EATOIalSK GEEK VEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pos>ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetert leta 1 gl. 20 kr. ? tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan popi ej.
Tečaj XLVII.
V Ljubljani, 7. kimovca 1^94
List 36.
Poziv bratom duhovnom!
Večkrat že je ljuba „Danica" prinesla kratke notice o prelepem društvu, ktero se iz Pariza sem čudovito naglo razširja po vsem svetu, z imenom: „Confratemitas Sacerdotalis adorationis sanctissimi Sacramenti." Pij IX blagega spomina izrekli so pred leti o novem društvu to-le sodbo : „Ta misel prihaja iz nebes, o tem sem do cela prepričan ; Cerkev potrebuje kaj takega." — Da, zares, to društvo in njegova pravila prihajajo iz nebes; a iz nebes siplje se tudi obilni blagoslov na vse. ki so tako srečni, da pripadajo temu nebeškemu društvu. 0 tem more se prepričati vsakdo, ki prebere le nekaj številk prelepega društvenega mesečnika „Eucharistia-'. in v njem posebej stalno rubriko: „Parlament der Priester der Anbetung." — Gotovo je, da hoče po tem društvu najprej v naših sercih zanetiti „ignem divini amoris" On, ki je rekel: „Ogenj prišel sem na zemljo prinest, in kaj hočem, kakor da se vname!" In če so tega ognja prešinjena serca pastirjev, morajo se v kratkem vneti tudi serca ovčic!
0 tem društvu prinesel je goriški cerkveni list „Folium periodicum" v 2. štev. t. 1. naslednje lepo priporočilo :
Vexillum ante oculos meos prostat, cujus in-scriptio: ..Adveniat regnum tuum Eucharisticum" : sub hoc glorioso ac salvifico emblemate iam v i gin tiqua t o r m i 11 i a1 ) sacerdotum in uno congregatorum actu militant, inter quos très et quinquaginta Episcopi et duo Cardinales S. R. E.
Cum primum bac de nova societate verbum nobis factum sit, ut in hisce foliis opus hoc com-mendemus, diximus: Iam de existentibus societatibus satis; quid nova aggredi? Sed statim rem maturius perpendentes mentem mutavimus: quippe, quodnam hoc opere altius, sanctius. efficacius pro nobis? In qua sententia nos insuper firmavit epistola alicujus juvenis confratris, qui hoc opus iam exercens prae-claros exinde percipit fructus.
Si e Gallia satanicum erupit, nostro saeculo tam dirum, contra Christum bellum. e Gallia quoque
') Kakor poroča zadnja štev. . Eucharistiae». jih je sedaj že 30.000!
opera mirifica salutis nobis provenerunt et perve-niunt, quae in Christum amorem maxime fovent eiusque regnum in terris dilatant, uti sunt Aposto-latus Adorationis, Opus Propagations fidei, Sanctae Infantiae, Adorationis perpetuae. Etiam haec. quam modo commendamus, Associatio centrum Parisiis habet prodiitque ex Rev. Patre Eymard. qui est Fun-dator Congregationis Patrum Sanctissimi Sacramenti. Is, cum Summo Pontifici Pio IX propositum ape-ruisset huius erigendae Associationis, hisce fuit verbis Pontificis in sua firmatus intentione: rE coelo venit haec idea, de hoc omnino suadeor, Ecelesia hoc opere indiget: omnia sunt media impendenda ad cognitionem SSmae Eucharistiae extendendam." Serius Leon XIII adprobationem Societati per Breve imper-titus est; unde postea Episcoporum multi in suis dioecesibus ferventer earn commendarunt.
Operis finis est, Sacerdotes eo adducere. ut Sacramento Altaris usque propiores, per longiores Sanctissimi visitationes ab hoc divinissimo Sacramento vitam hauriant fervidiorem, quod est prin-cipium, medium et finis sacerdotii.
Tendit eo porro haec Societas. ut sic congre-gatos presbyteros vinculo intimiori charitatis Iiget et una vita in eodem spiritu viventes ad mutuam excitet aedificationem et fulcimen. eosque invicern iuvet subsidiis per participationem precum, meritorum et bonorum operum, quae a tot millibus confratrum obvenit.
Sic etiam fiet, ut Sacerdotes veri evadant Eucharistiae Apostoli, per quod in seipsis et in tide-libus fidem. reverentiam et amorem in Sanctissimum Sacramentum promoveant.
Haec Associatio in eo praesertim consistit. quod quivis Sacerdos ad horam non interruptam adorationis coram Sanctissimo quavis hebdomada ducen-dam se obligat: dies et hora arbitrio cujusque relin-quntur: in fine mensis quilibet debet Directori associationis libellum orationis mittere, in quo nempe horam et diem adorationis peractae indicat.
Potest etiam Subdiaconus huic jperi inscribi. Nomen sociorum debet esse in catalogo insertum. Semel in anno Missa pro defunctis sociis celebratur



O'ivl
Pretium unius floreni solvitur. quo folium associations < „Eucharistia") recipitur.
Ast modo audiatur, quid confrater noster de sua experientia scribat:
„Ex quo huic Societati nomen dedi, videor resurrexisse: me prorsus alium sentio. Quam chara mihi est ilia hora. qua in hebdomada meditationi eoram Sanctissimo inhaereo! Quomodo hac hora Christus adoratorera purificat, illuminat de iis, quae sunt in animarum bonum; quomodo eum inflammat ad sanctum opus illique benedicit! Tunc Sacerdos facilem de infinita charitate Jesu sermonem habet, postquam ipse de hac meditatus sit charitate. Tunc auditores facile commonet. ut charitati Christi per charitatem respondeant. Expertus sum et omnino suadeor non dari medium efficacius ad proprium g regem meliorandum, quam si hie coram Sanctissimo dirigatur et in eo Charitas in Sanctissimum fovea tur."
Xommovet me gaudium, cum video coram Tabernaculo poenitentem ingemiscere. quem nuper Christo in hora adorationis commendavi!. . Etiam viros iam conspicio saepius Communioni appropin-quare. Singulari vero perfundor laetitia, cum vespere copiam tidelium utriusque sexus conspicio in ecclesia Christum adorantium..."
Takih poročil nahaja se v mesečniku na stotine; kar je tu izkusil in popisal le eden ud. Slovenec, izkuša dan na dan 30.000 društvenikov, duhovnov-molilcev! Sad tega društva je zares velikansk in neizogiben za čedo in za pastirja-uda. Bratje duhovni, dajte, prepričajte se sami o resnici teh besed z vstopom v to prelepo družbo; prelepa je zares po svojem namenu in po vspehih svojih.') Nikomur ne bode žal, da se je pridružil tej veličastni armadi, ki se zbira okolu svojega vojvoda. Kristusa v taber-nakeljnu, da od tamkaj — iz tabernakeljna — dobiva povelja in navode. kako pokončevati kraljestvo satanovo. Vsakdo — prepričan sem — bode Bogu hvaležen, da mu je dal spoznati to prekrasno družbo. Kako ginljivo je brati v „Eucharistiji" n. pr., kar piše star duhoven: „Hvala Bogu. da mi je dodelil inilost biti ud „Duhovnov - častilcev", posebno ko senior-ju škotije! Kolika milost!" — Ali pa drugi: „Od Jezusa v Najsvetejšem Zakramentu razliva se nov. nepričakovan blagoslov čez moja stanovska opravila." — Tretji prosi takole:
„Za božjo voljo Vas prosim, ne izključite me! Zaslužil sem to gotovo; ali grozno bi mi bilo izločenemu biti iz te prelepe duhovske družbe" — i. t. d.
Kdor želi pristopiti, naj na dopisnico zapiše, da želi biti naročnik lista „Eucharistia", in da ob enem pristopi k društvu „Sacerdotum ado-ratorum." Dopisnico lali — če pošlje ob enem 1 gld. za list — nakaznico) naj adresuje na preč. g.: Kari Krasa, Cooperator in Wien. VII 3. Pfarre Altlerchenfeld; ta gospod so namreč vodja društva za Avstrijo. -) Dobi na to najprej vse letos izišle štev.
1 Kakor poroča 8. .štev. letošnja mesečnika «Eucharistia», P'»d»'hh so sv. Oče društvenikom predpravico. ktero ima tudi «ass«»oiatio perseverantiae sacerdotal is», namreč, da smejo pričeti mohti Matut. c. Land celo leto že oh 2 pop. prejšnji dan. Gotovo kp privilegij in praktičen!
'» Ker omenjenega gospoda od 1">. avgusta do 15. sept. ni doma. naj se pisma in denar pošljejo na naslov: «Direktion der P- A » — Keldkirch. Vorarlberg: to zadostuje. Tudi Tesniere se tamkaj naroča.
mesečnika in kmalu potem vsprejemno podobico s številko iz Pariza od osrednjega vodstva. — Za meditacije pred Najsvetejšim je najpripravnejša prekrasna knjiga: Te sni ère, Handbuch der Priester der Anbetung, v 2. delih; I. del (vezan) 110 gld., II. del (vezan) 180 gld.; sicer pa se sme v tedenskih urah premišljevati pred Najsvetejšim, kar je komu drago. V zimskem času sme se ta ura doma opraviti ob hudem mrazu. — Vsako uro, ktero se je opravilo, zaznamuje se v „libellum" s križcem (f), kteri se postavi pred dotični dan mesca. „Libellum" ima pri nas v Avstriji obliko dopisnice in je tako vrejen, da se more rabiti za 2 mesca. Ko je izpolnjen, kakor se tiče, odpošlje se vodju na Dunaj kakor dopisnica, s kolekom 2 kr. Pisatelj teh verstic pa ravna drugače : pošilja namreč vsak mesec (ne vsaka dva) „libellum" z dotičnimi križi, a na naslovno stran zapiše posebne namene, ktere hoče priporočiti Najsvetejšemu; „libella" namreč se iz celega sveta odpošiljajo v Pariz v samostan očetov presv. Zakramenta, kjer ostanejo v posebni posodi po cel mesec pred Najsvetejšim, ktero je tamkaj vedno izpostavljeno Tako ravnajo skoraj vsi. Seveda se mora tak „libellum- djati v kuverto, na ktero tiče kolek 5 kr. O kako rad usliši Jezus take prošnje, naznanjene Mu na „libellum"-u!
Na „libellum" naj se ne zabi pristaviti številke, ktera je na vsprejemnej podobici. Ako bi kdo več časa — menda pol leta — ne poslal „libella", izbrisan je iz družbe, kar se redkokdaj pripeti.
Če kdo želi še drugih pojasnil, naj se zaupno obeme na tale naslov: „Direktion der P. A. — Feldkirch, Vorarlberg" — postregli mu bodo z veseljem. Sicer je pa zelo želeti, da bi se v vsaki škofiji, ali vsaj v eni na Slovenskem, imenovali škofijski vodje za društvo, kakor so drugod; s tem bi se društvo naglo razširilo.
Daj Bog, da bi se na ta skromni poziv, ki prihaja iz tabernakeljna, odzvali vsi duhovni na Slovenskem, ter pristopili k prekrasnemu društvu! — Adveniat Regnum Tuum Eucharisticum !
Duhoven — društvenik.
Otrok Previdnosti
ali
vijolica priserčne hvaležnosti
na grob mojega rednika slavnega spomina, papeža
Pija IX.
VII.
Na Francoskem.
Leto 1880 bilo je eno najžalostniših v mojem življenju. Kakor sem že omenil, umeri je mesca svečana moj ljubljeni prijor in učenik Mariani in 17. velikega travna kar hipoma prevzvišeni kardinal Pie,1 ) Poitierski škof. Tedaj postal sem vnovič sirota! Ti hudi udarci in mnoge pridige vznemirile so zopet moje živce; dispepsija ni prenehala in tako postal sem res bolan. Moj zdravnik zapisal (nasve-toval) mi je morske kopeli, vsled česar sera bil odrinil v Marzilijo. Tu našel sem v svoje največje veselje izverstno rodbino Marcorelles, ktero sem bil
M Papež Leon XIII so ga 12. vel. travna 1879 za kardinala povzdignili.
že v Rimu spoznal ; ta tako blaga družina postala je zame v mojem tako mučnem položaju orodje previdnosti božje. Blaga gospa Jožefina Marcorelles pre-skerbela mi je najprej med mojim zdravljenjem stanovanje pri nekem dobrem župniku in kmalu nato v bolnišnici sv. Janeza od Boga. Zdravil sem se od 20. mal. serpana 1880 do 28. vinotoka. Drugi dan napadla me je strašna kriza; med groznimi in stalnimi bolečinami ležal sem na postelji. 1. listopada dobil sem pretresljivo poročilo, da sta bila naša dva samostana v Beauchêne-u in Mattaincort u od vlade zaterta in so bili vsi moji sobratje iz njih izgnani; in še ne dovolj! Vsi, ki niso bili rojeni Francozi, morali so tekom 24 ur deželo zapustiti! Odveč bi bilo popisavati svoj prežalosten položaj : prehudo bolan na telesu in na duhu, v tujini, sem bil izključen iz svoje domovine Italije kot vojaški begun; poleg tega imel sem še cerkvenim sovražnikom tako sovražno ime! Vendar skerbela je ljuba Previdnost za svojega otroka. Kakor angelj iz neba prišla je blaga gospa Marcorelles-ova ter me prijazno povabila. naj se v njeno hišo preselim, da mene, izobčenega, obvaruje pred vsakterimi oblastvenimi preiska-vanji ter mi streže v bolezni. To ponudbo sem hvaležno sprejel ter sem nato pod imenom Pie Pilon ') šest mescev skrit ostal v tem stanovanju. Z dovoljenjem marziljskega škofa napravila je hišno kapelico, da bi zamogel, kedar okrevam, v njej maševati. Med tem se je moja bolezen vedno hujšala; čutil sem veliko razburjenost in imel pogosto bruhanje in omotico; moja hrana bila je dolgo časa vsak dan le pol kozarca mleka, in celo še tega nisem mogel prebaviti. Družina mi je stregla, kakor da sem njen otrok. Posebna sreča zame je bila, da je bil jeden sin te družine mnogočislan zdravnik in me je mogel s svojim zvestim tovarišem zdraviti. Blaga gospa se ni zadovolila z domačo postrežbo, temveč je naročila v ta namen dve usmiljeni sestri „od dobre pomoči (de bon Secours)", kteri ste mi stregli, kakor dva angeljna. Ravno tako pisala je na mojega redovnega predstojnika v Rim, da naj mi koga pošlje, ki bi ini pomagal ter me tolažil. 2. svečana 1881 prišel je tedaj preč general-vizitator, Albin Pardini, kterega prihod me je zelo razveselil. Prevzvišeni marziljski škoi podelil je veliko milost, ko me je obiskal, da se postavi v moji sobi oltar, na kterem more gosp. Pardini maševati ter mi od časa do časa sv. popotnico podeliti. Moj spovednik bil je o. Gros. 0. S. B.
Včasih bili so moji živci tako razburjeni, da nisem prenašati mogel niti najmanjšega šuma niti luči; zatorej so mi sobi zatemnili. Včasih se mi je toliko zboljšalo. da sem mogel obiskavanja sprejeti. Tako počastil me je benediktinski opat Gantey z obiskom ter mi podaril sprejetje v svoj red. Ravno tako obiskala sta me moj prijatelj opat Avguštin Léman -) in salezijanec o. Bologna. Ko sem slišal, da je prišel v Marzilijo sloveči in sveti Don-Bosko, vstanovitelj Salezijancev. imel sem veliko hrepenenje videti ga. 0. Bologna in gospa Marcorelles-ova prosila sta ga. naj k meni pride. 5. svečana spolnil mi je željo. Zelo sem se veselil ter ga prosil, ko sva bila
VBriksnu imel sem ime Pavel Mazzaielli; na Francoskem imenoval me je msgr. Pie Pie Pilon.
21 Profesor bogoslovja na katol. učilišču v Lijonu; njegov brat Jožef je tam kanonik; oba sta spreobernjenca t iz judovstva» in znana pisatelja.
sama, naj mi izprosi od Boga zdravja. Don-Bosko dejal mi je, naj se v Božjo voljo vdam ter na smert pripravim; in ko sem ga vprašal, koliko časa da mi še ostaja, mi je odgovoril: „Praznik sv. Jožefa bodete v nebesih obhajali/ Nato odgovoril sem: „Obžalujem le, da svoje ljube matere še nisem spreobemil.-„Svojo mater boste lažje iz nebes spreobernili" rekel je, dal mi blagoslov ter odšel. Zdaj se je bolezen zopet shujšala, omotica in druge slabosti so pogosteje in močneje nastopale in so že pričakovali moje smerti.
Od mladih nog častil sem prav posebno sv Jožefa; na njega sem tedaj popolnoma zaupal. Gospa Marcorelles-ova vedela je to ter dala zatorej od preč g. kanonika Pardini-ja 9 ss. maš opraviti v čast sv Jožefu. Sam sem molil, kolikor sem mogel, pa tadi drugi darovali so mi miloščino svoje molitve po Francoskem in drugod. In glej! 17. marca prosil sem za malo več mleka in 18. mogel sem, ko sem bil 58 dni preležal v postelji, pervikrat za nekaj časa vstati. Polagoma začel sem okrevati; šele 21. mal travna (vel. nedeljo) mogel sem sv. mašo opraviti -vendar ne brez vsega truda. Ni bilo čudežnega ozdravljenja, vendar je bila pomoč sv. Jožefa očitna Sedaj poslali so me predstojniki za nekaj časa v Cannes, v jugo vzhodni Franciji.	(Dalje na?l.>
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz Ljubljane. Katoliški dom, kakor smo že omenili o svojem času, je kupljen; zdaj je pra-sanje, kako in kaj. da bi postal popolnoma naš ker kup znaša 26.000 gld. Ob koncu duhovnih vaj je preč. g. častni kanonik Jan. Rozman to reč sprožil m pričujoče navduševal, da bi pri tej tako važni zadevi pomagali po svoji moči. Reč je tehtna toliko bolj. ker „katoliški dom" ima biti tudi sprejmišče naših katoliških delavcev, kteri imajo zdaj do 1 novembra večerne shode v najeti hiši „katoliške družbe" na Starem tergu Prej ko bo hiša plačana, več se bode dalo dobrega storiti na mnoge strani.
Darovali so za katoliški doin: Neimenovan z naslovom „1 kamniček' 200 gld. — Čast. g I ršul spovednik Rok Merčun 5 gld. — C g. župnik Anton Jamnik 3 gld. — A. S. 5 gld.
Slovensko katoliško delavsko društvo prav veselo napreduje, ter ima sedaj že blizo <;oo družbenikov. To ni čudo, ker Slovenci so katoličani m ker je društvo katoliško, toraj vsak naših delavcev z mimo vestjo in z veselim sercem k njemu pristopi; kdor pa pristopi k rudečkarjem m anarhistom, on je vsega milovanja vreden, ker ob enem odpade od svoje matere sv. Cerkve in je naj bolj nesrečna stvar pod solncem, on je suha veja na drevesu, kako bi mogel še kdaj miren in ves*'l biti ? Svčt je tudi v višjih krogih spregledovati začel, v kakošno strašno brezno liberalizem in anarhizem žuga stermoglaviti ubogo ljudstvo, cerkev in deržavo; zato se je začelo na boljše obračati in naše katoliško delavsko društvo bode k temu veliko pripomoglo. Te dni n. pr. je to društvo sklenilo resolucijo, ktere mora vsak poštenjak vesel biti. Glasi se takole:
Visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko!
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani sklenilo je na svojem društvenem shodu dne
2. septembra t. 1. sledečo resolucijo, in prosi vis. c. kr. deželno vlado, blagovoljno se na isto ozirati.
Resolucija.
Ker v Avstriji zapoveduje deržavni zakon, da se imajo praznovati nedelje, in s tem prepoveduje vsako izverševanje obertnega dela ob nedeljah, ker je nedeljsko delo v moralično in fizično škodo delavcev. ker jim isto onemogočuje vdeleževati se božje službe in odpočiti se od trudapolnega dela, ker nedeljsko delo jemlje tudi zaslužek brezposelnim delavcem. in ker je ravno nedeljsko delo v veliko pohujšanje glede božje zapovedi in kerščanske dolžnosti, in ker se v nedeljah vkljub deržavni postavi še vedno izveršujejo različne oberti, izreka današnji shod „Slov. kat. delavskega društva- do visoke c. kr. dež. vlade ponižno prošnjo, da bi ista hotela zabraniti po zakonu prepovedano izverševanje obertnih del ob nedeljah.
Ljubljana, dne 2. septembra 1894.
Šmartno pri Litiji. (Angelj-varh malih. Zlata poroka, i Sprejmi, draga Danica, v svoje predale, kako angelj-varh varuje nedolžne otroke. Po svojih opravilih gred«' je pustila mati 4mesečnega otroka v posteljici in gre v drugo sobo. Otrok se pa oberne in pade s postelje na tla skorej za 1 meter visoko; nato zaječi, kakor bi mater zaklicalo. Mati prileti vsa prestrašena, ali čudo. Otrok ima po koncu glavico in se materi nasmehlja, in ni bilo naj manjšega poškodvanja na njem. Ali ni angelj varh varoval tako malega otroka, da se mu ni nič žalega zgodilo? Ker je dete na terda tla padlo, bilo bi si lahko nogo ah roko zlomilo. Jaz mislim, da je to obvarovalo dete, ker oče in mati vsaki dan zročujeta otroka v varstvo angelj varha. Mariji in sv. Jožefu. 0 kerščanski stariši, priporočujte otroke angelju varhu, Mariji in sv. Jožefu precej male, da bodo obvarovani pred vsem hudim, naj jih spremljajo po vsih potih in pripeljajo v kraj, katerega je Bog pripravil!
Trinajstega avg. je bila pri nas zlata poroka. Matija Hostnik in Marija, roj. Zaverl, sta bila pred ;»o leti poročena v podružni cerkvi na Libergi. in zdaj sta obhajala spomin svoje zlate poroke v farni cerkvi, kjer se je bilo zbralo obilno ljudstva. Lepo je bilo videti, ker je bilo (i otrok in še drugi sorod« »vinci pri sv. Obhajilu s starši vred. To je lepo, da se človek spominja tudi Boga z vredno pripravo za lepi dan. ki ga Bog le malokterim da učakati. Dobrotljivi Bog naj ju pa še blagoslovi, da še učakata pobožna zakonska svojo demantno poroko. Se veče veselje bi se bilo obhajalo, ako bi bil dobrotljivi Bog jima pustil sina g. Jožefa Hostnika. ki je umeri v :;. letu v semenišču; ali božja previdnost ga je poklicala v boljši kraj; upamo, da je z veseljem gledal ljube starše doli iz nebes. Mislili so, da pride ta veseli dan tudi hči iz ljubljanske bolnišnice, ki je usmiljena sestra; ali to ji po redovnih pravilih ni bilo pripuščeno. Gotovo se je vse eno spominjala svojih ljubih staršev na ta dan. akoravno ni bila
pričujoča pri tej slavnosti.
Pri obedu so se tudi spomnili na Marijo Lurško. ki se je napravila za farno cerkev; naj jim Marija stokrat poverne tukaj in naj milostno sprosi, da bi vsi udje srečno in pobožno po naukih sv. katoliške Cerkve, zunaj ktere ni zveličanja, živeli, in se zveličali.
Iz Železnikov 1. sept. (Pogreb č. g. kaplana Frančiška Ksav. Božič-a.) Danes. 1. dan mesca, ki je posvečen žalostni Materi Božji, je tudi za našo faro zelo žalosten in otožen. Imeli smo namreč žalostno sv. opravilo, pogreb, ter izročili materi čemi zemlji truplo našega preblagega in preljubega č. g. kaplana Fr. Ks. Božič a, ki so predvčeranjim. 30. dan avgusta popoldan ob 3. uri po dolgem in zelo hudem terp-ljenji mirno zaspali v Gospodu. Naj velečislana „Danica", ki je že 47. leto nekaka cerkvena „kronika-slovenskega naroda, blagovoli vverstiti tudi naslednje verstice v svoje listine kot v stalen duševni spominek na preblagega pokojnika. Rajni so se rodili v 6. dan dec. 1870 v Loškem Potoku kot sin ondotnega spoštovanega gosp. učitelja. Šolanja poprijeli so se zelo zgodaj. Po naravi niso bili ravno slabotne postave, marveč v mladosti baje še celo čversti in popolnoma zdravi. A naše novodobno šolstvo, ko si mladina mora toliko duh natezati, toliko se ubijati z raznimi uki, in toliko presedeti, vpljiva škodljivo na mnoge mladenče, in to so, žali! — občutili tudi naš blagi pokojnik. Gimnazijo doveršili so v Ljubljani. V du-hovskem imeniku za 1. 1890 vidimo jih vpisane že kot bogoslovca I. leta naše ljubljanske škofije. Zarad njihovega ponižnega, prijaznega, vljudnega in nedolžno-priprostega vedenja bili so baje nekaki ljubljenec vsih svojih gg. bogoslovcev-tovarišev. „Dober, še predober je.w izrazil se mi je o njih neki gosp. sošolec še pred, ko sem jih osebno poznal. A zdravje. — to jim pa kot bogoslovcu ni hotlo biti prijazno. Bolehali so pogosto med letom; počitnice so jih za malo časa sicer okrepčale, študiranje pa jim nikakor ni hasnilo. In vendar so srečno dokončali bogoslovske uke. Lansko leto ob času ordinacije bili so za mašnikovo posvečenje še premladi, in morali bi bili čakati še nekoliko mescev. Ker so bili pa telesno zelo opešani, so premilostni gosp. knezo-škof nalašč v Rimu prosili, naj bi smeli tudi gosp. Božiča z drugimi gg. novomašniki vred posvetiti z željami: „Da bodo vsaj kot mašnik umerli." In tako so prejeli sv. mašnikovo posvečenje z drugimi gg. tovariši 9. julija lanskega leta. stari tedaj še le 23 let. 7 mescev in 3 dni. Novo mašo so peli 10 jul. v Idriji, kjer so jim oče umerli kot učitelj ondotne rudarske šole že zdavnej popred. Ker naša fara glede dušnega pastirstva ni ravno težavna, in ker veje tu čist in zdrav zrak. poslani so bili od mil. gosp. nadpastirja k nam za kaplana. Z največjim veseljem nastopili so svojo službo 29. sept. lanskega leta. kazali pa tudi koj svojo gorečnost in vnemo v cerkvi kot spovednik in pridigar, v šoli kot katehet, še posebno pa pri bolnikih kot zvest tolažnik in voditelj na zadnji poti v večnost. Zvesto spolnovanje njihovih stanovskih dolžnosti bilo jim je dokaj več, kot prošnje skerbljive matere vdove in svarila prijateljev: naj se pri rahlem zdravju varujejo presiljenja. Berž ko ne so se pri presilnera natezanju telesnih moči morali kdaj tudi hudo prehladiti. in z zdravjem jelo je iti vedno bolj navzdol. Mučil jih je silen suhi kašelj tako, da smo se včasih med sv. mašo bali. da bi ne jeli kervi buškati in metati. Kašelj vzel jim je že mesca aprila glas. da niso mogli več pridigovati. v šolo pa so hodili nekako do srede maja. Maševali so zadnjikrat 20. julija; tudi 21. je bil že k njihovi maši od vabil, ali jela jim je s tako silo tečti kri, da smo se bali, da bi jim ne utekla, ker še zdravniška moč ni hotela pomagati.
S tem dnevom pritisnila je bila tudi bolezen nekako s podvojeno močjo, in pričelo se je, djal bi: počasno umiranje. Terpeli so toliko, da smo djali, ki smo bili priče njihovega terpljenja, da si bodo prislužili poleg deviškega venca tudi še mučeniškega. A poterpeli so vse voljno. Ko so neki dan zapazili, da se od bridkosti poterta mati-vdova v stranski sobi natihoma solzi, djali so: „Zakaj jokate; ali ste mi morebiti nevoščljivi za terpljenje?" Prevideni so bili med časom bolezni večkrat s ss. zakramenti, zadnjikrat na predvečer njihove smerti. Tretja popoldanska ura 30. avgusta pa je bila, kakor je bilo že povedano, njih poslednja. Kakor je bilo zanimanje po vsi fari ves čas gosp. kaplanove bolezni veliko, in splošnje goreče želje in molitve: da bi jim vsemogočni Bog Se podelil ljubo zdravje, tako je bila tudi žalost, ko nam je mertvaški zvon naznanil njihovo ločitev, resnično do sere segajoča. Ves čas, kar so ležali na mertvaškem odru, je bila soba napolnjena z domačimi in tudi zunanjimi, ki so hodili, kakor pri nas navadno pravimo, „molit", pokropit jih z blagoslovljeno vodo in viditi še enkrat njih prijetno obličje. Smert jih ni bila spremenila Čisto nič, viditi so bili le kot v sladkem spanji in tudi nobenega mert vaškega duha ni bilo še takrat, ko so jih pokladali v trugo. Pogreb, ki se je veršil danes ob 10. uri, je bil v resnici veličasten. Vdeležilo se ga je do malega vse prebivalstvo, visoko in nizko, staro in mlado, imovito in siromašno. Delavci-žebljarji so vsi prenehali od dela, da so skazali preljubemu f g. kaplanu zadnjo čast. Šolska mladina z zastavo, bralno društvo z zastavo, petje, petero vencev (vmes velik, krasen, z napisom na trakih: „Preblagemu gospod kaplanu — hvaležni Železnikarji"), darovanih od vdanih in užaljenih častilcev itd. je pomagalo povzdigovati sprevod. Odkar je pred 30 leti umeri na počitnicah rojak-bogoslovec, sem. duhoven g. Matevž Lotrič, naš kraj še ni videl enacega pogreba. Sprevod vodili so prečastni gosp. kanonik Janez Sušnik, ki so imeli tudi mertvaški govor in slovesno Černo sv. mašo v farni cerkvi. Pričujočih je bilo 12 gg. duhovskih sobratov. Ko so se vsi cerkveni obredi skončali, pomikal se je sprevod proti podružni cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, kjer so v cerkvi odpeli še „Libera", potem pa so bili položeni blagi pokojnik pred velikim križem k večnemu pokoju. Ondi počivajo zdaj že trije priljubljeni čč. gg. duhovni železniških faranov prav kakor rnašnik z azistenco pred altarjem: v sredi 1. 1861 umerli zlato-mašnik in bivši župnik v. č. g. Blaž Kersnik, kot dijakon ob desni f čast. g. Matevž Lotrič, k levi pa kot subdijakon f č. g. kaplan Franc Božič. Vsem trem naj sveti večna luč, počivajo naj v sladkem miru, za nas pa naj prosijo Boga, da pridemo srečno tudi mi enkrat za njimi v rajsko večnost! —k.
Prjedor v Bosni, 27. avg. (Poterdilo in zahvala.) Hvala Bogu! Z velikim veseljem in hvaležnostjo prejeli smo zopet velikodušni milodar 40 gld., od teh 38 gld. 50 kr. za zidavo cerkve sv. Jožefa, a 1 gld. 50 kr. v dobre namene. Od onih 38 gld. 50 kr. plačali smo za tesani ogelni kamen 7 gld. 95 kr., a 2 gld. za vožnjo tega kamna, toraj 9 gld. 95 kr. Hvala Bogu! Rimo-kat. Slovenija — slavna biskopija ljubljanska, podelila je i za cerkveni vogelni kamen, ki znamenuje Kristusa Jezusa. Bog Vam in vsem dobrotnikom in dobrotnicam poverni tisučerno! Prosimo
ponižno, spominjajte se še cerkve sv. Jožefa v Prjedoru, ktera se je že započela zidati.
Rimokatolički župni ured u Prjedoru
dne 27. avgusta 1S94.
Fr. Antun Babic, župnik.
Br. Alfonz Marija, cerkv. odbornik.
Nevarnost za slovensko visokošolsko mladino.
Kolika nevarnost žuga mladenčem v visokih šolah, kaže naznanilo: da sedanji odbor visokošolskega društva z imenom ..Slovenija" na Dunaju, kakor piše „Slov.", je sklenil, da ne more biti Član „Slovenije" noben akademik, ako načelno ne prizna dvobojevanja. — Ubogi starši, ako njih sin v tako brezbožno svojatev zabrede. Ali je to sad dolgoletnega šolanja ? Narmanj 12 let se je slovenski sin učil med drugim tudi veroznanstva, in naposled naj priznava pošastno sanjarijo, da je pripuščeno: klati se, streljati se, pobijati se med seboj zarad kacega razžaljenja! Ali zato dajejo starši sinove v šolo, kaj? Ali tako oliko snuje visokošolska mladina?! Kakošen izgled, kakošen nauk je to za slovenske kmečke fante, kteri se že tako radi pretepajo in kterih toliko tiči po ječah zarad pretepov, pobojev in ubojev! Čast previdnim mladenčem slovenskim, ki so v znatnem številu slov«*» dali taki družbi, ki tuj osat in ternje, ter človekomor jemlje med svoja pravila! Slava in naj boljši vsp«;h novi akademiški družbi, „Danici", ki je vredna imena, da je domoljubna in res slovenska!
Didonov: „Jezus Kristus."
Časopisi slovenski so večkrat poročali o znamenitem delu, katero je pred 4 leti spisal francoski dominikanec o. Didon. Naslov tej knjigi (v nemški prestavi 2 debela zvezka) se glasi: „Jezus Kristus." Kakor se pišejo življenjepisi slavnih mož. tako se je tu lotil pisatelj vzvišene naloge, pisati življenje Odre-šenika samega. Razloček med Didonovim delom in drugimi jednakimi knjigami pa je — pervič — ta, da on ne podaja kacih poveršnih obrisov — ampak, kolikor je človeško sploh možno — natančneje dodelano sliko Jezusa Kristusa. Vedno mogočneje se pred bralcem dviguje vzvišena podoba Odrešenikova. Vsestransko je ta podoba razpeljana, da človek, občudujoč bitje Sinu Božjega nehote vsklikne: Venite adoremus! To ni kako suhoparno opisa vanje, ali pa kako učeno pobijanje nasprotnikov; vse znanstvene reči si je pisatelj modro prihranil za konec knjige. Didon, polen žive vere, postavil se je na stališče ss. evangelijev. On govori kakor zgodovinar in z gnjevom se obrača od onih, ki hočejo pisati zgodovino o po-četkih kerščanstva, pa naj zanesljivejši zgodovinski vir — sv. pismo hočejo prezirati ali po svoje tolmačiti. Ali vkljub temu, da se povsod naslanja le na besede sv. pisma, razodeva delo nenavadno živahnost. Pisatelj ume srečno vpletati poročila o judovskih navadah, o krajevnih razmerah, o izobražbi judovskega ljudstva: ves položaj tedanji je tako živo popisan, da si zamore bralec res predstavljati življenje, kakoršno je takrat bilo v sv. deželi, ko je

Kristus po nji hodil in učil. K vsemu temu je bilo treba mnogo učenja. Pisatelj je dvakrat Palestino prehodil, in dalj časa v nji živel, da se je soznanil z duhom jutrovih dežel Delo hvali moža učenjaka in aseeta Zlog je veličasten. Zato ni čuda, da je delo vzbudilo na Francoskem toliko pozornost, da se je knjige v 1 mescih spečalo 18.000 iztisov. Na nemško jo je preložil dr. Ceslaus Schneider. Tudi v češki jezik je prevedena.
Podajmo tukaj nekaj besedi, katere je napisal o. Didon v vvodu svoje knjige:
„Ko sem začel spisa vati to delo, nisem si prikrival ne težav ne visokosti svojega početja. Čem dalje sem pisal, tem bolj sem čutil, kako težkega dela sem se lotil. Sedaj, ko je doveršeno, zavedam se najbolje sam. kako poveršno in pomanjkljivo je to delo. Ni samo moja krivda, da nisem mogel dostojno opisati Onega, o katerem sern v knjigi govoril.
Eno globoko in terdno prepričanje me je na-ganjalo k delu: Kristus, ki po sv. Duhu vlada Cerkev, On je zvehčanje ljudi in vseh modernih narodov. Kdor serca kake dežele ali kacega stoletja k Njemu vodi. ali samo poskuša k Njemu voditi, ta tej deželi ali temu stoletju skaže največjo dobroto.
Da smo toliko omikani; da hrepenimo po pravici. po prostosti, po ljubezni, po miru, da želimo zbolj-šati stanje siromakom: vse to teženje ima v Kristusu svoj začetek. Če so se po Kristusu te želje vzbudile, le Kristus jih more spolniti. Kdo drugi bi zamogel krotiti sebičnost, zatirati krivice, in zmagovati strasti, ki nas razjedajo. Jezus dela te čudeže na tihem in skrivnem v našem sercu; od nas je odvisno, da jih zveršuje tudi v naši domovini.4
Naši prihodnji Salezijanci.
(Dalje.)
Tretja cerkev je prekrasna velika cerkev ob široki, dolgi, prijazni ulici posvečena sv. Janezu Evangelistu. Cerkev ima pred svojim glavnim vhodom tik ob ulici železno, lepo izdelano omrežje ter za njim nekaj stopnjic do velikih vrat. To ti je res okusno gotično delo! Tri ladije so. pa vse je tako lepo izdelano, visoko kviško se dvigajoče, kakor bi imelo življenje v sebi; nehote ti duha od zemlje k nebesom povzdiguje. Krasne so slike nad velikim oltarjem ter po celem visokem oboku po cerkvi. Prekrasen je marmornati veliki oltar, kateri je dvojnat, da dva mašnika lahko hkrati mašujeta, obernjena drug k druzemu, ne da bi se vidila. ker je med njima na obe strani se odpirajoči tabernakelj. Krasni so svetniki na velikem oltarju ter posebni kinč dva velika zlata svečnika s trinajsterimi lepo razverste-nimi rogli za sveče na marmornatem visokem stalu na vsaki strani oltarja; lepi so bogato pozlačeni med slehernima dvema stebroma ob dolgih treh ladijah z višave krog in krog viseči lestenci ter lustri. Krasno je to svetišče. Nehotč vzbuja pobožnemu opazovalcu želje po lepi cerkveni umetniji, ki ima svoj verhunec v nebeških višavah, v katere nas tako glasno, četudi molče vabijo in kličejo krasne cerkve.
Četerta imenitna ter posebno znamenita cerkev ob glavni, jako živahni dolgi ulici ne daleč od stoljne cerkve pa je cerkev presv. Rešnjega Telesa. Tudi ta
za kacih pet stopnjic od tal vzdignjena romanska cerkev ti je poseben kinč celega mesta. Ni sicer kaj posebno prostorna, pa se posebno vzdiguje daleč na kviško z visoko svojo kuplo. Dasiravno pa ta cerkev po svoji velikosti nekako zaostaja za druzimi velikanskimi cerkvami, ima vendar veliko ter neizmerno prednost pred druzimi cerkvami. To je namreč cerkev, kjer je mili Zveličar naš čudovito svetu razodel svojo resnično pričujočnost v presv. Rešnjem Telesu. To najdeš zapisano v kamnitem tlaku v cerkvi. Ko stopiš v sveti hram, vidiš poleg prižnice na evan-geljski strani mali prostor, ograjen z železnim omrežjem. Ravno ta pa je tisti imenitni prostor, kjer se je to čudo godilo. V štirovoglati kamniti plošči je ta čudež ob kratkem tako-le popisan: Hic divini Corporis arector jumentum procubuit. Hic sacra sese Hostia sarcinis emancipata in auras ex-tulit. Hic supplices in Taurinensium manus clemens descendit. Hic ergo sancitum prodigio locum memor supplex pronus venerare aut verere. Die 6. Junii Anno Domini 1453 Po naše bi se reklo nekako tako-le: Na tem prostoru je ropar Božjega presv. Rešnjega Telesa svoje živinče s pretepanjem na tla spravil. Tukaj se je presv. Hostija iz vreče, ki se je sama razvezala, vzdignila v višave. Tu se je Hostija milostno izpustila iz višav v roke v pobožni molitvi klečečih Turincev (prebivalcev turinskega mesta). Tukaj toraj spominjajoč se. da ta prostor je po čudežu posvečen, v globoki ponižnosti moli ali pa s strahom premišljuj. Dne 8. junija leta Gospodovega 1453.
Kar pa je popisano na tej plošči ob kratkem, je brati obširniše iz čveterih prekrasnih, lepo slikanih podob, na oboku, prav na stropu cerkvenem. Perva slika, nad glavnimi cerkvenimi vrati, kaže roparja, ko pride s svojim roparskim tovarišem krast monštranco s presvetim Rešnjim Telesom. Iz taber-nakeljna potihoma jemaje sveto posodo, jo daje v roko svojemu tovarišu, kateri jo nese tretjemu tovarišu roparju, ki stoji s svojim oslom v kotu zunaj cerkve. Varno ter na vse strani oprežen ropar odveže na tleh vrečo, dene vanjo monštranco s sv. Hostijor jo naloži osliču čez herbet, potem pa požene žival svojo, ter gre dalje po mestu, nadejaje se, da monštranco odnese. Kar se prav na ravno popisanem prostoru žival ustavi, ter se ne gane z mesta, če tudi jo ropar z vso silo tako zelo pretepa, da jo-spravi na tla. Toda žival se ne gane z mesta. Ob enem pa se vreča sama od veže, kar kaže druga slika, in čudo! presveta Hostija se sama dvigne kviško ter obstane v zraku obdana z nebeško svitlobo. Ljudstvo sliši in vidi kaj se godi, stermi, kleči, moli in zre v presveto Ilostijo v višavi. Presv. Hostija se tako dolgo ne gane s svojega mesta, da pride nadškof turinski spremljan od velike množice ljudstva s posvečenim kelihom v roki, katerega stojč kvišku derži, ljudstvo pa kleči in moli, in glej. presv. Hostija se sama iz višav spusti v kelih. To nam predočuje prekrasna tretja slika. Z velikim veseljem nese potem nadškof v slovesni procesiji sv. Rešnje Telo, presv. Hostijo, v stolno cerkev. Pobožno ljudstvo turinskega mesta pa sklene in da na tistem kraju, kjer se je to čudo godilo v zadoščenje za veliko nečast ter oskrunjenje, katero se je tu presv. Rešnjemu Telesu po roparju godilo, napraviti krasno cerkev v čast presv. Rešnjega Telesa.
Sveto spoštovanje in blaženo veselje tukaj navdaja verno serce. Misel se zbuja: O, mili Jezus, kako si dober, da nam s takim čudežem svojo pri-čujočnost v presv. Zakramentu dokazuješ! Vera, upanje in ljubezen do Jezusa v presv. Zakramentu se mu tukaj množi. Iz serca pa se mu vzdiguje prošnja k Bogu: 0. da bi pač brezverci in hudobneži na ta kraj prišli in se tukaj učili, da Jezus, sin živega Boga, je v presv. Zakramentu resnično in bistveno pričujoč ter se bali Njega saj kot prihodnjega Sodnika. Ne more pa se veren častilec ločiti od tega kraja, da ne bi pobožno in z veseljem počastil svojega Zveličarja v presv. Rešnjem Telesu, rekoč: „Presveto in Božje Rešnje Telo naj večno češčeno in hvaljeno bo!"	(Dalje sledi.)
Razgled po svetu.
Bulgarija. Ondotni knez Ferdinand, vladar katoliške vere, je one dni obhajal sedemletnico svojega nastopa na bulgarski prestol. Čudno je, da dozdaj ga še nobena evropejska vlada ni pripoznala, pa tudi razun Rusije mu nobena ni sovražna, — rgran-turko" je nekako še zadovoljen z njo — rad ali nerad. Se vč, „mlada Italija", ki se je s cerkvenim ropom razširila, je prej priznanje si pridobila! Je pa Se druga moč, ki išče narode še vedno z dobroto k sebi in na pot pravice privabiti: „apprehendite disciplinam, ne quando irascatur Dominus" (Ps. 2.). Tu pa tam iztegne šibo z boleznijo, z viharji, z ognjem ... Pa ko bojo očiščeni otroci Božji po hudobiji brezbožnih in ko bode napolnjena kupa hudobije krivič-nikov, takrat se bode spolnovalo: ,.Tunc loquetur ad eos in ira sua. et in furore suo conturbabit eos.u (Ibid.)
Bim. 19. vel. serpana. (Papežev godovni dan.) Na praznik sv. Joahima. papeževega patrona, sprejeli so papež šestnajst kardinalov in mnogo škofov in prelatov. Papež, kterega zdravje je izverstno, pogovarjali so se delj časa z obiskovalci. Govorili so med drugim o vgodnem sprejemu, kterega je našla zadnja enciklika na Vzhodu, nadalje o zboru za razširjanje sv. vere (o Propagandi) in o velikih stroških, ktere je ta kongregacija imela zavoljo pomoči, ki jo je skazala po potresu ponesrečenim. Nato omenili so papež preosnove liturgičnega petja, kakor tudi preosnove pridigovanja, ter so razdelili med navzoče zadnji predmet zadevajoče pisanje, ki zahteva gledč pridig priprostost apostoljskih pridig.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec kimovec (september.) a) Glavni namen: Cerkve jut rove dežele.
(Konec.)
„Polni ljubezni, pravijo sv. Oče, zremo na jutrovo deželo, iz ktere je izšel nekdaj blagor čez vso zemljo. Zelja in pričakovanje zbude namreč v nas veselo nado, da čas ni več daleč, ko se bodo s prirojeno vero in staro slavo zna-
menite cerkve jutro ve dežele vernile tje, od koder so odpadle, in to tem bolj, ker njih ločitev ne obstoji v prevelikem razločku."
V teh cerkvah ohranjuje se splošnje, v soglasju s katoliško Cerkvijo stari, od početka izročeni kerščanski nauk. Derže se terdno 7 zakramentov: njih škofje izhajajo v nepretergani versti od aposteljnov, njih duhovni so veljavno posvečeni; zatoraj opravljajo resnično presv.oltarni Zakrament in daritev sv. maše. „Izimši malo točk, pravijo sv. Oče, se v drugem tako zlagamo, da v obrambo katoliške Cerkve večkrat za priče in dokaze rabimo nauk in svete obrede jutrovili cerkva.14
Pa tudi kar se tiče teh malih točk. bi komaj mogli verjeti, kako morejo naši ločeni bratje v jutrovi deželi drugač verovati, ker se nauk svete rimske Cerkve dokazuje in poterjuje s silno obilnostjo prič kot staro kerščansko izročilo, ne le iz očetov jutrovili cerkva, temveč tudi iz njih bogoslužnih obredov.
Kar se posebno tiče vzroka ločitve in glavne zapreke zjedinjenja, nauka namreč najvišje oblasti Petrove stolice v Rimu čez vesoljno kerščanstvo, zavernejo jih papež na celo izročilo do časa ločitve, na spričevanje shoda jutrovili škofov v Carigradu 1. 536, sv. Maksima, sv. Bazilija itd.
Po pravici ponavljajo tedaj papež (ierkom besede njih velikega rojaka, kardinala Bcssarion-a z leta 1430: Kako se bomo pred Bogom zagovarjali, da smo se ločili od svojih bratov, ko je sam, da bi nas zjedinil in v eno čedo združil, z nebes prišel, meso postai, ter križan bil?
K Slovanom pa govore Leon XIII:
„Vas posebno se moramo spominjati, vseh slovanskih narodov, kterih slavo oznanujejo mnogi zgodovinski spominki. Yi veste, kako sta za Slovane zaslužna vaša sveta očeta v veri, < '¡ril in Metod, kterih spomin smo tudi mi pred nekaj leti skušali povišati s tem, da smo jima odločili pristojno češčenje. Po njunih krepostih in njunem delovanju je večina rodov vašega debla prejela omiko in zveličanje. Tako se je zgodilo, da je bilo med slovanskimi deželami in rimskimi papeži dolgo časa najlepše medsebojno razmerje, z jed ne strani v dobrotah, z druge pa v najzvestejši vdanosti. Ko je nesrečen čas vaše prednike večinoma odtergal rimski veri, premišljujte veliko vrednost po vrata v je-dinost. Tudi vas kliče sveta ('crkcv neprenehoma v svoje naročje, pripravljena, vam podati marsi-kako sredstvo zveličanja, blagostanja in velikosti."
Končajo sv. Oče z molitvijo:
„Bog pa, bogat v usmiljenju, v čegar oblasti so časi in trenutki, podpira naj naše želje ter
milostivo pohitri izpolnitev božje obljube Jezusa Kristusa: K na če da bo in je d en pastir.11 (¿lavni namen za mesec vinotok:
t -Zrenje tre tih angeljev.
b» Posebni nameni:
10.	S. Nikolaj Tolentlnski. Blagoslov za več novih cerkvenih višjih. Važne škofijske naprave Zavoljo vere preganjani uradniki.
11.	S. Karol Splnola In to?, moč. družbe Jez. Spreober-njenj«- avstralskih zamorcev. W otrok bolečin od kerščanskih sfarišev.
12.	Ime Marijino. Varstvo habsburške krone pred kladivom prostozidarstva. Kat. ljudske družbe v Avstriji in na Nemškem. Marijini otroci.
13.	S. Notburga. Posvečenje poljedelcev z molitvijo in delom. Stiskana gospodarstva. Daritve neke verske vertoglavke.
14.	Zvišanje §▼. križa. Neprestani boj za pravice sv. Cerkve na šolo. Katoliški poslanci, vredniki in pisatelji.
1». S. Katarina Genovanska. Vstanovitev cerkvene der-žave. «Pospešitelji r.-iolitvenega apostoljstva.» Ohranitev pravega redovniškega duha. Nesrečne mačehe.	(Konec nasl.)
n. Bratovske zadeve N. 1J. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. ij. G. presv. Jezusovega Serca ■v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev ▼arhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše de» tele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-▼anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. Žena priporočuje svojega moža za spreobernjenje. — Mož. ki je bltzo oliseden. grozen preklinjevalec itd., da bi se ga Bog na priprošnje Naše Jjube Gosp«;. sv. Jožefa in sv. Ant<>na Pad - Sopr«»g lepo prosi molitve za svojo bolehno soprogo, da se ozdravi, če je Božja volja; zahvala po uslišanji se bode razglasila.
Zahvale.
Prosila s»*rn presveto S«Tce Jezusu sovo, preči sto Devico Marijo ter sv. Antona Padovanskega. naj mi poiščejo po pošti iz Varšave v Ljubljano zgubljeno pismo, v kterern je bilo nekaj rubljev. Obljubila s-em. da uslišanje v kakem časniku objavim !»-r v «'ast sv. Antonu nekaj soldov revežem za kruh podarim. Ve«' t«-dn«»v je minul«» in ni«" ve«" nisem upala, da pismo dobim. A dne 2i». avu'. je nenadoma doftlo' Uslišana sem bila. zato hvaležno sp«»lnujem po «/"«nlnji Danici» pervi del svoje obljube. — IIvala neskončna in slava presvetemu Sercu, presveti Devici ter sv. Antonu Padovanskemu.	Urš. Nanovska.
Listek za raznoterosti.
Slabo upanje za finaneministra. Misliti bi bilo, kdo ve. koliko dijakov bo odnesla novomeška gimnazija, ali cel«*- že kranjska? Toda minister se je op«:kel! Ni jih prav veliko naših, ki bi morali belo Ljubljano zapustiti, pa še ti se z vsimi štirimi branijo. — in večina naših je že prestopilo „Rubikon," ter Franc-Karolov in št. Jakobski most ter jih Kokra in Kerka zastonj lovite; novih pa tudi vsak dan
prosi kmalo toliko, kot je perstov na roki. Naša „suplika14 tedaj na to mori. da saj z malimi šter-kovčki, ki znajo komaj „pet šteti.14 ministru prizanašajte, ah pa mu kak zlat rudnik odprite, da se s srebrom okovari, potem pa storite, „što Vam drago!"
Javorje, 1. sept. 18v»4. (Poterdilo in zahvala.) Priserčno se zahvaljujem v imenu pogorelcev Dolenje-žetinskih za prejetih 15 gld. Ob enem izrekam „Slovencu4 zahvalo za vse darove, po končani zbirki. Dobil sem vsega skupaj z domačo faro 247 gld., od dež odbora je prišlo 300 gld. in g. glavar je nabral nekaj okoli DO gld. = 600 gld Lepa pomoč! Tudi zavarovalnice so splačale dosti pošteno Tako so si večinoma, že zelo pozidali. Fr. Kregar, župnik.
V Celji 4. t. m zbrani verli slovenski domoljubi so sklenili vstanoviti Leonovo družbo, k čemur je že vse osnovano in pripravljeno. Bog blagoslovi to lepo delo!
Ognja in vode varite otroke! Velikrat se sliši svarjenje, da ne otrok samih puščati, ker v ognji in vodi se jih veliko ponesreči. Kdo pa misli na to, koliko že malo spodraslih otrok obojega spola že v otročjih letih preblago sramožljivost zapravi! Nesli-šano je, kako nesramno nagi po vodi berlazgajo. kakor prešiči! Koliko je nesramožljivega kopanja po leti! Tukaj, starši! iz vode peklenski ogenj šviga in zgodaj požiga nedolžnost vaših otrok! Hujši kakor natorni ogenj in natorna voda je ta dušni ogenj, na kar pa mnogi tako malo mislijo, da je kervavih solz vredno, kakor se vse godi! Kdo ne misli na nesramnega Kama?
Vprašanje. Iz Rusije nam došlo pismo obsega v jedru to-le: „Jaz sem po rodu Ilir (Illyrien), — moj ded (stari oče), Jan. Drachkovitch — Janko Draškovič — je prišel v Rusijo in je ondi ostal pod imenom, ktero so — ne včm, iz kakega vzroka, spremenili v Drackovsky. — Sedaj sem edini potomec (descendent). Ker nimam familije in sem slabega zdravja, mi je zelo pri sercu, da poiščem sorodovincev v domovini, to je, v Iliriji, ako se tam nahajajo.
Bi mi li, gospod, mogli povedati, kje v Iliriji je vas Gallis, kjer je po spisih moj ded bil rojen, in mi naznaniti kak pomoček, vsled kterega bi poiskal svoje sorodovince. Draškoviče?
Prizanesite, prosim, nadležnost. ki Vam jo vzro-kujem s svojim vprašanjem, kajti v Iliriji nikogar ne poznam in okoliščina mojega zdravja mi sedaj ne dopušča, da bi sam tje prišel ..
Ako je komu o tem kaj gotovega znanega, prosim, naj blagovoli nam naznaniti, da spolnimo željo omenjenega gospoda.	Vredništvo.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Neimen. »po doveršenih ekser«icijahi 5 gld-— (i. Štefan Dužnik 1 gld. — Last. g. kapi. Šinkovee o gld. — Čast. g. župnik Anton Lovšin 2 gld. — Prečast.jr. častni kan. J. Jan o gld. mesto venca na Komanov grob. — Last. g. župnik Anton Jamnik o gld. — Neimen. 20 kr.
Za ar. Detin&tro: Uršula Pavčič. In gld. »o kr. — Last. g. J. Kumar, vikarij v Itavnici. H gld. - Č. g. Kok Merčun, nunski katehet. 10 gld.
Zi ciborij in cerki\no orodje na Brezjah: Neimenovana 1 zlat križček. — Iz Idrije 3 gld. in sicer s prošnjami: za dušni mir hčerki J.; Fr. za zdravje hčerki J., in J. B. za blagoslov.
Za katol. misijone: J. V. po pn. B. Fr. 50 gld.