Leto 1893.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXII. — Izdan in razposlan dne 14. maja 1893.
(Obsega štev. 73.—80.)
73.
Razglas ministerstva za deželno bran in finančnega ministerstva z dné 27. marca 1892. L,
s katerim se objavlja dodatna uvrstitev občine Felixdorf v šesti razred vojaške najmovinske tarife (Drž. zak. št. 225. iz leta 1890.).
V dodatek k razglasu z dné 14. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 225.) se porazumno s c. in k. državnim vojnim ministerstvom občina Felixdorf na Dolenjem Avstrijskem uvrščuje v šesti razred do konca leta 1895. veljavne najmovinske tarife za namene vojaškega nastanjevanja.
VVelsersheimb s. r. Steinbach s. r.
74.
Dopustilnica z dné 7. aprila 1893.1.
*a lokalno železnico z ozko raztečino iz Unzmarkta v Mauterndort (železnico po murski dolini).
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostoljski kralj ogerski, kralj češki dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski
in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je štajerski deželni odbor zaprosil, da bi se mu dalo dopustilo, zgraditi lokalno železnico iz Unzmarkta v Mauterndorf ter po nji vršiti obrat, vzvi-delo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja, imenovanemu deželnemu odboru to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.) podeliti také-le:
§• I-
Štajerskemu deželnemu odboru dajemo pravico, zgraditi lokomotivno železnico, katero bo narediti kol lokalno železnico z ozko raztečino od postaje Unzmarkt na železnici cesarjeviča Rudolfa črez Muravo in Tainsvveg v Mauterndorf, (železnico po murski dolini).
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti:
(BlOTenlech.)

n) Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje sklene, za vse vloge, ki jih vpoda, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicaini vred, in pa za vknjiženje zastavne pravice na želez-ničnoknjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na trideset let, računčč od današnjega dné,
§• 3.
Koncesijonar je dolžan, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bo držal gorenjega rokii za gradnjo, dolžen je koncesijonar dati na zahtevo državne
uprave zagotovilo, položivši primérno kavcijo v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti smé se izreči, daje ta položnina zapala.
§. 4.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesionarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, naj koncesijonar dobi privoljenje tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavati, oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati dovolitev za porabo ceste.
§. 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta do-pustilnica, in pa dopuslilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na napravo z ozko razte-člno in na znižano maksimalno vozno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dolični posebni obratni predpisi, ki jih izdii trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Koncesijonarju se priznava pravica, da s p°] sebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, k' jih ta pçstavi, naredi posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarja.
Izdaja prednostnih zadolžnic, katere se sméjo glasiti samo na avstrijsko vrednoto, izključena je toliko in dotle, dokler se njih obrestovanje in raz-dolžitev ne spozna za stalno zagotovljeno po izka-zilih, katera naj preskušuje trgovinsko ministerstvo.
za tirolske deželne strelce in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Nasproti pak se koncesijonarju priznava pralca, da izda prednostnih delnic, ki gledé obresto-vanja in razdolžitve imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, predno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem naj veljâ to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po izteku prvega obratnega leta bilo h'eba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba Pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravili glavnici, če je državna uprava privolila v nainerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja koncesija, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in Prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§- 7.
Koncesijonar se zavezuje, da bo pristopil k dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripo-maganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja j moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnicah prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavo in moč, kadar se mu bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na to, da je ta železnica napravljena z ozko razte-čino, in pa na drugotnost te železnice in na olaj-šila, vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonar je dolžan, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§- 8.
Koncesijonar je dolžan, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtčvka odškodnine ustaviti obrat v toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih penah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb b* reči se je v tem oziru in pa glede polajšil potujčim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera Vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih želez-
n*cah.
Ta določila se uporabljajo bfainbovstvo in črno vojsko obéh
tudi za deželno državnih polovic, |
§• 9.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesijonarja ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrala, ter bi se prestop roku ne mogel opravičiti v zinislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 10.
Koncesijonar nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako mu tega državna uprava izrečno ne dovoli.
Državni upravi je vendar pridržana pravica, da smé vsak čas po dopuščeni železnici obrat na se vzeti ter voditi na račun koncesijonarja ves ostali čas, dokler bo še trajalo dopustilo.
Kako naj se vodi ta obrat, vravnati bo s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesionarjem.
§• H-
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po naslednih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, ki jih je podjetje imelo v času pred odkupom; potém se izračuni čisti donos enega leta.
Ako bi bilo v času odkupa preteklo že sedem let, tedaj se pri preračunu poprečnega čistega donosa odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potém se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Kadar bi pak po določilih 1. odstavka najdeni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za počrtežno obrc-stovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic, ki bi se morda izdale z odobrilom državne uprave, s prišteto listo letuino, ki je potrebna za šliriodstolno obrestovanje in razdolžitev po državni upravi odobrene del nične glavnice v času, dokler traja dopustilo, tadaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odmero odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v term da se koncesionarju v še ostali dobi dopustila izplačuje donos v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedeni letni znesek v polletnih obrokih 30. dnč junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavnične, računeč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno, ali pa vsaj enako znesku po upravi odobrene, ob času odkupa še nerazdolžene nominalne napravne glavnice.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	lzplačavši odkupščino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaloge, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§ 12.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega prislojstva, tudi vozil-gradivnih zàlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov v obsegu, povedanem v §. 11., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 11.), obdrži koncesijonar last pričuvnega zalöga, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imel po obračunih tirjati, potém last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je on sezidal ali pridobil po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojslvo železnice.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da Je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh Delili namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem Človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesionarja pošiljanih, — kakorkoli se ji vzvidi primerno — prigledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri velja za načel-ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasproti zakonom, dopusttlu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dû brez odloga 1er naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja ne plačuje koncesijonar, dokler se dru-gači ne vkrene, v državno blagajnico nobenega povračila.
Koncesijonar se odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redu z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) glede na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali Po policijskem ali pripadnlnsko-uradnem nadzoru, •n gledé dolžnosti, da zastonj nabavlja in vzdržuje uradne mestnosti.
§. 14.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila veČkrat prelomile ali opustile dolžnosti v dopustil-uici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih ‘Zreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred 'ztekom dopustilnc dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper •o, kar ustanavlja tii dopustilnica, in dodeljujoč koncesijonarju pravico, zastran izkazne škode za-
htevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V sprièâlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državnoglavnem in prestolnem mestu dunajskem sedmega dné meseca aprila v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in tretjem, Našega cesarovanja petinštiridesetem.
(L^) Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steiubach s. r.
Haequeliem s. r.
75.
Zakon z dné 23. aprila 1893. 1.
o nabavi sredstev za nakup stavbišč za namene nemškega in češkega vseučilišča, potem nemške tehnične visoke šole v Pragi, in pa za napravo novega botaničnega vseučiliškega vrta tamkaj.
S pritrdttvo obéli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• I-
Vladi se daje oblast, za izvršitev potrebnih staveb za nemško in češko vseučilišče, potem za nemško tehnično visoko šolo v Pragi, in pa za napravo novega botaničnega vseučiliškega vrta tamkaj nakupili primernih zemljišč v skupni izmeri okoli 44.873 kvadratnih metrov.
§- 2.
Kupna cena zemljišč, ki jih je nakupiti, se ustanavlja na največinski znesek 880.000 gl., in nabaviti se mora na podstavi zakona z dné 15. avgusta 1892.1. (Drž. zak. št. 145.) z vzpri-jetjem zajma tako, da se bo potrebovana glavnica obrestovala s 3»/4 odstotki ter se razdolžila z največ 45 letninami, plačnimi v polletnih obrokih.
Pogodbe, katere je skleniti o pridobitvi téh zemljišč, so proste kolka in pristojbin.
§■ 3.
Vladi se daje oblast, prodati sedanji, naučnemu zalogu pripadajoči botanični vseučiliški vrt v Smi-chovu in izkupllo uporabiti v delovito založbo vzprejetega zajma (§. 2.).
§. 4.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu finančnemu ministru.
V Sehünbrunnu, dné 23. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Gautsch s. r.
Steiubaeli s. r.
16.
Zakon z dné 24. aprila 1893. 1.
o nabavi sredstev za stavbo všeučiliške knjižnice v Gradcu.
S pritrditve obéli zbornic državne a zbora ukazujem tako:
§• I-
Vladi se daje oblast, da v nameščenje graške všeučiliške knjižnice sezida krilo pri novem vseuči-liškem glavnem poslopju v Gradcu.
§• 2.
Dotični stroški za stavbo, notranjo opravo in opremo iu pa za interkalarne obresti se ustanavljajo
na.................................. 175.000 gl.
in nuj se, kolikor se ne morejo založiti
iz vsote............................ 800.000 gl.,
sè zakonom z dné 7. maja 1890. I. (Drž. zak. št. 87.) dovoljene za napravo vseučiliškega glavnega poslopja v Gradcu, nabavijo na podstavi zakona z dné 15. avgusta 1892. I. (Drž. zak. št. 145.) z vzprijetjem zajma v nujvečinskem znesku sto in

petdeset tisoč (150.000) goldinarjev takö, da se bo potrebovana glavnica obrestovala največ sè štirimi odstotki in razdolžila od leta, ko se stavba dokonča, z največ 45 letninami, plačnimi v polletnih obrokih.
§- 3.
Zavod, ki zajem da, oproščuje se gledé obrestnih dohodkov iz tega zajma vsake dohodarine ali vsakega davka, ki v bodoče stopi na njeno mesto, in pa gledé prejemnih potrdil o plačilih obresti in glavnice, kijih bo vsled tega izdajati, od kolkovne in pristojbinske dolžnosti.
§• 4.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 24. aprila 1893.
Franc Jožef s. v.
Taaffe s r.	Gautsch s. r.
Steinbach s. r.
n.
Zakon z dné 25. aprila 1893.1.
o nabavi sredstev za stavbo kirurgično-kliničnega paviljona za vseučilišče dunajsko.
S pritrdftvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§■ 1.
Vladi se daje oblast, da v nameščenje H. kirur-gične klinike na vseučilišču dunajskem sezida poslopje v I. dvoru občega bolnišča na Dunaju.
§. 2.
Dotični stroški za stavbo, notranjo opravo in opremo in pa za interkalarne obresti itd. se ustanavljajo na največinski znesek tristo petdeset tisoč (350.000) goldinarjev, in naj se nabavijo na podstavi zakona z dné 15. avgusta 1892. 1. (Drž. zak št. 145.) z vzprijetjem zajma v omenjenem naj-večinskem znesku tako, da se bo potrebovana glav-
nica obrestovala največ sè štirimi odstotki in raz-dolžila od leta, ko se stavba dokonča, z največ 45 letninami, plačnimi v polletnih obrokih.
§• 3.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu finančnemu ministru.
V Scliönbrunnu, dné 25. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taaffo s. r.	Gautsch s. r.
Steinbach s. r.
Ï 8.
Zakon z dné 26. aprila 1893. 1.
° podaljšanju rokov v obrambo slovstvene in ume-talniške lastnine.
S pritrdftvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Izključna pravica, javno predstavljati kako muzikalno ali dramatično delo, podaljšuje se za dvé *efi nad dobo, določeno s cesarskim patentom z dné 19. oktobra 1846. z. p. z. št. 992.), ako la pravica še vcljâ ob času, ko ta zakon stopi v moč.
§. 2.
Ta zakon sc ne uporablja nasproti takim osebam ali odrom, katerim je stvarnik dela že pred "jega veljavnostjo proti plačilu prepustil pravico Predstavljanja za vso dobo obrambe.
§• 3.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v veljavo 1 dnem razglasitve, naroča se Mojemu pravosod-nemu ministru.
Na Dunaju, dné 26. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Schönborn s. r.
?9.
Razpis finančnega ministerstva z dné 5. maja 1893. L,
kako ravnati z drobci enega kilograma pri ovede-
nih množinah čiste teže cukrenih izdelkov.
Porazumno s kraljévo-ogerskim finančnim mi-nisterstvom se na podstavi §. 63. v cukrarinskem zakonu iz leta 1888. (Drž. zak. št. 97.) ukazuje, da je pri vpisovanju čiste teže cukrenih izdelkov v zapiske in vpisnike, ki jih je pisati po cukrarinskih predpisih, puščati drobce pod pol kilograma v ne-mar, drobce nad pol kilograma pak postavljati v račun kot cel kilogram, naj si pri tem gré za vsakdanjo poistimbo iz narejališča dohajajočega gotovega, za prodajo sposobnega cukrenega izdelka in njegove predelave ali za donos ali odnos cukrenih izdelkov na podstavi zglasila ali pa za posledek kake ovedbe o zalogi.
Izvzete so od tega okroženja drobcev tiste množine teže, iz katerih se sestavljajo skupne vsote, ki jih je vpisavati v zapiske in vpisnike, torej n. p. posamezni povedi teže v tehtalnih spiskih, zglasilih, zabeležbah o vzorcih cukra itd.
Pri ovedovanju izvozne bonifikacije za cuker, izveden preko čolne črte, naj se spredaj zaukazano okroženje drobcev enega kilograma uporablja samo gledé skupne čiste teže cukrenih izdelkov, s katerimi se ob izstopu uradoma postopa na podstavi ene zglasllnice.
Steinbach s. r.
SO.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 14. maja 1893. 1.
o izdaji kosov za eno krono kronske vrednote.
Po dogovoru s kraljévo-ogerskim finančnim dné ministerstvom se bodo 16. maja 1893. leta pričeli pri c. k. državnih blagajnicah in kraljévo-ogerskih državnih blagajnicah izdajati kosi za eno krono 1 kronske vrednote.
Kose za eno krono avstrijskega in ogerskega kova je po zakonu vzprejemati po njih nominalni vrednosti, in sicer pri plačilih v avstrijski vrednosti tako, da se kos za eno krono računi za enakega petdeset krajcarjem avstrijske vrednote.
Vendar ni nikedör dolžan, prevzeti v plačilo kosov za eno krono več kakor znesek petindvajset goldinarjev avstrijske vrednote, oziroma več kakor petdeset kron; samö državne in javne blagajnice
morajo kose za eno krono vzprejemati v plačilo brez omejitve.
Kose za eno krono hodo c. k. državna osrednja blagajnica na Dunaju in c. k. deželne blagajnice, ki poslujejo kot zamenjevalne blagajnice, v zameno za druga zakonita plačilna sredstva vzprejemale v vsakaterem znesku.
Steinbach s. r.