KRANJ, 31. OKTOBRA 1953 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV D(M mrtvih Po9ol>or * kandidatom V vsaki deželi posvečajo posamezne dneve določenim namenom. So narodni in verski prazniki, politične in stanovske obletnice, dnevi mednarodnih organizacij, — vse polno jih je. Posebno v Ameriki so videti zelo navdušeni za take proslave, saj imajo celo dan zastave, dan pionirjev, dan ptičev, dan hčera itd. En pa je dan, ki ga spoštujejo po vsem svetu. Ob dnevu mrtvih — pa naj bo že kdajkoli v letu, — se ponižno in vdano pokloni spominu mrtvih vse človeštvo — od primitivnih plemen centralne Afrike do milijonskih množic civiliziranih velemest in ekim-skih osamljencev na skrajnem Severu. Spominjajo se svojih najbližjih, staršev, sinov, prijateljev, ki so še pred nedavnim bili tu med njimi, sedaj pa je ostal le še spomin. Premišljujejo o tem, kakšni so bili, kaj so delali, kakšne navade so imeli in kakšne skrbi, koliko bi danes lahko koristili, če ne bi bili odšli. Premišljujejo o tem, na kakšen način se jim je zlomilo življenje ... In koliko življenj se je zlomilo na nenaraven, nečloveški način! Milijoni so pomrli zaradi gladu, ni bilo zdravil, ne najpotrebnejših sredstev, ki bi lahko obdržala hrbtenico po-koncu. Ni bilo strehe, manjkah« je obleke, zavetja, razumevanja, dobre, pametne besede. In vse to v času, ko iz milijonov stiskajo zadnje živ-ljenske sokove in izmišljajo rafinirana «redstva /a množično uničevanje življenj v korist tistega, kar je v teku stoletij nosilo naslove kot „Cezar", „Sveti rimski imperij", „Domovina proletariata vsega sveta", »Ameriški način življenja" in še toliko drugih imen. Nekoč davno bodo ljudje ob dnevu mrtvih mislili samo na tisto prvo, danes pa je žalovanje za pokojniki hkrati tudi obtožba, ki jo poljane grobov brez besed izgovarjajo proti tistemu, ki jih je pahnilo v grob, jim onečastilo telesa ali razsulo V obliki krematorij-skega pepela. Zlasti naš narod, ki mu nečloveška smrt nikoli ni prizanašala, tako proslavlja dan mrtvih. Vendar je v tej proslavi še nekaj več: — zavest, da žrtve niso bile zaman, in odločnost, da tudi v prihodnje ne bodo. Zato so mam grobovi padlih borcev še posebno dragoceni. Zato nam Jt še posebno dragocena sleherna ped naše z grobovi pokrite domače grude, po kateri že spet hoče seči sosednji pohlep. Ze spet, kajti to je že dolga povest . .. Njeno zadnje poglavje je pričelo, ko v Bazovici (kot pravi pesnik) ..... prebile pe- tim fantom krogle so pjrec in grob jim izkopali so nekje, zasuli jih skrivaj kot stekle pse, a kje — še mati vedeti ne sme. Pa naj bi bil njih k rob kjerkoli: ob kraškem kalu, za podrtim zidom, ob cestnem jarku ali kje med brinjem — le da bi BtOfll položiti nanj šopek poljskih rož .. ." Nadaljevalo se je v vrtoglavi blaznosti italijanskega imperialističnem kriminala, ki seje zanj poncalo tako katastrofalno. Ko pristopamo h grobu borca, mislimo tudi na to iu gdl se, kakor da terja od nas, da mislimo le o tem, za kar je padel, — na varnost, svobodo in nedotakljivost domovine in ljudstva. V teb dneh se nam vsiljujejo take misli prav ob vsakem grobu slovenskega de lovnega človeka, saj je s svojo še tako šibko, neznatno in brezpomembno delovno silo v življenju pomagal razvijati proizvajalne sile in tako prispeval svoj majhen delček k temu, kar danes imenujemo zgodovinski razvoj in socializem. livci. Letošnja udeležba, najboljša - Vpliv SZDL je na analiza teh rezultatov, ki najmanjši v T zadružniku - Premale j^hPŠk! ZB£°& zaupanja V zavest množic DL in s katero bodo lahko konkretno stopili v borbo za Naš dopisnik je obiskal predsednika SZDL za popularizacijo naših doseda-okraj Radovljica tov. Mirka Zlatnarja, ki so ga jese- njih uspehov in pa v borbo za niški volivci kandidirali za republiški zbor in mu v udeležbo na volitvah. Dolž-zvezi z zadnjimi zbori volivcev in pripravami na je- nost sprejetih kandidatov pa senske volitve postavil nekaj vprašanj. bo, da se sami seznanijo s , , . , ,.A.„ , . oroblemi svojih enot in da jih Na vprašanja, kako so pote- in prevzele politično vodstvo tako \)0\ie sp0znajo tudi vokali zbori volivcev in katere množic. pozitivne strani so prišle po- Zbori volivcev-proizvajalcev sebno do izraza in če so se pa so pokazali, da je tudi v pokazale tudi kake slabosti, v delavskem upravljanju še ve-čem se odražajo le-te in kje so liko nezdravih pojavov, pred-osnovni vzroki takih slabosti vsem lokalističnih gledanj, da ter kakšne so glavne naloge so delavski sveti v izvajanju SZDL v nadaljnih pripravah svojih funkcij nekako neod-na volitve, ki bodo 22. novem- visni in marsikje se pojavi bra, je tov. Zlatnar tako-le od- zelo močan odpor, če bi se govoril: kdor koli vtikal v njihove „Zbori volivcev v rado vi j i- probleme. Pri tem prav tako škem okraju, na katerih so nosi del odgovornosti SZDL, volivci izbrali svoje kandida- ki pred takimi pojavi često te za zbore proizvajalcev, za kapitulira, namesto da bi ak-republiški in zvezni zbor, so tivno, preko sindikata ali ne-končani. Udeležba na teh zbo- posredno, nastopila proti njim. rih je bila mnogo boljša od Se bolj pa je prišlo tu do iz V nedeljo so odprli novo poslopje gimnazije v Skofji Loki (Glej poročilo na 3. strani.) Njiva ni zanemarjena... Komunalna graditev v Kranju - ObieUiivne okoliščine so omejil« letošnjo izgradnjo stanovanj Na minulih zborih volivcev prej niso dovolj zanimali za gradbenega načrta. Prvi uda-so Kranjčani pokazali veliko življenje svoje krajevne skup- rec je prišel, ko so bile ustav-zanimanje za življenje mest- rrosti in posegli vanj, — bi ljene vse dobave cementa, cene občine. Razpravljali so o utegnili dobiti napačen vtis. prav so bile že vnaprej skle-številnih vprašanjih, najbolj Zato se je uredništvo odločilo, njene pogodbe za zadostne kopa so se seveda zadržali na da o nekaterih .točkah, ki so ličine. Kranjski „Projekt" je komunalni graditvi. Mnenja, v osredju kritike, pove mne- bil napravii izkope, zaradi lanskih kandidacijskih zborov raza na zborih"kmetijske sku- ki so Jih izrazili- s<> bila raz" * ki.usi £a £ ustvarilo po pomanjkanja cementa pa ni za okrajne in občinske ljud- pine, kjer SZDL skoraj v no- lična> vendar f° v osnovi pri- nedavnih zborih in po pogo- bilo mogoče začeti z gradnjo ske odbore. benem primeru ni sodelovala znala naP°re kranjskega ljud. voru s predsednikom ljudske- 25 predvidenih stanovanjskih Na Jesenicah je bila n. pr. in pojasnjevala pomena zbo- °dbora in pohvalila njegovo ga odbora krarv!ske mestne stavb, udeležba na zborih volivcev rov proizvajalcev, pomena u- delo^ Kritike je bilo precej, občine Vinkom Hafnerjem. Kasneje je nastopila druga skoraj 20« o. Posebno razvese- vajanja naprednega kmetij- vendar je bila dobrohotna in Na prvi pogled bi bilo vi- nepovoljna sprememba. Zni- ljiva pa je bila udeležba tudi stva, socializacije vasi itd. Da ,ie konstruktivno opozorila na deti da je v letošnjih (grad- zale so se stopnje akumula- v okrajih, ki so bili do sedaj je vpliv SZDL v zadružništvu tista mesta, na katerih kranj- benih delih v Kranju nekaj cije in skladov v tekstilni in- v političnem smislu zelo zane- najmanjši, so potrdili tudi zbo- *ka komunalna izgradnja se- zavoženo. Volivci vidijo na- dustriji ter z njimi tudi tisti marjeni. To so primeri na ri zadružnikov, ki so bili sla- Pa;, predovanje lepega Plecmko- del, ki bi ga prejelo samo me-Brezjah, Otoku, Jereki, Stari bo obiskani, mnoge pa so mo- Vendar so se našli na neka- vega stopnišča z arkadami na sto. Letošnja redna sredstva terih zborih, pa tudi po njih, Savskem bregu, Prešernov gaj, iz tovarn so dotekala počasi, ljudje, ki so v »svoje kritizi- arhitektonsko brezhibno jav- tako da je Ljudski odbor raz- ranje dela kranjskega ljud- no stranišče, Plečnikovo pro- polagal pretežno z lanskimi skega odbora vnašali napač- čelje gledališča, Prešernov presežki iz industrije. Ni se nega. škodoželjnega in de- spomenik, (torej same „okra- torej čuditi, da vidimo ma- struktivnega duha. Sicer so ske") — čutijo pa, da stano- lenkostne „krizanteme", ki pa aktivrinJčlanir"6k7ajnega"od- tudi 'razprave na "zborih voliiv- povedali precej resničnih dej- vanjska graditev niti od da- tudi niso taka potrata, kot bora SZDL spremeniti svoj cev na Jesen'cah Nivo te raz- stev, ki jih nihče ne zanika, lec ne zadošča potrebam in da nekateri pripovedujejo. Zah- odnos do teh krajev in ljudi, prave je bil zelo nizek ter - povedali pa so jih tako, da občutno zaostaja za gradbe- tevale so razmeroma majhne ki so ob pripravah na volitve močno pobarvan z lokalistično ™ težko spoznati, aa ne za- mm nacrtom. Videti je. - kot zneske. Danes nas bodejo v in manifestacijah za Trst jas- barvo, ki se odraža v tem, da stopajo poštenih nagibov V pravi tovariš Hafner, — ka- oci, ker so nove; s časom loa no pokazali svoje stališče ' bi za vsako ceno dobili svoje- najboljšem primeru so njihov kor da bi ob krompirjevi nji- se bomo privadili nanje, po- Fuž.ini, ("!e^njiri itd. Za te kra- rali sklicati po dvakrat in tuje je veljalo mnenje, da so di trikrat. ljudje precej ravnodušni, to- V zvezi z zbori volivcev, na da zadnji zbori so pokazali katerih so predlagali kandi-ravno nasprotno. Pokazali so, date za republiški in zvezni da morajo predvsem občinski zbor, bi bilo vredno omeniti pre- ga lokalnega kandidata. SZDL nastop morda diktirale oseb znak na Jesenicah se ie na te zbo- ne antir^ije m majcpni, niz Organizacije SZDL še malo verjamejo, da je to znak na Jeseničan se je socialistične zavesti in so pre- re slabo pripravila, malo pripravljene, da bi sto- V nadaljnih pripravah na pile na čelo te razgibanosti volitve pa bo prav gotovo važ- ki nameni Nepoučeni in taki so v KZ Kranj, ena najmočnejših in ..najboljših" vi skrbno gojili krizanteme, stale bodo del naših potreb, krompir pa povsem zanema- kakor so v večjih, razvitejših rili. mestih. Niso zaman že nek- Vendar bi nas bežni pogled daj trdili, da pojav novih do- mnogi delavci, ki se varal. Vzrok ni v pretirani brin ustvarja potrebe po njih. ljubezni do olepšave mesta, Napak bi bilo misliti, da je ampak čisto drugje, v bolj o- Ljudski odbor ostal križem prijemljivih dejstvih, — pred- rok spričo višje sile. Z nešte-vsem v cementu in denarju, tirni intervencijami in borbo V pričetku gradbene sezone za vsak vagon cementa je doje bilo upravičeno računati na segel, da bosta letos izpolnje-mnogo večja denarna sred- ni dve tretjini stanovanjske stva. Takrat so bili omenjeni graditve. O tem javnost vse „okraski" le majhen delec premalo ve. Velika riba žre majhne Pa še nekaj o Uritihah! je pred- preteklo nedeljo je Sloven- samo ob letošnjem poletju predovati. Tako trgovino voski Poročevalec objavil čla- preko 8 milijonov čistega do- di pod zadružno firmo isti člo- nek o predvolilnem zborova- bička, a lani ga je imela nad vek, ki je pred vojno v Kra- Volivci so upravičeno kriti- bodoče komune, ki nju v KZ Kranj. Dopisnik 2- 12 in pol milijona. Odkod te- nju zbiral vse niti lesne trgo- zirali napako s preureditvijo vsem njihova. Pa tudi Ljud-(beri Zibert) je samozavestno daj zadrugi tolikšni dobički? vine v svojih rokah —- bivši poslopja bivše „Obutve" v ski odbor ni storil vsega, da ugotovil, da je KZ Kranj ena Predvsem od prodaje lesa. veletrgovec Gorjanc. Zato se „Zdravstveni dom", ki bo ve- bi volivce seznanil s svojo najmočnejših in najboljših v Toda ne od lesa kranjskih za- zadružni in gospodarski foru- ljala okoli 110 milijonov di- problematiko. Saj tega tudi celem okraju. Cas je, da jav- družnikov. Pretežni del, to je mi ne smejo čuditi, da je v tr- narjev, kar v pričetku niso ne more, ko pa se del odpornost zve, kakšna je KZ Kranj 92°/o so ga prodali s področja govini z lesom toliko špeku- pričakovali. Tovariš Hafner nikov dokaj nremalo posveča v resnici. drugih zadrug. To se pravi, lacije. Stvar je popolnoma se strinja, da je bil ta ukrep mestni občini in ne kaže Kranjska zadruga je res da so zgoraj omenjeni težki jasna. Bivši veletrgovci z le- bivšega Mestnega ljudskega dostnega interesa za njena ona najmočnejših. '/■ njo so milijoni pridobljeni /. izkori- som so obnovili kapitalistične odbora nesmotrn in storjen s vprašanja. Odborniki, ki bi iz lahko meri samo še KZ Češ- ščanjem gospodarskih možno- prijeme. Dogajalo se je, da so preveliko naglico. Takraten lastne pobude odšli na grad-njica zaradi razvite industrij- sti drugih. KZ Kranj je raz- obljubljali zadrugam soude- namen je bil, dati zdravstvu bišča in preverjali napredo-sko predelave lesa. Oe pa v/.a- predla mrežo mimo zadružno ln dobičku (n. pr. KZ čimprej poslopje, ki bo ustre- vanjo dol. no predstavljajo momo samo trgovino, potom organizacije do posameznih Kokrlca), toda K/. Kranj do- /.alo vsaj za nekaj let. Ko so večine. Največkrat so zanimajo KZ Kranj brez dvoma da- zadružnikov iz vse okolice. To bička ni delila z nobeno za- kasneje načrt izpopolnili, so jo le za svojo volilno enoto, leč najmočnejša zadruga v je i/.podkopovalo moč okoliš- drugo. Upravnik Gorjanc pri naleteli na nepredvidene grad- Tedaj je razumljivo, da na vsem okraju. Njena trgovin- kih zadrug, da v zadnjih dveh trgovini odloča vse sam, le bene težave, kar je rodilo do- nekaterih zborih ljudski od-ska dejavnost ji je prinesla letih niso mogle vidneje na- kadar ga vprašujejo, kdaj bo sti večje stroške. Vendar pa bormki to obljubo izpolnil, se izgo- bo Zdravstveni dom kljub -- var j a na drugo. vsemu cenejši od novega. Na ta način vsa daljna oko- Nov nesporazum spet izha-lica Kranja prispeva k temu, je iz nepoučenosti. Javnost 9e da se zbirajo v napol mestni sprašuje, zakaj trg pred Pre-„kmetijski" zadrugi ogromna šernovim gledališčem še ni sredstva, da se vsi prostori od tlakovan. Bil bi že davno, ko Jemljejo dovolj resno. Zato se dvorane do pisarne urejujejo bi bili izogotovljeni polkrožni tudi dogaja, da odborniki in na najbolj razkošen način in granitni robniki, ki bodo šči- upravni aparat dovolj ne upo-da imajo uslužbenci odlične tili drevesa pred asfaltno števajo predlogov volivcev, ki plače, sijajne nagrade in provizije. S takim delovanjem ruši KZ Kranj socialistične odnose med zadrugami. Na to jo je opozorila že Okrajna zadružna zveza, toda KZ Kranj še naprej deluje po starem načinu. Taka trgovina jemlje zadruž- niso mogli dati vseh zaželenih pojasnil. Omejili so se na neizogibno in papirnato poročilo ljudskega odbora, sami pa so prispevali le malo. Zborov volivcev še vedno ne Grobiiče talcev v Begunjah plastjo. zato izgubljajo voljo. V vien teh in (večini drugih Tovariš Hafner je v razgo-primerov gre za objektivne voru s sotrudnikom našega ovire. In nikjer, kjer jih orne- tednika opozoril na te -i Vonjamo, se ne moremo izogniti sti. Pripomnil je, da se bo rdeči niti drugih, subjektiv- Ljudski odbor v prihodnje po-nih slabosti nas vseh. Gre služeval pestrejšega načina kratko malo za to, da zado- seznanjanja javnosti z r' v" --sten del javnosti ne pozna skimi vprašanji. Posredovanje ništvu pa velikem področju dejstev in zato težje sodi. To- s predavanji, ozkotračnimi fil-njegovo materialno osnovo, variši, ki so sicer zelo delav- mi, skioptičnimi slikami, ma-Zadruge so poleg občin edine nj v podjetjih, se še niso pri- ketami, idejnimi skicami itd. ustanove, ki lahko skrbe za ceji dovolj zanimati za živ- pač ne bo na poslednjem me-(Nadaljevanje na 2. strani) ljenje krajevne skupnosti, te stu. Radovljiški ljudski odbor ima polne roke dela Volivci se premalo zanimajo za občinske težave Kranjski odborniki so obiskali Štajersko Ko sem se oni dan ustavil v Radovljici, mi je pogled zastajal na vrsti gradbišč, ki so že od poletja sem zelo živahna. S skromno ada^rtacijo osnovne šole so v Radovljici pridobili štiri nove svetle učilnice, z adaptacijo stavbe, v kateri sta okrajno sodišče in tožilstvo, ipa prepotrebne prostore za ti dve ustanovi, ki sta bili do sedaj glede prostora zelo na tesnem. Poleg mestnega doma dokončujejo novo kino dvorano, ki bo v kratkem izročena svojemu namenu. Cesto Radovljica — Lesce modernizirajo, širijo in opremili jo bodo z razsvetljavo. Blizu mestnega kopališča gradijo moderna stanovanja, pet dvojčkov itd. Prav gotovo je to za občino, ki šteje okoli 4.800 prebivalcev, veliko delo. ki pa še zdaleka ni vse. Zaradi tega je tudi OLO, ki ima svoj sedež v Radovljici in tako zavzema precej pisarniških in stanovanjskih prostorov, čutil dolžnost, da del teh bremen prenese na lastna ramena, oziroma na prispevke prebivalstva celotnega okraja. Ko sem o vsem tem razmišljal, sem stopil na občino in se pozanimal tudi za delo občinskega ljudskega odbora, za delo svetov državljanov itd. V celoti je delo občinskega ljudskega odbora zadovoljivo. ■ Od svoje izvolitve pa do danes je imel 24 sej z nad 80" n udeležbo. Razpravljali so o gospodarstvu, o komunalni dejavnosti, ki se je prav v zadnjem času močno razširila, o prosvetnih vprašanjih, o socialnem skrbstvu in sploh o vsem, kar zadeva delo odbora. Prepričani so tudi, da bi komunalno dejavnost lahko Se povečali, toda to je omejeno s finančnimi sredstvi, ovira pa so tudi nedovršeni regulacijski načrti. Poleg že omenjenih del so uredili v Radovljici javno razsvetljavo (sedaj rešujejo to vprašanje tudi v Lescah), popravili so ceste, ograje itd. Nova cesta, ki jo gradijo med RadovTjico ln Lescami, bo povezala ta dva kraja v celoto in gradnja mesta se bo usmerila v tej smeri. Prav gotovo bi bili rezultati lahko večji, če bi tudi bivši ljudski odbor ubral tako pot. Kino-dvorana bi bila lahko že dograjena in sicer z manjšimi stroški. Pa tudi novo izvoljeni ljudski odbor bi moral prej poseči v tako odločno delo. Gospodarski svet je zavzel svoje pravo mesto šele z imenovanjem novega predsednika in sedaj je desna roka ljudskemu odboru. Gospodarski svet rešuje vsa vprašanja gospodarstva, predvsem pa komunale in pripravlja predloge za ljudski odbor. Pri občinskem ljudskem odboru v Radovljici pa je precej živahen tudi svet za socialno skrbstvo in zdravstvo, ki je najboljši v odboru. Duša tega sveta je tovarniški delavec Jože Piber, ki mu ni žal nobene ure za delo v Svetu. Občinski ljudski odbor v Radovljici je v desetih mesecih svojega obstoja dosegel vrsto uspehov, nečesa pa je pri svojem delu nujno pogrešal, to je večjega sodelovanja volivcev. Velika riba žre majhne (Nadaljevanje s 1. strani) napredek vasi. Bivša kapitalista Gorjanc in Zabret obnavljata v zadružništvu kapitalistično načelo, da velika riba žre majhne. Ali niso KZ Kokrica, Mavčiče, Besnica in druge zadruge šibke ravno zaradi tega, ker jih KZ Kranj v trgovinskih poslih zajeda? Ako bomo še naprej dopuščali v zadružništvu tak razvoj, potem se bo celo pri našem gibanju pojavilo nasprotje med vasjo in mestom, v zadružništvu pa odvisnost vaških zadrug od mestnih. To je prva senčna stran KZ Kranj. Druga senčna stran grozi samim zadružnikom kranjske zadruge. Uslužbenci so si z Zabretom in njegovim sinom, Gorjancem, Zibertom in drugimi zagotovili najodgovornejša mesta, tako, da praktično odločajo lahko tudi mimo volje zadružnikov. Oblast v zadrugi je prevzel ta pisarniški krog ljudi. Bivši tovarnar Zabret zelo dobro pozna računovodstvo in knjigovodstvo. Zanimivo je, da splošna revizija v KZ Kranj ni odkrila nobene pomembne napake. Nasprotno, revizijsko poročilo je ugotovilo samo celo vrsto pozitivnih stvari. Toda kako naj spravimo v sklad to pošteno vodstvo zadruge z preverjenimi izjavami nekaterih zadružnikov. Zabret je na primer ob zaključku leta delil nagrade in ob tej priliki tudi predsedniku KZ hotel vsiliti 10.000 dinarjev. Ko je le-ta denar odklonil, ga je poučil, naj naredi kakor drugi: napiše listek — račun za blago, ki ga zadrugi sploh ni dal in dobil bo nagrado, ne, da bi kdo kaj vedel. Ko so o tem slučaju na zboru javno govorili, se Zabret niti oglasil ni. Morda ni slučajno, da Zabret in njegov sin sama ura-dujeta v pisarni, oddvojena od ostalih uslužbencev. Nekateri člani zadruge tožijo, da se blago strankam plačuje po različnih cenah. Kdor je pisarniškemu Krogu bližji, dobi več, kdor mu je tuj mu izplačajo le najnižjo ceno. , Zabret je res strokovnajk. Imel je mnogo ponudb z boljšimi naslovi kot je KZ Kranj. Toda Zabret je ostal zvest svoji zadrugi in svojim namenom, ki so dokaj prozorni in znani. Kdor pozna Zabreta še kot gorečega klerikalca, ki svoje aktivistične vneme ne zatajuje niti sedaj, potem je razumljivo, zakaj se v kranjski zadrugi mnoge stvari razvijajo ravno v tej smeri. To se je jasno pokazalo pri nakazilu podpore Slov. Koroški zadr. zvezi, ko so celo preprosti zadružniki na zborih enoglasno sklenili, naj se smešno nizek znesek 10.000 din poviša na 50.000 din. Odrivanje nakupa traktorjev in ostalih strojev, stališče kranjske zadruge ob priliki ustanovitve Okrajne zadružne hranilnice, zadnje zbiranje kandidatov za zbor proizvajalcev, vse to so posledice Za-bretovega vpliva. Zabret verjetno misli, da že* lahko prihaja na dan z ljudmi, ki bodo sledili njegovim politčnirn. nazorom. Ing. Janez Perovšek Stremljenja Ljudskega odbora mestne občine Kranj nalete dostikrat na toliko objektivnih pa tudi subjektivnih o-vir, da je bilo res treba iti pogledat, kako razna pereča vprašanja rešujejo v drugih naših pokrajinskih mestih. Saj je tudi nedavna konferenca mest v Mariboru pokazala, da je potrebno med posameznimi mesti navezati ne le prisrčne stike, pač pa se tudi drug pri drugem učiti, tako se najbolje rešuje ta ali oni problem komunalne politike. S tem namenom je predsedstvo LOMO Kranj v dneh 24. in 25. oktobra organiziralo za svoje odbornike ter za vodilne predstavnike krajevnih političnih organizacij skupni izlet v Celje in Maribor. V ti dve mesti prav zato, ker obe predstavljata center večjega krajevnega področja in sta prav tako izrazito industrijski mesti kot Kranj, četudi po številu prebivalstva dokaj večji. Prisrčna in topia je bila gostoljubnost, s katero sta zastopstvo Kranja sprejela predsednik MLO Celje tov. Riko Jerman in predsednik MLO Maribor tov. Miloš Ledinek ter njuni tovariši predsedniki svetov in načelniki oddelkov. V njihovem spremstvu so si naši odborniki ogledali razne komunalne naprave, kulturne, prosvetne in zdravstvene ustanove. Ze na prvi pogled so naši zastopniki mogli spoznati, da tako Celje kot Maribor rešujeta svoje probleme na izredno širokopotezen pa tudi suveren način. Da se dostikrat ne ozirajo na nergače, ki tako utihnejo, ko je stvar napravljena. Prav je poslušati glas ljudstva, toda njegova mnenja in želje pa je upoštevati in izvesti le tedaj, če nosijo v seoi kali naprednosti, perspektivo razvoja h gospodarskemu in kulturnemu dvigu. Voditi, boriti se v prvih vrstah, delati, pa četudi leti kamenje — to je naloga ljudskih odbornikov. Ne pa sedeti na repu javnega mnenja in zavirati gradnjo lepše bodočnosti, ki se rojeva v bolečinah kot vsaka nova stvar.__ Dostojno se pripravimo na volitve To je prvo, česar se moramo naučiti: smelega in doslednega izvajanja načrtov, ko zavestno gradimo socializem Drugo, kar smo spoznali ob tem obisku pa je širokopotez-no obravnavanje potreb kulturnih, prosvetnih, vzgojnih in zdravstvenih ustanov. Razumevanje in ustrezno vzdrževanje teh institucij mora postati ena od značilnosti odborov mesta s posebnimi pravicami, ki naj bodo ne le gospodarska središča, pač pa tudi žarišča kulture in napredka. Vprašanje kulture je treba vedno reševati vzporedno, kompleksno z ostalimi gospodarskimi in komunalnimi potrebami. Slabo nam koristijo nove industrije, če za otroke njihovega delavstva ni šolskih poslopij, če se delavstvo ne more razvedriti v dostoj- nih kulturnih domovih, če mora v primerih bolezni in nesreče v oddaljene bolnišnice. Seveda nas pa delo, izkušnje in uspehi ljudskih odborov Celja in Maribora ne smejo zavesti h kakemu kopiranju. Kranj ima gotovo svojo problematiko in drugačen sestav prebivalstva, kar vse zahteva samostojnih rešitev. Veselilo nas bo, ko bodo vrnili obisk ljudski odborniki in zastopniki Celja in Maribora. Gotovo jih bomo toplo in prisrčno sprejeli — toda pohiteti moramo, da številna a nedokončana dela čimprej dokončamo. Naj bi odnesli celjski in mariborski tovariši iz Kranja vsaj del tako dobrega vtisa,, kot smo ga mi odnesli iz njihovih lepih in k napredku stremečih mest. C. Z. Osnutek uredbe o trgovinski dejavnosti Med osnutki uredb, ki bodo dale nove oblike našemu gospodarskemu sistemu, je eden najvažnejših tisti, ki obravnava trgovino. Navajamo nekaj misli iz tega osnutka: V odločbi o ustanovitvi trgovskega podjetja, kakor tudi v registru gospodarskih organizacij mora biti predmet poslovanja trgovskega obrata določen po trgovski stroki in po obsegu poslovanja in se lahko potem trgovski obrat ukvarja le s to določeno trgovsko dejavnostjo. Trg. obrati lahko brez posebnega dovoljenja o-pravljajo na način, ki je v trgovini običajen, kot postransko dejavnost tudi druge gospodarske dejavnosti, ki so v neposredni zvezi s trgovinsko dejavnostjo. Katere gospodarske dejavnosti se lahko opravljajo kot postranske in na kakšen način se opravljajo, da pojasnila Zvezna trgovinska zbornica. Svojo dejavnost opravljajo v eni prodajalni. Le izjemoma imajo lahko dve ali več prodajaln na podlagi posebnega dovoljenja okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. Za ustanavljanje trgovskih obratov veljajo splošni predpisi, ki veljajo za ustanavljanje gospodarskih podjetij in obratov, poleg tega pa so v osnutku določeni še posebni pogoji, kakor na primer: da so zagotovljeni strokovni kadri za upravljanje dejavnosti določene trg. stroke, da ustrezajo poslovni prostori predpisanim tehničnim in zdravstveno tehničnim pogojem i. pd. Gospodarske organizacije in družbene organizacije lahko ustanavljajo trgovske obrate na vsem ozemlju FLRJ po pogojih, ki so predpisani s to uredbo, medsebojne odnose pa uredijo s pogodbo. Taki trg. obrati poslujejo samostojno. Okrajni (mestni) ljudski odbor ne more odbiti izdaje dovoljenja za ustanovitev trg. obrata, če so za to izpolnjeni pogoji- ki so s to uredbo predpisani. Kadar je ustanovitev trgovskega obrata skupina državljanov, presoja okraj. ljud. odbor, če predlagatelji in del. kolektiv zagotavljajo vestno opravljanje trgovinske dejavnosti po predpisih te uredbe. Proti zavrnjeni odločbi je možna pritožba v 15 ,dneh na republiški državni sekretariat za gospodarstvo. Kmetijske zadruge lahko na območju okraja (mesta), na katerem je sedež zadruge, odprejo kot svoje poslovalnice prodajalne za prodajo lastnih proizvodov in proizvodov svojih članov, kakor tudi prodajalne za prodajo industrijskega in drugega blaga. Registracijo trgovskih obratov in odkupnih postaj opravi okrožno sodišče. V osnutku je posebno poglavje o ugotavljanju in razdelitvi brutto dohodka trgovskih obratov. Ti morajo izpolnjevati svoje obveznosti za pokritje splošnih družbenih potreb in kriti svoje stroške iz doseženega brutto dohodka, kateri predstavlja razliko med prodajnimi in nabavnimi cenami prodanega blaga. Trgovski obrati imajo tudi rezervni sklad, ki služi v prvi vrsti za kritje izgube v zvezi z njihovim poslovanjem ali za kritje poslovne izgube, ki je nastala pri cenah, za nabavo inventarja in naprav, kakor tudi za manjše adaptacije zaradi racionalizacije poslovanja. Med določili o poslovanju trg. obratov je treba omeniti določilo, da trgovski obrati kupujejo in prodajajo blago za cene po tržnih pogojih. V kolikor pa so cene ali način njihovega oblikovanja določeni s strani pristojnega državnega organa, morajo trgovski obrati kupovati in prodajati blago po tako določenih ali oblikovanih cenah. Nadalje morajo imeti svoje knjigovodstvo in voditi poslovne knjige. Na zahtevo potrošnikov morajo prodajati blago, ki ga imajo v obratu. Trgovska podjetja *na debelo in industrijska podjetja lahko prodajajo blago tudi s trg. potniki, ki sprejemajo naročila za podjetje zaradi sklepanja kupoprodajnih pogodb, lahko pa jih tudi sami sklepajo v imenu in za račun podjetja. Trgovski potnik mora biti stalen uslužbenec podjetja, imeti mora posebno legitimacijo za opravljanje svojih poslov, prodaja pa lahko samo blago tistega podjetja, pri ka-torom je uslužben. Blaga ne sme nositi s seboj. Važno je tudi poglavje o ukrepih za ureditev tržišča. Tukaj se navaja, da za trgovske obrate lahko nabavljajo blago samo osebe, ki so njihovi stalni uslužbenci. Trgovski obrati no morejo nabavljati kmetijskih pridelkov niti drugega blaga po nakupovalcih. Prav tako trgovski obrati, industrijska in druga proizvajalna podjetja ne morejo upravljati svojega poslovanja preko trgovskih predstavništev oziroma trgovskih predstavnikov. Trgovska podjetja na debelo morajo praviloma prodati blago le trgovskim obratom na drobno. Ta podjetja na debelo pa smejo prodajati drugim podjetjem na debelo le tisto blago, ki so ga nabavila neposredno od proizvajalca. Vse druge preprodaje blaga med trgovskimi podjetji na debelo (verižništvo) so prepovedane. Industrijska in dnina proizvajalna podjetja ne morejo kupovati blaga zaradi nadalj-ne prodaje in ga tudi ne smejo prodajati. Prepovedano je, da bi se gospodarske organizacije medsebojno dogovarjale glede zvišanja ah glede zadrževanja višjih prodajnih cen od tistih, ki ustrezajo tržnim pogojem. Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta lahko določi najvišje prodajne cene oziroma način oblikovanja prodajnih een, po katerih bodo trgovski obrati, industrijska in druga proizvajalna podjetja blago prodajala, lahko pa tudi določi, da se z nakupom posameznih kmetijskih proizvodov od proizvajalcev, kakor tudi z nakupom in prodajo drugih proizvodov ukvarjajo samo gospodarske organizacije, ki dobijo za to posebno dovoljenje. Predpiše jo se lahko tudi drugi pogoji za nakup oziroma prodajo posameznih proizvodov. Trgovina se vrši tudi na trgih in sejmih, za kar bodo s strani okrajnih ljudskih odborov izdani *še posebni predpisi v smislu načel te uredbe. Pri delu za napredek in kon-trolo trgovinsko dejavnosti bodo ljudskim odborom pomagali potrošniški sveti, ki se lahko ustanovijo pri ljudskem odboru okraja, Imesta, mestne občine s posebnimi pravicami in občine v sestavi mesta. U-stanovi se lahko tudi več potrošniških svetov. Ti sveti štejejo do 30 članov, ki jih izvolijo potrošniki za leto dni na zboru volivcev. Potrošniški svet med drugim lahko opravi predhodni pregled zaključnih računov trgovskih obratov, prav tako pa ima predstavnik potrošniškega svota pravico, da prisostvuje sestankom delavskih svetov, trgovskih obratov in da sodeluje pri razpravljanju posameznih vprašanj, toda brez pravice odločanja. V predzadnjem poglavju o-snutka so naštete upravno kazensko sankcije za kršilce predpisov te uredbe iter je V gotovih primerih predvidena tudi do milijon dinarjev visoka kazen. Hali kandidati SILVO HRAST je bil rojen 5. decembra 1921. v Trstu. Po poklicu je elektrotehnik, sedaj zaposlen kot direktor tovarne „Iskra" v Kranju. Takoj po kapitulaciji Jugoslavije je izvrševal specialne naloge Izvršnega odbora OF Slovenije vse do avgusta 1942, nakar je bil dodeljen Glavnemu štabu Slovenije za šefa radio-zveze Slovenije. V letu 1944 je bil imenovan za načelnika tehničnega oddelka KNOJ. Demobiliziran je bil leta 194fi kot kapetan JLA. — Poleg številnih odlikovanj je tudi nosilec „Spomenice 1941". Takoj nato je bil nameščen na odgovorno mesto elektroindustrije. Bil je poslovodja Elektro podjetja Maribor, direktor Elektrotehne - Ljubljana, nato pomočnik direktorja Instituta za elektro-zveze v Ljubljani do imenovanja za direktorja„Iskre". V radovljiškem okraju so ta teden izbrali kandidate za oba zbora proizvajalcev. Okraj kot celota ima pravic« do enega predstavnika v zveznem zboru proizvajalcev in do treh v republiškem. Proizvajalci, ki so bili razdeljeni v 3 volilne enote, so izbrali za zvezni zbor proizvajalcev Franca Arha, za republiški pa v 47. enoti (Jesenice center) Boga Knafliča, v 48. (Javornik. Hrušica) Zvoneta Laburo, v 49. (ostali proizvajalci radovljiškega okraja) Valentina Marinka. FRANC ARU je bil rojen 29. novembra 1916 v Stari Fužini, kot delavski sin. Izučil se je strojnega ključavničarstva in služboval v Fužini in Železarni na Jesenicah. Od leta 1941. je bil terenec vse do odhoda v Prešernovo brigado 1. 1944, kjer je bil še Istega leta sprejet v Partijo. Sedaj dela v mestni mehanični delavnici na Jesenicah in je sekretar Mestnega komiteja ZK in član glavnih odborov SZDL in Sindikata kovinarjev Slovenije. ZVONE LABURA je bil rojen 10. maja 1923 na Javor-niku. Osnovno šolo je obiskoval na Jesenicah in v Beogradu, kjer je končal 3 gimnazije. Delal je kot zidar na Gorenjskem in bil tudi večkrat brezposeln. Leta 1940 je bil sprejet v vajeniško šolo Železarne, kjer Je bil zaposlen do leta 1944, ko je vstopil v NOV. Sedaj je sekretar sindikata Železarne in je član Mestnega komiteja Zveze komunistov. BOGO KNAFLIČ je bil rojen 19. deeembra 1912 v Dobi jab pri Celju. Oče je bil učitelj in je poslal sina v Ljubljano na srednjo tehnično šolo, kjer je diplomiral na strojnem oddelku. Po končani srednji šoli je odšel v Brno (CSR) na Tehnično visoko šolo, kjer pa študija ni dokončal. Bil je po raznih službah v ver krajih do leta 1943, ko je odšel v Pohorski bataljon. V partizanih jo bil borce in namestnik komisarja brigade. V borbi Je dobil težjo rano in poslali so ga v Italijo v angleško vojaško bolnico. leta 1946 je bil demobiliziran in sel v službo v Maribor. Sedaj je komercialni direktor Železarne Jesenice. DANILA GKILOVA. rojena 29. aprila 19X0. teta, je svoja mlada leta preživela v Orehfcn pri Postojni. Mati je je bila služkinja. Danila se je izučila za modistko. čeprav za ta poklic ni imela veselja. Leta 1911 je odšla med partizane. 7e naslednje leto so jo sovražniki ujeli in transportirali v taborišče Ra-vensbriick. Članica KI' je postala 191".. leta. — Delala je v okrajnem sindikalnem svetu v Kranju, nato v Glavnem odboru Zveze sindikatov Slovenije, sedaj pa je članica O-krajnoga komiteja ZKS v Kranju. — Zaposlena je kol delavka v vzorčnem oddelku kranjske .,Tiskanim'", kjer so jo predlagali za kandidata za Zvezni /bor proizvajalcev. I'i:i'< \ JEZ je iz delavske družine. Izučila se je za šiviljo. Ze leta 1931; jo pričela delati v delavskimi nihanju. 193«. leta je sodelovala v znanem tekstilnem štrajku v Kranju. IJtll. leta je bila odpuščena iz službe in transportirana na Koroško. Se isto leto je pobegnila v Miim hen, kjer je morala v Arbeltslager, Eno leto pred koncem vojne se ji je posrečilo vrniti se domov, vendar je zaradi bolezni pričela delati šele I941J. leta v „Iskri", kjer je zaposlena se danes. — Po povratku iz. Nom< i je Jc dobila prve stike s partizani. — Je pridna delavka ter je bila trikrat udar uit a. O (H,a8 fi0reN.INK F, Graditi socializem je veliko Učitelji so zborovali Otvoritev nove gimnazije v Škofji Loki kulturno dejanje Zahtevajo večje prejemke Ob navzočnosti mladine, nje- korist naše domovine. Pripad- s krvjo osvobojene zemlje. S Pred prehodom na dnevni red nih številnih ljubiteljev in niki Armade želijo, da bi svojim vedenjem in učenjem prečitala resolucijo, ki predstavnikov ljudske oblasti vzgajali mladino v duhu svet- bomo zdaj in kasneje uveljav-ter vojske je v nedeljo, 25 lih tradicij naše Narodnoosvo- ljali ugled svojega zavoda. V soboto je bil občni zbor društva učiteljev za kranjski okraj. Na njem .je predsednica zeii visoko dvignili kvaliteto menjenost učnih načrtov, po- Terčeljeva šolstva, manjkanje šolskih knjig In Pereče je vprašanje primer- zvezkov. Smo že na pragu JO nih stanovanj za prosvetne novembra, a še vedno jih ni. društvo pošilja Državnemu se- dcla ker J1e posredovanje Za splošno izobrazbo je kretariatu za zunanje zadeve. pogosto brezUspešno. Učitelji članstvo veliko prispevalo. I- oktobra je tov. Boris Ziherl bodilne borbe v zavestne gra- Hočemo se oblikovati v ljudi, V njej protestira proti požreš- žel6) da Di občine zidale sta- melo je 164 predavanj in sode- iziotil novozgrajeni trakt viš- ditelje socializma. graditelje socializma, delovne, nemu pohlepu italijanskih o- novanjske hiše za prosvetne luJe v igralskih družinah, pev- je gimnazije v Šk. Loki nje- Predstavnik gimnazijske mla- odločne, borbene, ponosne dr- blastnikov, ki v svojem im- delavce. Članstvo zahteva, naj skin zborih, orkestrih, planin- govemu namenu. Po odigrani dine se je nato zahvalil ljud- žavljane Federativne ljudske perializmu zahtevajo STO, I- Dodo premestitve samo v' po- skin> turističnih in gasilskih himni je tov. Ivan Brodai*, ski oblasti za lepo stavbo in republike Jugoslavije, ki piše stro in Dalmacijo, kakor tudi čitnicah. društvih ter v vseh družbenih predsednik LOMO, toplo po- med drugim dejal: „Prav v v zgodovino narodov nepozab- proti krivičnemu sklepu pred- Napredna šola zahteva n organizacijah. Samo v Trebiji zdravil navzočega rojaka in teh resnih dneh, ko naši na- no in neizbrisno pismo svo- stavnikov Velike Britanije in dag0ško m politično razeleda- ^e pet Prosvetnih delavcev iz- iniciatorja nove šole Borisa rodi izjavljajo: „Nikoli ne bo- bode in napredka, izvirajoče- Združenih držav Amerike, ki učiteljev V letošnje do- ven šo*e °Pravuo 1400 prosto- Ziherla, dalje predsed. OLO mo dopustili, da bi nas kdo ga iz ljubezni do domovine in podpirajo italijanske težnje z siovnem jetu priporoča indi- volJnin ur- Učitelji so vodili tov. Mirana Košmelja, koman- zasužnjeval, da bi kdorkoli do vsega človeštva. S pono- odlokom 8. oktobra. Resoluci- vidualen kakor tudi k ~ 25 izobraževalnih tečajev in danta škofjeloškega garnizona teptal naše narodne in poli- som, radostjo in ljubeznijo ja je bila enoglasno sprejeta, gtudii v skupinah Za1 stroko6 - 42 tečaJev Rdečega križa. V polkovnika Daneta Trgovčevi- tične pravice", — vstopamo vzklikam iz src dijakov: ..Po- Predsednica je podala poroča ter ostale goste. Po kultur- dijaki škofjeloške gimnazije v zdravljena naša nova gimna- čilo o delovanju društva v pre-nem programu, ki so ga izpol- nove učne prostore z načrti, zija! Mi hočemo delati, ker teklem letu, o učiteljskih nalo- nili dijaki gimnazije, recitator ki bodo vredni sinov in hčera hočemo srečno živeti!" ji, mladinski in mešani zbor, je prisrčno pozdravljen povzel besedo član Izvršnega sveta in med drugim rekel: „Komaj leto dni je za nami, odkar smo zasadili prve lopate in že se pred nami dviga ponosna stavba, nova važna gah, težavah in skrbeh. Poudarila je, da je prosvetni delavec pomemben činitelj. Ka- no vzgajanje mladih tovarišev ™iču -1e bil klub prosvetnih je bil seminar. ~ Uspehi niso delavcev ~ profesorjev in uci-bili zadovoljivi. Nekateri mlai- delavcev teljev — zelo aktiven in vzgle-Ši tovariš^o pJstair^amotar- den P^mer medsebojne pove-ski in zagrenjeni. Pogrešajo zave" Po n.Phovem vzoru naj razumevanja in tovarištva. Ne le °snule]° podobni klubi tu- I/s*ris*nr+ in^nniZbn Cii^A^^« , vec- vomzmoen činitelj. Ka- razumevanja in tovarištva. Ne ~ Af J i Koncert /esenisKe „ovooode kor ie deiavec pomemben m moreio si nabavl1ati strokov_ * drugod. J 77 * nenadomestluv v tovarni, ta- i,— „„ ^___,„ n„„ Po konc; nenadomestljiv v tovarni, ta- nih ker so drage Pro_ V okviru jeseniške „Svobo- Nastopajočim se je za go- ko VaJen je tl!di učitelj na simo mlajše tovariše za pred Po končanem referatu se je razvila živahna diskusija, v kateri so tovariši govorili o raznih nevšečnostih. S preno som materialnih izdatkov za de" delujeta moški in mešani štovanje zahvalil predsednik prosvetnem polju. Nekateri ioge, kako naj jim pomagamo, pevski zbor, ki štejeta sku- SKUD „Tomaž Godec" tovariš tovarisl S1 teSa se mso P°Po1: Inspekcije nai bodo zlasti pri postojanka našeea družbenega PaJ okrog 80 pevcev. Zbora Martin Mihelič, ki je poudaril ?°ma sv*, \ , um v, f™1 mlajših pogoste, da bi dobili Drosvetn m,amP7n. t.„H postojanka našega družbenega * ■< nri7nano delavna in sta že nuinost tesneč sodelovanja tlC1 se hlapčevstvo preteklih potrebnih nasvetov in navodil. P1rosv^° na Posamezne ljud- ustvarjanja. Take postojanke *ta Pr™n£ naštudirala sdo- 37esen1XIn bohmlskl^ dob- Zadnja skuPščina zb°ra Vsak delavec zasluži za o- odbore, se poraja skrb, da so bistvene sestavine vsega na- v predsezoni naštudirala spo- med jeseniškim in bohinjskim k . proiZvaialcev je do- nravlieno delo tudi nlačilo 7a dotok dotacij ne bo reden. Ra- šega nrizadevania Ne Vnnre- red pesmi, s katerimi name- pevskim zborom in pravilnost , ? ~, tM«uv<* da ?le™}° vedo° ,de" nad™ delo imajo profesorji cum se Pijejo z 2-3 me- mo govorni o napieaku. ce ne „ .*! ■ „^ __. *T i... ._ ____, . , , lu Drosvetnih delavcev. V sol- nrppnp hnnnrpvip io v o zgradimo istočasno tudi ma- redltl nekaJ gostovanj po terialnih temeljev za to na- dovljiskem okraju, prednost. Graditi socializem Svoj prvi nastop letošnje pomeni veliko kulturno deja- sezone sta imela pevska zbo- nje, pomeni sprejemanje in ra minulo nedeljo v Bohinj- uporabljanje najnaprednejših ski Bistrici. Za gostovanje je- znanstvenih odkritij naše do- seniških pevcev je vladalo v be. Sprejemanje sodobne zna- Bohinju veliko zanimanje in mSaraST sestanek >u prosve^ih delavcev. V sol- urejene honora* le za"^- SfiSS: jeseniških in bohinjskih pev- skih odborih naj bo polovico dizelske učitelje, ki imajo cev na katerem so se dogo- vzgojiteljev, starši, zastopniki mnogo nadur, ni še nič pred- vorili o utrd'itvi tovariških Proizvodnje in upravitelj. videnega. Priporočajo, da bi odnosov med obema zboroma, Da bi bil ipouk uspešnejši, prejemali tako obremenjeni kakor tudi o naštudiranju je nujna nabava novih učil. skupnega koncerta v počasti- saj imajo vse šole zelo po- tev 100 letnice obstoja orvega manjkljiva in zastarela učila. nosti pa je možno le. če to vstopnice za koncert so bile pevskega, zbora v Bohinju. Zato morajo biti dotacije šo opravljajo'visoko kulturni lju- že vnaprej razprodane. Tudi Gostovanju v Bohinjski Bi- lam višje. Običajno gre 50 prosvetni delavci mesečni dodatek pet tisoč dinarjev, kar so v okrajih Gorica in Trbovlje že ukrenili. Socialni di očitki, da šole nabavljajo učila, ki niso potrebna. S tem je ogrožena avtoriteta šole in učitelj stva. Tovariš Grum, načelnik oddelka za kulturo in prosveto, je v razpravi poudaril, da prosvetni delavci ne nastopajo dje, ne le posamezniki, am- deževno vreme občinstva1 "ni stric7"bodo'"sledili" nastopi v stokov vsega zneska"za kurja- delavec je najslabše plačan ^ezani £a SV°J° organizacijo odI položaj je žalosten.' Prosvetni kot kolektiv in so premalo na 1 svojo organizacije so po vojni nastale Pak narodovo povorečje - ši- zadržalo doma. Dvorano so Kamni gorici in drugod. Z vo Mestni ljudski odbor" v državm uslužbenec naj zaradi'' odhoda naiSp0sobnej --jo jeseniški nevci Trzicu ima polno razumeva- se dvigne na s - lb tisoč di- Drosvetnih delavcev roke ljudske množice, ki so napolnili do zadnjega kotička, njimi hočejo jeseuisiu >»va ^.^^ t^1"" ™cva- " T_-°— "---- ših prosvetnih delavcev v neizčrpen vir vsega našega Nastopu obeh zborov so po- ponesti svojo pesem med ob- nja za sole na svojem po- naijev. druge službef §e bodQ sčago_ ustvarjalnega dela." slušalci z zanimanjem sledili cinstvo predvsem v predvo- drocju in sluzi za vzgled. Za Tovarisica Terceljeva se je ma nadomestile K pomembnemu slavju in in opaziti je bilo, da Bo Bo- nlni dobi, kar je priznanja in vzor nam je lahko ljudska re- v nadaljevanju referata usta- Po končani diskusiji je stari velikemu dogodku v Loki ie hinjci zelo navdušeni za pev- posnemanja vredno dejanje. publika Bosna in Hercegovina, vila pri neuspehih in njihovih 0dbor prejel razrešnico nakar čestital tudi polkovnik Dane ske nastope. Koncert je obse- Trgovčevič, ki je izrazil svoje gal umetne pesmi Medveda, zadovoljstvo, da je v Škofji Švaba. Venturinija, Simoniti- Loki ponolna gimnazija. Dal ja, Vodopivca. Krarnolca, Ker- je priznanje mladini, ljudski njaka itd. Bolj navdušeno kot oblasti in ljudsku, da so v umetne je občinstvo sprejelo tako kratkem času zgradili narodne pesmi s solospevi, novo gimnazijo in s tem raz- predvsem narodne v priredbi širili prosvetne možnosti v Karla Boštjančiča. P. U. kjer so v nekdaj zaostali de- vzrokih. Poudarila je preobre- GORENJSKI PIONIR DrClgi KoSObfinČek! spominjamo še prav posebno, V Trstu je tedaj izhajal res " * saj so dali svoja mlada življe- dober, okusno ilustriran mla- Po dolgem času se spet ogla- nja za lepšo bodočnost naših dinski list Novi rod, sličen se- K razpravi „Dolee je še . . Prisluhnimo željam najmlajših to sem Ti o tem dnevu napisala kratek spis. DAN MRTVIH... Takrat se ljudje spom s-;;i jo umrlih svojcev. Grobove jim okrasijo s cvetjem, da je po- Dne 24. oktobra 1.1. je bil v razvedrila. Zato prisluhnimo kopališče kakor en sam cve-vašem listu objavljen članek otrokom, saj nam tako radi vrt> Marsikatera grenka šam. Bliža se 1. november, za- narodov. Štrukelj Ljudmila dijakinja 4. a razr. v Kamniku z naslovom „Daleč je še novo- povedo svoje želje. Mi pa že soiza kane Nadzornik je prišel Bilo je to med prvo in dru- danjemu Cicibanu ali Pionirju. Pri njem so sodelovali najboljši mladinski pisatelji. Vsak moj učenec se je naročil. Čeprav je skušala italijanska u-praviteljica ovirati razdeljevanje lista, sem si znala pomagati. Dosegla sem. da so moji učenci slovensko brali in ljubili svoj list. Vedeli smo, da letna jelka", v katerem je na- sedaj mislimo na vožnje s san-nizana vrsta misli, ki so tako mi, mladinske in otroške igre, važne, da ne moremo mimo tekmovanja v smučanju, san- na prerani grob go svetovno vojno. V vasi so je to poslednje leto, ko smo hčerke ali sina. Drugod pola- bili gospodarji italijanski ka- še skupaj. Dan na dan sem gajo otroci cvetje na gomile rabinjerji. Tam sem bila po- učencem dodajala ure pouka, svojih staršev, ki jih je smrt za slednja slovenska učiteljica, sami so me prosili za to. Ve- so bile volitve novega odbora. Predsednica je ostala priljubljena tovarisica Terceljeva. odpro vrata in vstopi italijanski nadzornik. Obstala sem. Prva misel je bila: Novi rod! Ko je nadzornik spoznal, da je stopil v slovenski razred, se je obrnil in brez besed odšel v sosednji k italijanski upraviteljici. Zaprla sem vrata in skočila pred otroke: „Nove rode, hitro na konec klopi!" Neka deklica mi zakliče: „Zlezla bom skozi okno na vrt in jih skrila!" V nekaj sekundah je bilo vse storjeno, deklica je skočila na vrt in izginila. Zaprla sem okno. Učenci so bili tihi kot miške. Vsem so se bleščale oči. i je prav, da se je o tem ^^'^gl^^e' ** obisk vedno toHta 'od nJIhT Koliko Nalili Stabili"že dve\*tai7- zala" nas 'je naravnost obupna tJ^Zče^?r}L?If,tc\lnJe pričela javna razprava, saj bo mo le z izmenjavo mnenj in predlogov lahko dosegli čim-boljšo izvedbo Novoletne jelk-ke.' Za tako praznovanje Novoletne jelke naj skrbi družba, starši pa bodo otrokom vsak mater, očetov, bratov in sestra janski, ki sta zasedli oba niž- ljubezen. nadzornik spet vstopil. Mirno pa se zaman ozira, kje počiva ja razreda. Samo najstarejši Pod klopio je vsak imel ne- s"10 računali. Nadzornik je sin. brat ali sestra. Krvoločni otroci so še bili v mojih ro- kaj zvezkov in Novi rod, kar st°Pal Po razredu in pogledal okupator jih je odpeljal v ta- kah. Tedaj so bile že prepo- je bilo najstrožje prepoveda- Prav p vsako klop, kjer so i- j o, ,„ „, I7,,„ vci .-.lcuu i o. veudne vse slovenske učne no. moj razred je bil v pri Skrb za našo mladino nam nek;,, veselja doma. tako da ni|mi M„---mH1i Ceprav nismo imeli tličju. Skozi okna smo videli ie> ah bo mo-ia deklica toliko je in nam mora biti tudi v prihodnje ena naših prvih ta dan res njihov, samo nji dolžnosti. hov. Otroci so vsi naši in zato družba rned njimi ne sme delati razlike. In vendar so bili marsikateri za svoj največji praz'vk v letu grenko razočarani, ko so primerjali vsebino svojih zavitkov :i zavitki drugih otrok. Ceprav smo se trudili, da te razliko ne bi bilo, ali da bi bila k ar najmanjša, nam zaradi razlike med podjetji to ni uspelo. Tako smo v dobri veri, da ravnamo prav, zagrešili marsikatero krivico, .ki so jo naši mali bridko občutili. Hkrati s tem pa nastaj i vprašanje, kako bi lahko velike zneske, ki so bili doslej izdani za Novoletno jelko, bolje izrabili v korist vseh otrok in skupnosti. Prepričan sem, da je večina ljudi z veseljem pritrdila mislim pisca zgoraj omenjenega članka, naj se te vsote porabijo za gradnjo raz- no svojih močeh pripravili še ». . . , j_ Oorisca m ni bdo vec sledu za vedane vse slovenske učne no. Moj razred je bil _ njimi. Mnogo naših borcev je knjige. padlo v borbi za svobodo. Nji- računice, je šlo, toda kako naj na vrt. bova trupla so tovariši zako- si pomagam, da bi moji učen- Ravnokar je pričel pouk. — pali v gozdovih. Teh žrtev se ci brali? Prva ura: računstvo. Kar se bili samo zvezki. Skrbelo me Lojze Gostisa Težave visoKošolcev račun skupnosti. Tudi pri nas so potrebne žrtve staršev, vendar pa kljub temu marsikje zmanjka sredstev. Tu mislimo predvsem na otroke upokojencev. Teh je pri nas sorazmerno precej (12,0'Vu). Starši, ki so V Kranju smo ustanovili A-kademska društvo, ki predstavlja organizacijo ZŠJ (Zveza študentov Jugoslavije) v našem mestu. Socialnoekonomska komisija, ki se ukvarja z ekonomsko problematiko študentov, je že izdelala okvir- (Nadaljevanje in konec) Vse te številke nam jasno kažejo, da so dohodki študentov za današnje prilike prenizki. Nikjer ni mogoče, da času, ko mu manjka le nekaj je ob neki priložnosti poudar-bi študiral vsak izključno na mesecv, diplomant zaradi po- ril potrebo po določenih stro- manjkanja sredstev za pre- kovnih kadrih, za katere je življanje študija ne more pra- Kranj živo zainteresiran. V vočasno dokončati. Vsaka za- Kranju je nekaj študentov. nj osnutek o načinu štipendi- poslitev pa mu zavlačuje štu- katerim ne manjka dosti do ranja študentov in ga bo v dijsko dobo. zaključka študija, vendar jih kratkem predložila ljudskemu Ne trdimo, da se vsem stu- ravno materialni problemi o- odboru kranjske občine. Pred- dentom slabo godi, hočemo le virajo pri dokončanju. Zarad'" jog ^udj predvideva, da bi se aldivni7 imajo večje"dohodke opozoriti, da so nekateri tova- tega upamo, da bodo prav ti- sestavila mešana komisija iz in lahko več žrtvujejo, pokoj- riši med nami v precej tez- ste najbolj zaželene stroke zastopnikov LOMO in aka- nino so pa marsikje zelo nizke kem položaju. To se odraza čimprej deležne pomoči. Go- demskega društva, ki naj bi oče zgodaj tudi v načinu hranjenja štu- renjska mesta s svojo finan- izdelala dokončen predlog in dentov: 68°'o prejema vse tri čno močjo lahko prevzamejo (na primer, če je umrl in imel malo službenih let). Nočemo dojenčkom zanikati, da ne potrebujejo 3.000 din na mesec, a po tej logiki bi rabil študent vsaj še enkrat toliko. 1'ororu Kranjjtko akademsko drušivo Nova uredba o progresivnih otroških ustanov, saj vsi j nem zmanjševanju otroškega čutimo, da so poleg kulturnih, ;dodatka je marsikje dosegla ravno otroške ustanove tiste, ki smo jih vedno če ne prezrli, pa vsaj potisnili v o-zadje. Mesto Kranj nima vzornega otroškega vrtca, otroška igrišča ne zadoščajo, zaman čakajo naši mali že nekaj let na propotrobno lutkovno gledališče in čedalje resneje se pojavlja potreba po novi osn. šoli na Planini. Prepričan sem, da, če bi sredstva, namenjena izvedbi Novoletne jelke, investirali v take ustanove, bi nam bili otroci neprimerno hvalcžnej-ši, saj bi bile koristi takega obdarovanja trajne in za vso našo mladino enake. Da pa bo Novoletna jelka za našo mladino res radosten praznik, ji moramo za te dni pripraviti čimveč veselja in pozitiven učinek, zlasti pri ta kili starših, ki so otroške do-klade zapili ali kakor koli zapravili, precej je p; tiste družine, kjer študira dvoje ali več otrok. Ce so v družini štirje otroci, odpade vsakemu 750 dinarjev.) Pri družinah otroki različnih let se ta razlika delno krije z manjšimi potrebami mlajših ugotovila potreben znesek, ka terega naj bi predlagali v proračun za prihodnje finančno leto. V interesu ostalih visokošol- dnevne obroke, 22" o le dva, znaten delež pri štii^endiranju, cev kranjskega okraja bi bilo 13% pa samo kosilo. Temu zlasti pa posamezna podjetja, dobro, da bi se povezali z primerno je tudi zdravstvo- Seveda pa ne smemo gleda- društvom, ki bi zastopal nji- im stanje. Zdravih študentov ti tega vprašanja preveč ozko. n°ve koristi pri LOMO. jo 71" o, bolnih ali pa takšnih, če se odločimo za podelje- Ekonomsko-socialna komisi- ki so preboleli kakšno bole- vanje štipendij po podjetjih, ja išče tudi druge rešitve za i"prizadela Z(M1, pa "■ N;,'VO("' obolenj bi ta podpirala predvsem tiste zboljšanje materialnega sta- je bilo na prebavilih. stroke, po katerih čutijo naj- nja svojih članov v honorar Mnenja smo, da današnji večjo potrebo. Na ta način nih zaposlitvah in instrukci- način podpiranja študentov z pridejo v poštev le tehniki, jah. otroškimi dodatki ni več pri- pravniki in medicinci, drugi meren. O tem problemu, je bi ipa ostali spet na cedilu, bilo že precej govora na raz- Menimo, da bi bila boljša re- nih mestih in tudi člankov v šitev ustanovitve centralnega če so pa starostne razlike" sa- dnevnem časopisju. Predlog je fonda pri mestni občini, iz ka- mn /;| leto'ali' dve, je to ne- ml- 1K,i S(' štipendiranje pre- terega bi se potem štipendije mogoče. nese na posamezne okraje oz. podeljevale vsem strokam. Onozorili bi radi na problem mesta. S tem bi dosegli, da bi Mestna občina je že za letoš-študenta absolventa Ze v za- prejemali štipendije samo po- njo leto namenila precejšen četku članka smo govorili, da trebni .študentje, ki vztrajno znesek za štipendiranje in lije nemogoče diplomirati v in resno študirajo. Tudi pro- parno, da bomo dela tega znes-predpisanom roku. Po Uredbi blem absolventov bi bil na ta ka deležni tudi študentje. Ta ima študent pravico do dodat- način delno rešen. Na zborih sklep toplo pozdravljamo in ka le v času absolutorija, ki volivcev je bilo večkrat po- obljubljamo, da bomo s študije uradno določen, in to samo udarjeno in tudi predsednik jem potrdili zaupanje skup-do 25 leta starosti. Prav v LOMO Kranj tovariš Hafner nosti. Tare nas pa še ena težava. Še do danes nam ni uspelo dobiti lastnih društvenih prostorov. To pa je močna ovira pri razvoju našega dela. Odraz je tudi nepopolni odziv na našo ekonomsko anketo. Gornji članek ie Dredvsem rezultat individualnega gledanja piscev zlasti na problematiko štipendij, zato bi bilo dobro, da se še kdo oglasi in pove svoje mnenje. Držimo se pravila, da več glav več ve! previdna, da se bo vrnila skozi vrata v razred. Res je bila. Lepo mirno je prišla v sobo, lepo mirno sedla na svoje mesto ... Nadzornik je odšel. Tedaj se je vsemu razredu izvil vzdih olajšanja. Učenci so vedeli, da so rešili svojo ljubljeno slovensko učiteljico. Obnovitev vajeniške šole v Kranju Poslopje današnje Vajeniške šole je eno izmed najstarejših v Kranju. Ze v letu 1950 je sedanji šolski upravitelj, tov. Ado Klavora prikazal Mestnemu ljudskemu odboru nujnost potrebe po novi šoli ali vsaj po obnovi dosedanje zgradbe. Organi ljudske oblasti so to potrebo uvideli in v programu je bila tudi gradnja nove vajeniške šole, toda zaradi nujnih komunalnih del je Ljudski odbor mestne občine s svojimi sredstvi zagotovil le obnovo sedanje šole. V letu 1950 je bil nabavljen novi šolski inventar, v lanskem letu je bilo obnovljeno pročelje in celotna zunanjost zgrabe, v letošnjih šolskih počitnicah pa je Gospodarski svet LOMO omogočil obnovo notranjih prostorov. Tako je dobila vajenska mladina v letu 1953 sodobno šolo. Kdor stopi v njene prijazne, higieni čne in moderne šolske pro-# store, se začudeno vpraša, kako je bilo mogoče iz 'srednjeveške zgradbe ustvariti tako prijeten dom naši vajenski mladini. Mladina vajenske išole, ^rP_ davateljski zbor in uprava, so Ljudskemu odboru mestne občine v Kranju za njegovo skrb neizmerno hvaležni. glas gorenjske £ PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Kranja Iz Loke Državno prvenstvo v kegljanju Jeseničani državni ]3K* Vezilji Martelanc drugič prvak Prijetno nas je presenetila vest, da so na državnem prvenstvu v kegljanju v narodnem slogu v Mariboru, Jeseničani kot moštvo zasedli prvo mesto. Osvojili so naslov državnega prvaka. Vse ao zadnjih metov se ni vedelo, kdo bo osvojil prvo mesto, končno pa so Jeseničani med Kljub dobri igri in premoči — zopet poraz Začetne minute igre so potekle v nervozi, vendar so prvi uredili' svoje vrste igralci Kladivarja in pričeli smotrno in nevarno napadati vrata Ko-rotana. To jim je kmalu prineslo uspeh. V 8. minuti je v povsem nenevarni situaciji žoga po naključju v kazenskem prostoru zadela ob roko Bajž-lja in sodnik je pokazal na belo točko. Enajstmetrovko je streljal Posinek* ki je žogo poslal z močnim strelom po zemlji v levi kot. Vratar Ko-vačič je strel sicer ubranil, toda močne žoge ni mogel obdržati in se je ta nesrečno odbila Posineku ponovno na noge, ki nato ni imel težke naloge, da jo je iz neposredne bližine spravil v mrežo. Po tem uspehu so Celjani nadaljevali z obleganjem Korota-novih vrat, toda obramba Kranjčanov je bila vedno na svojem mestu in rezultat se ni spremenil. Premoč Kladivarja pa je trajala samo do 15. minute, ko je Korotanu uspelo povezati svoje vrste In slika na igrišču se je popolnoma spremenila. S pametno in nizko igro po zemlji je Korotan postal gospodar na igrišču do konca prvega polčasa, ni pa bilo med napadalno vrsto nikogar, ki bi znal dobro premišljene akcije zaključiti z uspešnim strelom na flfol. Položaj na igrišču se tudi v drugem polčasu ni izpremenil in premoč Korotana ie bila še večja, medtem i<:o je Kladi-var očitno ponustil. Publika je pričela bodriti goste in vsi so pričakovali, da bo Korotan rezultat vsa i iznenačil, če že ne zmagal. Gol je visel v zraku. Vendar nanad, ki ie bil danes zaradi odsotnosti treh igralcev (Božič. Mihelčič in Eler) močno oslabljen, ni bil v stanju izkoristiti niti nai-povolinejših situacij. Deset minut pred koncem so Kranjčani dosegli sicer popolnoma pravilen eni. katerega pa sodnik ni priznal, češ da je bil dosežen iz offside pozicije in Kladivar je na ta način prišel do obeh točk. 21. sodelujočimi ekipami podrli največ kegljev. Pravzaprav ni na ta uspeh Gorenjcev nihče računal. Jeseničani so na republiškem prvenstvu zasedli šele 4. mesto. Zato je osvojitev naslova državnega prvaka toliko bolj prijetno presenetila. Jeseničani so dokazali, da so najbolj homogena ekipa in so prvenstvo popolnoma zasluženo osvojili. Povzpeli so se med vodilne kegljaške klube ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji. Do pred kratkim povprečna ekipa z nekaterimi dobrimi posamezniki je v kratkem času izpopolnila svoje moštvo in dosegla tako raven, da je lahko posegla v borbo za najvišji naslov. Drugo presenečenje nam je pripravil Kranjčan Martelane, ki je tpoleg naslova državnega prvaka v mednarodnem slogu, ki ga je dosegel v Beogradu, pridejal temu še naslov prvaka v narodnem slogu. Podrl je 421 kegljev, kar mu je zadostovalo za zmago. Skromni in tihi Mato nas je s svojimi rezultati že precej razvadil, vendar nismo priče-kovali, da bo ponovno prvak. Slovenski keg.'jači so na tem prvenstvu ponovno dokazali, da so dohiteli kegljače iz 'drugih repubbk in da' so za Hrvati prevzeli primat v državi. Za otvoritev šole odbojkarski turnir Ob otvoritvi novega gimnazijskega poslopja je odbojkarski aktiv na škofjeloški gimnaziji priredil odbojkarski turnir za prehodni pokal, ki ga je razpisalo gimnazijsko vodstvo. Kljub temu, da je prireditev precej motil dež, je potekala v redu in pomeni tako po udeležbi nastopajočih kakor tudi po kvaliteti pomemben prispevek k razvoju odbojke v Skorji Loki. Nastopili sta dve ekipi mladink (iljubljanskega učiteljišča in domače gimnazije) in štiri moštva mladincev (učiteljišče, gimnazija, Tekstilni tehnikum in Kranja in loška gimnazija). Zlasti je razveseljivo, da so bile vse moške ekipe precej izenačene in je po precej napeti ter razburljivi finalni igri med učiteljiščem in tekstilnim tehnikumom zmagalo ljubljansko učiteljišče ter tako osvojilo pokal za 1. 1953. Preteklo nedeljo je bila v Kranju tombola Rdečega križa, ki sta jo organizirala okr. in mestni odbor. Prireditev je motil dež, ni pa motil številnih ljudi, ki so čakali, kdaj jih sreča pokliče na oder, da potegnejo — prazen listek. Nekaj razočaranih, nekaj zadovoljnih, vsi pa mokri od dežja, so se vrnili domov. Največjo srečo je imel delavec Jakob Oblak iz Stare Loke, ki je zadel glavni dobitek — spalnico. 2. Ivan Štin-gel, Kranj-Huje — šiv. stroj, 3. Neža Dolinar, Šutna 10 — radioaparat, 4. Lojzka Verbič, Primskovo 89 — kuh. opremo, 5. Jakob Gaber, Labore 18 — kolo, 6. Vera Levstik, Kranj — kolo, 7. Franc Flor-jančič, Kranj — kolo, 8. Jožefa Sesek, Kranj — kolo, 9. Antonija Novak, Klane 26 — kolo, 10. Edi Ocepek, Kranj — kolo, 11. Anton Novak, Kranj — kolo, 12. Kati Golmajer — Podljubelj 86 — kolo, 13. Anton Bruder, Primskovo 46 — kolo, 14. Rafael Mecerko, Huje 86 — kolo, 15. Nežka Gu-zelj — blago za moško obleko, 16. Franc Draksler, Ore-hek 5 — blago za moško obleko, 17. Justi Pajer .Primskovo — ženski plašč, 18. Rajko Fle-rin, Zlato polje 19 — električni kuhalnik, 19. Lovro Sajevic, Mlaka 1.0 — električno peč, 20. Anton Mulej, Kranj — otroški voziček, 21. Tončka Karmelj. Orehek 70 — ročni voziček, 22. Valentin Kajžer, Kranj i— 30 kilogramov sladkorja, 23. Anica Pivk, Gorenja Sava — 27 kg sladkorja, 24. 5 prm drv je zadela neka Kranjčanka, katere imena nismo našli. Prireditelj tombole se vsem, ki so kakorkoli prispevali tomboli in RK Kranj, najlepše zahvaljuje za pomoč. Pretekli petek je bil v Stari Loki zbor volivcev, ki se ga je udeležilo okoli 120 ljudi, med njimi tudi okoli 20 volivcev iz Doma slepih, ki se prav tako živahno zanimaio, kdo jih bo zastopal v bodočih skupščinah. Na zboru so kandidirali za poslanca v republiško skupščino žensko, in sicer najzaslužnejšo aktivistko kranjskega okraja tovarišico Svetinovo. Za zvezni zbor pa so se pridružili predlogom ostalih volivcev kranjskega okraja in predlagali člana Izvršnega sveta LRS tov. Borisa Ziherla. Poleg tega so na zboru razpravljali tudi o položaju Trsta, demokratizaciji naše ljudske oblasti in drugih vprašanjih. Z Jesenic Z Bleda S torkovim mednarodnim brzovlakom so prispeli na Bled predstavniki turističnih uradov iz Švedske, Belgije. Nizozemske, Zahodne Nemčije, Anglije in drugih evropskih držav. V sredo dopoldne so se gosti tam sestali s predstavniki slovenskih turističnih uradov, pozneje pa so se udeležili zvezne konference v Opatiji, kateri so prisostvovali tudi predstavniki jugoslovanskih državnih železnic, jugoslovanskega aerotransporta in jugoslovanske linijske plovbe. Pod pokroviteljstvom Turistične zveze Jugoslavije so si gostje ogledali nekatere znane turistične kraje pri nas. Namen teh konferenc je pregledati delo v letošnji turistični sezoni, ki pomeni za Jugoslavijo prvi večji kamen, v izgradnji našega mednarodnega turizma in pa poiskati smernice za nadaljnjo razširitev mednarodnega turizma. Pretekli teden so po vseh šolah organizirali učne ure, ki so bile posvečene pomenu Organizacije združenih narodov. Za ostalo prebivalstvo Jesenic je bila minulo nedeljo organizirana akademija v Domu „Svobode", na kateri je govoril o pomenu Organizacije združenih narodov prof. dr. Tomšič iz Ljubljane. Pomembno predavanje so dopolnili pevci jeseniške „Svobode", ki so odpeli tri pesmi, katerih tretja, „Bazovica", je navzoče občinstvo joosebno navdušila. Na akademiji so sodelovali tudi dijaki jeseniške gimnazije ter učenci osnovne šole s primernimi recitacijami. Akademija je lepo uspela, lahko pa bi bilo navzočih še več ljudi. V torek je bil na Jesenicah razširjeni plenum Okrajnega odbora Socialistične zveze, ki so se ga udeležili tudi predsedniki občinskih odborov SZ DL in predstavniki družbenih organizacij. Na plenumu so ugotovili visoko socialistično zavest prebivalstva gor. savske doline in dejstvo, da v nekaterih primerih politične organizacije na terenu celo zaostajajo za razpoloženjem množic. Sklenili so, da bodo v tem tednu pred volitvami v zbore proizvajalcev imeli še več posvetovanj in konferenc v večini občin radovljiškega okraja- Iz Bohinja Preteklo nedeljo dopoldne sta bili v bohinjskem kotu kar dve predvolilni zborovanji in sicer v Boh. Bistrici in Boh. Srednji vasi. V Srednji vasi je govoril član Izvršnega od-doba SZDL Slovenije in kandidat radovljiškega okraja za zvezni zbor tov. France Pe-rovšek. Zborovanja se je ude- ležilo #koli 1000 ljudi iz gornje doline. Na zborovanju v Boh. Bistrici pa je govoril član Izvršnega sveta LRS tov. Albert Jakopič-Kajtimir, ki ie v uvodu omenil vprašanje Trsta, nato pa je prešel na gospodarska vprašanja in končal svoj govor z razlago pomena predvolilnih priprav in samih volitev v notranje in zunanjepolitičnem pogledu. Iz Domžal V torek popoldne je SZDL sklicala zborovanje aktivistov v Godbenem domu, ki se ga je udeležilo okoli 100 članov. O pomenu pravilnega agitacij-skega dela pred bližnjimi volitvami sta prisotnim govorila Ivan Novak-Očka, kandidat za republiški zbor proizvajalcev, ter Tomo Brejc, kandidat za zvez. zbor proizvajalcev. Zborovanju je prisostvoval tudi tovariš Ignac Voljč, okrajni sekretar ZKS za Ljubljano-okolico. Kamniški sadjarski okoliš ima veliko sadno bogastvo, posebno predel Tunjic, kjer goje tudi najboljše vrste." Za njimi pridejo na vrsto Domžale z Dobom, Moravče, Lukavica, Radomlje, Šmartno v Tuhinjski dolini itd. V vseh teh krajih najbolj uspevajo sledeče vrste jabolk: boskop- ski kosmači, porenski krivo-sadnega drevja in vsa škropiva, ki jih uporabljajo v borbi proti njim. Za razstavo je veliko zanimanja, saj jo je samo prvo nedeljo obiskalo tisoč ljudi. Iz Žirov Desetletnico osvoboditve Zi-rov so proslavili nadvse svečano. Ves teden pred jubilejem so bili razni mitingi v okoliških vaseh Vrsniku, Ledinah, na Breznici in Zirov-skem vrhu, kjer se je ljudstvo spominjalo slavnih borb za osvoboditev in izvolitev prvih ljudskih odborov. Mitingi so bili združeni s kulturnimi nastopi in ljudskim rajanjem. Povsod so sodelovale tudi partizanske patrole in partizanl-prvoborci. Tudi športnih in telovadnih nastopov ni manjkalo. V Žireh je bila odprta vzorno urejena spominska razstava pod geslom ..Narod naš — dokaze hrani!" Tu je bil zbran velik del obtožnega gradiva proti okupatorju, nadalje partizanski tisk, kakor tudi naše orožje, ki smo ga odvzeli sovražniku, da smo potem uspešno udarjali po njem. Za osvoboditev Zirov je padlo 119 Zirovcev, 110 pa jih je bilo izseljenih. Zirovci so letos prvič proslavili 23. oktober kot občinski praznik. Na joredvečer TOVARIŠ JOŽE LUKEŽ, stanujoč Kranj, Titov trg 21, upokojenec, ni bil in ni pooblaščen pobirati zneske na račun stanovanjskega fonda. Ponovno opozarjamo vse stranke, ki so mu od 1. aprila 1953 plačale kakršne koli zneske, naj se javijo pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj-Uprava za dohodke do VKLJUČNO 5. NOVEMBRA 1953, da prijavijo datum in višino pobranega zneska. Po tem roku prijav ne bomo več sprejemali in bodo vplačniki sami nosili škodo za neprijavljene zneske. LOMO KRANJ pecelj, carjevič, orjaški bobov-ci, jonotan, ontario, gorenjska voščenka in kanadka; od hrušk pa: pastorje vke, bo-skopske čutarice in kieržo. Vse to sadje je nazorno prikazano na sadjarski razstavi, ki je bila zadnja dva tedna v Domžalah. Več kot 220 razstav-ljalcev iz 20 kmetijskih zadrug kamniškega okoliša razstavlja nad 850 izbranih vzorcev sadja. Med drugim vzbuja pozornost kostanj iz okolice Lukavice, kjer je na enem peclju zraslo 21 Lepih madežev. Od vseh razstavi j alcev imata najlepšo in največjo izbiro razstavljenega sadja brata Okršlar iz Domžal, ki med drugim razstavljata ludi lep pridelek mamutskih in kra-gujevskih kuten. Na razstavi je tudi poseben oddelek, kjer so prikazane razne oolezni praznika so na vseh okoliških hribih zagoreli mogočni kresovi. V telovadnem domu pa so ta čas žirovski igralci uprizorili ljudsko igro „Miklovo Zalo". Na dan praznika dopoldne pa se ie zbralo v '/ ■ nad 1500 domačinov, ki so v strnjeni povorki odšli na pokopališče v Dobračevem, kjer je bil odkrit spomenik neznanim padlim partizanskim junakom. Pri slavnosti je sodelovala vojaška godba na pihala in četa vojaštva i/. Loke, ki je pri odkritju oddala častno salvo. Zvečer pa je bila v telovadnem domu slavnostna akademija z izbranim programom. Dopisujte ▼ „Glas Gore ni ske*4 SIREN Električna alarmna sirena s trofaznim elektromotorjem 5.7 KS Slišnost zvoka do 8 km na prostem Ročna alarmna sirena Slišnost zvoka 0.5 km. Uporabno za gasilska društva, tovarne in PAZ. Dobava s skladišča. — Zahtevajte ponudbe pri Gasilskem servisu ali v tovarni. Proizvajamo tudi gasilske črpalke in armature elektromotorje od 1.7 do 7 KS električne brusilne stroje zase cirkularke z elektromotorjem 7 KS Elektrokovinsko podjetje MOTOR - Skofja Loka OBJAVE * SPOREDI * OGLASI GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Petek, 30. okt ob 20. uri: Alfred Gheri, „Šesto nadstropje". Izven. Torek, 3. nov. ob 20. uri: Alfred Gheri, „Šesto nadstropje". Red Torek in izven. Četrtek, 5. nov. ob 20. uri: Alfred Gheri, „Šesto nadstropje". Red A in izven.. MESTNO MLADINSKO GLEDALIŠČE KRANJ pričenja letošnjo sezono z Maruškovo otroško igrico »DEŽELA LENUHARIJA" v soboto, 7. novembra ob 20. uri. Režija: J. Eržen. KINO Mestni kino Domžale: od 30. oktobra do 2. nov. amer. barvni film „Trije kavalirji"; 4. in 5. novembra amer. film „Ro-seanna McCloy". Od 6. do 8. nov. amer. film „Pavla". — Predstave v sredah ob 18. in 20. uri, v četrtek in petek ob 20. uri, v soboto ob 18. in 20. uri in v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Mestni kino Radio, Jesenice: od 31. okt. do 3. nov. amer. film ..Izobčenec z otokov". — Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. url. Dopoldne matineja ob 10. uri. Kino Plavž, Jesenice: od 31. okt. do 3. nov. amer. glasbeni film „Veliki Caruso". — Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Dopoldne matineja ob 10. uri. Kino Javornik - Kor. Bela: 30., 31. okt. in 1. nov. ameriški glasbeni film „Fant s trobento". — Predstave ob 18. In 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, dopoldne matineja ob 10. uri. Kino Storžič, Kranj: od 30. oktobra do 3. nov. amer. film „Mreža". — Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri. V soboto 31. okt. ob 20. uri dvojni program: amer. film „Mreža" in nemški film „Mamljiva nevarnost". V nedeljo ob 21. uri jugoslovanski film „Barba Zvane". Isti film na sporedu tudi v soboto, 31. okt. ob 9. in 14. uri in v nedeljo dopoldne ob 8.30 uri. Ob 1.0.15 uri nemški film „Mamljiva nevarnost". 4. in 5. nov. amer. barvni film „Ljubezen je lepa". Kino Svoboda, Stražišče — Kranj: od 30. okt. do 1. nov. nemški film „Mamljiva nevarnost". — Predstave v petek Ob 19. uri, v soboto ob 17. in 19. uri; ob 21. uri '..Vsi smo morilci". V nedeljo ob 15., 17. in 19. uri; ob 21. uri ameriški film „Mreža". Matineja v nedeljo ob 10. uri: jugoslovanski film „Barba Zvane". MALI OGLASI Prodam konja ali zamenjam za vola. Naslov v upravi lista. Preklicujem blok štev. 19131, izdan v komisijski trgovini v Kranju 4. septembra 1953. — Rafael Cirič. Obveščamo vas, da je Lado Valjavec, krojač v Lescah pričel obratovati 20. oktobra v novem lokalu poleg stanovanjskih blokov Tovarne verig v Lescah. Od Predoselj do Mlake je bila izgubljena denarnica. Prosim najditelja, da jo proti visoki nagradi vrne na postajo Ljudske milice v Predos-Ijah. Ančimer Jože, Predoslje 29. Pohištvo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Pozor! Odprla se je nova mehanična delavnica z rednim obratovanjem od 6. — 17. ure na Ljubljanski cesti 7 Kranj. V popravilo se sprejemajo vsi v to stroko spadajoči predmeti. Lahkega konja, vso opremo zanj in V02 prodamo najugodnejšemu ponudniku. Delavnice Tekstilnega tehnikuma Kranj - Primskovo. Nogometni klub Korotan i/. Kranja nudi službo hišnika na igrišču ob Golniški cesti. V poštev pridejo predvsem invalidi in upokojenci. Plača po dogovoru — stanovanje brezplačno. Zainteresirane osebe naj pošljejo pismene ponud- be na naslov: Nogometni klub Korotan, Kranj, najkasneje do 5. novembra 1953. Kupim dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov v upravi list;!. Žalna komemoracija na grobeh talcev v Mengšu bo 1. novembra ob 9. uri dopoldne. Z. B. Mengeš OBJAVA PREKLIC Spodaj podpisana preklicujem navedbo, ki je bila pri-občena v članku ..Oglejte si jih" v pretekli številki „Glasu Gorenjske" (24. X. 1953). Izjavljam, da niso resnične moje izjave o predsedniku Občinskega ljudskega odbora Poljane tovariša Janka Ber-jaka, ki sem jih dala na zaslišanju pri tajništvu za notranje zadeve OLO v Kranju. Tovariš Janko Bernik ni urgira! pri meni za izdajo moke Ivani Dermota iz Srednje vasi in Janezu Kisovcu iz Ho-tavelj po 100 kg, kot navaja članek, temveč je le rekel, da ima Urban Stanovnik (Lovsko brdo) dobroimetje pri lesnem odseku, in od 26. septembra t. 1. 100 kg plačane moke, in da sta skupno z upravnikom zadruge določila, naj se mu izda 50 kg moke. Tovarišu Janku Berjaku se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Marija Frlanova, Predmost 4 4 <;l\s gorenjske GLAS GORENJSKE K ŠTEV. 44 Priloga za poduk in razvedrilo 31. X. 1953 2etUtka na bJO straneh Ko sem izvedel, da so v Indiji lani sprejeli svojo prvo petletko, sem se na mah razveselil: Tudi oni imajo načrtno gospodarstvo. Zdaj bodo pa lahko prebrodili svoje težave!" In nisem pomislil, da sam plan ne more doseči nič bistvenega, če ne obstajajo še številni drugi, važnejši činitelji. Indijci imajo torej svoj petletni plan, a nekateri kar nič niso zadovoljni z njim. Socialisti zato, ker se jim zdi premalo korenit, kapitalisti zato, ker je preveč. Pravzaprav sem v Indiji srečal le malo ljudi, ki bi bili navdušeni nad njihovo petletko in sem polagoma pričel dvomiti vanjo. Pa ne bi bilo treba — indijski „Prvi petletni načrt" je tisto, kar je v deželi obvezna storiti vsaka pametna vlada, ki ji nt vseeno, ali bo „za njo potop, ali ne". Pravzaprav gospodarski načrt v Indiji ni nič novega. Ze od nekdaj so azijske despotije imele tri osnovna ministrstva: tisto za finance ali „notranje ropanje", kot pravi Marx, ministrstvo za vojsko ali „zuna-nje ropanje" in državno u-pravo za javna dela, ki je skrbela za to, da prvi dve ministrstvi ne izmozgata države do te mere, da poljedelstvo ne bi PISMONOŠA V DŽUNGLI < Veliko pisem, ki pridejo < v Indijo, morajo ipismono- S še raznašati naslovnikom } po sto kilometrov daleč < skozi najbolj divje kraje S džungle. Pri tem so pi- ) smonoše izpostavljeni šte- <> vilnim smrtnim nevarnostim. Na svojem potu lahko srečajo tigra, ki je že okusil človeško meso, podivjano čredo slonov, gozdne požare, kače in nazadnje tudi razbojnike. Prvo poštno službo je u-stanovil pred 200 leti Cli-ve. 150 let kasneje je preko indijske pošte šlo že 1 milijardo pisem letno. NAJTANJŠA ROČNA URA Ne mednarodni razstavi v Parizu je bilo razstavljeno veliko število zanimivih in izredno preciznih ur. I Največjo pozornost je vzbudila ročna, ki je tako tanka, |da sej z njo lahko reže meso. Razumljivo je, da rezanje mesa ni bil namen konstruktorja ure. S to u-spešno demonstracijo je hotel samo prikazati, kako je ura primerna za zapestje. Ta ura, ki je delo neke švicarske tvrdke, je posebnost moderne urarske tehnike. Mehanizem je tako maj- < hen, da se lahko spravi |V < tak ozek prostor. CIGARETE Z VGRAJENO VŽIGALICO Ameriški izumitelj amater James Witt iz San Fran-Clsca je pred kratkim |pri ameriškem uradu za patente patentiral zanimiv izum. Novost bo v tobačni indu- ) stri j i izzvala pravo revolu- ) eijo. .Cigarete imajo na e- % nem ikoncu vgrajeno vžgi- , naliio, oziroma vnetljivo ,' sredstvo, s katerim se ci- j gareta vžge. Izum je zelo \ enostaven. Kadar želimo ' prižgati cigareto, / taremo * konec cigarete napolnjen z > eksplozivno maso ob hrapavo površino. S trenjem povzročimo tor loto, ki vžge miniaturni naboj na koncu cigarete. Na ta način nastane plamen, ki vžge tobak. Te cigarete, tako trdi izumitelj, lahko prižgemo pri najhujšem vetru. ^ bilo več sposobno nositi na svojih plečih težkega državnega stroja. To poslednje ministrstvo je skoraj od pamtive-ka finansiralo in upravljalo obsežna namakalna dela, se tako borilo proti povodnjim, vetru, pesku in džungli in vzdrževalo poljedelski prinos la slika še hujša, sta se Pakistan in Burma odtrgala od indijske gospodarske celote in ji tako odvzela važne surovine (bombaž) in hrano (riž). Po novih poteh Takoj po osvoboditvi se je v deželi pojavilo mnogo vseh • • . naša vepovtaia . . . Dolinska zapora Anikut, najstarejši jez v Indiji na „potrebni" višini. In kaj je to drugega kot planska komisija? 1 Kolonija Tako je bilo ves čas, dokler ni prišla v deželo „blagodejna roka zahodne krščanske civilizacije" v osebi britanske Vzodnoindijske kompanije ln kasneje angleške kolonialne uprave. Ta je še nadalje „o-srečevala uboge in nerazvite, nesposobne in nesamostojne domorodce" z modrim vodstvom prvih dveh ministrstev, ki jih je izpopolnila do skrajnosti, — na dretje pa je pozabila. Kolonializem pač ni nikdar ni mislil na to, da bi vzdrževal proizvajalne sile. Šlo mu je le za hiter, lahek in izdaten ekstraprofit. Posledice nikakor ne služijo v čast vsem preudarnim vladam i Njegovega Veličanstva. Puščava je indijskemu kmetu iztrgala izpod pluga toliko tisoč hektarov zemlje, džungla toliko, voda spet toliko, najhujša nadloga, „zamindar" (jod Angležev določeni zbiralec davkov, ki so ga spremenili v popolnega gospodarja območja, na katerem je imel donosno obrt), pa ga je oropal i zemlje 5 orodja in mu odvzel vsako možnost in voljo, da bi vsaj sam poskrbel za čuvanje zemlje pred uničujočo naravo. Ta porazni rezultat — glad, brezposelnost, okrnjeno poljedelstvo, nesposobno, da se samo reši iz zagate, razen tega pa še drugi nesmiselen i— popoln nered na tržišču, neenakomerna razvitost gospodarstva, visoka obrestna mera itd. — vse to je ob osvoboditvi Indije leta 1947. naravnost samo od sebe terjalo, naj vmes poseže drsava in z gospodarskim načrtom napravi, kar je v njeni moči. Da bi bi- mogočih načrtov in predlogov, kako se rešiti te krize. Bilo je, kakor pravi neka indijska Brez tehničnih sredstev indijski delavci z golimi rokami gradijo gigante vladna publikacija, preveč planov, a premalo denarja. Marca 1950. leta so zato vzpostavili zvezno plansko komisijo. Ta je po dvoletnem delu in javnih razpravah pripravila dokončno besedilo velike, 670 strani debele knjige velikega formata, ki jo najdemo v vseh večjih indijskih knjigarnah. Na naslovni strani vidimo državni grb in beremo: „Vlada Indije — Planska komisija — Prvi petletni plan". V knjigi beremo, da je osnovni namen petletke v tem, da bo dosegel pravilnejše razmerje med posameznimi go- spodarskimi panogami, razvil proizvajalne sile dežele in dosegel pravičnejšo razdelitev dobrin med družbenimi razredi. To veliko podjetje bo trajalo od 1951. ,do 1956. Jeta Sprejeli so ga lanskega julija. Obsega vse indijsko gospodarstvo, vendar ne tako, kakor smo tega navajeni mi. Indijski 'petletni plan je predvsem poročilo o stanju gospodarstva in o ukrepih, ki jih je podvze-ti. Hkrati pa je še opis investicijskih del — od gigantskih projektov do posojil krajevnim kmetijskim zadrugam. Vendar petletka sama po sebi še ni zakon in nikogar neposredno ne obvezuje. Je samo priporočilo in pojasnilo, kako bo v prihodnjih letih država s posebnimi zakonskimi teksti uveljavljala svojo gospodarsko politiko. Kot bi vsak pričakoval, plan določa največ sredstev za namakanje in elektrifikacijo. Za to največjo indijsko potrebo bodo porabili 5 milijard 610 milijonov rupij (približno 392 milijard 700 milijonov dinarjev ali 27% vseh sredstev, ki jih petletka predvideva za razvoj gospodarstva. Na drugem mestu je promet, na tretjem pomoč poljedelstvu, sledijo druga važnejša javna dela. Uresničevanje petletnega načrta ima na razpolago obsežen in zapleten stroj iuradov, ustanov, svetov in komisij v zveznem in „republiškem" merilu. Izdajajo se posebni zakoni in vrsta navodil, ustanavljajo se korporacije ter uradne in pol-uradne organizacije z nalogo, da ostvarjajo veliko zamisel. V deželi, kjer je manj od 15% prebivalstva pismenega, to zahteva celo poplavo birokratizma. Indijska petletka zahteva od dežele velikanskih naporov in je res močno prizadevanje, da se ta velika država iztrga iz stoletne gospodarske zaostalosti in anarhičnosti ter se postavi na lastne noge. Razmerje med predvidenimi zneski ustreza potrebam dežele in pravilno poudarja hiter razvoj tistega, kar je za prihodnost najhujše: zgraditev namakalnega sistema, zajezitev rek, ki grozijo z vsakoletnimi poplavami, prelitje njihove orjaške moči v bakrene žice, v elektromotorje, tovarne m razsvetljavo; pomoč izčrpane-mu in nesposobnemu poljedelstvu, pomoč domači industriji, ki :je pred prihodom Angležev zaposlevala milijone Indijcev in dajala svetovnemu tržišču svilene, volnene in bombažne tkalske mojstrovine, in ki ga je britanska metropola lahko zatrla šele z nasilnimi administrativnimi ukrepi. i Kaj pa industrija? Kaj pa z njo? (Nadaljevanje sledi) Poznate Črno? Če ne, vas jaz seznanim z njo. Ni to nobena čudežna pokrajina, da bi jo morali iskati na zemljevidu daleč naokrog. Pred nami je, pod Kamniškimi planinami. Nedaleč od Stranj, kjer se potok Črna izliva v Kamniško Bistrico. Dolina ob Črni ni nič kaj posebnega, je pa tam rudnik, ki ga he najdete zlepa v vsej naši državi. Oddaljen je pičlo uro hoda od izliva potoka v reko in leži ob glavni cesti, ki vodi na Gornji grad. Tu je rudnik kaolina, ki bo kmalu praznoval stoletnico svojega obstoja. Pred približno sto leti je bilo. Tujec je gospodaril v naši deželi. Denar je vlagal tja, kamor se mu je izplačalo. Pohlepno in grabežljivo je brskal in kopal po naši zemlji, da bi odkril njene zaklade. Tako je pod Kamniškimi planinami naletel na kaolin. Začela so se vrtanja v skalnati svet in iz njega je izpadal kaolin. Vedno več ga je bilo. Sčasoma je nastal rudnik. Delo v njem je bilo naporno in težko. Človek se je znojil v hladni jami, vihteč kramp od zore do mraka. In od zore do mraka je bilo slišati monotono pesem krampovih udarcev: „Kruha mi daj, zame, za mojo družino!" Pa ga ni bilo dovolj za na in neovirano kot po ravni cesti. Od daleč spredaj zash' šiva ropot prihajajočih va-gončkov. Karbidne svetilke rišejo svetlobne sence po temnih obokih. Stopiva na stran, k steni. „Srečno!" nama vzklikne vozač, ko hiti s polnim va-gončkom mimo naju. „Srečno!" odzdravljam in zdaj se šele zavem, zakaj pred vhodom na svoj „zdravo!" nisem dobil odgovora. Med rudarji sem, v pravem pravcatem rudniku. Od glavnega rova, ki je dolg nad 700 m se odcepi vse polno stranskih rovov. Vagončki hite stalno sem in tja. Polni v svetel dan, prazni v rov po novo rudo. Vsako minuto e-den. Midva z mladim nadzornikom pa hitiva vse dalje. Rov postaja vedno bolj vlažen, ob progi pa teče pravi potok. „Voda in mokrota sta naš največji sovražnik", spregovori moj vodnik, kot da je vedel za moje vprašanje, ki sem ga že imel na jeziku. „Kaj se temu ne more pomoči?" vprašam, da ugodim svoji zvedavosti. „Vse smo že poizkusili. Toda zaman. Iz zemlje izbruhne studenec. Vse, kar moremo storiti, je, da ga reguliramo v U Crni Marici med belimi rudarji vse. Preveliko je bilo izkori- strugo ob progi. Počakajte, ščanje domače delovne sile. pokažem vam tudi izvir." Nekdo drug je debelil svojo — Bu ... m ... — m — od-mošnjo na račun bednega živ- jekne močna eksplozija v da-ljenja rudarjev. Tako je bilo lji in oblaki prahu in dima vse do osvoboditve. Tudi ru- nama prihite nasproti, dar ji pod Kamniškimi plani- ??? nami so takrat stopili v novo „Nič posebnega se ni zgodi-življenje, ki ga je prinesla na- lo", me pomiri vodnik. „To je ša socialistična revolucija vsem le razstrelite v v nadrovu. Te delovnim ljudem. se ni treba bati. Bolj nevaren --- je zračni pritisk." „Zdravo!" sem zaklical na- „Kako?"... glas, ko sem zagledal rudarje „Da, da, zračni pritisk. Ta pred vhodom v jamo. Čaka- nam dela razen vode največ joča izmena me je zvedavo preglavic. Poglejte semkaj!" gledala, nobeden pa ni odgc- In res. Ob steni rova, ki se voril na pozdrav. Vsaj tako je tu že znižal, je počilo po se mi je zdelo, čeprav zdaj ni- sredi več debelih hlodov, da sem več prepričan, da je bilo so bili videti kot trske, prav tako. Vsi čakajoči rudar- „Da veste, to se vse sproti popravlja. Vsak naš rudar je hkrati tesar, ki sam vzdržuje svoj rov. Tako zavarovani se ne bojimo niti tega hudiča", se je pridušil po domače in pljunil jezno v stran. Zavila sva v stranski rov. „Glejte, tu je vdor vode!" Kot slap je bruhala voda iz skale in se razlila ob progi ter se stekala v korito. Od tu so vodile visoke lestve navpično v nadkop. Lezla sva nizko sklonjena kakih 20 m visoko. Pred menoj se je odgrnil eden od odkopov rude — kaolina, ki ga izkopavajo s krampi, svedri in razstreljevanjem. Bela glinica — beli rudarji. Borba za njo je velika, saj je samo ena izmena dnevno izvozi 110—120 vozičkov. „In kdo je med rudarji najboljši?" „Janko Medvešček!" odvrne nadzornik. „S pomočnikom iz* I koplje in natovori osem kuji so "bili močni, krepki ljudje, bikov rude na dan." med njimi je bilo tudi nekaj »Je že star? Imate več ta-mladih fantov. Zdravje je ve- kih?", pozvedujem dalje, lo iz njihovih obrazov, ko so „Trideset let ima, a dela, da se zapletli v šegav pogovor o mu ni para. Tudi drugi so do-drobnih domačih stvareh. bri, toda on poseka vse." Takrat mi je prišel nasproti Prva izmena je končala z mladenič, visok in zagorel v obraz, ter me pobaral, koga in kaj želim. Povedal sem mu. Spoznal bi rad rudnik in delo v njem, seveda, če je to mogoče. delom. Iz rudnika prevažajo nato kaolin v plavnico, ki je pol- Vse formalnosti so bile drUg, kilometer odtod. Tu se jamski produkt drobi na valjčnem drobilcu, nato pa se v posebnih mešalcih raztopi v vodi. Tako razpuščena snov se s črpalkami potiska v filtrir- Delavsko naselje v novem mestu Sindri s tovarno umetnih gnojil, ki je bilo zgrajeno v sedanji indijski petletki hitro opravljene. Ko smo se spoznali, sem moral z njimi v barako. Tu sem se preoblekel v delovno obleko, navlekel dolge gumijaste škornje na noge in na glavo sem dobil neK agrega^lz l^enh n,at° šlem. Tudi karbidna svetilka dJ>bivajo plošče očiščenega kani manjkala. Ivan Omovšek, ina' tako se je klical mladenič, bil je že jamski nadzornik, je te- Pred odhodom sem povpra- daj dejal: šal še za to in ono. Med dru- „Ste bili že kdaj v jami?" gim, kako dela njihov delav- „Sem, toda to je bilo dav- ski svet. Kaj je z dobičkom in no!" ali so delili presežek sklada „V premogovniku? ... Tu pri plač? nas ni tako hudo, ni nevarno", „Kako je s presežkom? je je govoril, kot da bi mi hotel povzel besedo predsednik de- pregnati strah pred neznanim lavskega sveta. Koristno smo občutkom negotovosti. „Tu ni ga uporabili; ne kot v nekate- nobenih plinov, ne nesreč", je rih podjetjih, kjer ga razme- pojasnjeval, ko sva že stopila tavajo. Vidite naše zgradbe," v širok, s hlodi obložen rov. je dejal ponosno in pokazal Po sredi rova so bile speljane na pobočje pod Primožem. „To tračnice. Hodila sva zravna- je naš presežek!" «LlS ao.OEJi'JSKE ZA NASO ZENO IN DOM Utrinek is spominm Ko sem se letos vozila v Trst, sem se spomnila nekega razgovora med dvema nosilkama kulture v času italijanske zasedbe. Bilo je v vlaku. Sedeli sta med nami, okoliškimi Slovenci. Tam so bile mlekarice, ki so nosile mleko v Trst, druge, ki so nosile sadje in jajca in pa perice. Vsa tržaška gospoda je njihovim delovnim in Samo SCictVetti! Novo pohištvo iz starega poštenim rokam zaupala svojo umazanijo. Obe sta bili iz Italije. Delali sta se zelo izobraženi, čeprav se italijanski učitelji niso mogli primerjati z našimi, ki so bili znani kot izvrstni šolniki. Poslušala sem. Obnavljali sta spomine na „veselo" življenje v domovini, kjer ni manjkalo „izobražene" družbe raznih karabinjerjev ali celo Eleganten jesenski kostim njihovih „marešjalov" in „bri-gadirjev" (kaplarjev in vodnikov). To je bila za „mae-strine" velika čast. Potem sta pričeli o sedanji službi. Je rekla prva: — Veš, odkar imam dvojno plačo, ker poučujem v teh barbarskih krajih, sem res zadovoljna in tudi primerno družbo že imam. Denarja imam dovolj in novi mareš-jalo je silno srčkan. Druga: — Res! Strašili so nas, kakšni divjaki tu žive. A povem ti, da sem dobila najlepšo sobo v vasi. Pri sebi imam sestro. Takoj drugi dan po svojem prihodu sva vzeli košare in šli od hiše do hiše. Ne veš, kaj vse sva nabrali: preko dve sto jajc, nekaj kilogramov masla, piščance, peteline, kunce. In vse zastonj. Veš, da mi ni treba ničesar kupovati. Sestra je doma zaplesala po sobi: „Car-mella, Carmella, kakšen zaklad! Addio miseria!" — Res, ljudje so dobri. Toda kaj češ, ko so pa samo sciavetti! — Tu je v pogovor segla druga: — Jaz jih ne morem trpeti. Ti sedi v klopi tista golazen. Zadnjič sem hotela otroke naučiti stavek „LTtalia e gran-de e bella" (Italija je velika in lepa). Misliš, da jim je šlo v glavo? Kje neki! Trma, ti rečem. Neka deklica je začela jokati in blebetati v tistem njihovem jeziku. Verjameš, da me je tako razbesnelo, da sem skočila k njej, ji odprla usta in pljunila vanje. Vlak se je ustavil. Izstopili sta. Vsi v vagonu smo se spogledali, polni sovraštva do fašističnih pritepenk in polni nemoči, saj smo bili le.... sciavetti (sužnji). To je bila najhujša in najbolj žaljiva psovka, ki so jo dajali nam Slovencem. Peklo in žgalo je v duši in težilo kot ogromen kamen. Morda je bila v vagonu tudi tista mati, ki je iz strahu dala učiteljici poslednja jajčka in je ona njeno hčerko v šoli do smrti ponižala. 1 —jž. Vitamin A pospešuje rast organizma, gradnjo kosti in izločanje žlez. Pomaga »pri o-česnih in drugih boleznih (ošpice, gripa, davica). Največ ga je v ribjem olju, sadju in maslu. Pri preurejanju stanovanja vedno stremimo za tem, da lahko en prostor uporabimo za ,več namenov. Navadno pričnemo urejati najprej spalnico. Odločili smo se, da bomo v njej sprejemali tudi obiske. Starinske postelje nam mizar predela v kauče. Soba bo na ta način temeljito spremenila svoj zunanji videz. Kauč lahko potem opremimo po svojem okusu in denarnih možnostih. Najceneje je, če na žično mrežo položimo zimnico, ki smo jo že preje imeli na postelji. Podnevi pogrnemo nanj kos pohištvenega blaga. Iz istega blaga napravimo še 2 ali 3 velike blazine in jih položimo na kauč. Zvečer vse to odstranimo, pogrnemo posteljnino in kauč spremenimo v udobno posteljo. Kauč lahko tudi drugače o-premimo. Enodelno ali trodel-no žimnico tapeciramo povrhu in ob straneh, ali pa samo ob straneh, gornji del pa prekrijemo s posteljno odejo, ki jo bo tapetnik preoblekel s pohištvenim blagom. Ugovor, da ostane posteljnina neprezračena, če je podnevi zložena v kauču, velja prav tako za tisto posteljnino, ki je na posteljah. V obeh primerih moramo zjutraj posteljno perilo prezračiti pri odprtem oknu. Preurejena kauča postavimo v kot sobe, tako da napra- Za kratek ča s Prvi gost: — Dve kuhani jajci, prosim! Drugi gost: — Meni tudi, toda sveži! Natakar v kuhinji: — Štiri kuhana jajca! Dve morata biti sveži. vita trikotnik. Če postavimo roincane divane z nepotreb- prednje nizko mizico, en ali nim visokim naslonjalom bo- dva tapecirana stola, bomo do obnovile na moderen in imeli prijeten kotiček za po- okusen način (glej skico!). Mi- govor s prijateljem, za delo zar bo svoje delo napravil in počivanje. brez večjih težav, tapetnik pa Iznajdljive gospodinje si bo- bo nato ves divan prevlekel s do pomagale še drugače. Sta- pohištvenim blagom. Kaj pa naše kleti? Vsako jesen moramo klet skrbno pripraviti za zimsko uporabo. Zato jo prebelimo in zažveplamo, police poribamo in na soncu posušimo, pomije-mo okna in ometemo mreže. Najbolje je seveda, če to delo opravimo poleti, ko se vlaga hitro posuši. Vse zaboje in pregrade prav tako najskrb-neje očistimo. Zelo napačno ravnajo tam, kjer puščajo v kleteh čez vse poletje ostanke pridelkov. Ta klet se okuži z gnilobnimi bakterijami in jo je težko očistiti. Dobra klet mora biti suha, zračna, enakomerno topla v vseh letnih časih. Ustrezna temperatura je 6—8 stopinj. Obrnjena naj bo na severno stran. Kleti zračimo takrat, kadar zrak zunaj ni toplejši kot v kleti. Tako preprečimo v kleti zatohlost in vlago. Vlažno klet osušimo tako, da vanjo postavimo posode s sveže žganim apnom, ki ima to lastnost, da vpije vso vlago. S tem postopkom kleti kaj kmalu osušimo. Če je le mogoče, moramo ločiti klet za poljske pridelke od sadne kleti. Krompir hranimo v lesenih pregradah, ki so nekod ko dvignjene od tal. V večje kupe postavimo dušnik iz letev. Krompir obvarujemo gnilobe, če ga posipamo z apnenim ali ogljenim prahom. Vkletimo le prebran, zdrav in suh krompir, ki ga ne smemo vsipati zviška. Trpežnost zmanjšuje tudi premetavanje z lopatami. Krompir na svetlobi pozeleni, postane neužiten, ker se je razvil v njem strup solanm. Da se temu izognemo, naj bo klet mračna, sicer pa krompir pokrijemo s tanko plastjo slame, stelje ali tudi s staro vrečevino. Redkev, peso in ostalo korensko zelenjad shranjujemo v pesku ali mivki. Na gredice posadimo endivijo, zelje, radič, peteršilj, por itd. Kadi kislega zelja ali repe ne postavljamo naravnost na tla, ampak na lesena bruna, da ne začno na vlažnih tleh prehitro gniti. „Glas Gorenjske" ▼ Tiako hišo Ariel Kassak Medtem je Harry na sledi za Liliano Werner prehodil dolgo pot. St. Louis, Min-neapolis, New York, Cincinati. Izvedel je, da je mala Liliana hodila v plesno in igralsko šolo. Potem se je sled izgubila. Obupan je pritekel k Bertu v okrevališče. — Pretaknil sem vsa gledališča, nadlegoval vse impresarije — nič. — Povej, kam se obrne vsaka ameriška mati, ki ima lepo hčer! reče Bert s pohlevnim glasom. — Seveda, res sem idiot! zakliče Harry navdušen. Na svidenje! Čez deset dni je prejel Bert njegovo brzojavko iz Hollywooda: „Našel Liliano. Hura, hura, klicaj. — Harry." Medtem je tudi sodišče potrdilo milijonarjev podpis na oporoki, kakor tudi podpisa obeh prič. III. V Hollywoodu je IIarry odkril tri Liliano. Ena je bila črnka, druga že v letih, tretja pa mlado dekletce. Ime ji je bilo Liiian Werncr. — Imela je lep obrazek, čisto polt, odkritosrčne očke, v bradi srč-kano jamico, nosek malce privihan, lepe mehke, črne lase . . . ljubka, res ljubka. Primerjal je fotografije, ki jih je imel na razpolago, z živim originalom. Podobnost je bila nedvomna. Stanovala je v stari, zboleli, razpadajoči stanovanjski kasarni. V njej je starejša, izkušena ženska oddajala sobe igralcem, ki so sanjarili, da bodo nekoč postali filmske zvezde. Ko je Harry iztaknil njen naslov, je v isti hiši najel sobo. Na nasprotnih vratih je bil pritrjen listek z napisom „Liiian Werner, Mary May." Spoznali so se šele čez štiri dni, ko sta se dekleti vrnili z nekega snemanja. Mary, visoka plavolasa, odločna, jo nosila velik kovček. Za njo je hitela po stopnicah Liliana, nosila potovalno torbo in čebljala kot ptiček. Harry je stal vrh stopnic in brez besed strmel v Liliano. Čez deset minut je potrkal na njuna vrata. Liliana je bila v rožasti domači halji, bosa, skuštrana. Mary je na postelji z ugodjem širila boleče prste na bosih nogah. Njuna sobica je bila revna. Dve železni postelji, mizica, dva stola, zbledele zavese, na steni obešalnik in nekaj dekletovih fotografij brez okvirjev. — Dober dan! je smehljaje pozdravil IIarry. Ime mi je King. — Pojdite spod nog! je rekla plavola-ska. Tištale deklica ima plašno dušico, toda jaz sem prišla na svet zato, da jo čuvam pred poželjivimi pogledi moških, ki so podobni Bobu Taylorju. — Nehaj, Mary! je zaklicala deklica. Vstopite, gospod King, ne bova Vas požrli! — Sem še novinec v Hollywoodu. Tako sem sam! je rekel Harry. Gospodična VVernerjeva, kaj bi bilo, če bi skupaj večerjala? — Pojdimo vsi trije! Toda vsak izmed nas plača svoj del! odgovori Liliane. Tudi vi gotovo nimate denarja na pretek. Mi-dve sva pa bili dva meseca „howanke". Čez pol ure bova pripravljeni. Na njenih ličecih so se naredile jamice. Harrvjev pogled se je v njih ujel. Ko je zapustil sobo, se je na hodniku naslonil na zid. Vse se mu je vrtelo. Složno so povečerjali. Gospodu „Kingu" je uspelo, da je plačal. Potem so plesali. Mary je plesala, Liliano je kar nosilo. Nenadoma je Mary zabolela glava. Pustila ju je sama. Liliana se je smejala. — Da je Mary zabolela glava, pomeni, da vam zaupa in vas je ugodno ocenila, sicer bi naju no pustila sama. — Se že dolgo poznata? — Spoznala sem jo tu, v Hollywoodu. Sprejela me je pod svojo perut, ko mi ie lani umrla mama. Uboga mama! Upala je, da se bo iz goske, kakršna sem, razvila nova Greta Garbo. Vse življenje je garala in trpela. Imam strica, ki ni nič prida. On je kriv mamine nesreče. Mnogokrat sem jo klicala po imenu Veronika Williams. — Williams? Čudno! Ali je bilo njenemu bratu ime Jakob? — Da. — Tedaj ste njegova nečakinja? Ali niste čitali časopisov? Vaš stric je umrl. 2e dva meseca nisem videla časopisov, ker sem bila na snemanju. Toda čeprav je mrtev, verjemite, da si ne morem izsiliti nobene solzicc. Pregrdo je postopal z materjo. Tudi ga nisem nikdar videla . . . Menda je bil silno bogat. Medtem ko se je vozil na bogatih jahtah po morjih, se je moja mama pehala in ubijala dan na dan. Pričela sem služiti kruh s štirinajstimi leti, ker nisem mogla prenašati njenih žrtev. Z dvainpetdesetimi leti je bila že starka. Dragi stric Jakob bi ji bil lahko vse to prihranil. Še hranim njegov odgovor na materino pismo, ko je prosila pomoči. Lilianine ustnice so se tresle. Če bi še dalje govorila o tem, bi se morala zjokati na vaših prsih. — Ne bi imel nič proti temu, zamrmra Harry in reče čez čas: Liiian, nekaj vam moram povedati. Nisem prišel v Holly-wood, da bi šel k filmu. Prišel sem le, da bi našel — vas . . . Sem v privatni detektivski službi. Gospod Williams jo naši agenciji poveril nalogo, da po njegovi smrti poiščemo dediče. — To se pravi ... to so pravi, da mi I' kaj zapustil?... Bržkone ga je pekla vest. Je mislil, da mu bom odpustila materi storjeno krivico? Harry je pomirljivo položil svojo taco na njeno drobno ročico. tfLAA OORBHJSKI