slomšek, n.d., str. 55.
8 Kmetijske in rokodelske Novice, V/9, I. 1847, str. 75, Novice 24, 1844, str. 95.
376      Irena Keršič
kamnite plošče oziroma skril, kar je omogočalo vzdrževanje večje snažnosti v hiši. Lesene
pode so proti koncu stoletja ribali vsak konec tedna.^
Vzrok za nemarnost po hišah je bila med drugim tudi revščina. J. Trdina pa je npr. za Pod-
gorce zapisal, da še bolj kakor ubožnost ljudi pesti zanikamo gospodarstvo.Po mnogih
hišah se je razpasel alkoholizem in tam je bila navadno beda. Hiše so bile zanemarjene,
otroci razcapani, lonci na ognjišču prazni. O razširjenosti alkoholizma v začetku 19. stol.
poročata med drugimi tudi B. Hacquet za Dolenjce^! in J. Csaplovics^^ za Gorjance ob
Rabi.
Tudi osebna higijena je bila v 19. stol. na zelo nizki ravni. „Gospodinja je bila vsa umazana
in kuštrava, otroci vsi marogasti," je zapisal Slomšek!-' pred letom 1830 za razmere nek-
je na Koroškem. Otroci so ponekod po več let imeli garje in so hodili vsi hrastavi na okrog.
Ljudje so se praskali po glavah ter si obirali uši. V slamnata ležišča se je mrčes rad ugnez-
dil. Ljudje se niso dosti preoblačili, pogosto so legli kar oblečeni k počitku.
Na kmetijah nimamo nikjer dokumentiranih kopalnic za obravnavani čas. Umivali so se
redko in sicer v škafih oziroma lavorjih.^* Po drugi polovici 19. stol. pa so bogatejše hiše
imele že porcelanaste lavorje in poleg njih porcelanaste vrče za vodo.^^ Bunker pravi za
koroške kmete, da so imeli velik odpor proti vodi, da se sploh niso kopali, niti svojih lepih
jezer niso za to uporabljali.
Kaže, da je bila higienska kultura v prvi polovici prejšnjega stoletja še na tako nizki ravni,
da niso poznali niti najbolj preprostih stranišč. Leta 1844 so Novice objavile članek o stra-
nišču, ki nam kaže na to, da Slovenci do takrat še niso imeli imena za to reč." Saj še ime-
na med Slovenci nima, tako malo se zmenijo za njo. Kdor jo imenuje, ji pravi po ptujih jezi-
kih: „Abtritt, Retired, Privet; in če ji sekrit reče, misli, da jo je imenoval po slovensko. Jas
ji za to dobo vstraniše rečem zavoljo tega, ker se vse vnjo vstran spravlja."!^
Novice so propagirale izdelavo stranišč blizu doma, da bi bilo moč tudi ob dežju po suhem
priti do njega. Izkoplje naj se precej globoka jama, v katero naj se mečejo stare cunje... in
večkrat tudi listje in slama, da se smrad zaduši.
Še v drugi polovici 19. stol. so bila stranišča na kmetijah, kjer so jih imeli, vedno izven hi-
še. Običajno pa si prišel pod napuščem do tja. Večina stranišč je bilo takih, da se ni dalo
vsesti, „na štrbunk". Največkrat so naredili jamo blizu svinjaka, na vsako stran dali desko,
da se je dalo počepnit. Kasneje so ta prostor še ogradili z deskami in ga prekrili.!^
Za belokranjske hiše omenja J. Lokar,2° da so imele ob začetku tega stoletja stranišče na
koncu „gan'ka", oboj pa ni vedno segal do tal, kamor je padalo blato. Ali pa so imeli na
enem oglu hiše za stranišče par desk za silo zbitih v obliki pokončnega zaboja. Prav pogo-
9 Terenski zapisi. Notranjsko, Arhiv SEM, Ljubljana.
10 J. Trdina, Podgorje in Podgorci, Izprehod v Belo krajino. Zbrani spisi X, Ljubljana 1912, str. 21.
11 B. Hacquet, Dolenjci, Abbildung und Beschreibung..., str. 67.
12 J. Csaplovics, n.d, Str. 70-71.
13 A. Slomšek, n.d.. Str. 50.
14 J. Csaplovics, n.d., str. 113. '
15 Terenski zapisi. Bela cerkev. Arhiv SEM, Ljubljana.
16 A. Dachier, Baden und Badestuben, Zeitschrift für österr. Volkskunde, XV., 1909, Wien 1909, str. 6-18.
17 Novice 39, 1844, str. 155.
18 Prav tam.
19 Ustno izročilo F. Benedik, r. 1908 na Sori.
20 J. Lokar, n.d., str. 12.
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju      377
Sto pa je bilo stranišče ves dvor, se pravi, da ga marsikje še v prehodu v naše stoletje
sploh niso imeli. Tudi drugod je bilo pred hišami in ob potih vse polno gnoja.
Ljudje se niso veliko preoblačili, tudi oblek niso imeli veliko, kljub temu, da je bilo kmečko
delo naporno in da so se pri delu z zemljo in živino umazali in spotili.
Na Notranjskem so še ob koncu stoletja ženske hodile prat običajno k potoku.^2 škaf s
perilom so nesle na glavi ali so ga peljale s „krjolo". Pozimi so ženske prebijale led na poto-
ku, da so prišle do vode. Običajno so perilo namočile čez noč, zjutraj so ga zmencale in ga
v „urni" (lesen visok škaf) na perilniku — „plohu" oprale. Potem so dale perilo kuhat, za-
tem so ga nesle na potok prat. V Kobaridu so ženske perilo tolkle z „lopusko" (tolčnico —
Tolmin).23
V zadnji četrtini 19. stol. so prall z lugom,2* prej pa s pepelom.
V drugi polovici 19. stol. so hiše imele običajno ob ognjišču kotel, v katerem so kuhali za
živino in tudi „zehtali perilo".2^ Ker je bila higiena na nizki stopnji in ker je bilo pranje zelo
naporno, ženske niso pogosto prale. Otroke, ki so se še močili, so oblačili v krilca, da je od
njih kar odtekalo. Cunje so večkrat dajali kar posušit na peč, ne da bi jih prej oprali.2^ „Po
tleh se vidi na več krajih, kjer se je otroče očedilo; celi potočki otročje vode curljajo sem
ter tje, in če kdo v hišo stopi, mu smradljivega duha toliko na sprot puhti, da se mu pri
vhodu že gabi."2''
Okrog peči v „hiši" so bili pogosto leseni „gavtri" za sušenje perila.2^ Zlasti na Gorenjs-
kem so perilo sušili tudi na „ganku". Za likanje so uporabljali težke železne likalnike z vlož-
ki, ki jih srečamo že v inventarjih svobodnikov na Kranjskem v 18. stol.29 V kuhinjah je bi-
lo najti umazane posode, ki jih pred drugo uporabo niso umili. Žlice pogosto niso umivali,
ampak so jih le obrisali ob obleko.
Po nekaterih hišah bakrenih ponev, v katerih so kuhali, niso pomili do čistega, da se poso-
da ne bi obrabila in bi morali kmalu kupiti novo.3° To pa je bilo zdravju škodljivo, ker se je
na bakreno posodo rad nabiral zelenec.
Za Primorsko imamo podatke, da so ženske nosile posodo k vodnjaku in so prav tekmova-
le med seboj, kateri se bo bolj svetila.3^
Imamo pa tudi nasprotujoče si podatke o snažnosti v kmečkih hišah v 19. stol.
S. Vraz npr. v svojem popotovanju po Beli krajini32 v začetku 19. stol., ko potuje do Dra-
ge in se ustavi v neki hiši, opisuje, da je hiša siromašna, a čista.
21 S. Rutar, Beneška Slovenija, Slovenska zemlja, lil. del, Prirodoznanski in zgodovinski opis, Ljubljana 1899,
str. 49.
22 Terenski zapisi. Notranjsko, Arhiv SEM, Ljubljana.
23 F. Erjavec, Iz potne torbe, LMS 1879, Ljubljana 1879, str. 144.
24 F. Erjavec, Iz potne torbe, LMS 1882-1883, Ljubljana 1883, str. 273.
25 J. Lokar, n.d., str. 3.
26 J. Šubic, Snažnost gospodinje je hiše nar lepši kinč. Novice XII, 1854, str. 221, 222.
27 Prav tam.
28 S. Vurnik, n.d., str. 58.
29 A. Baš, Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stol., SE VI-VII, 1953-1954, Ljubljana
1954, str. 127.
30 J. Subie, n.d., str. 221.
31 Terenski zapisi ekip. Arhiv SEM, Ljubljana.
32 S. Vraz, Put u Gornje strane. Delo S. Vraza, V., Zagreb 1877, str. 70.
378      Irena Keršič
Nadalje U. Jarnik v začetku 19. stol. pri opisu koroške hiše zlasti poudarja čistost (ribanje
pohištva in stropa pred nedeljo in prazniki, čiste visoko postlane postelje, prte na
mizah.
Tudi F. Hubad''* pri opisu štajerskih hiš ob koncu prejšnjega stoletja, navaja, da so hiše
videti čiste in čedne, saj je čista hiša najboljše priporočilo za godno hčer.
Pomladi so očedili tudi lesene hiše in jim na novo pobarvali cokel s pisanimi barvami.
Enako v J. Franketovem orisu''^ gorenjskih hiš iz konca stoletja, zvemo, da gospodinje
dnevno pomivajo jesenove mize, ki jih ob nedeljah in praznikih pregrnejo s platnenim
prtom. Podatek, da gospodinje vsak dan opmivajo mize, se nam zdi pretiran. Nasploh je
opaziti, da so se avtorji v velikem interdisciplinarnem delu Österr.-ungar. Monarchije in
Wort und Bild, ki je izšel koncem stoletja, vsesplošno trudili, da bi prikazali vse, kar je bilo
od tradicionalne ljudske kulture še živo. V glavnem so se več razpisali o lepih, snažnih hi-
šah in pridnih gospodinjah, skoraj nič pa ne zvemo iz tega velikega pregleda o smradu, ki
je vel okrog hiš, o hišnem mrčesu, stopnji osebne higijene itd.
V hiši in okrog hiše so čistili pred večjimi prazniki. To opravilo je bilo za ženske. Na veliki
teden so znosili ven vse pohištvo in ga zribali s peskom.
Za panonske hiše, ki so bile povečini grajene iz lesa in zunaj in znotraj ometane, imamo
podatke, da so jih ženske vsaj enkrat, najraje dvakrat na leto prebelile in prečistile.-'^
Ženske so ribale pode pa tudi strop v „hiši" in ga ponekod premazale z govejo krvjo kot
npr. v Koprivnici pod Peco še sredi 19. stol.-'^ ali še konec prejšnjega stoletja na Kupljen-
ku na Gorenjskem.^9 yggj dvakrat na leto so ponekod gospodinje nesle na zrak postelj-
nino.*o
Ženske, ki niso pometale hiše in dvorišča so na Dolenjskem imenovali „zanikrnice, cigan-
ke, dihurjeve botre, ki so se od lenobe usmradile".*!
Velike izboljšave glede higienskih razmer je v kmečke domove prinesla splošna uvedba
stranišč „na štrbunk" izven stanovanjskega objekta po sredi 19. stol.
V samih domovih je pomenila velik napredek v higienskih razmerah uvedba dimnika in
kasneje štedilnika ter splošna uvedba „čiste sobe".
Za osebno higieno pa je bila pomembna uvedba kotlov po sredi 19. stol., v katerih so med
drugim prekuhavali tudi perilo ter pogostejše umivanje, pranje, preoblačenje itd., ki je pri-
šlo na kmetije predvsem z večjo vsesplošno prosvetljenostjo ljudi. Kajti razne nalezljive
bolezni, ki so se širile v 19. stol., so zahtevale večjo higieno in drugačen odnos do snaž-
nosti kot so ga bili ljudje vajeni do tedaj.
33 U. Jarnik, n.d., str. 265.
34 F. Hubad, n.d., str. 214.
35 J. Franke, n.d., str. 396 in d.
36 F.S. Finžgar, Gostač Metevž, Izbrana dela III., Celje 1960, str. 262.
37 F. Šarf, Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu. Vodnik po razstavi, Ljubljana 1971, str. 12.
38 N. Kuret, Praznično leto Slovencev IV. del, Celje 1970, str. 117.
39 Terenski zapisi, Kupljenik, Arhiv SEM, Ljubljana.
40 Terenski zapisi. Notranjsko, SEM, Ljubljana.
41 J. Trdina, Izprehod v Belo krajino, Zbrani spisi X, Ljubljana 1912, str. 236.
Oris stanovanjslce kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     379
Tlorisi in razporeditev pohištva v hiši
Ker ne razpolagamo z načrti hiš z vrisano opremo iz 19. stol., smo uporabili tlorise iz za-
četka našega stoletja. Ti kažejo stanje, ki je bilo v stanovanjski kulturi prisotno še v zadnji
četrtini 19. stol., kar dokazujejo tudi opisi hiš iz prejšnjega stoletja, katere navajamo v
tekstu pri posameznih poglavjih.
Tlorisi zastopajo slovenska etnološka območja (alpsko, sredozemsko, osrednjeslovensko
in panonsko). V vsakem od njih so se v stanovanjski kulturi kazale določene specifičnosti
oziroma razločki, zlasti do prve polovice 19. stol. Proti koncu stoletja so se ti razločki v hi-
šah med posameznimi regijami vedno bolj zabrisovali. Hiše in njihova oprema so postajali
vedno bolj enotni zaradi uvajanja tipiziranih stavbnih načrtov, dalje materialov in stavbnih
predpisov ter zaradi uporabe tipiziranega pohištva pri opremi hiš. Lahko pa rečemo, da tu-
di kasneje, vse do danes, v stanovanjski kulturi po posameznih regijah opazimo določene
specifičnosti, ki jih v drugih ne. Tako npr. najdemo v prekmurskih hišah značilno pisano
okrasje (pisane umetne rože in vence, ki obdajajo svete podobe na steni v izbi, pisane ve-
zene prte itd.), ki jih npr. v gorenjskem kmečkem domu ne najdemo.
Tlorisi nam, poleg razporeditve pohištva in njegove količine, kažejo tudi razporeditev pro-
storov in njihovo namembnost. Po številu pohištvenih kosov lahko sklepamo, da gre pri
navedenih tlorisih za bogatejše hiše. Tlorisa hiše iz Zilske doline in iz Bleda predstavljata
nadstropni hiši, kar sploh kaže na to, da gre za bogatejši hiši. Žal pa razpolagamo s podat-
ki, koliko ljudi je v hiši živelo, samo za eno hišo. Za kmečki dom na Bledu^ imamo tele po-
datke: v spodnji etaži sta živela mož in žena s tremi otroki, v zgornji etaži pa sta živela
ostarela lastnika — brat in sestra, ki sta dajala prostor v najem vrtnarju z ženo in štirimi
otroki. Prostor nad kletjo sta dajala v najem žandarjem za ječo. Torej je ob koncu 19. stol.
v tej hiši živelo več kot 13 ljudi.
Ker ne razpolagamo s popisi inventarjev malih kmetov in bajtarjev iz 19. stol., lahko iz
opisov stanovanjskih razmer le-teh, ki jih poznamo iz leposlovja v 19. stol., rečemo le, da
so živeli v zares skromnih stanovanjskih razmerah in da so imeli le najnujnejše pohištvene
kose.
Tlorisi:
1. Hiša na Bledu I. 1902^
2. Hiša v Zagoričah pri Podkloštru v Zilski dolini I. 1905^
3. Hiša v Kobdilju I. 1906^
4. Hiša v Malem Gaberju I. 1914-*
5. Belokranjska hiša I. 191 2^
6. Dimnična hiša iz Svetega Križa nad Mariborom iz I. 1906^
1 A. Haruzin, n.d , Čert 30, str. 64.
2 J.R. Bunker, Windische Fluren und Bauernhäuser aus dem Gailtale in Kärnten, MAG in Wien XXXV, Wien
1905.
3 Das Büernhaus in Österr.-Ungaren und seinen Greuzgebieten, Herausgeben vom Österr Ingenieur und Archi-
tekten Verein, Dresden, 1906.
4 Tloris je narisal Peter Žmitek, Arhiv SEM, Ljubljana.
5 Tloris je narisal akad. slikar M. Kambič, J. Lokar, n.d., str. 2.
6 Tloris Smolnikove dimnice je narisal Fr. Jul. Hauptmann, M. Murko, Zur Geschichte des volkstümlichen Hau-
ses bei den Südslawen III, das Haus der Slowenen, MAG in Wien XXXVI, Wien 1906, str. 24.
380      Irena Keršič
Tloris hiše in razporeditev pohištva v kmečki hiši na Bledu leta 1902 Ipo A. Haruzinu)
Oris stanovanjsl<e kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     381
Razporeditev pohištva v l^mečid hiši na Bledu leta 1902
a) pritličje (v katerem je živela družina: mož, žena in trije otroci)
Oznake:
A — veža, B - hiša, E — kamra, F — klet
c — ognjišče, f — peč, g — jedilna miza, h — mentrga, i — kropilček, k — križ, I — klop,
m — omara, n — postelje, r^ — sklednik, u — kurišče, v — peč, v — niša, x — omara,
Xi — stenska omara
b) nadstropje (kjer sta živela starca: brat in sestra, ki sta dajala del prostora v najem vrt-
narju z ženo in štirimi otroki)
Oznake:
A — veža. Al — kuhinja, B — hiša, E — kamra, Fi — prostor nad kletjo
C — ognjišče, Ci — odprtina za izhod dima s spodnjega ognjišča, f — peč, g — jedilna
miza najemnika, h — jedilna miza lastnikov etaže, i — kropilček, k — križ, I — klopi,
m — omarice, n — postelji najemnika, n-i — postelja lastnika (sestra spi na podstrehi),
o — skrinja, p — komoda, r — palica, u — kurišče peči, u-i — opuščeno kurišče,
v — niša, w — leva, x omari, y — dimnik leve
382      Irena Keršič
Fotografija nadstropne hiše
iz Bleda iz leta 1902
(1. tloris po A. Haruzinu)
Risba obokane veže s kuhinjo
iz iste hiše (po A. Haruzinu)
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     383
Razporeditev pohištva v pritličnih in podstrešnih prostorih kmečke hiše v Zagoričah pri
Podkloštru v Ziljski dolini leta 1905. (po J.R. Bunkerju)
Oznake:
B — postelje, Ba — klopi, Co — predalniki, G Sch — žitne skrinje, Ka — omare, KK — ku- ;
hinjske omare; KO — lončene peči, N — zidne niše, T — mize, Tr — skrinje, WK — sten- ;
ske omarice.
384     Irena Keršič
Tloris in razporeditev pohištva v kmečki hiši v Kobdilju leta 1906 (po Das Bauernhaus in Öster.- Ungar. ...)
Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     385
Tloris in razporeditev pohištva v kmečki hiši v Malem Gaberju leta 1914 (po P. Žmitku)
386      Irena Keršič
Tloris in razporeditev pohištva belokranjske kmečke hiše leta 1912 (po J. Lokarju)'
Oris stanovanjsl<e kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletju     387
Tloris in razporeditev pohištva v Smolnikovi dimnici iz Sv. Križa nad Mariborom leta 1906 (po M.
Murku)
Oznake:
A — dimnica, B — lopa, C — mali šibel, D — veliki šibel, E — velb
a — ognjišče, b — krušna peč, c — svinjski kotel, d — škaf, e — pominjak, f — klop (vzi-
dana v steno), g — miza, h — stol, i — skobelnik, k — dimnik, m — postelja, n — omara,
p — peč
388     Irena Keršič
Summary
The paper deals with the more Important economic, political, historic and cultural influen-
ces in the life of Slovene peasant in the 19th century which characterized the level of
housing culture. It also speaks about the relation of people to their lodging enviroment or,
respectively, to the elements which constitute this enviroment.
The survey draws attention specifically to the difference between and apartment in the
city or in the country: a home for a townspearson denotes his apartment, to a villager his
property. This relation is also manifested in the most elementar lodging functions of villa-
gers, i.e.: they did not sleep solely in their houses, but also in stables, hay-lofts and
barns. Furthermore, they did not eat only at home, around the table, but also in the fiels,
in the meadows after mowing, in the woods after wood-cutting... Lodging functions of
farmers were taking place within the whole of their homestead and not only within their
house. These characteristics are especially accentuated.
The survey of the housing culture of Slovene farmers in the 19th century is limited chiefly
to the seven "ideas of dwelling", or to seven basic functions of dwelling of a peasant fa-
mily: heating, cooking, room lighting, food consumption, sleeping, storage of produce,
food, water, cooking utensils, clothes, farm implements and other items, and hygienic
conditions (from personal: washing one's body and clothes, ironing, cleaning and house-
keeping).
The place with a fire was the central part of a house in the 19th century. Regarding the
hearth and smoke disposal the paper deals with several house types which differ accor-
ding to the room in which a fire is lit, from the simplest one with an open hearth to the
room with a stove. Advantages and disadvantages are being discusses.
Outlined is a rough scheme of furniture pieces of the village middle class in the 19th
century. The ground-plans of peasant houses with outlined pieces of furniture in each of
the rooms represent Slovene housing territories (Alpine, Meditteranean, Central and Pan-
nonic). The housing culture of each of them exhibited specific features or differences,
especially until the first half of the 19th century. Towards the end of the century these
regional differences started to vanish. Due to uniform housing designs and also materials
and regulations as well as the use of uniform furniture, houses and their interiors became
more and more unified.